Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Aleksandrija 0 268 6740781 6722576 2026-08-22T11:31:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740781 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje |official_name = Aleksandrija |native_name = الإسكندرية ''al-Iskandarija'' |settlement_type = Mesto |nickname = ''Mesto [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]'', ''Biser [[Sredozemlje|Sredozemlja]]'' |image_skyline = Alexandria - Egypt.jpg |imagesize = 240px |image_caption = Današnja Aleksandrija |image_map = Egypt-region-map-cities.gif |map_caption = Geografska lega Aleksandrije v Egiptu (na severu) |image_flag =Flag of Alexandria.svg |flag_size = |image_seal =Coat of Arms - Alexandria, Egypt.svg |seal_size = |pushpin_map =Egipt |pushpin_mapsize = |pushpin_map_caption=Lokacija v Egiptu |coordinates = <!-- wd --> |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{EGY}} |leader_title = [[župan]] |leader_name = [[Adel Labib]] |established_title = Ustanovljeno |established_date = [[334 pr. n. št.]] <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 =2679 |area_land_km2 = <!-- Population -----------------------> |population_as_of =2006 |population_footnotes = |population_note =CAPMS 2006 Census |population_total =4.110.015 | population_density_km2 = auto |population_density_sq_mi = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_density_metro_sq_mi= |population_blank1_title = |population_blank1 = |population_density_blank1_km2= |population_density_blank1_sq_mi= |timezone = [[Vzhodnoevrospki čas|EET]] |utc_offset = +2 |timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |twin1 = [[Atene]] |twin1_country = {{GRC}} |twin2 = [[Bratislava]] |twin2_country = {{SVK}} |twin3 = [[Cleveland, Ohio|Cleveland]] |twin3_country = {{USA}} |twin4 = [[Konstanca (Romunija)|Konstanca]] |twin4_country = {{ROM}} |twin5 = [[Durban]] |twin5_country = {{ZAF}} |twin6 = [[Odesa]] |twin6_country = {{UKR}} |twin7 = [[Sankt Peterburg]] |twin7_country = {{RUS}} |twin8 = [[Šanghaj]] |twin8_country = {{zastava|Kitajska}} |twin9 = [[Baltimore, Maryland|Baltimore]] |twin9_country = {{USA}} }} '''Aleksandríja''' ([[arabščina|arabsko]] الإسكندري, ''Iskenderia'') je [[mesto]] in glavno [[morje|morsko]] [[pristanišče]] v [[Egipt]]u ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Imenuje se po [[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikem]], ki je ob zasedbi Egipta leta [[332 pr. n. št.]] kraj, kjer je od [[16. stoletje pr. n. št.|16. stoletja pr. n. št.]] stalo mesto Rakotis, izbral za [[glavno mesto|prestolnico]]. Postala je pomembno središče helenistične civilizacije in je ostala prestolnica ptolemajskega (grškega) Egipta ter rimskega in bizantinskega Egipta skoraj 1000 let, do muslimanske osvojitve Egipta leta 641, ko je bila v Fustatu ustanovljena nova prestolnica (pozneje absorbirana v Kairo). V mestu se je rodil grški matematik [[Evklid]]. Več kot tisoč let od ustanovitve je bilo glavno mesto države in sedež [[Ptolemajska dinastija|Ptolemajske dinastije]]. Kmalu je postalo eno od najuglednejših mest [[grška civilizacija|grškega]] sveta. Vseskozi je ostalo največje in najpomembnejše mesto Egipta. Dandanes je drugo največje mesto in še vedno pomembno središče [[helenizem|helenizma]]. Mesto leži na [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] 31° 13,2' severno in [[zemljepisna dolžina|zemljepisni dolžini]] 29° 57,0' vzhodno, 208 [[kilometer|km]] (129 [[milja|milj]]) severozahodno od [[Kairo|Kaira]]. [[Nil]]ovo ustje, ki je sedaj suho, je ležalo 19&nbsp;km (12 milj) vzhodneje, blizu antičnega mesta [[Kanopus]]. V antiki je bila Aleksandrija znana po [[Faros (svetilnik)|svetilniku]], ki je bil eno od [[sedem čudes starega veka|sedmih čudes sveta]], po [[aleksandrijska knjižnica|knjižnici]], tedaj največji na svetu in nekropoli (katakombe Kom El Shoqafa). Podmorska [[arheologija|arheološka]] raziskovanja v pristanišču Aleksandrija, ki so se začela leta [[1994]] odkrivajo podrobnosti mesta iz obdobja Ptolemajskega kraljestva. S pomočjo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] so zgradili veliko novo knjižnico ''[[Bibliotheca Alexandrina]]''. Od konca 18. stoletja je Aleksandrija postala glavno središče mednarodne ladjarske industrije in eno najpomembnejših trgovskih središč na svetu, saj je imela korist od povezave med Sredozemskim morjem in Rdečim morjem ter donosno trgovino z egipčanskim [[bombaž|bombažem]]. [[File:AlexandriaSkyline.jpg|thumb|Pogled iz citadele Qaitbay]] == Zgodovina == === Antično obdobje === {{hiero |''raqd(y).t'' (Alexandria) |<hiero>r:Z1:a A35 t::niwt</hiero>''' ali ''' <br/><hiero>r:a qd d:i*i t:niwt</hiero> |align=left |era=default}} [[File:Alexander1256.jpg|thumb|Aleksander Veliki]] Aleksandrija naj bi ustanovil leta 332 pr. n. št. Aleksander Veliki kot Ἀλεξάνδρεια ('Aleksandrija'). Aleksandrov glavni arhitekt za projekt je bil [[Dinokrat]]. Nadomestila naj bi [[Ptolemajsko kraljestvo#Naucratis|Naucratis]] kot helenistično središče v Egiptu in postala povezava med Grčijo in bogato dolino [[Nil]]a. Čeprav že dolgo mislijo, da je bila tam le majhna vas, nedavna radiokarbonska datacija odlomkov iz školjk in onesnaženja s svincem kažejo pomembno človeško aktivnost na mestu, ki je obstajalo dve tisočletji pred ustanovitvijo Aleksandrije. <ref>{{navedi splet|url=http://dofundodomar.blogspot.com/2006/05/sediments-reveal-alexandrias-hidden.html|title=Do fundo do mar... Sea bottom: Sediments Reveal Alexandria's Hidden History|access-date=2017-01-28}}</ref> Aleksandrija je bila intelektualno in kulturno središče antičnega sveta. Mesto in njegov muzej so privabili številne največje učenjake, med njimi Grke, Jude in Sirce. Mesto je bilo kasneje opustošeno in izgubilo svoj pomen. <ref name="FPAl">{{navedi splet |url=https://foreignpolicy.com/2014/12/23/lighthouse-dims-egypt-alexandria-salafists-mubarak-sisi-longform/ |title=The Lighthouse Dims |work=Foreign Policy |date=23 December 2014}}</ref> V zgodnji krščanski dobi je bilo mesto središče Aleksandrijskega patriarhata, ki je bil eden od glavnih središč zgodnjega krščanstva v [[Bizantinsko cesarstvo |vzhodnem rimskem cesarstvu]]. V sodobnem svetu Koptska pravoslavna cerkev in Aleksandrijska grška pravoslavna cerkev trdita, da sta naslednici. Vzhodno od Aleksandrije (kjer je zdaj zaliv Abu Qir), je bilo v antiki [[močvirje]] in več [[otok]]ov. Že v sedmem stoletju pred našim štetjem sta obstajali pomembni pristanišči Kanopus in Heraklejon. Slednji je bil nedavno ponovno odkrit pod vodo. Egipčansko mesto, Rakotis je že obstajalo na obali in pozneje je dalo ime Aleksandriji v egiptovskem jeziku ([[Egipčanščina |egipčansko]] '''* Raˁ-Ḳāṭit''', napisano ''rˁ-ḳṭy.t'', 'tisto, kar je zgrajeno'). Še obstaja kot današnja mestna četrt. Nekaj mesecev po ustanovitvi je Aleksander zapustil Egipt in se nikoli vrnil v svoje mesto. Po njegovem odhodu je njegov namestnik, podkralj Cleomenes nadaljeval širitev. Po boju z drugimi Aleksandrovimi nasledniki je njegov general [[Ptolemaj I. Soter |Ptolemaj Lagides]] uspel prinesti Aleksandrovo telo v Aleksandrijo, ki je bilo verjetno izgubljeno, potem ko je bil ločeno iz tamkajšnjega grobišča. <ref>O'Connor, Lauren (2009) "The Remains of Alexander the Great: The God, The King, The Symbol," ''Constructing the Past'': Vol. 10: Iss. 1, Article 8</ref> Čeprav je bil Cleomenes v glavnem zadolžen za nadzorovanje razvoja Aleksandrije, se zdi, da sta Heptastadion in celinska četrt prvenstveno delo Ptolemajcev. Z upadom trgovanja z uničenim [[Tir, Libanon |Tir]]om in prihajajočim središčem nove trgovine med Evropo ter arabskim in indijskim vzhodom se je mesto povečalo v manj kot eni generaciji, in bilo večje od [[Kartagina|Kartagine]]. V stoletju je Aleksandrija postala največje mesto na svetu in je bila nekaj stoletij druga za Rimom. Postala je glavno grško mesto Egipta z grškimi ljudmi iz različnih okolij. Aleksandrija ni bila le center helenizma, temveč je bila tudi domovina največje mestne judovske skupnosti na svetu. Tam je bila izdelana [[Septuaginta]], grška različica [[Tanak]]e. Zgodnji Ptolemajci so jo obdržali v odredbi. Spodbujali so razvoj svojega muzeja v vodilni helenistični center učenja (Aleksandrijska knjižnica), vendar so skrbno ohranjali razliko med tremi največjimi etničnimi skupinami prebivalstva: grškim, judovskim in egipčanskim. <ref name="Culture and Power in Ptolemaic Egypt p. 42-43">{{cite journal |first=Andrew |last=Erskine |title=Culture and Power in Ptolemaic Egypt: the Museum and Library of Alexandria |url=https://archive.org/details/sim_greece-rome_1995-04_42_1/page/38 |journal=Greece & Rome |volume=42 |issue=1 |date=April 1995|pages=38–48}}</ref> V letu 115, v času Kitosove vojne, je bil uničen velik del Aleksandrije, kar je [[Hadrijan]]u in njegovemu arhitektu, Decriannusu omogočilo, da sta jo ponovno zgradila. Leta 215 je cesar [[Karakala]] obiskal mesto in zaradi nekaterih žaljivih [[Satira (način pisanja, uprizarjanja in imitiranja) |satir]], ki so jih prebivalci izrekli o njem, je ukazal svoji vojski, naj pobijejo vse mlade, ki so sposobni nositi orožje. 21. julija 365 je Aleksandrijo opustošil [[cunami]] ([[Kretski potres 365]]) <ref name="Ammianus Marcellinus, 26.10.15-19">Ammianus Marcellinus, [http://www.tertullian.org/fathers/ammianus_26_book26.htm#C10 "Res Gestae", 26.10.15–19]</ref>, dogodek, ki se ga letno spominjajo kot »dan groze«. <ref>Stiros, Stathis C.: “The AD 365 Crete earthquake and possible seismic clustering during the fourth to sixth centuries AD in the Eastern Mediterranean: a review of historical and archaeological data”, ''Journal of Structural Geology'', Vol. 23 (2001), pp. 545–562 (549 & 557)</ref> [[File:Bombardamento Alessandria 1882.jpg|thumb|Aleksandrija: bombardiranje britanske mornarice]] === Mohamedovo obdobje === [[File:Guillaume-François Colson - Entrée de Napoléon à Alexandrie (détail).jpg|thumb|right|''Prihod generala Bonaparta v Aleksandrijo'', olje na platnu, 365x500 cm, ca. 1800, Versailles]] Prvi stik [[Preroki islama |islamskega preroka]] [[Mohamed]]a z ljudmi iz Egipta se je zgodil leta 628 med ekspedicijo Zaid ibn Haritha v Hismo. Poslal je Hatib bin Abi Baltaeha s pismom k egiptovskemu kralju (v resnici cesarju Herakliju) in Aleksandriji, imenovanem Al-Muqawqis <ref>Safiur-Rahman Mubarakpuri, [https://books.google.com/books?id=-ppPqzawIrIC&pg=PA222 The Sealed Nectar], p. 222</ref>. V pismu Mohamed piše: »Vabim vas, da sprejmete [[islam]], Alah vzvišeni, vas bo nagradil dvojno. Če pa to zavrnete, boste nosili breme prestopka vseh Koptov«. Med to ekspedicijo je bil napaden eden od Mohamedovih odposlancev Dihyah bin Khalifa Kalbi. Mohamed je poslal Zayd ibn Haritha na pomoč. Dihyah je prestopil k Banu Dubayb (pleme, ki je prešl v islam in imelo dobre odnose z muslimani). Ko je novica prišla do Mohameda, je takoj odposlal Zayd ibn Haritha s 500 moškimi v boj. Muslimanska vojska se je borila z Banu Judhamom, nekaj jih je ubila (povzročila velike žrtve), vključno z njihovim glavnim, Al-Hunayd ibn Aridom in njegovim sinom ter ujeli 1000 kamel, 5000 govedi in 100 žensk in fantov. Novi vodja Banu Judham, ki je sprejel islam, je pozval Mohameda, naj izpusti člane plemena in ta jih je izpustil. .<ref name=mubarakpuri >{{citation|title=The Sealed Nectar|url=https://books.google.com/books?id=-ppPqzawIrIC&printsec=frontcover|first=Saifur Rahman Al|last=Mubarakpuri|year=2005|publisher=Darussalam Publications|page=226}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ([http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829083127/http://www.witness-pioneer.org/vil/Books/SM_tsn/ch5s2.html |date=2011-08-29 }})</ref><ref name=wattmim >{{navedi knjigo|authors=Montgomery Watt|title=Muhammad at Medina|url=https://books.google.com/books?id=GfAGAQAAIAAJ|publisher=Oxford{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} University Press|year=1956|isbn=978-0-19-577307-1|page=108</ref> === Islamsko obdobje === [[File:Antoine-Jean Gros - Bataille d'Aboukir, 25 juillet 1799 - Google Art Project.jpg|thumb|upright=1.35|''Bitka pri Abukirju'', Antoine-Jean Gros, 1806.]] Leta 619 je Aleksandrija padla pod [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanide]]. Čeprav jo je bizantinski cesar [[Heraklij]] pridobil nazaj leta 629, so jo 641 Arabci pod generalom Amr ibn al-'As zasedli med muslimanskim osvajanjem Egipta po obleganju, ki je trajalo 14 mesecev. Po bitki pri Ridaniii leta 1517 so mesto osvojili osmanski Turki in je ostalo pod osmanskim vladanjem do leta 1798. Aleksandrija je v devetem in osemnajstem stoletju izgubila velik del svojega nekdanjega pomena kot egiptovsko pristaniško mesto [[Rosetta]] in povrnila pomembnost z gradnjo kanala Mahmoudiyah leta 1807. Aleksandrija se je uveljavila v vojaških operacijah [[Napoleon]]ove ekspedicije v Egipt leta 1798. Francoska vojska je 2. julija 1798 napadla mesto in ga zadržala do prihoda britanske ekspedicije leta 1801. Britanci so zmagali nad francosko vojsko v bitki za Aleksandrijo 21. marca 1801, v kateri so oblegali mesto, ki je padlo 2. septembra 1801. Mohamed Ali, osmanski guverner Egipta, je začel obnovo in sanacijo okoli leta 1810, do leta 1850 pa se je Aleksandrija vrnila v nekaj podobnega svoji nekdanji slavi <ref>"Modern"{{navedi splet|url=http://library.thinkquest.org/C0111760/modern.htm |title=The History of Alexandria |url-status=dead |accessdate=24 May 2013 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130524173744/http://library.thinkquest.org/C0111760/modern.htm |archivedate=24 May 2013 |df= }}</ref>. Julija 1882 so mesto bombardirale britanske pomorske sile in ga zasedle <ref>{{navedi splet |url=http://digitalcollections.aucegypt.edu/cdm/landingpage/collection/p15795coll9 |title=Bombardment of Alexandria}}</ref>. Egipt se je obrnil na Evropo v prizadevanjih za modernizacijo države. Grki, ki so jim sledili drugi Evropejci in ostali, so se začeli seliti v mesto. V začetku 20. stoletja je mesto postalo dom za romanopisce in pesnike. Julija 1954 je bilo mesto tarča izraelske bombne akcije, ki je kasneje postala znana kot ''Lavonova afera''. 26. oktobra 1954 je bil trg Mansheya kraj neuspešnega atentata na [[Gamal Abdel Naser]]ja. <ref>Ted Thornton, "Nasser Assassination Attempt, October 26, 1954," Middle East History Database{{navedi splet |url=http://www.nmhtthornton.com/mehistorydatabase/nasser_assassination_attempt.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105055521/http://www.nmhtthornton.com/mehistorydatabase/nasser_assassination_attempt.php |archive-date=5 January 2010 |title=Nasser Assassination Attempt, October 26, 1954 |url-status=dead |accessdate=24 May 2013 |df=dmy-all }}</ref> Evropejci so zapustili Aleksandrijo po [[Sueška vojna|Sueški vojni]] leta 1956, ki je privedla do izbruha arabskega nacionalizma. Naserjeva nacionalizacija premoženja, ki je dosegla višek leta 1961, je izgnala skoraj vse ostale. === Ibn Battuta v Aleksandriji === Zgodaj spomladi 1326 je [[Ibn Battita]] prišel v Aleksandrijo, ki je takrat spadala v [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluški sultanat]]. V mestu je srečal dva asketska pobožna moža. Eden od njiju je bil šejk Burhanudin, ki je Ibn Batuti domnevno napovedal, da bo postal svetovni popotnik: :''»Zdi se mi, da si zaljubljen v potovanja v tujino. Obiskal boš mojega brata Faridudina v Indiji, Rukonudina v Sindu in Burhanudina na Kitajskem. Prenesi jim moje tople pozdrave.«'' Drugi pobožni mož je bil šejk Muršidi, ki je svoje sanje o Ibn Batuti razlagal tako, da bo Ibn Batuta postal svetovni popotnik. <ref> H.A.R Gibb, prevajalec. ''Travels of Ibe Batutah''.</ref><ref>Defrémery & Sanguinetti 1853, str. 27, Vol. 1.</ref> V Aleksandriji je preživel nekaj tednov in se nato odpravil v notranjost sultanata v Kairo, veliko in pomembno prestolnico Mameluškega sultanata. === Časovnica === Najpomembnejše bitke in obleganja Aleksandrije so: * Obleganje Aleksandrije (47 pr. n. št.), državljanska vojna Julija Cezarja * Bitka za Aleksandrijo (30 pr. n. št.), končna vojna rimske republike * Obleganje Aleksandrije (619), bizantinsko-perzijske vojne * Obleganje Aleksandrije (641), Rašidunovo osvajanje bizantinskega Egipta * Aleksandrijski križarji (1365), križarska vojna pod vodstvom Petra de Lusignana na Cipru, kar je povzročilo poraz Mamelukov in plenjenje mesta. * Bitka za Aleksandrijo (1801), napoleonske vojne * Oobleganje Aleksandrije (1801), napoleonske vojne * Pohod na Aleksandrijo (1807), napoleonske vojne == Lega antičnega mesta == [[File:Macedonian Army Alexander.jpg|thumb| Makedonska vojska]] Grška Aleksandrija je bila razdeljena na tri enote: '''Brucheum'''; kraljevo ali grško četrt, najbolj veličasten del mesta. V rimskih časih je bil Brucheum razširjen z dodatkom uradne četrti, ali dodatne štiri enote. Mesto je bilo postavljeno kot mreža vzporednih ulic, od katerih je vsaka imela pripadajoč podzemni kanal: '''Judovska četrt'''; formacija severovzhodnega dela mesta, '''Rakotis'''; staro mesto Rakotis, ki je bilo absorbirano v Aleksandrijo, so zasedli predvsem Egipčani. [[File:Canopic Street Alexandria 1784 by LF Cassa.png|thumb|Gravura L F Cassasa – ulica Canopic v Aleksandriji, 1784.]] Dve glavni ulici, obkroženi s [[kolonada|kolonadami]] in za katere je bilo rečeno, da so bile vsaka približno 60 metrov široke, sta se sekali v središču mesta, blizu točke, kjer se je dvigala Aleksandrova Sema (ali Soma) (njegov mavzolej). Ta točka je zelo blizu sedanje mošeje Nebi Daniel; črta vzhod-zahod velike "ulice Canopic", se je le malce razlikovala od položaja sodobnega bulvarja de Rosette (zdaj Sharia Fouad). Sledove tlaka in kanala so našli v bližini Rosettinih vrat, vendar so ostanke ulic in kanalov leta 1899 izpostavili nemški bagri izven vzhodnih utrdb, ki ležijo znotraj območja antičnega mesta. Aleksandrija je bila prvotno sestavljena iz malo več kot otoka Faros, ki je bil s celino povezan z 1260 metrov dolgim pomolom in se imenoval Heptastadion ("sedem stadijev" - grška enota dolžine, ki meri približno 180 metrov). Konec tega se je naslonil na kopno na čelu sedanjega Velikega trga, kjer so se dvigala "Lunina vrata". Vse to leži med to točko in sodobno četrtjo "Ras al-Tin", ki je zgrajena na mulju, ki se je postopoma razširil in izbrisal pomol. Četrt Ras al-Tin predstavlja vse, kar je ostalo od otoka Faros, mesto dejanskega svetilnika, ki je bil odplaknjeno v morje. Na vzhodu je bilo veliko pristanišče, zdaj odprt [[zaliv]]; na zahodu je ležalo pristanišče Eunostos, s svojo notranjo laguno Kibotos, ki se je zdaj močno povečala, da bi oblikovala sodobno pristanišče. V času [[Strabon]]a (v drugi polovici 1. stoletja pred našim štetjem) so bile glavne stavbe naslednje, naštete kot so bile vidne z ladje, ki je vstopila v Veliko pristanišče: # ''Kraljeve palače'' so zapolnjevale severovzhodni delt mesta in zasedale Lochiajev rt, ki je zapiral Veliko pristanišče na vzhodu. Lochias (sodobni Farillon) je skoraj v celoti izginil v morje, skupaj s palačami, "zasebnim pristaniščem" in otokom Antirrhodus. Tu je bilo kopno, kot na celotnem severovzhodni obali Afrike. #''Veliko gledališče'', na modernem bolnišničnem hribu blizu postaje Ramleh. To je uporabil [[Julij Cezar]] kot utrdbo, kjer je začel obleganje mestne mafije po tem, ko je zavzel Egipt po bitki pri Farsalusu #''Posejdonij'' ali tempelj boga morja, blizu gledališča #''Timonij'', ki ga je zgradil [[Mark Antonij]] #''Emporium'' (menjalnica) #''Apostaze'' (skladišča) #''Navalia'' (pomoli), zahodno od Timoniuma, ob morski obali #Za Emporiumom je stal ''Veliki cezarej'', kjer sta stala dva velika obeliska, ki sta postala znani kot »[[Kleopatrine igle]]« in sta bila odpeljana v New York in London. Tempelj je nekoč postal patriarhalna cerkev, čeprav so odkrili nekaj starih ostankov templja. Aktualni cezarej, del, ki ga valovi niso porušili, leži pod hišami, ki tvorijo nov zid ob morju. #[[Gimnazij (Antična Grčija)|Gimnazij]] in [[palestra]] sta v notranjosti, blizu Boulevard de Rosette v vzhodni polovici mesta. #''Saturnov tempelj''; zahodna Aleksandrija. #''Aleksandrov mavzolej'' (Soma) in Ptolemis v eni obročni ograji, blizu točke presečišča dveh glavnih ulic. #Muzej s svojo znano knjižnico in gledališčem v isti četrti; mesto neznano. #''Serapeum'', najbolj znan iz vseh templjev v Aleksandriji. Strabon nam pove, da je stal na zahodu mesta in nedavna odkritja segajo tako daleč, da bi ga postavili v bližino "Pompejevega stebra", ki je bil neodvisen spomenik, postavljen v spomin na Dioklecijanovo obleganje mesta. Imena nekaj drugih javnih zgradb na kopnem so znana, vendar je malo podatkov o njihovem dejanskem položaju. Vendar pa nobena ni tako znana kot stavba, ki je stala na vzhodni točki otoka Faros. Tam je bil velik svetilnik, eno od sedmih čudes starega sveta, ki naj bi bil visok 138 metrov. [[Ptolemaj I. Soter]] je začel projekt, [[Ptolemaj II. Filadelf]] pa ga je zaključil s skupnimi stroški 800 talentov. 12 let je bilo treba za dokončanje in je služil kot prototip za vse poznejše svetilnike na svetu. Svetlobo so proizvajali s pečjo na vrhu. Stolp je bil zgrajen predvsem iz blokov apnenca. [[Faros (svetilnik)|Svetilnik Faros]] je uničil potres v 14. stoletju. [[Hefajst]]ov tempelj je stal na Farosu na koncu krta. V 1. stoletju je imela Aleksandrija več kot 180.000 odraslih moških <ref>Rostovtzeff 1941: (1138–39)</ref>, po popisu iz 32. leta, poleg velikega števila svobodnih, žensk, otrok in sužnjev. Ocene celotnega prebivalstva so od 216.000 <ref>Josiah Russell, 1958, "Late Ancient and Medieval Population," pp. 67 and 79.</ref> do 500.000 <ref>Elio Lo Cascio, 2009, "Urbanization as a Proxy of Growth," p. 97 citing Bagnall and Frier.</ref>, zaradi česar je bila eno največjih mest, ki so jih kdaj zgradili pred industrijsko revolucijo in največje predindustrijsko mesto, ki ni bilo imperialna prestolnica. == Geografija == Aleksandrija leži v državi [[Egipt]], na južni obali [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. === Podnebje === [[File:Alexandria egypt.jpg|thumb|upright=0.7|Satelitska slika Aleksandrije in druga mesta okoli obalne ravnice]] [[File:بحيرة مريوط (Mariout lake).jpg|thumb|left|upright=0.9|Jezero Mariout]] Ima mejno vroče puščavsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: BWh) <ref>{{navedi splet|url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pics/kottek_et_al_2006.gif|title=Koeppen-Geiger.vu-wien.ac.at|publisher=}}</ref>, ki se približuje vročemu polsuhemu podnebju (BSh). Kot ostala severna obala Egipta prevladujoči severni veter, ki piha po Sredozemlju, daje mestu manj hude podnebne razmere kot puščavi v ozadju. Rafah in Aleksandrija sta najbolj vlažni mesti v Egiptu. Na podnebje v mestu vpliva Sredozemsko morje, zniža temperature, povzroča različne deževne zime in zmerno vroče poletje, ki je včasih lahko zelo vlažno; januar in februar sta najhladnejša meseca, pri čemer maksimalne dnevne temperature segajo od 12 do 18 ° C in minimalne temperaturedo 5 ° C. Aleksandrija v hladnejših mesecih doživlja nasilne nevihte, dež in včasih sneženje, sodro in toča; ti dogodki v povezavi s slabim odvodnjavanjem so bili odgovorni za občasne poplave v mestu <ref>{{navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2015/10/deadly-flash-floods-hit-egypt-alexandria-151026085943090.html%7CDeadly|title=Deadly flash floods hit Egypt's Alexandria|author=|date=|work=aljazeera.com}}</ref>. Julij in avgust sta najbolj vroča in suha meseca, s povprečno dnevno maksimalno temperaturo 30 ° C. Povprečna letna količina padavin je okoli 200 mm, a je bila celo do 417 mm. <ref>{{navedi splet |url=http://www.tutiempo.net/clima/Alexandria_Nouzha/623180.htm |title=Clima en Alexandria / Nouzha – Históricos el tiempo |publisher=Tutiempo.net |date= |access-date=12 March 2013 |archive-date=2013-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130615164309/http://www.tutiempo.net/clima/Alexandria_Nouzha/623180.htm |url-status=dead }}</ref> == Zgodovinske lokacije in znamenitosti == [[File:S03 06 01 018 image 2380.jpg|thumb|left|Obelisk, slika v arhivu Brooklinskega muzeja, Goodyear Archival Collection.]] [[File:AlexandriaAmphitheatre.jpg|thumb|Rimski amfitheater]] [[File:Alex Sawary.jpg|thumb|right| Pompejev steber]] Zaradi nenehne navzočnosti vojne v Aleksandriji v antičnih časih je zelo malo starega mesta preživelo v današnjega časa. Veliko kraljevih in državnih četrti je pod pristaniščem zaradi potresa leta 365, preostanek pa je bil pozidan v sodobnem času. [[File:113KOM EL SHOQAFA CATACOMBS.jpg|thumb|Kom El Shoqafa]] ''[[Pompejev steber]]'', rimski triumfalni steber, je med najbolj znanimi antičnimi spomeniki danes v Aleksandriji. Stoji na starodavni [[akropoli]], skromnem hribu ob mestnem arabskem pokopališču in je bil prvotno del templja kolonad. Vključno s podstavkom je visok 30 m; je iz poliranega rdečega [[granit]]a, 2,7 m v premeru na dnu, na vrhu pa 2,4 m. Sam steber je visok 27 metrov in je izdelan iz enega kosa kamna. Prostornina je 132 kubičnih metrov in masa približno 396 ton <ref>{{navedi splet|url=http://touregypt.net/featurestories/sarapeiona.htm |title=The Sarapeion, including Pompay's Pillar In Alexandria, Egypt |publisher=Touregypt.net |date=|accessdate=19 January 2009}}</ref><ref>[[Egyptian pyramids|The Pyramids]] and Sphinx by Desmond Stewart and editors of the Newsweek Book Division 1971 p. 80-81</ref>. Pompejev steber so lahko postavili z uporabo enakih metod, s katerimi so postavili starodavne [[obelisk]]e. [[Rimljani]] so imeli žerjave, vendar niso bili dovolj močni, da bi to težo dvignili. Roger Hopkins in Mark Lehrner sta izvedla več eksperimentov, da bi postavila obelisk, vključno z uspešnim poskusom postavitve 25-tonskega obeliska leta 1999. To je sledilo dvema poskusoma, da bi postavili manjše obeliske in dva neuspešna poskusa postavitve obelisk teže 25 ton <ref>{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/egypt/dispatches/990827.html |title=NOVA Online &#124; Mysteries of the Nile &#124; 27 August 1999: The Third Attempt |publisher=Pbs.org |date=27 August 1999 |accessdate=5 May 2009}}</ref><ref>[[Time–Life|Time Life]] Lost Civilizations series: Ramses II: Magnificence on the Nile (1993)p. 56-57</ref>. Struktura je bila oropana in porušena v 4. stoletju, ko je škof odredil, da je treba poganstvo odpraviti. "Pompejev steber" je napačno ime, saj nima nobene zveze s [[Pompej Veliki|Pompej]]em, ker je bil postavljen leta 293 v času [[Dioklecijan]]a, verjetno v spomin na upor Domitiusa Domitianusa. Pod akropolo so podzemeljski ostanki Serapeuma, kjer so se uresničile skrivnosti boga [[Serapis]]a in za katere so verjeli, da so izrezljane zidne niše priskrbele pretočni prostor za shranjevanje antične knjižnice. V zadnjih letih so v okoliškem morju odkrili številne starodavne predmete, večinoma kose stare keramike. Aleksandrijske [[katakombe]], znane pod imenom ''[[Kom El Shoqafa]]'', so jugozahodno v bližini stebra, sestavljene iz večstopenjskega [[labirint]]a, ki ga dosežemo po velikem spiralnem stopnišču. Tu je desetine komor, okrašenih z okrašenimi stebri, kipi in drugimi sinkretičnimi rimsko-egipčanskimi verskimi simboli, pokopne niše in [[sarkofag]]i ter velika banketna dvorana v rimskem slogu, kjer so sorodniki pokojnika prirejali spominske pojedine. Katakombe so bile pozabljene dokler jih leta 1900 niso slučajno odkrili <ref>{{navedi splet|url=http://www.lonelyplanet.com/egypt/mediterranean-coast/alexandria/sights/historic/catacombs-kom-ash-suqqafa|title=Catacombs of Kom ash-Suqqafa – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|date=|work=lonelyplanet.com}}</ref>. Najintenzivnejša izkopavanja, ki se trenutno izvajajo v Aleksandriji, so znana kot Kom El Deka. Odkrito je dobro ohranjeno gledališče antičnega mesta in ostanki kopališča iz rimskih časov. Obstajajo stalna prizadevanja za raziskovanje starin Aleksandrije. Lokalno arheološko društvo spodbuja in pomaga, pa tudi številni posamezniki, zlasti Grki, ponosni na mesto. Tako v preteklosti kot sedanji direktorji muzeja občasno omogočajo sistematično izkopavanje, kadar koli se ponudi priložnost; D. G. Hogarth je opravil poskusne raziskave v imenu Egipčanskega raziskovalnega sklada in Društva za spodbujanje grških študij leta 1895; nemška ekspedicija je delala dve leti (1898-1899). Z dvema težavama se spopadajo pri izkopavanjih v Aleksandriji: pomanjkanje prostora za izkopavanje in podvodna lokacija nekaterih interesnih področij. [[File:Magna temple1.JPG|thumb|right|Pogled na tempelj Taposiris Magna.]] Ker veliko in rastoče sodobno mesto stoji takoj nad starodavnim, je skoraj nemogoče najti kakšen prostora za kopanje, razen za ogromne stroške. Kraljeve četrti Kleopatre VII. so bile preplavljeni zaradi potresov in cunamija, zato se je v 4. stoletju začelo postopno opuščanje <ref>{{navedi splet|url=http://www.underwaterdiscovery.org/Sitemap/Project/Alexandria/Default.aspx |title=Fgs Project Alexandria |publisher=Underwaterdiscovery.org |date= |accessdate=14 June 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100307175057/http://www.underwaterdiscovery.org/Sitemap/Project/Alexandria/Default.aspx |archivedate=7 March 2010 }}</ref>. Ta podvodni del, ki je vseboval številne najbolj zanimive dele helenističnega mesta, vključno s četrtjo palač, je bil raziskan leta 1992 in ga še vedno preučuje francoski podvodni arheolog Franck Goddio in njegova ekipa <ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/middle_east/203470.stm |title=Divers probe underwater palace |publisher=BBC News |date=28 October 1998 |accessdate=19 January 2009}}</ref>. Dvignil je glavo Cesariona. Najbolj odprti prostori so nizko v tleh proti severovzhodu in jugozahodu, kjer je praktično nemogoče priti pod rimske plasti. Najpomembnejši so bili dosežki, ki jih je dosegel dr. G. Botti, direktor muzeja, v okolici "Pompejevega stebra", kjer je veliko odprtih prostorov. Tu so izpostavljene podstrukture velike stavbe ali skupine stavb, ki so morda del Serapeuma. V bližini so bile ogromne katakombe in ''columbaria'', ki so bile morda del templja. Vsebujejo zelo izjemen obok z nenavadno pobarvanimi reliefi, ki so zdaj umetno osvetljeni in odprti za obiskovalce. Objekti, ki jih najdemo v teh raziskavah, so v muzeju, najpomembnejši pa je velik bazaltni bik, verjetno nekdaj predmet kulta v Serapeumu. Druge katakombe in grobnice so odprli tudi v Kom El Shoqafa in Ras El Tin (poslikane). Nemška ekipa je odkrila ostanke ptolemajske kolonade in ulic na severovzhodu mesta, a malo drugega. Hogarth je raziskoval del ogromne strukture iz opeke pod gomilo Kom El Deka, ki je morda del Paneuma, mavzoleja ali rimska utrdba. Izdelava novega kopnega je pripeljala do izkopavanja ostankov patriarhalne cerkve; temelji modernih stavb pa so redko postavljeni ne da bi odkrili nekaj predmetov iz antike. Bogastvo pod zemljo je brez dvoma ogromno, vendar kljub vsem prizadevanjem ni veliko arheologov, da bi jih videli v Aleksandriji zunaj muzeja in soseski "Pompejevega stebra". === Tempelj Taposiris Magna === Tempelj je bil zgrajen v času Ptolemajcev in posvečen Ozirisu. Stoji v Abusiru, zahodnem predmestju Aleksandrije v mestu Borg el Arab. Ostala je le stena in piloni. Obstajajo dokazi, da so tam častili svete živali. Arheologi so blizu templja našli živalsko nekropolo. Ostanki krščanske cerkve kažejo, da je bil tempelj v poznih stoletjih uporabljen kot cerkev. Tudi na istem območju so ostanki javnih kopališč, ki jih je zgradil cesar [[Justinijan I.]], zidove ob morju, pristanišče in most. V bližini obale na plaži so ostanki stolpa, ki ga je zgradil Ptolemaj II. Filadelf. Stolp je bil natančna replika uničenega svetilnika Faros. <ref>{{navedi splet|url=http://www.touregypt.net/altapos.htm |title=Temple of Taposiris Magna near Abusir in Egypt |publisher=Touregypt.net |date= |accessdate=2013-03-12}}</ref> == Qaitbayjeva citadela == '''[[Qaitbayjeva citadela]]''' je obrambna [[utrdba]] iz 15. stoletja na obali [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Ustanovljena je bila leta 1477 v zalivu sultana Al-Ashraf Sayf al-Din Qa'ita. Citadela stoji na vzhodni strani severne konice otoka Faros na ustju Vzhodnega pristanišča. Velja za eno najpomembnejših obrambnih trdnjav, ne le v Egiptu ampak celem Sredozemskem bazenu. Svojemu namenu je služila do leta 1882, ko jo je uničilo bombardiranje britanske flote. Po revoluciji leta 1952 so egiptovske vojaške čete spremenile stavbo v pomorski muzej. Največja obnovitvena dela izvirajo iz leta 1984, ko je Egipčanska organizacija za starine naredila ambiciozne načrte za obnovo utrdbe ==Pobratena mesta== Aleksandrija je pobratena z: {| | style="vertical-align:top;" | * {{flagu|Kazahstan}} [[Almati]] * {{flagu|Slovaška}} [[Bratislava]]<ref name="Bratislava twinnings">{{navedi splet|url=http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|title=Partner (Twin) towns of Bratislava|accessdate=2013-08-05|work=Bratislava-City.sk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130728183628/http://www.bratislava-city.sk/bratislava-twin-towns|archivedate=2013-07-28}}</ref> * {{flagu|Maroko}} [[Casablanca]] * {{flagu|ZDA}} [[Cleveland, Ohio|Cleveland]]<ref name="Cleveland sisters">{{navedi splet|url=http://www.sister-cities.org/interactive-map/Cleveland,%20Ohio|title=Sister Cities International (SCI) |publisher=Sister-cities.org |date= |accessdate=2013-04-21}}</ref> * {{flagu|Romunija}} [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] * {{flagu|Republika Južna Afrika}} [[Durban]]<ref name="Durban">{{navedi splet|url=http://www.durban.gov.za/durban/government/igr/idr/sister |title=Sister Cities Home Page |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121011232124/http://www1.durban.gov.za/durban/government/igr/idr/sister |archivedate=11 October 2012 }} eThekwini Online: The Official Site of the City of Durban</ref> * {{flagu|Turčija}} [[İzmir]] * {{flagu|Bolgarija}} [[Kazanlak]] * {{flagu|Francija}} [[Marseille]] | style="vertical-align:top;" | * {{flagu|Indija}} [[Kanpur]] * {{flagu|Azerbajdžan}} [[Yevlakh]] * {{flagu|Armenija}} [[Gjumri]] * {{flagu|Ciper}} [[Limasol]]<ref name="Limassol twinnings">{{navedi splet|url=http://www.limassolmunicipal.com.cy/twin.html|title=Limassol Twinned Cities|accessdate=2013-07-29|work=Limassol (Lemesos) Municipality|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130401221134/http://www.limassolmunicipal.com.cy/twin.html|archivedate=2013-04-01}}</ref> * {{flagu|Ukrajina}} [[Odesa]] * {{flagu|Kitajska}} [[Šanghaj]] * {{flagu|Rusija}} [[Sankt Petersburg]] * {{flagu|Grčija}} [[Solun]] |} == Glej tudi == * [[Aleksandrinka]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Alexandria}} {{wikivoyage|Alexandria}} *[https://web.archive.org/web/20150222034142/http://alexandria.gov.eg/default.htm Uradna spletna stran] *[http://www.ekalexandria.org Greek Community of Alexandria] {{svetovna prestolnica knjige}} [[Kategorija:Mesta v Egiptu]] [[Kategorija:Pristanišča v Egiptu]] [[Kategorija:Antična mesta]] [[Kategorija:Ustanovitve v 330. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Aleksandrija|*]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] {{normativna kontrola}} plt1f0h4y25l21jhdnhqlu6i7t2ecxf 846 0 2138 6740687 6731761 2026-08-22T07:35:44Z Octopus 13285 /* Smrti */ Vudžje 6740687 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 846''' ('''[[rimske številke|DCCCXLVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[Arabci]] so oplenili [[Rim]]. == Rojstva == * [[1. november]] - [[Ludvik Jecljavi]], kralj Zahodnih Frankov († [[879]]) == Smrti == * [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]], velikomoravski knez (* [[795]]) * [[Vudžje kagan]], dvanajsti kagan Ujgurskega kaganata (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 846|*]] cai7tpm57vf5o3rlfqrmjvy58buke1j Občina Sežana 0 3589 6740779 6690953 2026-08-22T11:03:02Z Upwinxp 126544 6740779 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj|razlog=opombe}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Andrej Sila]] |grb=Coat of arms of Sežana.svg |lokacija=Karte_Sezana_si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F111_T1257_vF_b_x411265.5_y65253.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F111_T1257_vF_b_x411265.5_y65253.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=217,4 |splet=http://www.sezana.si/ |prebivalstvo=13669 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6925 |ženske=6744 }} '''Občina Sežana''' s središčem v [[Sežana|Sežani]] je del [[Obalno-kraška regija|Obalno-kraške regije]] in meri 217&nbsp;km<sup>2</sup>, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji. Konec leta 2020 sta v občini prebivala 13.702 prebivalca, od tega 6.967 moških in 6.735 žensk.<ref name="stat">{{navedi splet |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C4006S.px |title=Republika Slovenija, Statistični urad: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno |accessdate=2020-12-27 |date= |format= |work=Statistični urad Republike Slovenije }}</ref> Občina Sežana meji na [[Občina Komen|Občino Komen]] na severu, [[Občina Vipava|Vipavo]] na severovzhodu in [[Občina Divača|Divačo]] na vzhodu; v zelo majhni meri na jugu meji tudi na [[Občina Hrpelje - Kozina|Občino Hrpelje - Kozina]]. Zahodna meje občine Sežana pa je hkrati tudi državna meje med Slovenijo in [[Italija|Italijo]], na kateri leži tudi več mejnih prehodov - med njimi je največji in najbolj poznan mejni prehod [[Fernetiči]]. == Naselja v občini == Občina se deli na 12 krajevnih skupnosti: KS Avber, Dane pri Sežani, Dutovlje, Kazlje, Lokev, Pliskovica, Povir, Sežana, Štjak, Štorje, Tomaj in Vrabče. Znotraj teh krajevnih skupnosti ležijo naselja [[Avber]], [[Dobravlje, Sežana|Dobravlje]], [[Ponikve, Sežana|Ponikve]], [[Gradnje, Sežana|Gradnje]] in [[Raša, Sežana|Raša]], [[Dane pri Sežani]], [[Dutovlje]], [[Godnje]], [[Kreplje]], [[Skopo]], [[Kopriva, Sežana|Kopriva]], [[Brje pri Koprivi]] in [[Krajna vas]], [[Kazlje]], [[Lokev, Sežana|Lokev]] in [[Prelože pri Lokvi]], [[Pliskovica]], [[Kosovelje]], [[Veliki dol]], [[Tublje pri Komnu]] in [[Kregolišče]], [[Povir]], [[Brestovica pri Povirju]], [[Plešivica, Sežana|Plešivica]], [[Gorenje pri Divači]] in [[Žirje]], [[Voglje, Sežana|Voglje]], [[Dol pri Vogljah]], [[Vrhovlje, Sežana|Vrhovlje]], [[Lipica]], [[Šmarje pri Sežani]], [[Merče]] in [[Orlek]], [[Štjak]], [[Krtinovica]], [[Ravnje]], [[Selo, Sežana|Selo]], [[Gradišče pri Štjaku]], [[Poljane pri Štjaku]], [[Bogo, Sežana|Bogo]], [[Hribi, Sežana|Hribi]], [[Pristava, Sežana|Pristava]], [[Mahniči]], [[Nova vas, Sežana|Nova vas]] in [[Dolenje, Sežana|Dolenje]], [[Štorje]], [[Majcni]], [[Podbreže]] in [[Senadolice]], [[Tomaj]], [[Križ, Sežana|Križ]], [[Šepulje]], [[Utovlje]], [[Filipčje Brdo]] in [[Grahovo Brdo]], [[Vrabče]], [[Jakovce]], [[Tabor, Sežana|Tabor]], [[Veliko polje, Sežana|Veliko polje]], [[Sela, Sežana|Sela]], [[Stomaž, Sežana|Stomaž]], [[Razguri]] in [[Griže, Sežana|Griže]].<ref name="stat-nas">{{navedi splet |url=http://www.sezana.si/povezava.aspx?pid=84&id=326 |title=Občina Sežana: Seznam naselij v posamezni krajevni skupnosti |accessdate=2020-12-27 |date= |format= |work=Občina Sežana |archive-date=2013-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131217003515/http://www.sezana.si/povezava.aspx?pid=84&id=326 |url-status=dead }}</ref> == Nastanek Sežane in izvor imena == Začetek obstoja naselbine Sežana ni povsem jasen. Sežana je prvič omenjena v listini iz leta 1086, kjer je zapisano, da je oglejski patriarh v Rožacu postavil cerkve in ustanovil samostan. Patriarhov brat Henrik je samostanu podaril več posesti, med katerimi je bila tudi Sežana in drugi kraji, ki spadajo pod trenutno občno (Žirje, Merče, Dane, Križ, Dobravlje itd.). Sežani že od nekdaj omogoča razvoj njena lega. Sprva je bila v neposredni bližini rimske poti, predstavljala je pot od Trsta v notranjost dežele. Skozi Sežano je tekla cesarska, potem poimenovana tudi jamborska cesta, ker so po njej vozili jambore za ladje. Leta 1364 je Sežana pripadla [[Goriški grofje|goriškim grofom]], z njihovim izumrtjem pa [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Sežana je v začetku 18. stoletja s prihodom grofa Petača (Švarceneška ali završniška gospoščina) postala upravno sodišče. Rodbina se je v Sežani ohranila vse do 1817, v obdobju [[Napoleonske vojne|Napoleonovih osvajanj]] pa je tudi Sežana postala del [[Ilirske province|Ilirskih provinc]].<ref name="Skrinjar"/> Glede na ustno izročilo je lahko dobila ime: * po [[sveta Suzana|sveti Suzani]] (posvečen ji je bil eden od oltarjev v stari cerkvi, zgrajeni leta 1509); kot Susana je bilo mesto označeno tudi na [[zemljevid]]u [[Gerhard Mercator|Gerharda Mercatorja]] iz leta 1589). * Sežgana vas (po prvotnem naselju za hribom Tabor, ki naj bi bilo požgano). V prvotnem naselju so najdene antične najdbe (verjetno je šlo za manjšo obcestno postojanko rimske dobe). * obstajajo še druge domneve o izvoru imena mesta. Verjetno pa je naselbina obstajala že pred [[Rimljani]], saj so v bližini našli ostanke [[Gradišče|gradišča]] iz [[Prazgodovina|prazgodovinske dobe]].<ref name="Skrinjar">{{navedi knjigo |first=Skrinjar |last=Pavel |display-authors=etal |year=2006 |title=Sežana: sonce nad prestolnico Krasa |publisher=Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti |isbn=978-961-91721-2-4 |cobiss=229833472 |pages=285}}</ref> == Občina Sežana v Avstro-Ogrski in Kraljevini SHS/Jugoslaviji == Med letoma 1818 in 1848 je kraj Sežana spadal pod Goriško.<ref name="grafenauer">{{navedi knjigo |author=Grafenauer, Božo |year=2000 |title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture. |publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta |isbn=961-6009-90-7 |cobiss=45300481 |pages=496 str.}}</ref> Leta 1848 so se razmere zaradi Marčne revolucije spremenile – ustanovljeni so sodni in politični okraji.<ref name="Skrinjar"/> Tudi zatem (od 1850) je Sežana še naprej spadala pod Goriško, v njej pa je bil tudi sedež okrajnega glavarstva. Sežana je bila tudi sodni okraj, pod katerega so spadale občine/ županstva Avber, Dutovlje, Kopriva, Naklo, Rodik, Sežana, Skopo, Štjak, Tomaj in Zgonik. Leta 1867 se pridruži še Veliki Repen, leta 1882 pa še Lokev, Štorje in Povir.<ref name="grafenauer"/> Sežana je kot okraj skrbela za številna dovoljenja, za izkoriščanje kamnolomov, pomožnih stavb in drugih objektov, za hrambo in uporabo streliva ipd. Ta ureditev je trajala vse do leta 1918.<ref name="Skrinjar"/> Ozemlje Sežane je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji (z [[Londonski sporazum (1915)|Londonskim sporazumom]]), ozemlje je Italija zasedla 3.11.1918.<ref name="grafenauer"/> Italijanska oblast je občine oblikovala po svoje. Sežanska občina je postala dokaj majhna in imela je manj pristojnosti kot prej. Spadala je pod Tržaško provinco, sestavljeno iz 30 majhnih občin (ena od njih je bila Sežana). Leta 1922 je bila določena nova upravna ureditev za Julijsko krajino.<ref name="grafenauer"/> Pod občino Sežana so takrat spadali kraji Sežana, Orlek, Šmarje, Dane, Merče, Žirje, Povir, Brestovica, Štorje, Kazlje in Gorenje.<ref name="grafenauer"/> Taka ureditev je obstala vse do konca druge svetovne vojne.<ref name="Skrinjar"/> == Lokalna samouprava v SFRJ in FLRJ == Po drugi svetovni vojni se je stanje spremenilo. Ozemlje Primorske se je razdelilo na dva dela – Tržaško in Goriško okrožje. Sežana in ozemlje okrog nje je spadalo pod Tržaško okrožje.[15] Kmalu zatem se je okrožje razdelilo na cono A in B in se preimenovalo v [[Svobodno tržaško ozemlje]]. Večina ozemlja Sežanskega okraja je takrat pripadla coni A.[16] S [[Pariška mirovna pogodba (1947)|pariško mirovno pogodbo]] je bil Sežanski okraj spet združen in je pripadel FLRJ, pri čemer je bil okraj Sežana ustanovljen že pred dejansko priključitvijo Jugoslaviji. Okraj so sestavljali Sežana, Komen, Hrpelje - Kozina in del okraja Koper. Sedež okraja je bil do odhoda zavezniške vojske v Hrpeljah, potem pa se je preselil v Sežano.<ref name="Skrinjar"/> Okraj Sežana je od leta 1949 spadal pod Primorsko oblast z začasnim sedežem v Postojni.<ref name="grafenauer"/> Leta 1951 je bila Sežana vključena v predlog občin in sicer kot okraj (imela je 25 852 prebivalcev, 39 [[Krajevni ljudski odbor|KLO]]-jev, 11 občin in 63 102ha). Naslednje leto so bili KLO-ji ukinjeni, ustanovljene pa so bile občine (večje od prejšnjih).[20] Okraj Sežana je imel 13 občin, del katerih je bila tudi Sežana.<ref name="grafenauer"/> 28. junija 1955 je bil sprejet nov zakon, s katerim je v Sloveniji nastalo 11 okrajev. Eden od njih je bil tudi Koprski, del katerega je postala Sežana; ob tem je bil sežanski okraj ukinjen. Do leta 1960 se je število občin zmanjšalo (občina Divača se je takrat priključila občini Sežana).<ref name="grafenauer"/> Leta 1964 je ponovno prišlo do sprememb – Koprskemu okraju se je pridružil še Goriški, zato je ponovno nastalo več občin. Hkrati pa se je zmanjšalo število prejšnjih občin (tudi Hrpelje se priključijo občini Sežana).<ref name="grafenauer"/> Na tak način se je občina Sežana med letoma 1959 in 1963 postopoma večala. Vključevala je bivše občine Sežana, Senožeče, Dutovlje, Štanjel, Komen, Vreme, Divača, Hrpelje - Kozina. Njena površina je presegala 701&nbsp;km², danes za primerjavo 217&nbsp;km².<ref name="Skrinjar"/> Leta 1974 so postale obvezne krajevne skupnosti. V občini Sežana začne delovati 34 krajevnih skupnosti: Artviže, Avber, Barka, Brestovica, Dane, Divača, Dutovlje, Gorjansko, Gradišče, Hrpelje, Kazlje, Komen, Lokev, Materija, Misliče, Obrov, Ocizla, Pliskovica, Podgorje, Povir, Presnica, Rakitovec, Rodik, Senožeče, Sežana, Slivje, Štanjel, Štjak, Štorje, Tatre, Tomaj, Vrabče, Vreme in Zazid;<ref name="grafenauer"/> Ozemlje občine je ostalo enako vse do 1995.<ref name="grafenauer"/> <ref name="kopac">{{navedi knjigo |author=Kopač, Janez |year=2006 |title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945 – 1955 |publisher=Ljubljana : Zgodovinski arhiv |isbn=961-6247-20-4|cobiss=230038528 |pages=383 str.}}</ref> == Občina Sežana danes == Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] so iz občine Sežana nastale občine Sežana, Komen, Hrpelje – Kozina in Divača, vendar še vedno njeno prejšnje ozemlje obsega območje sedanje upravne enote Sežana.<ref name="grafenauer"/> === Vzgoja in izobraževanje === ==== Vrtec ==== V občini deluje 6 enot matičnega vrtca (dva imata lokacijo v Sežani, ostali pa so v Tomaju, Lokvi, Povirju in Dutovljah).<ref name="vrtec">{{navedi splet |url=https://www.vrtec-sezana.si/o-vrtcu/nekaj-vec-o-vrtcu |title=O vrtcu |accessdate=2020-12-27 |publisher=Vrtec Sežana |archive-date=2020-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201130042645/https://www.vrtec-sezana.si/o-vrtcu/nekaj-vec-o-vrtcu |url-status=dead }}</ref> ==== Osnovna šola ==== Najstarejša je osnovna šola Srečka Kosovela, ki pa se v različnih obdobjih pojavlja z različnimi imeni. Prve omembe šole izhajajo iz leta 1826. 1861 je v Sežani delovala trivialka. V tistih letih je šola v Sežani imela skupno 118 učencev. Prvo šolsko poslopje je bilo odprto leta 1893 (štirirazredna šola) in je bilo za tiste čase zelo razkošno. V času italijanske oblasti se je šola imenovala Osnovna šola kraljice Margarite. Po vojni je bilo število učencev med 118 in 174. Upoštevati pa moramo, da je takrat imela večina manjših krajev svoje podružnice (zato število učencev ni tako veliko). V šolskem letu 1957/58 je šola postala osemletna in je v letih od 1957/58 pa do 1977 imela od 406 do 767 učencev ter 21 učiteljev. Novo poslopje so zgradili 1971/72 in šolo poimenovali po Srečku Kosovelu. Šola je bila v naslednjih letih večkrat prenovljena, dodali in izboljšali so igrišča, telovadnico itd. Šola je zaradi prostorske stiske dve generaciji učencev (4. in 5. razred preselila na Ljudsko univerzo). Trenutno šolo obiskuje 894 učencev, ki so razporejeni v 39 oddelkov. Druga osnovna šola je v Dutovljah s podružnico. Matično šolo obiskuje 222 učencev, podružnico pa 43 učencev. ==== Šolski center Srečka Kosovela ==== Leta 1949 je bila ustanovljena nižja gimnazija, kasneje pa je deloval tudi del višje gimnazije. V sklopu gimnazije je deloval tudi dijaški dom. Leta 1973 je bil odprt prvi oddelek srednje šole v Sežani (oddelek za RTV mehanike), leta 1975 začneta z delom tudi gimnazijski oddelek in oddelek ekonomske šole. Leta 1980 šola dobi nove prostore. Trenutno v sklopu šolskega centra Srečka Kosovela delujejo programi: gimnazija, aranžerski in ekonomski tehnik. V zadnjih letih je bila v sklopu šolskega centra oprta tudi višja strokovna šola s programoma Kamen (oblikovanje materialov) in fotografija. ==== Glasbena šola ==== Od leta 1951 v različnih oblikah deluje Glasbena šola, v letu 2018/19 je GŠ v Sežani lahko obiskovalo skupno 161 učencev (obiskovali so lahko 14 programov). ==== Ljudska univerza ==== Za izobraževanje odraslih že od leta 1944 skrbi Ljudska univerza. Ta ima prostore v stari osnovni šoli. Omogoča pa pridobitev izobrazbe za srednje poklicno izobraževanje (trgovec, administrator, bolničar, gastronom-hotelir), srednje strokovno izobraževanje (ekonomski tehnik, gastronomija in turizem, predšolska vzgoja), poklicno tehniško izobraževanje (ekonomski tehnik in strojni tehnik) ter poklicni tečaj iz predšolske vzgoje. Organizirajo tudi jezikovne tečaje iz angleščine, italijanščine, nemščine, španščine, francoščine, ruščine… Poleg tega organizirajo še različna usposabljanja (voznik viličarja, upravljavec dvigal, pomočnik kuharja, natakarja, voditelj čolna, knjigovodska dela, računalništvo…). Skrbijo tudi za prosti čas, pri tem se približajo tudi starostnikom (vrtnarska delavnica, kuharska delavnica, zeliščarske delavnice, tapkanje…). ==== Zdravstvene ustanove ==== Na začetku druge svetovne vojne so v Sežani zgradili bolnišnico, ki deluje še danes. Njen namen se je skozi leta spremeni; trenutno je namenjena podaljšanemu bolnišničnemu zdravljenju in rehabilitaciji ter specialističnim ambulantam ([[Pulmologija|pulmološka]], [[Alergologija|alergološka]], [[rentgen]], ...). V sklopu zdravstva deluje tudi zdravstveni dom s splošnimi, zobozdravstvenimi in drugimi ambulantami. V Sežani deluje tudi '''dom ostarelih''', ki ima prostor za 189 stanovalcev. ==== Druge ustanove ==== Pomembnejše ustanove v občini Sežana so še: * sodišče, ki v Sežani deluje že od časov grofa Petača (od 18. stoletja), novo poslopje je bilo zgrajeno leta 1893. * v sklopu podjetništva deluje več ustanov – ''Podjetniški inkubator, PIC Sežana, visokošolsko in višješolsko središče''. Večja podjetja so [[Mitol]], Jadran, [[Vinakras]], Win sistems, Marmor… * v sklopu sociale v Sežani delujejo Center za socialno delo, [[Rdeči križ]] in [[Karitas]]. * komunalne storitve (odpadki, upravljanje pokopališč) opravlja podjetje ''Komunala Sežana''. Vodo in vodovod upravlja ''Kraški vodovod'' Poleg naštetega deluje tudi nekaj hotelov, več gostinskih obratov, knjižnica, več bank in zavarovalnic, kulturni dom, pošta, policijska postaja, poklicni gasilci itd. Vrtec Sežana: Nekaj več o vrtcu. [https://www.vrtec-sezana.si/o-vrtcu/nekaj-vec-o-vrtcu] (Dostop: december 2020). Skrinjar, ''Sežana'', 100 in 187; Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana: informator. <nowiki>https://osskse.splet.arnes.si/informator-2020-2021/</nowiki> (Dostop: december 2020). Osnovna šola Dutovlje: št. Učencev, oddelkov. <nowiki>https://www.os-dutovlje.si/prva-stran/o-soli/st-ucencev-oddelkov/</nowiki> (Dostop: december 2020). Skrinjar, ''Sežana,'' 188, 189; Šolski center Srečna Kosovela Sežana. <nowiki>https://scsks.splet.arnes.si/#</nowiki> (Dostop: december 2020). Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola: Predstavitev programov. <nowiki>https://www.vss-sezana.si/?page_id=167</nowiki> (Dostop: december 2020). Skrinjar, ''Sežana,'' 190; Glasbena šola Sežana: Informator. <nowiki>http://www.gssezana.net/pdf/glasbena_informator_2018-19.pdf</nowiki> (Dostop: december 2020). Skrinjar, ''Sežana,'' 190; Ljudska univerza Sežana: Prosti čas. <nowiki>http://lu-sezana.si/prosti-cas/</nowiki> (Dostop: december 2020). Bolnišnica Sežana. <nowiki>https://www.bolnisnica-sezana.si/</nowiki> (Dostop: december 2020). Dom upokojencev Sežana. <nowiki>https://www.dus.si/</nowiki> (Dostop: december 2020). Skrinjar, ''Sežana,'' 251. Prav tam, 270–272. == Znamenitosti == V Sežani je zaradi njene bogate zgodovine veliko število znamenitosti. *[[Živi muzej Krasa]] *[[Vilenica|Jama Vilenica]] *[[Sežanski botanični park|Botanični vrt Sežana]] *[[Pepin kraški vrt]] *Kosovelova spominska soba in domačija *[[Kosovelova pot]] *[[Kobilarna Lipica]] *Vojaški muzej Tabor, [[Lokev, Sežana|Lokev]] *[[Seznam osebnosti iz občine Sežana]] *vila Scaramanga *Pollayev stolp *stari grad *novi grad *Kosovelova knjižnica *mestna učna pot *[[Cerkev sv. Martina, Sežana|Cerkev svetega Martina]] <gallery> Slika:Živi muzej Krasa.jpg|Živi muzej Krasa Slika:Plesna dvorana.jpg|Plesna dvorana v jami Vilenica Slika:Palmarij, arhiv TIC Sežana.jpg|Botanični vrt Sežana Slika:Pepin vrt.jpg|Pepin kraški vrt, Dutovlje Slika:Kosovelova domačija v Tomaju.jpg|Kosovelova domačija, Tomaj Slika:Lipica horses (7198987762).jpg|Kobilarna Lipica Slika:Lokev,stolp.jpg|Vojaški muzej Tabor, Lokev </gallery> == Arhivsko gradivo == O občini Sežana hrani Pokrajinski arhiv Koper več fondov. Hrani arhiv Krajevne skupnosti Sežana (1962 – 1989), ta fond vsebuje dokumente o organiziranosti, referendumu KS Sežana, zapisnike vaških sestankov, proračun KS, najemne pogodbe gospodarskih organizacij itd.[40] Hranijo tudi dva fonda o občini Sežana. Prvi zajema leta 1894 – 1945 (takse, carina, sejmi, volitve, vojaški nabori, ljudsko štetje, stavbni načrti, vojne žrtve in vojna škoda, društva itd.),[41] drugi pa zajema leta 1923 – 1988 (ObLO, KLO, SO …).[42] Hrani pa tudi fonde Občine Hrpelje - Kozina (1907-1946)[43], občine Dutovlje (1942 – 1946),[44] občina Povir (1900 – 1927),[45] občina Štorje (1892 – 1927),[46] občina Tomaj (1942 – 1946),[47] občina Lokev (1907 – 1943).[48] Te občine so bile del Sežanske, nekaj od teh krajev pa še vedno spada v občino Sežana. [40] SI PAK KP 1014 Krajevna skupnost Sežana. [41] SI PAK KP 637 Občina Sežana. [42] SI PAK KP 637.1 Občina Sežana. [43] SI PAK KP 3, Občina Hrpelje – Kozina. [44] SI PAK KP 635, Občina Dutovlje. [45] Si PAK KP 636, Občina Povir. [46] SI PAK KP 638, Občina Štorje. [47] SI PAK KP 639, Občina Tomaj. [48] SI PAK KP 829, Občina Lokev. == Sklici == {{sklici|2}} === Viri === * Bolnišnica Sežana. <nowiki>https://www.bolnisnica-sezana.si/</nowiki> (Dostop: december 2020). * Dom upokojencev Sežana. <nowiki>https://www.dus.si/</nowiki> (Dostop: december 2020). * Glasbena šola Sežana: Informator. <nowiki>http://www.gssezana.net/pdf/glasbena_informator_2018-19.pdf</nowiki> (Dostop: december 2020). * Ljudska univerza Sežana: Prosti čas. <nowiki>http://lu-sezana.si/prosti-cas/</nowiki> (Dostop: december 2020). * Občina Sežana: Seznam naselij v posamezni krajevni skupnosti. <nowiki>http://www.sezana.si/povezava.aspx?pid=84&id=326</nowiki> (Dostop: december 2020). * Osnovna šola Dutovlje: št. Učencev, oddelkov. <nowiki>https://www.os-dutovlje.si/prva-stran/o-soli/st-ucencev-oddelkov/</nowiki> (Dostop: december 2020). * Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana: informator. <nowiki>https://osskse.splet.arnes.si/informator-2020-2021/</nowiki> (Dostop: december 2020). * Republika Slovenija, Statistični urad: Občina Sežana. <nowiki>https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/150</nowiki> (Dostop: december 2020). * Republika Slovenija, Statistični urad: Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno. <nowiki>https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/05C4006S.px/</nowiki> (Dostop: december 2020). * Šolski center Srečna Kosovela Sežana. <nowiki>https://scsks.splet.arnes.si/#</nowiki> (Dostop: december 2020). * Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola: Predstavitev programov. <nowiki>https://www.vss-sezana.si/?page_id=167</nowiki> (Dostop: december 2020). * Vrtec Sežana: Nekaj več o vrtcu. <nowiki>https://www.vrtec-sezana.si/o-vrtcu/nekaj-vec-o-vrtcu</nowiki> (Dostop: december 2020). * Grafenauer, Božo. ''Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno organizacijske strukture.'' Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2000. * Kopač, Janez. ''Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945 – 1955''. Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 2006. * Skrinjar, Pavel. ''Sežana: sonce nad prestolnico Krasa''. Logatec: Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti, 2006. == Zunanje povezave == * [http://www.sezana.si/ Sežana Uradna stran občine] * [http://zupnije.rkc.si/sezana/ Župnija sv. Martina Sežana] *[https://www.visitkras.info/sl/ Znamenitosti na Krasu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190107181056/https://www.visitkras.info/sl/ |date=2019-01-07 }} * [http://users.volja.net/poles/fabris Muzejska zbirka Fabris Sežana] * [http://www.kam.si/mesta/sezana.html Sežana - zgodovinska in geografska predstavitev] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Sežana| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Sežana]] 4mveml9ax577qubq7hazukda3cfr18p 100. pr. n. št. 0 6160 6740689 6524889 2026-08-22T07:45:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740689 wikitext text/x-wiki {{desetletje|-10}} '''100. pr. n. št.''' je deseto desetletje v [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletju pr. n. št.]] med letoma [[109 pr. n. št.]] in [[100 pr. n. št.]] == Dogodki == * [[Aravaki]] so naselili [[Deviški otoki Združenih držav|Deviške otoke]].<ref>{{Navedi splet|title=Our History {{!}} Government of the Virgin Islands|url=https://bvi.gov.vg/content/our-history|website=bvi.gov.vg|accessdate=2022-08-26|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521231453/https://bvi.gov.vg/content/our-history|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{nanoškrbina}} {{zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:2. stoletje pr. n. št.|D-0100.]] r87wf2ugfwz08rj4w4ddqjjwwvyrbgf Zemlja 0 6190 6740657 6730932 2026-08-22T03:25:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje planet/Zemlja}} '''Zemlja''' je eden izmed [[planet]]ov [[Osončje|Osončja]] ter [[prostor|planet]], na katerem so prisotni [[življenje]], tekoča voda in [[človeštvo]]. Po oddaljenosti od [[Sonce|Sonca]] je tretji, po velikosti pa peti planet [[Sončev sistem|Sončevega sistema]]. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let,<ref name="#1">G. Brent Dalrymple [http://sp.lyellcollection.org/content/190/1/205.abstract The age of the Earth in the twentieth century: a problem (mostly) solved] Geological Society, London, Special Publications 190 (1): 205–221</ref> njen edini [[naravni satelit]] [[Luna]] pa pred okoli 4,53 milijarde let.<ref>Kleine, Thorsten; Palme, Herbert; Mezger, Klaus; Halliday, Alex N. (2005-11-24). "Hf-W Chronometry of Lunar Metals and the Age and Early Differentiation of the Moon". Science 310 (5754): 1671–1674.</ref> Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico [[geologija|geoloških]] in [[biologija|bioloških]] razvojnih faz, zaradi česar so se sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale. Zemljina notranjost je sestavljena iz več razmeroma aktivnih plasti, med katerimi se nahaja verjetno trdno [[železo]]vo [[Zemeljino jedro|jedro]], ki ustvarja Zemljino [[magnetno polje]], ter tekoči [[zemeljski plašč|plašč]], v zgornjih plasteh pa trda [[zemeljska skorja|skorja]].<ref>J.A. Jacobs (1953). The Earth’s inner core. Nature 172 (4372): 297–298.</ref> Nad tem se nahajata [[zemeljsko površje|površina Zemlje]] in [[ozračje|ozračje (atmosfera)]], ki sta danes močno preoblikovani zaradi bioloških in človeških dejavnikov. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo [[ocean]]i s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo [[celina|celine]] ter [[otok]]i. Med Zemljo in njenim okoljem, tj. vesoljskim prostorom, je opaziti pomembne povezave, kot je npr. sevanje Sonca, vpliv Meseca na [[plimovanje]], spreminjanje Zemljine [[orbita|orbite]] kot morebiten vzrok [[ledena doba|ledenih dob]] idr. == Zgodovina == Pri določanju starosti [[planet]]a Zemlja in tudi njegovega [[naravni satelit|naravnega satelita]] ter [[Sonce|Sonca]] in drugih planetov obstajajo mnoge nejasnosti in spori, a je danes bolj ali manj uveljavljena domneva, da so vsa ta telesa nastala pred okoli 4,6 milijarde let<ref name="#1"/> iz sončne meglice, ki je bila posledica [[Veliki pok|velikega poka]]. Nekje v bližini našega [[osončje|osončja]] naj bi eksplodirala [[supernova]], sestavljena pretežno iz [[vodik]]a, nekoliko pa tudi [[ogljik]]a in [[kisik]]a; bila naj bi izvor večine materije, ki sestavlja naše osončje.<ref>Encrenaz, T. (2004). The solar system (3rd ed.). Berlin: Springer. p. 89.</ref><ref>John Matson, [http://www.scientificamerican.com/article/solar-system-trigger-sn/ Luminary Lineage: Did an Ancient Supernova Trigger the Solar System's Birth?], Scientific American, 7. julij, 2010</ref> Zaradi [[težnost|privlačnosti]] med delci sončne meglice so se [[atom]]i pričeli združevati v skupke, ti pa so z naraščajočo maso vse bolj privlačili drug drugega, se zato združevali ter rasli. Tako naj bi nastal rotirajoči disk, katerega sila privlačnosti v jedru naj bi bila tako velika, da so se pričela združevati jedra vodikovih atomov ([[fuzija]]), kar je botrovalo nastanku Sonca. Energija, ki se sprošča ob fuziji je še danes vir njegove energije. Nastanek planetov v Osončju pojasnjuje danes najširše sprejeta planetezimalna ali nebularna teorija. Notranji planeti so trdni, zunanji pa plinasti, ker so se zavoljo visoke vročine v notranjih predelih Osončja lahko v trdno stanje spremenili le težji elementi, kakršno je [[železo]]. Po načelu privlačnosti so se ti med seboj združili in tvorili [[astronomsko telo|astronomska telesa]] ali planetezimale, iz katerih so se kasneje razvili notranji planeti [[Merkur]], [[Venera]], Zemlja in [[Mars]]. V vročih pogojih jedra Osončja niso mogli obstajati lažji elementi, za primer [[helij]] in [[vodik]], zato so se koncentrirali dlje okoli jedra in oblikovali plinasta planeta [[Jupiter]] in [[Saturn]] ter [[ozračje|atmosferi]] [[Uran (planet)|Uran]]a in [[Neptun]]a (pretežno iz vodika in helija).<ref>Montmerle, Thierry; Augereau, Jean-Charles; Chaussidon, Marc et al. (2006). Solar System Formation and Early Evolution: the First 100 Million Years. Earth, Moon, and Planets (Spinger) 98 (1–4): 39–95.</ref> V zgodnjih fazah razvoja Zemlje so v notranjost ([[Zemeljino jedro|jedro]]) potonile težje snovi, medtem ko je bilo lažje najti na površju.<ref>Charles Frankel, 1996, Volcanoes of the Solar System, Cambridge University Press, pp. 7–8</ref> Med prve so sodili tudi mnogi [[radioaktivnost|radioaktivni]] materiali, ki so vsled svojega razpadanja tudi danes vir Zemljine notranje toplote. Na ta način so nastale [[Struktura Zemlje|Zemljine plasti]]. Po nastanku teh več kot 4 milijarde let v preteklost je planet doživel močno [[meteorit]]sko bombardiranje, kar je zaradi neobstoječe atmosfere in njenih učinkov še danes vidno na [[Luna|Luni]].<ref>Taylor, G. J. (avgust, 2006) [http://www.psrd.hawaii.edu/Aug06/cataclysmDynamics.html Wandering Gas Giants and Lunar Bombardment.] Planetary Science Research Discoveries.</ref> Pred 4 milijardami let se je oblikovala trdna [[zemeljska skorja]], kar gre sklepati po najstarejših odkritih [[kamnina]]h.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7639024.stm Team finds Earth's 'oldest rocks'.] BBC News. 26. september, 2008</ref><ref>P. J. Patchett and S. D. Samson, 2003, Ages and Growth of the Continental Crust from Radiogenic Isotopes. In The Crust (ed. R. L. Rudnick) volume 3, pp. 321–348 of Treatise on Geochemistry (eds. H. D. Holland and K. K. Turekian), Elsevier-Pergamon, Oxford</ref> === Geološka obdobja === [[Slika:Earth clock hg.png|thumb|left|250px|Geološka obdobja po deležih, če zgodovino Zemlje skrčimo na 24 ur. [[Predkambrij]] predstavlja več kot tri četrtine Zemljine zgodovine]] [[geologija|Geologi]] delijo zgodovino Zemlje na [[eon]]e ([[had (geologija)|had]], [[arhaik]], [[proterozoik]] in [[fanerozoik]]), te na [[era|ere]] (vek), ere pa dalje na [[perioda (geologija)|periode]] in [[doba (geologija)|dobe]]. Pred časom sta bila kot eona znana le [[fanerozoik]] in [[predkambrij]], a se je kasneje uveljavila delitev eonov na zgoraj omenjene štiri.<ref>[https://web.archive.org/web/20090612082758/http://www.stratigraphy.org/upload/ISChart2008.pdf International Stratigraphic Chart 2008] International Commission on Stratigraphy</ref> Geologija oziroma njena veja [[stratigrafija]] je oblikovala shemo obdobij na podlagi kamninskih plasti v tleh. Sprva so bile starosti teh določene le relativno, tj. od najmlajše plasti (najvišja) do najstarejše (najgloblja). Uporabljene so bile tudi študije [[fosil]]ov po svetu, saj so bili ti mnogokrat ujeti v istih plasteh. V 90. letih [[19. stoletje|19. stoletja]] se je za določanje starosti kamnin začela na široko uporabljati metoda merjenja [[Radioaktivni izotop|radioaktivnih izotopov]]. Ker je izguba radioaktivnosti konstantna, oziroma odvisna le od časa, se z merjenjem radioaktivnosti določi absolutno starost kamnin (absolutno ali [[radiometrično datiranje]]). Toplota, ki se sprošča ob razpadu radioaktivnih izotopov, je pomemben vir Zemljine toplote.<ref>Turcotte, D. L.; Schubert, G. (2002). "4". Geodynamics (2 ed.). Cambridge, England, UK: Cambridge University Press. pp. 136–137</ref> ==== Predkambrij ==== {{glavni članek|Predkambrij}} [[Predkambrij]] je neformalno poimenovanje za čas eonov [[had (geologija)|had]], [[arhaik]] in [[proterozoik]]. Je Zemljin pravek in najdaljše obdobje Zemljine zgodovine, raztezajoče se preko 3,5 milijarde let. V njem so se oblikovale prve [[celina|celine]], prišlo pa je tudi do nastanka zgodnje [[ozračje|atmosfere]] in [[življenje|življenja]]. Zaradi bombardiranja Zemlje z [[meteorit]]i in posledičnega taljenja površja ostaja le malo materialnih dokazov o tej dobi, kljub temu so bili v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Afrika|Afriki]], [[Brazilija|Braziliji]], [[Kanada|Kanadi]], [[Skandinavija|Skandinaviji]] in na [[Antarktika|Antarktiki]] najdeni do 4,2 milijarde let stari [[mineral]]i ([[cirkonijev silikat]]).<ref>Wilde, S. A.; Valley, J.W.; Peck, W.H. and Graham, C.M. (2001). [http://www.geology.wisc.edu/zircon/Wilde_et_al.PDF Evidence from detrital zircons for the existence of continental crust and oceans on the Earth 4.4 Gyr ago] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060901141331/http://www.geology.wisc.edu/zircon/Wilde_et_al.PDF |date=2006-09-01 }} Nature 409: 175–178.</ref> V tem obdobju so iz Zemljine notranjosti zavoljo [[ognjenik|ognjeniške]] aktivnosti uhajali [[plin]]i in oblikovali zgodnjo atmosfero, sestavljeno iz [[dušik]]a, [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksika]] in [[vodna para|vodne pare]]. Ko se je planet ohlajal, je prišlo do kondenzacije in padavin ter nastanka [[ocean]]ov (obstajajo tudi teorije, ki sklepajo na prihod vode v obliki zamrznjenih meteoritov). [[Tektonika plošč]] je sodeč po študijah kamnin severozahodne [[Kanada|Kanade]] (starost 2 milijardi let) in [[Kitajska|Kitajske]] (starost 2,5 milijarde let) pričela oblikovati Zemljo sredi predkambrija. Kopnina se je oblikovala na območju današnje [[Antarktika|Antarktike]] in ustvarila superkontinent [[Rodinija|Rodinijo]], ki je združevala kopnine vseh kasnejših [[kontinent]]ov in superkontinentov.<ref>Li, Z. X.; Bogdanova, S. V.; Collins, A. S.; Davidson, A.; B. De Waele, R. E. Ernst, I. C. W. Fitzsimons, R. A. Fuck, D. P. Gladkochub, J. Jacobs, K. E. Karlstrom, S. Lul, L.M. Natapov, V. Pease, S. A. Pisarevsky, K. Thrane and V. Vernikovsky (2008). Assembly, configuration, and break-up history of Rodinia: A synthesis. Precambrian Research 160: 179–210</ref> Predkambrij je ravno tako obdobje najzgodnejšega življenja. Fosilni ostanki iz [[arhaik]]a kažejo na enocelične [[prokarionti|prokariontske]] organizme brez [[celično jedro|celičnega jedra]], katerih razmnoževanje je potekalo nespolno z deljenjem [[celica|celic]]. Obstoj teh organizmov je potrjen za obdobje pred 3,5 milijarde let, utegnili pa bi obstajati tudi že pred 3,8 milijarde let.<ref>Taylor, Thomas N.; Edith L. Taylor, Michael Krings (2006). Paleobotany: the biology and evolution of fossil plants. Academic Press. p. 49.</ref><ref>Steenhuysen, Julie (21. maj, 2009). [http://www.reuters.com/article/2009/05/20/us-asteroids-idUSTRE54J5PX20090520?pageNumber=1&virtualBrandChannel=0 Study turns back clock on origins of life on Earth] Reuters</ref> Ta življenjska oblika je bila [[anaerobnost|anaerobna]] – za življenje oziroma izdelovanje energije ni potrebovala [[kisik]]a, ki ga takrat ni bilo v ozračju. Šele kasneje, pred kake 3,46 milijarde let, se je namreč razvila [[Modrozelene cepljivke|modrozelena alga]], prvi organizem s sposobnostjo [[fotosinteza|fotosinteze]], katere stranski produkt je kisik. Iz teh alg so nastali [[stromatolit]]i, ki so pogosto najdeni v fosiliziranih oblikah starih 3,5 milijarde let, še živeče stromatolite pa najdemo v zahodni [[Avstralija|Avstraliji]] in na [[Bahami]]h.<ref>Feldmann M, McKenzie JA (April 1998). Stromatolite-thrombolite associations in a modern environment, Lee Stocking Island, Bahamas. PALAIOS 13 (2): 201–212</ref><ref>Chen, M. .; Schliep, M. .; Willows, R. D.; Cai, Z. -L.; Neilan, B. A.; Scheer, H. . (2010). A Red-Shifted Chlorophyll. Science 329 (5997): 1318–1319.</ref> Življenje je sprva obstajalo le v obliki nespolno se razmnožujočih prokariontov, dokler niso pred okoli 2 milijardama let razvili večji in bolj kompleksni [[evkarionti|evkariontski]] organizmi, zgodnji znanilci izbruha organizmov v [[paleozoik]]u.<ref>Woese, Carl; J. Peter Gogarten (21. oktober, 1999). [http://www.scientificamerican.com/article.cfm?id=when-did-eukaryotic-cells When did eukaryotic cells evolve? What do we know about how they evolved from earlier life-forms?] Scientific American.</ref> ==== Paleozoik ==== {{glavni članek|Paleozoik}} [[Paleozoik]] je prvi izmed treh eonov [[fanerozoik]]a (obdobje jasno vidnih sledi življenja); znan je tudi kot zemeljski stari vek. Že zgodnje periode ([[ordovicij]], [[silur]], [[devon (geološka doba)|devon]]) tega starega veka so čas prvih [[orogeneza|orogenez]], katerih posledica so npr. [[Apalači]] in [[Kaledonija|Kaledonsko]] gorovje. Proti koncu paleozoika, v [[perm]]u, je prišlo do počasne združitve superkontinentov [[Gondvana|Gondvane]] in [[Lavrazija|Lavrazije]], nastala je celina [[Pangea]] in poteklo je več gorotvornih procesov: [[Hercinska orogeneza|Hercinska]] in [[Variskična]] [[orogeneza]] sta ustvarili [[Ardeni|Ardene]], [[Vogezi|Voegeze]], [[Sardinija|Sardinijo]], [[Srednjenemško sredogorje|Srednjenemško]] in [[Češko sredogorje]] ter [[Malopoljsko višavje]], [[Mezeta|Mezeto]] na [[Pirenejski polotok|Pirenejskem polotoku]] ter [[Rodopi|Rodope]] na [[Balkan]]u in [[Uralsko gorovje|Ural]], [[Altaj]], [[Tjanšan]], Apalače idr. [[tektonika|Tektonski]] premiki so se dokaj umirili kasneje v permu. Pangea je ob koncu paleozoika predstavljala 90 odstotkov vse kopnine, oblikovana je bila v bumerangu podobno obliko in je vzdolž po [[ekvator]]ju objemala [[ocean Tetida]]. Iz časa [[kambrij]]a obstajajo sledovi [[ledena doba|poledenitve]] na južni polobli. V začetni periodi paleozoika kambriju okoli 543 milijonov let v preteklosti je prišlo do nikoli kasneje dokumentiranega porasta števila življenjskih oblik, znanega kot [[kambrijska eksplozija]]. Glavni razlog za to bi utegnilo biti razkosanje [[Rodinija|Rodinije]] na manjše kopnine in nastanek vmesnih toplih plitvih morij. Iz tega časa so znane vse glavne skupine današnjih organizmov (v morjih so plavale [[ribe]], kopno pa so prekrile večcelične [[rastline]] in [[insekt]]i ter [[dvoživke]]), pa tudi njihove osnovne kompozicije. Ker je bil uveljavljen način razmnoževanja [[spolno razmnoževanje|spolen]], je imela veliko vlogo pri določanju preživetja tudi naravna selekcija. Bujne [[praprotnice]], [[preslica|preslice]] in [[lisičjakovci]] iz toplega ter vlažnega [[karbon]]a danes služijo kot najboljši sloji [[črni premog|črnega premoga]] in [[antracit]]a. Ob koncu paleozoika je prišlo do masovnega izumrtja vrst, njihovo število naj bi se zmanjšalo za do 90 odstotkov. Predvideva se, da je vzrok izumrtja izbruh supervulkanov v [[Sibirija|Sibiriji]].<ref>Sarda Sahney, Michael J Benton [http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/275/1636/759.full.pdf+html Recovery from the most profound mass extinction of all time] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017093551/http://rspb.royalsocietypublishing.org/content/275/1636/759.full.pdf+html |date=2015-10-17 }} Proc. R. Soc. B 7 April 2008 vol. 275 no. 1636 759-765</ref> ==== Mezozoik ==== {{glavni članek|Mezozoik}} Zemeljski srednji vek ali mezozoik je obdobje, ki se je pričelo 248 milijonov let v preteklost in zaključilo pred 65 milijoni let. Deljen je na [[trias]], [[jura|juro]] in [[kreda|kredo]]. [[Slika:Pangea animation 03.gif|thumb|200px|Nadcelina (''superkontinent'') [[Pangea]] je razpadla na celine, kot jih poznamo danes.]] Kar se tiče zemeljskih premikov, je bilo obdobje mezozoika manj pestro kot pozni paleozoik. V zgodnji juri je [[Pangea]] pričela razpadati na severno Laurazijo (razpade na Severno Ameriko in Evrazijo) in južno Gondvano (razpade na Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo, Antarktiko in Indijo), z odmikanjem [[Amerika|Amerik]] je prišlo do nastanka [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Severnoameriška tektonska plošča je ob svojem potovanju na zahod rinila v tihooceansko ploščo in nastal je pas [[ognjenik]]ov od današnje [[Aljaska|Aljaske]] do južnih koncev [[Južna Amerika|Južne Amerike]], z njim pa gorovje [[Kordiljere]] ([[Skalno gorovje]] in [[Andi]]). To je danes vzhodni rob tihooceanskega ognjenega obroča.<ref>See Hughes, T.; The case for creation of the North Pacific Ocean during the Mesozoic Era. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology; Volume 18, Issue 1, avgust 1975, strani 1-43</ref> Od Gondvane ločena Indija se je pomaknila na sever (proti današnji južni [[Azija|Aziji]]) in zapirati ocean Tetida.<ref>Stanley, Steven M. Earth System History. New York: W.H. Freeman and Company, 1999.</ref> Mezozoik je tudi obdobje usedanja [[apnenec|apnencev]], [[dolomit]]ov in [[peščenjak]]ov. V tem zemeljskem veku so obličje planeta zaznamovali [[kuščarji]] ([[dinozavri]]) kot prevladujoča oblika življenja.<ref>Wang, S.C., and Dodson, P. (2006). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1564218/ Estimating the Diversity of Dinosaurs] Proceedings of the National Academy of Sciences USA 103 (37): 13601–13605.</ref> Razširili so se tako na kopnem kot v vodi in zraku ter planetu vladali 180 milijonov let. To je bil tudi čas prvih [[ptiči|ptičev]],<ref>Feduccia, A. (2002). Birds are dinosaurs: simple answer to a complex problem. The Auk 119 (4): 1187–1201.</ref> [[sesalci|sesalcev]] in [[cvetnice|cvetnic]] (te so nadomestile prej dominantne [[iglavec|iglavce]]).<ref>Stan Baducci. [http://www.fossilnews.com/2000/mezplants/mezplants.html Mesozoic Plants] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140217232220/http://www.fossilnews.com/2000/mezplants/mezplants.html |date=2014-02-17 }}</ref> ==== Kenozoik ==== {{glavni članek|Kenozoik}} [[Kenozoik]] je moderni zemeljski vek, ki se je začel pred 65 milijoni let in še traja. Njegovi periodi sta [[terciar]] (obdobje od začetka veka do 1,8 milijona let nazaj) in [[kvartar]] (geološko gledano današnji čas, razdeljen na pomembni dobi [[pleistocen]] in [[holocen]]). V kenozoiku so prevladali [[sesalci]], oblikovala se je sodobna biološka in geografska podoba Zemlje. V tem času je Pangea dokončno razpadla in nastale so sodobne celine: v evrazijsko tektonsko ploščo primikajoča se [[Indija]] oblikuje [[Himalaja|Himalajo]], Afrika se pomakne na sever in oblikuje [[Alpe]], [[Atlantik]] se neprestano širi (v poznem terciarju nastane [[Islandija]]), nagubajo se [[Pireneji]], Alpe, [[Apeninski polotok|Apenini]], [[Karpati]] ter [[Mala Azija|maloazijska]] gorovja do [[Kavkaz]]a in Himalaje. Ob stiku Arabije z Azijo se zapre ocean Tetida.<ref>Allen, M. B.; Armstrong, H. A. (2008). [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6V6R-4SG4HSX-6&_user=1495569&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&view=c&_acct=C000053194&_version=1&_urlVersion=0&_userid=1495569&md5=74fa4bb4838bc446f3714dabd094452c Arabia-Eurasia collision and the forcing of mid Cenozoic global cooling] Palaeogeography Palaeoclimatology Palaeoecology 265 (1–2): 52–58</ref> Za kenozoik so značilni intenzivni vertikalni premiki oziroma nastajanje in dviganje gorovij. [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] je prekrivalo [[Panonsko morje]], ki se je umaknilo in v [[pliocen]]u zlasti na današnjem slovenskem ozemlju obsegalo le še posamezne [[zaliv]]e in [[močvirje|močvirja]]. Iz terciarja izhajajo sloji rjavega [[premog]]a. Kvartar je čas ledenih dob, ko se je povprečna temperatura [[Evropa|Evrope]] znižala za 4 do 12&nbsp;°C. Ledene dobe so ledeni pokrov (do 3 kilometre) preko severne Azije, Evrope in Severne Amerike oblikovale štirikrat (poledenitve ''günz'', ''mindel'', ''riss'' in ''würm''), povprečno vsakih 100 tisoč let. Najstarejše sledi [[ledenik|ledeniškega]] delovanja v Evropi so stare 2,5 milijona let. Gladina morja je bila v času poledenitev nižja za okoli 180 metrov, tako je bila del celine tudi [[Velika Britanija|Britanija]] in [[Dalmacija|dalmatinski]] otoki, med Azijo in Severno Ameriko je kopenski most preko [[Beringov preliv|Beringovega preliva]] omogočil poselitev Amerik. Nenadno spremembo dominantne živalske skupine iz [[kuščarji|kuščarske]] v [[sesalci|sesalsko]]<ref>Alroy J (1999). The fossil record of North American Mammals: evidence for a Palaeocene evolutionary radiation. Systematic Biology 48 (1): 107–118.</ref> je najverjetneje povzročil padec meteorita.<ref>Alvarez LW, Alvarez W, Asaro F, Michel HV (1980). Extraterrestrial cause for the Cretaceous–Tertiary extinction. Science 208 (4448): 1095–1108.</ref> To sklepajo po velikem kraterju v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]<ref>Hildebrand, A. R., G. T. Penfield, et al. (1991). Chicxulub crater: a possible Cretaceous/Tertiary boundary impact crater on the Yucatán peninsula, Mexico. Geology 19: 867-871.</ref> in po plasti na Zemlji redkega, a na [[meteorit]]ih izdatnega elementa [[iridij]]a po vsem svetu. V poznem terciarju, pred kakimi 6 milijoni let, naj bi se v [[Afrika|Afriki]] pojavile zgodnje vrste [[Evolucija človeka|človeka]], ki se je nato pred 2 do 1,7 milijoni let razširile na druge celine. Moderni človek ''[[Homo sapiens sapiens]]'' se je razvil v kvartarju, v anatomsko sodobni obliki pred okoli 130 tisoč leti. == Struktura in oblika Zemlje == {{glavni|Struktura Zemlje|Oblika Zemlje}} === Notranjost === [[Slika:Jordens inre-numbers.svg|thumb|270px|Zemljine plasti:<br />6. Površje<br />5. Skorja<br />4. Plašč (zgornji del)<br />3. Plašč<br />2. Zunanje jedro<br />1. Notranje jedro]] Notranji sloji Zemlje dosegajo temperature med 4000 in 7000 [[kelvin]]ov. Za to potrebna toplota je nastala ob stvaritvi Zemlje, nadalje pa jo ustvarja sevanje [[radioaktivnost|radioaktivnih]] [[kemijski element|elementov]], kot so [[uran]], [[torij]] in [[kalij]]. Dodaten vir toplote pa je tudi [[Sonce|sončna]] energija. Novonastale [[kamnina|kamnine]] si neprestano utirajo pot na zemeljsko površje skozi [[ognjenik]]e in podoceanske razpoke na razmikajočih se (divergentnih) prelomnicah [[tektonska plošča|tektonskih plošč]]. Mnoge kamnine so stare manj od 100 milijonov let, nekatera najstarejša najdena mineralna zrna pa so nastala pred 4,4 milijarde let, kar kaže na to, da že najmanj toliko časa obstaja trdna skorja. Kot preostali planeti [[Osončje|Osončja]] je tudi Zemlja v svoji notranjosti razdeljena na plasti, ki jih je moč ločiti po kemijski in fizikalni sestavi, agregatnem stanju, temperaturi ter mnogih drugih lastnostih. Zunanjo plast predstavlja trdna skorja iz [[silikat]]ov, proti jedru pa ji sledijo viskozni [[Zemeljin plašč]], mnogo manj viskozno [[Zemeljino zunanje jedro]] ter trdno [[Zemeljsko notranje jedro]]. [[Magnetno polje]] Zemlje je posledica [[konvekcija|konvekcije]] elektroprevodnega materiala v tekočem zunanjem jedru. Od površja Zemlje proti njenemu jedru si tako sledijo:<ref>Jordan, T. H. (1979). [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC411539/ Structural geology of the Earth's interior] Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America 76 (9): 4192–4200</ref><ref>Robertson, Eugene C. (2001-07-26). [http://pubs.usgs.gov/gip/interior/ The Interior of the Earth] USGS.</ref> * [[litosfera]] (0–60&nbsp;km, ponekod tudi do 200&nbsp;km) ** [[Skorja (geologija)|Zemljina skorja]] (0–35&nbsp;km, ponekod tudi do 70&nbsp;km) ** zgornji predeli plašča (35–60&nbsp;km) * [[Zemeljin plašč]] (35–2890&nbsp;km) ** [[astenosfera]] (100–700&nbsp;km) * [[Zemeljino zunanje jedro]] (2890–5100&nbsp;km) * [[Zemeljino notranje jedro]] (5100–6378&nbsp;km) === Zunanjost === Zemlja v sončnem sistemu predstavlja edini planet, ki na svoji površini premore tekočo [[voda|vodo]]. Ta prekriva 71 % celotnega površja, in sicer v 97 % slana voda. Svetovne vode so porazdeljene med pet [[ocean]]ov, ki obdajajo sedem [[celina|celin]]. Celotna masa hidrosfere je približno 1,4 × 10<sup>21</sup> kg ali okoli 0,023 % skupne mase Zemlje. Ozračne plasti okoli Zemlje so razmeroma debele, saj najbolj redke plasti zraka segajo do okoli 1000 kilometrov visoko nad površino planeta. Atmosfero sestavlja več slojev, in sicer [[troposfera]], [[stratosfera]], [[mezosfera]], [[termosfera]] in [[eksosfera]]. Debelina teh slojev je odvisna od svoje lokacije, pa tudi od sezonskih dejavnikov. Skupna masa atmosfere je ocenjena na 5,1 × 10<sup>18</sup> kg oziroma 0,9 milijoninke celotne mase Zemlje. Sloju, v katerem najdemo življenje, rečemo tudi [[biosfera]]. === Oblika === Zemlja ima obliko podobno [[elipsoid]]u,<ref>Milbert, D. G.; Smith, D. A. [http://www.ngs.noaa.gov/PUBS_LIB/gislis96.html Converting GPS Height into NAVD88 Elevation with the GEOID96 Geoid Height Model.] National Geodetic Survey, NOAA</ref> dejanski obliki Zemlje rečemo tudi [[geoid]] (glej fizikalne značilnosti v infopolju desno zgoraj). Geoid je telo, ki ga omejuje zunanja ploskev, na vsakem mestu pravokotna na smer sile teže; ta ni povsod usmerjena popolnoma v središče Zemlje, saj je teža na različnih mestih zemeljske površine zaradi nesorazmerne razporeditve notranjih mas različna. Še nekoliko natančneje se Zemlja prilagaja obliki [[kardioid]]a, ki je na severnem tečaju izbočeno, na južnem pa vbočeno telo. == Zemlja v Osončju == === Gibanje Zemlje === {{glavni|Gibanje Zemlje}} Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo [[zemeljsko površje|površja]] Zemlje; tako je vzrok [[letni časi|letnim časom]], menjavanju [[dan|dneva]] in [[noč]]i ter njunim dolžinam, pa tudi različnim [[Podnebje|podnebnim]] pasovom, določanju [[čas]]a in več drugim predmetnostim. Osnovni gibanji Zemlje sta njena '''rotacija''' in '''revolucija'''. Prva pomeni vrtenje planeta okoli njegove osi z obodno hitrostjo na [[ekvator]]ju 465,12&nbsp;m/s, kar pomeni zasuk za 360° v enem dnevu oziroma 23h 56m 4s. Neposredna posledica tega vrtenja je menjavanje dneva in noči. Revolucija Zemlje pa pomeni gibanje po tiru okoli [[Sonce|Sonca]] s srednjo hitrostjo 30,287&nbsp;km/s, kar za celoten obrat terja eno leto oziroma 365,24 zemeljskih [[dan|dni]]. === Sateliti === {{glej|Luna}} Edini Zemljin naravni satelit je [[Luna]]. {| class="wikitable" |----- ! style="background:#efefef;" | Ime <th style="background:#efefef;">Premer (km) ! style="background:#efefef;" | Masa (kg) <th style="background:#efefef;">Srednji polmer tira (km) ! style="background:#efefef;" | Orbitalna perioda |----- | [[Luna]] || 3.474,8 || 7,349 · 10<sup>22</sup> | 384.400 || 27&nbsp;d 7&nbsp;h 43,7&nbsp;m |} Kvazisateliti so [[asteroid]]i z orbito, ki se tako prilega Zemljini, da so stalno prisotni v njeni bližini. V letu 2012 je imela Zemlja tri kvazisatelite, (164207) 2004 GU<sub>9</sub>,<ref>Brasser, R.; et al. (September 2004). "Transient co-orbital asteroids". Icarus 171 (1): 102–109.</ref> (277810) 2006 FV<sub>35</sub><ref>Dynamical evolution of Earth’s quasi-satellites: 2004 GU9 and 2006 FV35. Icarus 209 (2): 488–493.</ref> in 2010 SO<sub>16</sub><ref>Braconnier, Deborah (6. april, 2011). [http://phys.org/news/2011-04-horseshoe-orbit-earth-companion-asteroid.html New horseshoe orbit Earth-companion asteroid discovered] PhysOrg.</ref>. Znani so še trije asteroidi, 3753 Cruithne,<ref>Christou, Apostolos A.; Asher, David J. (2011). A long-lived horseshoe companion to the Earth. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society 414 (4): 2965–2969</ref> 2002 AA<sub>29</sub>,<ref>Connors, Martin; Chodas, Paul; Mikkola, Seppo; Wiegert, Paul; Veillet, Christian; Innanen, Kimmo (2002). Discovery of an asteroid and quasi-satellite in an Earth-like horseshoe orbit. Meteoritics & Planetary Science 37 (10): 1435–1441</ref> in 2003 YN<sub>107</sub>, ki lahko prehajajo v in iz kvazisatelitne orbite. V orbiti okoli Zemlje kroži tudi na stotine umetnih [[satelit]]ov in njihovih delov, od katerih je daleč največja [[mednarodna vesoljska postaja]]. == Poseljenost == '''Starostna sestava:''' * ''0-14 let:'' 1.818.803.078 (29,92 %) ** ''moški:'' 932.832.913 (15,35 %) ** ''ženske:'' 885.970.165 (14,57 %) * ''15-64 let:'' 3.840.881.326 (63,19 %) ** ''moški:'' 1.942.402.264 (31,95 %) ** ''ženske:'' 1.898.479.062 (31,23 %) * ''65 let in čez:'' 419.090.130 (6,89 %) ** ''moški:'' 184,072,470 (3.03 %) ** ''ženske:'' 235.017.660 (3,87 %) (ocena 2000) ''' [[Stopnja rasti prebivalstva]]:''' 1,3 % (ocena 2000) '''[[Stopnja rojevanja]]:''' 22 rojstev/1.000 prebivalcev (ocena 2000) '''[[Stopnja smrtnosti]]:''' 9 smrti/1.000 prebivalecev (ocena 2000) '''[[Razmerje spolov]]:''' [moški/ženske] * ''pri rojstvu:'' 1,05 * ''pod 15. leti:'' 1,05 * ''15-64 let:'' 1,02 * ''65 let in čez:'' 0,78 * ''celotno prebivalstvo:'' 1,01 (ocena 2000) == Glej tudi == * [[Dan zemlje]] * [[potres]] * [[starost Zemlje]] * [[tektonika plošč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{portal|Astronomija}} {{Zbirka|Earth|Zemlja}} {{Zemlja}} {{Navigacija Osončje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Planeti Osončja]] [[Kategorija:Zemlja| ]] [[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]] [[Kategorija:Zemeljski planeti]] 9bohjvrbw2hz2o74acp3cpl5njhsegk Janko Kersnik 0 8062 6740646 6704089 2026-08-21T22:40:08Z ~2026-45704-64 264698 6740646 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Janko Kersnik | caption = | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[Agitator]]<br />[[Jara gospoda]]<br />[[Kmetske slike]]'' | relatives = [[Jožef Kersnik]] (oče)<br /> [[Janez Krstnik Kersnik]] (dedek) }} '''Janez Krstnik Anton Jožef Kersnik''' ({{jezik-de|Johann Babtista Anton Joseph Kersnik}}),<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00157 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00157/?pg=112|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref> bolje znan kot '''Janko Kersník''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[politik]] in [[notar]], * [[4. september]] [[1852]], [[Brdo pri Lukovici]], † [[28. julij]] [[1897]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Janko Kersnik se je rodil v [[Plemstvo|plemiški]] družini očetu [[Jožef Kersnik|Jožefu]] in materi Berti, rojeni Höffern pl. Saalfeld v [[Grad Brdo pri Lukovici|brdskem gradu]], blizu [[Lukovica pri Domžalah|Lukovice pri Domžalah]].<ref name=":0" /> Obiskoval je [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval literarni zgodovinar [[Fran Levec]] in ga navdušil za [[slovenska književnost|slovensko književnost]]. Leta 1868 je začel študirati [[pravo]] na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], nato je nadaljeval na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]], kjer je študij leta 1874 dokončal. Postal je pripravnik na finančni [[prokuratura|prokuraturi]] v Ljubljani, leta 1878 pa je prevzel mesto notarskega namestnika na Brdu. Notarski izpit je naredil leta 1880. Leta 1883 je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca. Kasneje je bil izvoljen za predsednika podružnice [[Kmetijska družba|Kmetijske družbe]], spomladi leta 1885 pa za [[župan]]a lukoviške občine. Poročil se je z Alojzijo Tavčar, hčerko ljubljanskega hotelirja in posestnika. V letu 1889 je bil ponovno izvoljen v [[kranjski deželni zbor]]. Umrl je 28. julija 1897 zaradi jetike na grlu. Po njem je imenovana [[Osnovna šola Janka Kersnika]] na Brdu pri Lukovici. == Delo == Začel je s pisanjem nemških pesmi (npr. ''Ode an den Triglav''), a je to pod vplivom Levca opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi. Nato je začel s pisanjem [[proza|proze]], ki jo je pisal do konca življenja. Leta 1866 je v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] izšla njegova prva pesem ''Gomila'', kasneje pa še ''Ljubav do doma, Slavec, Obraz, Roža'' ''in skala, Sred voda'', ''Roža na tujem'', ''Sanje''. Njegove pesmi so izhajale tudi v [[Stritarjevem Zvonu]]. Leta 1869 je izdal cikel pesmi ''Raztreseno cvetje''. Leta 1871 se je uveljavil kot prvi slovenski [[podlistkar]]. Najprej v Slovenskem narodu objavi ''Muhasta pisma'', nato cikel osemnajstih [[feljton]]ov ''Nedeljska pisma''. ''Muhasta pisma'' so vsebovala zbadljivke na račun takratnega deželnega predsednika Auersperga, zato jih je večino zasegla policija. Leta 1874 objavi ''Postna premišljevanja'' in ''Raztreseni listi''. V podlistkih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere na Slovenskem. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s [[klerikalizem|klerikalizmom]] in strankarsko omejenostjo. Pisal je tudi o [[Staroslovenci|Staroslovencih]], nemškutarjih in politiki. Splošnejšega značaja so Pisma iz Gradca. V Postnih pismih pa je satirično pisal zoper duhovnike in konzervativno politiko. V nekaterih delih se je podpisal z njegovim drugim krstnim imenom – ''Baptist''. Objavljal je tudi gledališke kritike. Ob [[Janez Bleiweis|Bleiweisovi]] 70-letnici pa je napisal [[enodejanka|enodejanko]] ''Berite Novice''. [[Slika:Grob Janka Kersnika.jpg|thumb|250px|Grob Janka Kersnika na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]]] Prvi obsežnejši [[roman]] ''[[Na Žerinjah]]'' je začel snovati leta 1875. Objavil ga je v Jurčičevi Slovenski knjižnici. Leta 1881 je dokončal [[Josip Jurčič|Jurčičev]] roman ''[[Rokovnjači]].'' Kmečko življenje je orisal v povestih ''[[Testament (povest)|Testament]]'' in ''[[Očetov greh]]''. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so: romana ''[[Ciklamen]]'' (l. 1883) in ''[[Agitator]]'' (l. 1885) ter povest ''[[Jara gospoda]]'' (l. 1893). Posebej se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja, ''[[Kmetske slike|Kmetskih slikah]]''. Te so postopoma izhajale v [[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]] v letih 1887-1890. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so'' [[Kako je stari Molek tatu iskal]], [[Znojilčevega Marka božja pot]]'', ''[[Za čast]]'', ''[[Rejenčeva osveta]]''. Njegovo šegavost pa kažejo šaljivke ''[[Dva adjutanta]], [[Nova železnica]]'','' [[Dohtar Konec in njegov konj]]'' in ''[[Kolesarjeva snubitev]]. ''Napisal je tudi dolgo [[Novela (književnost)|novelo]] ''Gospod Janez'', ki je v Zvonu izhajala od junija do decembra 1884. Izdal je več krajših leposlovnih črtic. == Najbolj znana dela == [[Slika:Josip Jurčič - Rokovnjači.pdf|thumb|page=3|''Rokovnjači'', 1882]] * ''[[Na Žerinjah]]'', 1876 {{COBISS|ID=62961664}} * ''[[Rokovnjači]]'' - dopolnil po smrti [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]], 1881 {{COBISS|ID= 30308865}} * ''Lutrski ljudje'', 1882 {{COBISS|ID=63837696}} * ''[[Ciklamen]]'', 1883 {{COBISS|ID=34961408}} * ''Gospod Janez'', 1884 {{COBISS|ID=75632128}} * ''[[Agitator (roman)|Agitator]]'', 1885 {{COBISS|ID=215794944}} * ''Testament'', 1887 {{COBISS|ID=37458176}} * ''Dohtar Konec in njegov konj'', 1888 {{COBISS|ID=3350275}} * ''Kako je stari Molek tatu iskal'', 1889 {{COBISS|ID=3350275}} * ''[[Kmetske slike]]'', 1891 {{COBISS|ID=117854464}} * ''[[Jara gospoda]]'', 1893 {{COBISS|ID=228680448}} * ''[[Očetov greh]]'', 1894 {{COBISS|ID=26886145}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Miran Hladnik: [http://lit.ijs.si/jaragos.html Kersnikova ''Jara gospoda'']. Janko Kersnik: Jara gospoda. [[Ljubljana]]: Karantanija, 1996. 97–120. * Miran Hladnik: Janko Kersnik. ''Slovenska pisateljska pot''. Ljubljana, 2013. 116–119. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[slovenska književnost]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih avtorjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L628_F184_x500000_y100000_s9_b4&locale=sl/ OŠ Janko Kersnik] *[http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=janko+kersnik Diplomske naloge na temo Janko Kersnik]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.youtube.com/watch?v=0EY6f45kdO4 Dokumentarni film Janko Kersnik] *{{dlib|ime=Janko Kersnik}} *''Grad Brdo, p.&nbsp;1907'', [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8771 (razglednica)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140810090706/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8771 |date=2014-08-10 }} Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin *''Grad Brdo, Janko Kersnik, 2011'', [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8798 Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402142036/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8798 |date=2015-04-02 }} *{{SloBio|id=271938|avtor=Ivan Grafenauer|ime=Janko Kersnik}} *[[:Kategorija:Dela Janka Kersnika|Dela Janka Kersnika na Wikipediji]] * {{Geopedia2|/T105_F11689:117_x476129.5_y114017_s17_b2|Grob Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici}} * {{Geopedia2|/T105_F11689:118_x476129.5_y114017_s17_b2|Spominska plošča Janka Kersnika na gradu Brdo pri Lukovici}} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kersnik, Janko}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Gradcu]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Župani Občine Lukovica]] [[Kategorija:Realistični pisatelji]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Janko Kersnik|*]] qhogr8b3m02ouhj3hnc5j7rqvb4ehl6 6740661 6740646 2026-08-22T05:43:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6740646|6740646]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-45704-64|~2026-45704-64]] ([[User talk:~2026-45704-64|pogovor]]) 6740661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Janko Kersnik | caption = | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[Agitator]]<br />[[Jara gospoda]]<br />[[Kmetske slike]]'' | relatives = [[Jožef Kersnik]] (oče)<br /> [[Janez Krstnik Kersnik]] (dedek) }} '''Janko Krstnik Anton Jožef Kersnik''' ({{jezik-de|Johann Babtista Anton Joseph Kersnik}}),<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00157 {{!}} Brdo {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/brdo/00157/?pg=112|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-06-19}}</ref> bolje znan kot '''Janko Kersník''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[politik]] in [[notar]], * [[4. september]] [[1852]], [[Brdo pri Lukovici]], † [[28. julij]] [[1897]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Janko Kersnik se je rodil v [[Plemstvo|plemiški]] družini očetu [[Jožef Kersnik|Jožefu]] in materi Berti, rojeni Höffern pl. Saalfeld v [[Grad Brdo pri Lukovici|brdskem gradu]], blizu [[Lukovica pri Domžalah|Lukovice pri Domžalah]].<ref name=":0" /> Obiskoval je [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval literarni zgodovinar [[Fran Levec]] in ga navdušil za [[slovenska književnost|slovensko književnost]]. Leta 1868 je začel študirati [[pravo]] na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], nato je nadaljeval na [[Univerza v Gradcu|Univerzi v Gradcu]], kjer je študij leta 1874 dokončal. Postal je pripravnik na finančni [[prokuratura|prokuraturi]] v Ljubljani, leta 1878 pa je prevzel mesto notarskega namestnika na Brdu. Notarski izpit je naredil leta 1880. Leta 1883 je bil prvič izglasovan za deželnega poslanca. Kasneje je bil izvoljen za predsednika podružnice [[Kmetijska družba|Kmetijske družbe]], spomladi leta 1885 pa za [[župan]]a lukoviške občine. Poročil se je z Alojzijo Tavčar, hčerko ljubljanskega hotelirja in posestnika. V letu 1889 je bil ponovno izvoljen v [[kranjski deželni zbor]]. Umrl je 28. julija 1897 zaradi jetike na grlu. Po njem je imenovana [[Osnovna šola Janka Kersnika]] na Brdu pri Lukovici. == Delo == Začel je s pisanjem nemških pesmi (npr. ''Ode an den Triglav''), a je to pod vplivom Levca opustil in prešel na pisanje slovenskih pesmi. Nato je začel s pisanjem [[proza|proze]], ki jo je pisal do konca življenja. Leta 1866 je v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]] izšla njegova prva pesem ''Gomila'', kasneje pa še ''Ljubav do doma, Slavec, Obraz, Roža'' ''in skala, Sred voda'', ''Roža na tujem'', ''Sanje''. Njegove pesmi so izhajale tudi v [[Stritarjevem Zvonu]]. Leta 1869 je izdal cikel pesmi ''Raztreseno cvetje''. Leta 1871 se je uveljavil kot prvi slovenski [[podlistkar]]. Najprej v Slovenskem narodu objavi ''Muhasta pisma'', nato cikel osemnajstih [[feljton]]ov ''Nedeljska pisma''. ''Muhasta pisma'' so vsebovala zbadljivke na račun takratnega deželnega predsednika Auersperga, zato jih je večino zasegla policija. Leta 1874 objavi ''Postna premišljevanja'' in ''Raztreseni listi''. V podlistkih je pogosto na ironičen način prikazal pereče družbene, politične in kulturne razmere na Slovenskem. Velikokrat je pokazal tudi nestrinjanje s [[klerikalizem|klerikalizmom]] in strankarsko omejenostjo. Pisal je tudi o [[Staroslovenci|Staroslovencih]], nemškutarjih in politiki. Splošnejšega značaja so Pisma iz Gradca. V Postnih pismih pa je satirično pisal zoper duhovnike in konzervativno politiko. V nekaterih delih se je podpisal z njegovim drugim krstnim imenom – ''Baptist''. Objavljal je tudi gledališke kritike. Ob [[Janez Bleiweis|Bleiweisovi]] 70-letnici pa je napisal [[enodejanka|enodejanko]] ''Berite Novice''. [[Slika:Grob Janka Kersnika.jpg|thumb|250px|Grob Janka Kersnika na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]]] Prvi obsežnejši [[roman]] ''[[Na Žerinjah]]'' je začel snovati leta 1875. Objavil ga je v Jurčičevi Slovenski knjižnici. Leta 1881 je dokončal [[Josip Jurčič|Jurčičev]] roman ''[[Rokovnjači]].'' Kmečko življenje je orisal v povestih ''[[Testament (povest)|Testament]]'' in ''[[Očetov greh]]''. Njegova najpomembnejša dela iz meščanskega življenja so: romana ''[[Ciklamen]]'' (l. 1883) in ''[[Agitator]]'' (l. 1885) ter povest ''[[Jara gospoda]]'' (l. 1893). Posebej se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja, ''[[Kmetske slike|Kmetskih slikah]]''. Te so postopoma izhajale v [[Ljubljanski Zvon|Ljubljanskem Zvonu]] v letih 1887-1890. Uspešen pa je bil tudi v daljših ljudskih povestih, kot so'' [[Kako je stari Molek tatu iskal]], [[Znojilčevega Marka božja pot]]'', ''[[Za čast]]'', ''[[Rejenčeva osveta]]''. Njegovo šegavost pa kažejo šaljivke ''[[Dva adjutanta]], [[Nova železnica]]'','' [[Dohtar Konec in njegov konj]]'' in ''[[Kolesarjeva snubitev]]. ''Napisal je tudi dolgo [[Novela (književnost)|novelo]] ''Gospod Janez'', ki je v Zvonu izhajala od junija do decembra 1884. Izdal je več krajših leposlovnih črtic. == Najbolj znana dela == [[Slika:Josip Jurčič - Rokovnjači.pdf|thumb|page=3|''Rokovnjači'', 1882]] * ''[[Na Žerinjah]]'', 1876 {{COBISS|ID=62961664}} * ''[[Rokovnjači]]'' - dopolnil po smrti [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]], 1881 {{COBISS|ID= 30308865}} * ''Lutrski ljudje'', 1882 {{COBISS|ID=63837696}} * ''[[Ciklamen]]'', 1883 {{COBISS|ID=34961408}} * ''Gospod Janez'', 1884 {{COBISS|ID=75632128}} * ''[[Agitator (roman)|Agitator]]'', 1885 {{COBISS|ID=215794944}} * ''Testament'', 1887 {{COBISS|ID=37458176}} * ''Dohtar Konec in njegov konj'', 1888 {{COBISS|ID=3350275}} * ''Kako je stari Molek tatu iskal'', 1889 {{COBISS|ID=3350275}} * ''[[Kmetske slike]]'', 1891 {{COBISS|ID=117854464}} * ''[[Jara gospoda]]'', 1893 {{COBISS|ID=228680448}} * ''[[Očetov greh]]'', 1894 {{COBISS|ID=26886145}} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Miran Hladnik: [http://lit.ijs.si/jaragos.html Kersnikova ''Jara gospoda'']. Janko Kersnik: Jara gospoda. [[Ljubljana]]: Karantanija, 1996. 97–120. * Miran Hladnik: Janko Kersnik. ''Slovenska pisateljska pot''. Ljubljana, 2013. 116–119. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[slovenska književnost]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih avtorjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_L628_F184_x500000_y100000_s9_b4&locale=sl/ OŠ Janko Kersnik] *[http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=janko+kersnik Diplomske naloge na temo Janko Kersnik]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *[http://www.youtube.com/watch?v=0EY6f45kdO4 Dokumentarni film Janko Kersnik] *{{dlib|ime=Janko Kersnik}} *''Grad Brdo, p.&nbsp;1907'', [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8771 (razglednica)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140810090706/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8771 |date=2014-08-10 }} Kamra: Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin *''Grad Brdo, Janko Kersnik, 2011'', [http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8798 Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402142036/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&id=8798 |date=2015-04-02 }} *{{SloBio|id=271938|avtor=Ivan Grafenauer|ime=Janko Kersnik}} *[[:Kategorija:Dela Janka Kersnika|Dela Janka Kersnika na Wikipediji]] * {{Geopedia2|/T105_F11689:117_x476129.5_y114017_s17_b2|Grob Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici}} * {{Geopedia2|/T105_F11689:118_x476129.5_y114017_s17_b2|Spominska plošča Janka Kersnika na gradu Brdo pri Lukovici}} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kersnik, Janko}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Gradcu]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Župani Občine Lukovica]] [[Kategorija:Realistični pisatelji]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Janko Kersnik|*]] 574bfm6uotqy3uerbpo9xi4cchssi7y Avtomobil 0 11859 6740397 6739314 2026-08-21T13:11:35Z Nareto 77605 /* Luksuzni avtomobili */ 6740397 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} tvljhjibjb9ugbwlqipqfzbg7adis6q 6740422 6740397 2026-08-21T14:05:47Z Nareto 77605 /* Avtomobilizacija */ 6740422 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. === Kako deluje v praksi === # Stranka izbere '''lokacijo, datum in čas najema'''. # Izbere '''kategorijo oziroma model vozila''', če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži '''osebni dokument in vozniško dovoljenje''' ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo '''poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila'''. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. '''Pomembna razlika:''' pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za '''časovno omejeno uporabo vozila'''. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} ed95ejw2uso6kcc4j1thbvdtejin6m1 6740423 6740422 2026-08-21T14:06:26Z Nareto 77605 /* Kako deluje v praksi */ 6740423 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} 8bi8pbh50sqbk8hgxopl9w8w238g85o 6740461 6740423 2026-08-21T14:56:44Z Yerpo 8417 +oznaki 6740461 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let [[Slika:Engine_oil_filter_cutaway.JPG|sličica|214x214px|Oljni filter]] Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} iu0qolfhhfwuz0uzm088xtnljzby2um Geolog 0 12109 6740524 5485077 2026-08-21T16:39:42Z Smrdokavra 264449 Dopolnitev. 6740524 wikitext text/x-wiki '''Geolog''' je [[znanstvenik]], ki deluje na področju [[geologija|geologije]]. Raziskuje strukturo, sestavo in pretekost Zemlje. == Glej tudi == * [[seznam geologov]] * [[seznam slovenskih geologov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|geolog|Geolog}} [[Kategorija:Geologija]] [[Kategorija:Geologi|*]] {{normativna kontrola}}{{geol-stub}} [[Kategorija:Poklici v znanosti]] ecv76805ozt9i0f3dltt2iw0cdnokhp Mihael Brejc 0 15245 6740501 6739772 2026-08-21T15:48:51Z G-Cup 10746 /* Politika */ 6740501 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Mihael Brejc|office=[[Evropski poslanec]]|termend=13. julij 2009|termstart=20. julij 2004|party=SDS (1992-2012)|office2=[[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]|termstart2=7. junij 2000|termend2=30. november 2000|successor2=[[Vlado Dimovski]]|predecessor2=[[Anton Rop]]|premier2=[[Andrej Bajuk]]}} '''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]]. Miha Brejc je slovenski politik in visokošolski učitelj s področja uprave. Kot član Slovenske demokratske stranke je bil med letoma 2000 in 2004 poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije in kratko obdobje tudi [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Med letoma 2004 in 2009 je bil poslanec v Evropskem parlamentu. == Mladost in izobraževanje == Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca in komunističnega aktivista [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]] in matere Marije, se je 15. novembra 1947 rodil v Beogradu, kjer oče takrat služboval. Leta 1950 so se vrnili v Slovenijo. Leta 1967 je Mihael maturiral na srednji elektrotehniški šoli, čez dve leti pa končal Višjo upravno šolo.<ref>{{Navedi splet |title=Brejc, Mihael (1947–) - Slovenska biografija |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019160/ |access-date=2026-08-20 |website=www.slovenska-biografija.si}}</ref> Leta je 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti in bil štiri leta tudi dekan. V tem času je predstavil več predlogov za reformo in posodobitev sistema javne uprave v Sloveniji. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti. == Politika == Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] (SOVA). Ob nastopu vlade Janeza Drnovška je bil razrešen s položaja in se za kratek čas vrnil v akademske vode. Od leta 1992 je bil član Slovenske demokratske stranke, pred tem pa del koalicije DEMOS. Med letoma 1994 in 1998 je bil aktivno vključen v lokalno politiko v Domžalah. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]]. Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].<ref>{{Navedi splet |date=1947-11-15 |title=Šesti parlamentarni mandat {{!}} Mihael BREJC {{!}} Poslanci EP {{!}} Evropski parlament |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/sl/23713/MIHAEL_BREJC/history/6 |access-date=2026-08-20 |website=www.europarl.europa.eu |language=sl}}</ref> V maju 2012 je izstopil iz stranke SDS, saj so se zaradi suma soavtorsta stranke [[Državljanska lista|Državljanske liste]] zeta [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]] med njim in vodstvom odnosi močno ohladili. Po njegovih besedah se od leta 2022 ukvarja z umetno inteligenco v državni upravi in je avtor ter soavtor več aplikacij za javno in poslovno upravo, od katerih dve trži tudi v tujini. == Zasebno == Poročen je z Dado Brejc, njegova hčerka je Bojana Brejc Virant, žena politika in profesorja Gregorja Viranta, njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog. == Odlikovanja in priznanja == * [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref> * [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * priimek [[Brejc]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Miha Brejc}} * [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }} * [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }} * [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)] * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019160/ Novi Slovenski biografski leksikon] {{-}} {{3DZRS}} {{5VladaSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}} [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]] [[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]] [[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]] 5380kqxbsipf84uj4mva7e2jf4xwsy4 Geologija 0 19014 6740523 6478056 2026-08-21T16:37:59Z Smrdokavra 264449 Popravki, dopolnitve. 6740523 wikitext text/x-wiki '''Geologíja''' ([[grščina|grško]] γη-: ge- - ''zemlja'' + λογος: logos - ''[[beseda]]'', ''[[vzrok]]'') je [[znanost|znanstvena]] [[veda]] o nastanku, razvoju in zgradbi [[Zemlja|Zemlje]]. Zato sodi med [[vede o Zemlji]]. Ukvarja se tudi z njeno zgradbo ([[kamnine]], [[mineral]]i), [[fizika]]lnimi lastnostmi in procesi, ki so oblikovali Zemljo. [[Znanstvenik]], ki deluje na področju geologije, je [[geolog]]. Prva spoznanja o geoloških pojavih pripisujemo [[antična Grčija|antičnim Grkom]], predvsem [[Aristotel|Aristotlu]], ki je prvi sistematično razlagal geološke spremembe, še bolj pa njegovemu sodobniku [[Teofrast]]u, čigar delo z naslovom ''Peri Lithon'' (''O kamnih'') je temeljno delo o [[mineral]]ih in [[ruda]]h. Sodobna geologija nam omogoča izkoriščanje rudnih bogastev Zemlje in daje osnove za [[hipoteza|hipoteze]] o nastanku Zemlje ter [[življenje|življenja]] na njej. == Zgodovina == Spoznanje o izvoru in razvoju Zemlje se je pojavilo postopoma, nekatera segajo v antično dobo. Šele v 15. stoletju so se začele sistematične raziskave vedenja o Zemlji, postopoma se pojavljajo nova dognanja, kar je bila osnova za nastanek geologije kot vede o sestavi, nastanku in zgradbi zemeljske skorje. V srednjem veku so ostanke mrtvih organizmov šteli za »igro narave« ali kot dokaz o »vesoljnem potopu«. [[Leonardo da Vinci]] (1452 - 1519) je opozoril, da ena poplava ne more pojasniti porazdelitve [[fosil]]nih ostankov morskih organizmov na kopnem. Poleg tega, da je bil seznanjen z dolgim ​​trajanjem geološke preteklosti, je prvi opisal [[geokemični ciklus]] (krožna pot elementa v naravi kot posledica geoloških procesov). Primer: voda spere [[sol]] iz tal in jo odnese v morje, ki zato postane slano, dvig morskega dna ustvari laguno, kjer voda izhlapi ter naloži novo plast, ki se spet lahko potopi, itd.). Leonardo da Vinci je spoznal tudi odnos erozije in dviga kopna (erozija vpliva na ravnovesje litosfere in ta ga obnavlja z dviganjem). Širši interes za geološko problematiko je izzval razpravo med tako imenovanimi ''neptunisti'' in ''plutonisti''. Neptunisti, na čelu z A. G. Wernerjem so oživili staro idejo [[Tales]]a iz Mileta (7/6 stoletje pr. n. št.), da je izvor kamnin [[Litosfera|litosfer]]e - voda. Od tod ime po bogu oceana [[Neptun (mitologija)|Neptun]]u. Plutonisti na čelu s J. Huttonom so oživili opažanja Strabona (1. stoletje pr. n. št.), ki je menil, da posamezne kamnine nastanejo v zvezi z vulkanskimi izbruhi. Od tod ime po bogu podzemlja, [[Pluton (bog)|Pluton]]u. H. B. de Saussure (18. stoletje) je prvi spoznal, da je nagnjenost plasti rezultat gibanja litosfere in prodiranja starejših kamnin skozi mlajše. E. de Beaumont (19. stoletje) je prvi spoznal vlogo razpoke v dolini Rena in trdil, da tektonske sile nastajajo zaradi ohlajanja Zemlje in krčenja njenega obsega. [[Georges Cuvier]] (18/19. stoletje) je postavil temelje za znanstveno proučevanje fosilnih organizmov. William Smith (1769-1839) jih sistematično uporablja za določitev relativne starosti kamnin zemeljske skorje in nariše prvi geološki zemljevid, ki prikazuje območje Velike Britanije. Ugotavljali so tudi lateralno variabilnost istodobnih kamnin in tako ustvarili koncept [[facija|facij]]e (A. Gressly, 1838). Z izumom radioaktivnosti so geologi dobili močno orodje za ugotavljanje starosti kamnin. Pred tem [[geološka časovna lestvica]] ni imela številk in ni se vedelo, kdaj se je začelo ali končalo katero od obdobij zgodovine Zemlje, določali so le relativne odnose. Starost Zemlje je prvi določil ameriški [[geokemik]] [[Clair Cameron Patterson]], izhajajoč iz predpostavke, da je bil nastanek vseh teles sončevega sistema sočasen in je datiral starost meteoritov. Njegova ocena 4,5 milijarde let se ni bistveno spremenila niti z razvojem drugih metod. Najbolj znan in edini geolog, ki je vzorčil kamenje zunaj našega planeta, je bil dr. [[Harrison Schmitt]] (roj. 1935). Bil je geolog, astronavt in senator ter med zadnjimi osebami, ki so stopile na Luno. Izraz [[geosinklinala]] kot nestabilno sedimentno območje, ki ga tvorijo upogibanje in lomljenje zemljine skorje, pridobiva na pomenu leta 1900, ko je E. Haug dokazoval nastanek gorskih verig. Njegova hipoteza je bila, kot preveč zapletena in nepopolna z dokazi, obsojena na propad. Geosinklinala ostaja v središču zanimanja geologov vse do sredine 1960, ko se je pokazala kot napačna in je bila nadomeščena z veliko bolj primerno teorijo o [[Tektonika plošč|tektoniki plošč]]. Ta sprememba geološke paradigme in sprejemanje koncepta tektonike plošč velja za največji napredek v zgodovini geologije. Končno so geologi dobili preprosto in celovito teorijo, da je mogoče razložiti skoraj vse geološke procese - od potresov in izbruhov vulkanov, nastanku gora, vse do metamorfnih facij in tipov [[Magmatizem|magmatizma]]. Najbolj odgovorna za razvoj teorije o tektoniki plošč sta bila [[Alfred Wegener]], nemški [[geofizik]], ki je populariziral hipotezo celin, in [[Harry Hess]], ameriški morski geolog, ki je spoznal tako imenovani proces širjenja morskega dna. == Področja raziskav in metode dela == Geologi uporabljajo številna področja, laboratorijske in numerične metode modeliranja, da bi razvozlali zgodovino Zemlje in razumeli procese, ki se pojavljajo na in v Zemlji. V tipičnih geoloških preiskavah geologi uporabljajo osnovne informacije povezane s petrologijo (študije kamnin), stratigrafijo (študije sedimentnih plasti) in strukturno geologijo (študije položajev kamninskih plasti in njihovo deformacijo). V mnogih primerih geologi raziskujejo tudi sodobna tla, reke, pokrajino in ledenike; preiskujejo preteklo in sedanje življenje in biogeokemijske lastnosti ter uporabljajo geofizikalne metode za preiskave pod površjem. Področja raziskav so: * [[geofizika]], ki pozna: plitve seizmične meritve, meritve z [[georadar]]ji, električno tomografijo, gravimetrijo, magnetometrijo, geotermiko. Obravnava fizikalne lastnosti Zemlje in pojave na njenem površju, notranjosti in v ozračju (atmosferi, magnetosferi in medplanetarnem prostoru). * [[geokemija]] * [[geomorfologija]] * [[geomagnetologija]] * [[geotektonika]] * [[geologija kvartarja]] * [[hidrogeologija]] se ukvarja s porazdelitvijo in dinamiko podzemne vode v sedimentih in kamninah. Praktična uporabnost hidrogeologije je med drugim v načrtovanju in upravljanju izkoriščanja virov podzemne vode in spremljanju širjenja onesnaževal v podzemni vodi. * [[paleoklimatologija]] uporablja podatke iz vrtin za paleoklimatske rekonstrukcije, ki povedo geologom o preteklosti in sedanjosti temperature, padavin in morske gladine po vsem svetu. Ti podatki so glavni viri informacij o globalnih podnebnih spremembah. * i[[Inženirska geologija|nženirska geologija]] je uporaba geoloških načel v inženirski praksi z namenom, da so geološki dejavniki, ki vplivajo na lokacijo, projektiranje, gradnjo, delovanje in vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov ustrezno izvedeni. V gradbeništvu se geološka načela in analize uporabljajo, da bi ugotovili mehanske karakteristike materiala, na katerem bodo zgrajeni objekti. To je predvsem pomembno pri gradnji predorov, mostov in stolpnic. * [[mineralogija]] preučuje [[mineral]]e (rudnine) {{več slik | total_width = 350 | footer = V optični mineralogiji uporabljajo zbruske za preučevanje kamnin. Metoda temelji na razlikah v lomnih količnikih različnih mineralov. | image1 = Leica DMRX.jpg | caption1 = Petrografski mikroskop | image2 = Thin section scan crossed polarizers Siilinjärvi R636-105.90.jpg | caption2 = Zbrusek pod polarizirano svetlobo }} * [[paleontologija]], kamor sodita še: [[mikropalentologija]] in [[palinologija]] * [[pedologija]] preučuje tla * [[petrologija]] preučuje kamnine * [[seizmologija]] preučuje potrese * [[stratigrafija]] kamor sodijo: [[biostratigrafija]], [[kemostratigrafija]], [[kronostratigrafija]] in [[litostratigrafija]] * [[vulkanologija]] preučuje vulkane * [[Gospodarska geologija|ekonomska geologija]]: geologi iščejo in upravljajo naravne vire na Zemlji, kot so nafta in premog ter rudna bogastva (kovine - železo, baker, uran) ** [[rudarska geologija]], povezana z [[Montanistika|montanistiko]]: obsega izkoriščanje rudnih bogastev iz zemlje (kamnin, kovin in raznih mineralov, kot so azbest, perlit, sljude, fosfati, zeoliti, gline, plovec, kremen in silicijev dioksid, kot tudi elemente, kot so žveplo, klor in helij). ** [[naftna geologija]]: naftni geologi raziskujejo lokacije na Zemlji, ki lahko vsebujejo ogljikovodike, predvsem nafto in zemeljski plin. Ker so mnoge od teh lokacij v sedimentnih bazenih, proučujejo nastanek teh, kot tudi njihov sedimentni in tektonski razvoj in današnje pozicije kamninskih plasti. * [[geokronologija]] * [[geodezija]] * [[mikrobiologija]] * [[geostatistika]] * [[zgodovinska geologija]] * [[sedimentologija]] * [[speleologija]] * [[strukturna geologija]] '''Geološko kartiranje''' [[slika:Alps geology map en.jpg|thumb|Geološka karta [[Alpe|Alp]]]] * Strukturno kartiranje: lokacije večjih kamninskih enot, prelomov in gub, ki so privedle do njihove lege v prostoru. * Stratigrafsko kartiranje: lokacije sedimentnih facij (litofacije in biofacije) ali kartiranje izopah enake debeline sedimentne kamnine. * Površinsko kartiranje: lokacije tal in površinski nanosi. '''Raziskovanje topografskih značilnosti''' * Izdelava topografskih kart * Delo za razumevanje sprememb na področju krajine, vključno z: ** vzorci erozije in odlaganja ** spremembe rečne struge glede na migracije in trganje bregov ** pobočni procesi '''Geofizikalne metode''' se uporabljajo za: * raziskovanje ogljikovodikov * iskanje podzemne vode * lociranje vkopanih arheoloških artefaktov '''Naravne nesreče''' Geologi in geofiziki raziskujejo naravne nevarnosti, da bi se uveljavilo varne gradbene predpise in sisteme opozarjanja, ki se uporabljajo za preprečevanje izgube premoženja in življenj. Primeri naravnih nesreč, ki so pomembne za geologijo, so: * plazovi, * potresi, * poplave, * zemeljski plazovi in drobirski tokovi, * migracije rečnih strug in nasilno trganje bregov, * utekočinjanje, * vrtače, * pogrezanje. == Regionalna geologija == Regionalna geologija členi Zemljo na posamezne zaokrožene regije: kontinente, oceane, gorstva, kopenske vodne bazene, rudne pasove in druge enote, prikazuje njihovo sestavo, koristne surovine in druge elemente narave. Ob stratigrafskih elementih in splošni geologiji je pozornost usmerjena tudi k problemom ciljnega interesa (mineralne surovine, voda, možnost geotehničnih posegov in podobno). Obstaja tudi tesna povezava med inženirsko geologijo in hidrogeologijo, rudarsko geologijo, seizmologijo, oceanologijo, itd. == Glej tudi == * [[Geološka časovna lestvica]] * [[Struktura Zemlje]] * [[Prirodopis]] * [[seznam slovenskih geologov]] == Zunanje povezave == {{commons|Category:Geology}} {{Wikislovar|geologija|Geologija}} ;{{ikona sl}} * [http://www.geo-zs.si Geološki zavod Slovenije] * [http://www.ntf.uni-lj.si/og/index.php?page=site_map&item=189 Oddelek za geologijo] na [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [http://www.geologija.com Raziskovalno geološko društvo] * [http://www.geologija-revija.si Portal znanstvene revije ''Geologija''] ;{{ikona en}} * [http://geology.com/ geology.com] * [http://www.gsajournals.org/perlserv/?request=index-html Znanstvene revije s področja geologije] Ameriškega geološkega društva {{Zemlja}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vede o Zemlji]] [[Kategorija:Geologija|*]] 7x7qubhvof6acswm2n3hh4fpombwc26 Pečenje 0 21488 6740693 6432451 2026-08-22T07:55:13Z Erardo Galbi 166658 6740693 wikitext text/x-wiki [[Slika:Geutelingen2.jpg|thumb|Peka testenih izdelkov]] '''Pečênje''' je priprava [[jed]]i v [[vroč]]em [[zrak]]u in delno vroči [[mast]]i. Peče se [[meso]], [[testo]], [[zelenjava|zelenjavo]] in tudi [[sadje]]. Pri pečenju mesa se beljakovine na površini zakrknejo in preprečujejo, da bi se izcejal [[sok]]. To zakrknenje lahko pospešite, če na začetku pečenja kos mesa polivate z vročo [[maščoba|maščobo]]. Pri pečenju testa se pod vplivom vročega zraka napravi iz [[škrob]]a [[dekstrin]] in naredi se skorjica. Ta preprečuje uhajanje zraka in drugih rahljalnih sredstev iz testa. Najbolj zdrav način pečenja mesa je pečenje na [[žar]]u. == Vrste pečenja == [[Slika:Ganzes Spanferkel.jpg|thumb|Pečenje na žaru]] * pečenje v [[ponev|ponvi]]: ::* navadno pečenje ([[naravni zrezek]], [[File (meso)|fileji]], [[jajčne jedi]], ...) ::* [[angleško pečenje]] ([[biftek]], [[turnedó]]ji, [[jetrna rezina|jetrne rezine]], ...) * [[cvrenje]] (meso, zelenjava, [[testo]], ...) * pečenje v [[pečica|pečici]]: ::* z dodatkom maščobe ([[pečenka|pečenke]], [[ribe]], [[perutnina]], ...) ::* angleško ([[goveji file]], [[rostbif]]) ::* v suhi [[vročina|vročini]] (vse vrste testa, rahle zmesi) * pečenje na žaru in [[raženj|ražnju]] ([[zarebrica|zarebrice]], [[klobasa|klobase]], [[odojek]], [[meso v foliji]]) * [[oskorjanje]]/[[gratiniranje]] (sestavljene, že kuhane [[jed]]i) == Pečenje na žaru == Na žaru pečemo tanjše kose [[mesa]], mesnih izdelkov, [[sadja]] in [[zelenjave]]. Živilo položimo na rešetko ali žarno ploščo, ki je segreta na približno 350&nbsp;°C. Ker je [[temperatura]] zelo visoka, se v trenutku naredi skorjica (beljakovine koagulirajo), ki prepreči iztekanje mesnega soka. Živila so zato sočna. == Pečenje v mikrovalovni pečici == V mikrovalovni pečici [[živilo]] segrejemo le do 100&nbsp;°C, torej ga lahko le kuhamo. Živilo zapečemo z dodatnimi grelci, navadno uporabljamo [[infrardeče žarke]]. == Pečenje v folijah == V folijah pečemo [[sadje]], zelenjavo in meso ter mesne izdelke. Živilo očistimo, začinimo in zavijemo v folijo. Pečemo v pečici ali na ploščah. Živilo obdrži vse hranilne in dišavne snovi, zato ga manj začinimo [[Kategorija:Priprava hrane]] iyzop14kzxayeg9l97785hiyhnsyn86 Kava 0 25200 6740380 6688737 2026-08-21T12:08:57Z ~2026-31561-50 260674 /* Zgodovina */ popravek tipkarske napake 6740380 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kava}} [[Slika:Roasted coffee beans.jpg|thumb|250px|right|Zrna kave]] [[Slika:A small cup of coffee.JPG|thumb|250px|right|Skodelica kave]] '''Káva''' je [[napitek]] iz prevretih zmletih zrn [[rastlina|rastline]] [[kavovec|kavovca]]. Je tradicionalno [[poživilo]], katerega pitje je za pivce [[obred]]. Redni pivci stežka začnejo dan brez skodelice potrebnega napitka - črne kave, kave z [[mleko]]m ali kave s [[smetana|smetano]], lahko pa tudi kakšne druge različice napitka, za katerega verjamejo, da jim pomaga pri prebujanju. == Etimologija imena == Obstaja več etimoloških razlag imena te poživilne pijače. Najbolj pogosta razlaga začne razlago z arabsko besedo ''qahwa''. Ta beseda naj bi bila eden od arabskih izrazov za [[vino]], na kavo pa so ga prenesli šele kasneje, ko se je pojavila. To ime naj bi ji pripisali zato, ker pri pivcu, podobno kot vino, ki odvrača poželenje po [[hrana|hrani]], odpravlja potrebo po [[spanje|spanju]]. Prav zato, da bi kavo razlikovali od vina, v [[islam]]skem svetu prepovedane pijače, so kasneje nekateri arabski [[sufi]]ji besedo spremenili v ''qihwa''. Nekateri etimologi povezujejo ime z imenom [[provinca|province]] [[Kaffa]] v južni [[Etiopija|Etiopiji]], od koder naj bi izvirala rastlina. Po manj verjetni različici naj bi ime izviralo iz besede ''quwwa'', ki pomeni moč in naj bi opisovala učinke te pijače.<ref>Jezernik, Božidar; Kava; Rokus, 1999 ISBN 961-209-115-3; str. 10</ref> == Zgodovina == Po [[legenda|legendi]], ki jo je prvi zapisal [[Faustus Banesius Naironus]], naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek [[pastir]], ki je pasel [[kamele]] ali po drugih virih [[koze]], naj bi se v [[kraljestvo|kraljestvu]] [[Jemen]] potožil tamkajšnjim [[menih]]om, da njegove [[čreda|črede]] večkrat prebedijo [[noč]], hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega.<ref>Naironus, Faustus Banesius (1710). A Discourse on Coffee: Its description and Vertues, London: Abel Roper.</ref> Pijačo, ki jo danes poznamo pod imenom kava, je leta 1583 prvi opisal [[Nemci|nemški]] [[zdravnik]] [[Leonhard Rauwolf]] po vrnitvi z desetletnega potovanja po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref>{{navedi knjigo | author=Léonard Rauwolf | title=Reise in die Morgenländer | year=1583 | url=https://archive.org/details/derviertethaille00rauw |language= de}}</ref> V [[Evropa|Evropo]] so kavo prvi prinesli beneški trgovci v [[17. stoletje|17. stoletju]], na ozemlju današnje [[Italija|Italije]] pa so bile prve [[kavarna|kavarne]] odprte okoli leta 1645<ref name="Meyers">{{navedi splet | last =Meyers | first =Hannah | authorlink = | title ="Suave Molecules of Mocha" -- Coffee, Chemistry, and Civilization | work = | publisher = | date =7. marec 2005 | url =http://www.newpartisan.com/home/suave-molecules-of-mocha-coffee-chemistry-and-civilization.html | format = | doi = | accessdate =3. februar 2007 | archive-date =2005-03-09 | archive-url =https://web.archive.org/web/20050309110855/http://www.newpartisan.com/home/suave-molecules-of-mocha-coffee-chemistry-and-civilization.html | url-status =dead }}</ref>. [[Rimskokatoliška cerkev]] je pitje kave zelo kritizirala, proglasili so jo celo za hudičevo pijačo. Leta 1674 so v Londonu objavili ''Žensko peticijo proti kavi'', v kateri so se žene pritoževale, da so postali možje zaradi pitja kave jalovi kot puščava. Sledilo je odpiranje kavarn tudi drugod po Evropi. V 1713 je bil na dvoru [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] najbrž prvič uporabljen [[sladkor]] kot dodatek h kavi. Prvi, ki so kavo uvažali v Evropo v večjih količinah, so bili [[Nizozemci]]; bili pa so tudi med prvimi, ki so prekršili arabsko prepoved širjenja rastline ali zelenih semen. Prvi znani človek, ki je prekršil to prepoved, je bil Nizozemec [[Pieter van den Broeck]], ki je leta 1616 iz [[Aden, Jemen|Aden]]a v Evropo pretihotapil potaknjence.<ref>[http://books.google.com/books?id=Y5tXt7aoLNoC&pg=PA43&lpg=PA43&dq=1616+dutch+coffee+aden&source=web&ots=Lm8gmDzn2B&sig=xcLB0g6HGCw8aSSjk_4Cj43IXSE ''All About Coffee'']</ref> Nizozemci so kasneje začeli kavovec gojiti na [[Java|Javi]] in [[Cejlon]]u.<ref name="plant" /> Kmalu se je kava razširila tudi v [[Anglija|Anglijo]], leta 1657 pa še v [[Francija|Francijo]]. Po [[Bitka pri Dunaju|bitki pri Dunaju]] leta 1683 so poražene osmanske [[vojaška enota|enote]] za seboj pustile nekaj vreč kave in napitek se je rezširil še po [[habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] in [[Poljska|Poljski]].<ref name="Pendergrast">{{navedi knjigo | last =Pendergrast | first =Mark | title =Uncommon Grounds: The History of Coffee and How It Transformed Our World | url =https://archive.org/details/uncommongroundsh00pend | publisher =Basic Books | date= 1999 | isbn =0-465-05467-6}}</ref> Vreče s kavnimi zrni naj bi takrat vzel [[Poljaki|Poljak]] [[Franciszek Jerzy Kulczycki]] in kmalu zatem odprl prvo [[kavarna|kavarno]] na Dunaju.<ref name="GEA">{{cite journal | last =Bončina | first =Iztok | authorlink = | publisher =Gea | title =Črna kot vrag, vroča kot pekel, čista kot angel, sladka kot ljubezen | work = | year =2008 | issue =7 | issn =0353-782X | url =http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1159&Poglavje=6 | pp =31-34 | doi = }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sestava == Sestavina, ki deluje poživilno, je [[kofein]], ki ga najdemo tudi v [[kola|koli]], pravem [[čaj]]u, [[kakav]]u ali protibolečinskih [[tableta]]h. Poleg tega vsebuje kavno [[zrnje]] tudi [[maščoba|maščobe]] in [[sladkor]]je. [[Slika:Caffeine.svg|180px|thumb|right|Molekula kofeina]] Količina kofeina v skodelici kave (okoli 207 [[mililiter|ml]]) je odvisna od tipa kave in načina priprave.<ref>Coffee and Caffeine's Frequently Asked Questions from the alt.drugs.caffeine, alt.coffee, rec.food.drink.coffee Newsgroups, January 7, 1998</ref><ref name="Bunker">{{cite journal |last=Bunker |first=M. L. |author2=McWilliams, M. |date=januar 1979 |journal=J. Am. Diet. Assoc. |volume=74 |pages=28–32|title=Caffeine content of common beverages }}</ref><ref>{{navedi splet | last =Mayo Clinic Staff | title =Caffeine content of common beverages | publisher =Mayo Clinic | url =http://www.mayoclinic.com/health/caffeine/AN01211 | accessdate = 2007-07-22 }}</ref> * filter kava: 115–175&nbsp;mg * ekspres: 30&nbsp;mg * kolumbijski ekspres: 40&nbsp;mg * turška kava: 80–135&nbsp;mg * instantna kava: 65–100&nbsp;mg * turška nekofeinska kava: 3–4&nbsp;mg * nekofeinska instantna kava: 2–3&nbsp;mg == Vrste in okusi kave == Različne vrste kavovcev dajejo različne plodove, kar se izraža tudi v okusu kave. Na razlike v okusu poleg vrste vplivajo tudi [[Podnebje|podnebne]] razmere ter podlaga, na kateri rastejo rastline. Poleg teh dejavnikov na okus kave vplivajo tudi način obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in [[transport]]a. Trgovci s kavo najbolj cenijo kisle, grenke in sladke »note« v kavi. Zaželeni so tudi t. i. mehki, žametni in vinski okusi, nezaželeni pa so t. i. divji, travnat in blatni okus. Slednji so dobili ime po tleh, na katera so padla kavna zrna pri obiranju. Pojavljajo se tudi okusi, imenovani nevtralni in okus po divjadi. Manj cenjena kavna zrna po navadi odkupijo izdelovalci [[instant]] kave. Med vsemi vrstami kavovcev, ki jih je okoli šestdeset, so najpomembnejše tri vrste s svojimi podvrstami. * ''[[Coffea arabica]]'', ki izvira iz Etiopije, je najpomembnejša gospodarska vrsta, ki predstavlja kar okoli 90 % vse pridelane kave na svetu. Ta vrsta daje najkvalitetnješa zrna, danes pa so najbolj cenjena zrna, pridelana v [[Kenija|Keniji]] in [[Tanzanija|Tanzaniji]]<ref>Jezernik, str. 12</ref> * ''[[Coffea canephora]]'' ali ''robusta'' izvira iz osrednje in zahodne podsaharske Afrike, že po imenu je očitno najbolj odporna in najmanj občutljiva vrsta. ''Robusta'' vsebuje od 40–50 odstotkov več kofeina od arabice, je pa zaradi svojega bolj grenkega okusa in manj izrazite arome, manj cenjena in cenejša od ''arabice''. Zaradi nižje cene je odstotek teh kavnih zrn bolj prisoten v mešanicah za ekspres.<ref name="Reynolds">{{navedi splet | title =Robusta's Rehab | author =Reynolds, Richard | publisher =Coffee Geek | url =http://www.coffeegeek.com/opinions/cafestage/02-01-2006 | accessdate =2007-07-31 | archive-date =2007-08-13 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070813215133/http://www.coffeegeek.com/opinions/cafestage/02-01-2006 | url-status =dead }}</ref> * ''[[Coffea liberica]]'' izvira iz [[Liberija|Liberije]] in je kava, ki zavzema najmanjši delež med tremi vrstami kave. Kavna zrna, ki se uporabijo za pripravo napitka, po večini niso semena samo ene vrste, temveč jih trgovci zmešajo v točno določenih razmerjih. == Lastnosti kave == [[Slika:Zrna kave v skodelici.JPG|thumb|right|Zrna kave v skodelici]] Že ob koncu 16. stoletja so botaniki začeli analizirati lastnosti napitkov. Po Rauwolfu, leta 1713, je francoski botanik Antoine de Jusseieu ustvaril eno najpomembnejših znanstvenih publikacij o anatomiji kave.{{navedi vir}} Za tiste, ki jih zaužitje kave preveč razburi (pri dovzetnih lahko povzroči sinusno tahikardijo in palpitacije ali nespečnost), svetujemo, da se je vzdržijo ali jo uporabljajo v zmernih količinah. Učinek se lahko popravi tudi tako, da se kavi primeša malo cikorije ali praženega ječmena. Stalno zaužitje bi lahko izničilo negativne učinke kave pri veliko ljudeh, vendar je lahko tudi škodljiva, saj razdražljivih karakterjev ni mogoče korigirati. Pellegrino Artusi je trdil, da bi morala biti uporaba kave prepovedana za otroke. Glede na govorice 19. stoletja je bila kava manj zanimiva v vlažnih in močvirnatih krajih. Verjetno to drži, saj sta državi, v katerih se je porabilo največ kave v Evropi Belgija in Nizozemska. Na Bližnjem vzhodu, kjer se uporablja v finem prahu in pripravlja na starodaven način, se še vedno pije motna, v kotličku, ki je v zasebnih hišah vedno pristavljen na ognju. Po mnenju zdravnika Paola Mantegazza, patologa in higienika, kava, v nasprotju s splošnim prepričanjem ni ugodna za prebavo na kakršen koli način, vendar obstajajo razlike: merilo se lahko nanaša na tiste, ki jim kava ne povzroča posebnega razburjenja, medtem ko občutljivi na napitek lahko prenašajo svojo reakcijo tudi na pneumogastrični živec; nesporno je dejstvo, da lahko prebavljajo bolje (dobro uveljavljena navada, da se pripravi kava po obilnem kosilu, je pričevanje, čeprav ne preveč posredno). Četudi večina kuhinjskih šefov pravi, da kava po kosilu pomaga pri prebavi, to še ni bilo preverjeno. Pitje kave zjutraj na prazen želodec daje občutek, da kava izprazni želodec zaradi nepravilne prebave in pripomore k večjemu apetitu pri zajtrku. Izpostaviti je potrebno, da skodelica kave oziroma 10 cl kave in čajna žlička sladkorja vnese le 45 kalorij v telo, v primerjavi s približno 400 priporočenimi od dietologov za uravnoteženi zajtrk. Tisti, ki zagotavlja porabo 29 % kalorij v 24 urah, se močno moti. Nadomestitev zajtrka s skodelico kave ni pametna in zanemarjanje zajtrka razkriva resno nagnjenost posameznikov k pridobivanju teže. Poleg tega ameriški urad za hrano in zdravila priporoča izogibanje hrani, pijači in zdravilom, ki vsebujejo kofein oziroma čim redkejše uživanje. Mnogi raziskovalci ne priporočajo brezkofeinske kave, ki vsebuje manj kot 0,1 % kofeina, zaradi uporabe strupenega topila za odstranjevanje kofeina, čigar sledi ostanejo, kljub temu, da po zakonu ne bi smel biti nad minimumom, ki pa je po mnenju nekaterih nasprotnikov previsok (npr. metil etil keton: 20&nbsp;mg/kg, če se opravi postopek kondenzacije, ki ustvari strup). Dejansko mnogo podjetij uporablja metode odstranjevanja kofeina, ki ne zahtevajo uporabe topil in se zato lahko štejejo za varne. Pitje kave pred začetkom poti ni priporočljivo, če predhodno niste obedovali. V resnici je kava poživilo in spodbuja pozornost, vendar tudi draži želodčno hipersekrecijo, še posebej na prazen želodec. Kava z vročim mlekom (znani kapučino) lahko zaustavi apetit in na splošno velja za nadomestek kosila, čeprav je to neprimerno. To je zaradi tega, ker se s temperaturo taninska kislina v kavi kombinira z mlečnim kazeinom, kar povzroča porast taničnega kazeina, ki je težko prebavljiv. Klorogenske kisline, ki so prisotne v kavi, so posledica vpliva na presnovo glukoze, kar se opazi v sekrecijskem vodu, da so zaviralci prekomerne proizvodnje glukoznih encimov in glukoze 6 fosfatov, ki aktivirajo pretvorbo ne-ogljikovih hidratov in glikogena v glukozo, kar pomeni, da se lahko spremeni vpijanje glukoze v tankem črevesju. Glukozo se vbrizga v kri, vodi se jo do mišic, za presežek se nakopičijo maščobne molekule. Nekatere študije kažejo na zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.<ref>''Decaffeinated Coffee and Glucose Metabolism in Young Men'', James A. Greenberg, David R. Owen, Allan Geliebter, ''Diabetes Care'' 05 Aprile 2010 (2010;33(2):278-280), American Diabetes Association, Inc</ref> Opaženo je, da so klorogenske kisline derivati, ki so antioksidanti in antidiabetiki. Te antioksidante, preventivne za sladkorne bolezni in izgubo teže, se povezuje zlasti z zeleno kavo, ki vsebuje večje koncentracije teh kislin, in za razliko od tradicionalne kave, ne izgubi hranilne vrednosti. Načini priprave kave: Ekspresna kava v kozarcu Vrste kave: * Ekspresna kava, »normalna kava v Italiji«. * Brezkofeinska kava. * Kava v kozarcu, servirana je v steklenem kozarcu, namesto v porcelanu. * Kratka kava – ekspres je zelo majhen, včasih le nekaj kapljic. Kava, pripravljena na ta način, izrazi največjo aromo in ima zelo nizko vsebnost kofeina. To je tradicionalni napitek v Italiji (skoraj nemogoče je dobiti pravo močno kavo v tujini). * Dolga kava se naredi z ekspresnim strojem, pri čemer se natoči več vode kot običajno. Dolga kava, čeprav je manj gosta, vsebuje več kofeina kot običajno in več kot ga je v kratki kavi, ker se enaka količina kave uporabi v večji meri. Dolga kava se šteje normalno kavo v Združenih državah Amerike ter v srednji in severni Evropi. * Makiato ali bela kava se pripravi z dodajanjem malo mleka. * Kava s peno je vrsta kave z mlekom, v katero se doda toplo in puhasto mleko. * Prava kava se pripravi z dodajanjem žganja ali druge vrste alkohola oziroma žganja. * Moretta Fano * Neapeljska kava je pripravljena z neapeljsko kafetjero (kavna ročka). * Ameriška ali angleška kava je normalni ekspres ali dolga kava, kateri se doda še 60 % vode in postreže v visoki skodelici. * Moldavska kava * Lešnikova kava * Kava z ginsengom * Kapučino * Mokačino je klasični kapučino, kateremu se doda majhen odmerek vroče čokolade. * Babyccino ali kapučino za otroke je manjša in umetniško okrašena kava s peno, marshmallowi, kakavom itd. * Mehiška kava * Ledena kava * Kava z ledom iz mandljevega mleka * Kavni shake je kava z ledom, pripravljena v mikserju. * Ječmenova kava je »kava« v širšem pomenu, saj se za pripravo ne uporabijo kavna zrna. * Marocchino se pripravi v steklu. Najprej se natoči mlečna pena, nato se doda kava, pogosto pa tudi čokolada ali kakav. * Dunajski Melange * Turška kava * Dvojna dolga kava * Dvojna kratka kava * Kratka kava z rezino pomaranče * Kavni frappe je grška iznajdba. Njene osnovne sestavine so instant kava, sladkor in voda. Irska kava * Jamajška kava je podobna irski kavi. Namesto ruma se doda viski. * Študentska kava je močna kava. * Valdostanska kava * Café du campagnard * Brazilska kava se pripravi tako, da se kavi doda še stepena smetana in sladka čokolada v prahu. * Bela kava - vroča ali hladna se pripravi z 20 % več mleka. Razlikuje se lahko od vroče do hladne in se pogosto najde že hladna na baru. * Francoska kava * Carajillo Drugi napitki s kavo: * Caffelatte +Caffè cortado == Kava in gospodarstvo == Kava predstavlja zelo pomembno [[izvoz]]no surovino za mnoge države. Leta 2004 je v 12 državah predstavljala glavni izvozni prihodek,<ref>{{navedi splet | title = FAO Statistical Yearbook 2004 Vol. 1/1 Table C.10: Most important imports and exports of agricultural products (in value terms)(2004) | publisher = FAO Statistics Division | date = 2006 | url = http://www.fao.org/statistics/yearbook/vol_1_1/pdf/c10.pdf | accessdate = 13. septembra 2007 | archive-date = 2008-06-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080625174054/http://www.fao.org/statistics/yearbook/vol_1_1/pdf/c10.pdf | url-status = dead }}</ref> leta 2005 pa je predstavljala sedmo največjo legalno izvozno poljščino.<ref>{{navedi splet | title = FAOSTAT Core Trade Data (commodities/years) | publisher = FAO Statistics Division | date = 2007 | url = http://faostat.fao.org/site/343/DesktopDefault.aspx?PageID=343 | accessdate = 24. oktobra 2007 | archive-date = 2007-10-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071014183239/http://faostat.fao.org/site/343/DesktopDefault.aspx?PageID=343 | url-status = dead }} Za ogled tržne izvozne vrednosti izberi zavihek "commodities/years" in pod kategorijo "subject" izberi "Export value of primary commodity." Pod "country," izberi "World." Pod "commodity" pritisni tipko ''shift'' in v kategoriji "single commodity" izberi vse objekte. Po izboru pritisni "show data." Izpisal se bo seznam dobrin in njihova vrednost</ref> S kavo Arabica trguje izključno New Yorški Board of Trade (NYBOT) v [[cent]]ih [[ameriški dolar|dolarja]] na ameriški [[Funt (mera)|funt]], pri čemer en kontrakt vsebuje 37.500 funtov. Ta številka ustreza približno 260 vrečam po 60 [[kg]]. S sorto Robusta se od leta 2000 trguje na Londonskem International Financial Futures Exchange (LIFFE) in vsebuje 5 ton (80 vreč), pri čemer se trguje z ameriškimi dolarji na [[tona|tono]]<ref>{{navedi splet | title = surovine.si | publisher = www.surovine.si | date= 2008 | url = http://www.surovine.si/kava.php | accessdate = 18. avgusta 2008}}</ref>. == Aparat za »hitro« kavo, instantno kavo == Instant kava je proizvod procesa ekstrakcije, ko iz kave izlužijo kavni koncentrat. Pridobljeni koncentrat z različnimi postopki posušijo, s katerim se odstrani topilo z razlogom pridobiti izdelek v prahu ali v zrncah, ki jih je mogoče raztopiti v vodi in je napitek možno hitro uporabiti. Leta 1881 je ameriški kemik Satori Kato predstavil prvo instant kavo na razstavi v Pan American. Instant kava se pridobiva na dva različna načina(postopka): atomizacija in [[liofilizacija]]. V obeh primerih se praži kavo (pri temperaturah med 190 in 210&nbsp;°C), nato se topne suhe snovi ekstrahirajo z vročo vodo, v operaciji, ki jo imenujmo trdno - [[ekstrakcija|tekoča ekstrakcija]]. Pridobljena tekočina je ekstrakt, ki se ji je s centrifugo po fazah odstranila voda. Atomizacija se izvaja s sušilno komoro, kjer se snov na hitro izsuši s stikom z vročim zrakom. Liofilizacija se opravi pri nizkih temperaturah in s posledično [[Sublimacija|sublimacijo]] na ekstraktu vode pri nizkih tlakih. Teža pridobljene kave je približno 40 % teže zelene kave. Zahvaljujoč Nestlé, ki je razvila svoj Nescafe instant kavo leta 1938, so jo lahko uporabljali ameriški vojaki med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. '''Kava v kozarcih ali v pločevinkah''' Kava v kozarcih je pijača, ki je bila priljubljena v azijskih državah, predvsem na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Južna Koreja|Južni Koreji]]. Prodajni avtomati običajno prodajajo več vrst kave in je možna izbira med toplim in hladnim napitkom. Zaradi napetega življenjskega sloga korejskih prebivalcev v velikih mestih, so podjetja ponujala večinoma kavo v [[pločevinka]]h s široko paleto okusov. V japonskih trgovinah imajo tudi široko dostopnost ustekleničene kavne napitke, kot tudi v [[Plastika|plastiki]], po navadi rahlo sladkane in zmešane z mlekom. V [[ZDA]] je Starbucks (glavni uvoznik [[Gvatemala|Gvatemale]] z več kot 70 %), ki prodaja svojo priljubljen frapučino v steklenicah, katerih glavna sestavina so [[mleko]], kava, [[sladkor]] in arome (kot [[Vanilija|vanilije]] ali [[Karamela|karamele]]). Prodajajo tudi v pločevinkah [[Ekspresna kava|ekspresno]] pijačo, rahlo sladkano in zmešano s smetano. Obstajajo tudi druge mešanice kavnih napitkov, vendar so nekoliko manj priljubljene. V [[Avstralija|Avstraliji]] je ledena kava pogosto v majhnih škatlah. V [[Kolumbija|Kolumbiji]] Juan Valdez aparat za kavo proizvaja milkshake (koncentrat kave in mleka). '''Koncentrat tekoče kave''' Druga vrsta kave je pripravljena iz koncentrata tekoče kave. Aparat za kavo Koncentrat je [[celuloza]], pridobljen iz kave infuzijo, ki ima veliko količino vode odstranijo. Glede na stopnjo [[Koncentracija|koncentracije]] izdelka lahko aparat koncentrat je stabilna pri sobni temperaturi ali zahtevajo zamrznitev za shranjevanje. Lastnosti končnega izdelka bo rezultat uporabljenih surovin. Uporablja se predvsem v velikih institucionalnih razmerah, ko aparat mora izdelati kavo za več [[tisoč]] ljudi naenkrat, in preprosto z redčenjem paste lahko dobite veliko kav. == Nihanje cen kave na svetovnem trgu == [[Slika:Coffee Beans Photographed in Macro.jpg|thumb|right|Pražena zrna kave]] Kavni trg je endemično nestabilen in to pomanjkanje stabilnosti se izraža predvsem z nihanjem cen. Merilo nestanovitnosti cen kave temelji na dnevni spremembi cen v odstotkih. Cene kave se ne spreminjajo le iz leta v leto, temveč tudi znotraj posameznega kavnega leta. Pritisk na cene kave je največji v zgodnjih mesecih koledarskega leta, ker pretežni del svetovnega pridelka kave oberejo približno v istem času (poletje in zgodnja jesen). Z zgodovinskega vidika povečanja nihanja cen kave, imajo svoje korenine v glavnem v neugodnih vremenskih razmerah, ki imajo takojšen učinek na stanje ponudbe in ustvarja močno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu. Kava je na trgu do leta 1989 ostala relativno stabilna, kljub vremenu in njenem vplivu na nasade, kar je predvsem posledica različnih mednarodnih sporazumov o kavi, ki so zagotavljale nekakšno stabilnost trga prek sistema delnic. Ta sistem ureja maksimalno kvoto, da v času, ko cene na svetovnih trgih padajo pod določeno raven, lahko vsaka država proizvajalcem omogoči vstop na trg. Na tak način se je zagotavljala neka vrsta zaščite. Od 4. julija 1989, te pogodbe ni več in od takrat govorimo o liberalizaciji trga kave. Začetek deregulacije po 27 letih sporazumov med proizvajalci je obsežno vplivala na trg kave in je bila prvič pod nadzorom ponudbe in povpraševanja. V tem primeru bi države proizvajalke celotno zalogo plasirale na svetovni trg, zaradi česar bi privedlo do padanja cen. V bistvu mehanizem postane naslednji: nihanja kot smo že omenili so bistvenega pomena za trg kave, visoke cene so postale spodbuda za proizvajalce kave, bolje skrbeti za rastline ali nove zasaditve, kar je posledica in to pa pogosto pomeni, v poznejši fazi novi nasadi, večjo in boljšo proizvodnjo, ki vključuje znižanje cen. Nizke cene posledično pomenijo manjšo pozornost za nasade, iz katerih sledi nižja proizvodnja in višje cene, tako da se postopek ponovi. Posledica nihanja cen na kavnem trgu ni samo z vidika ponudbe in povpraševanja. Vpliv velikih finančnih investitorjev je imel večjo vlogo od liberalizacije trga v letu 1989. Države izvoznice imajo slabe skadiščne kapacitete z izjemo Brazilije in Kolumbije, zato si prizadevajo, da odprodajo ves pridelek takoj, ko je obran. Padanje cen kave je še dodaten pritisk na pridelovalce, ker jih omejuje kapital. Hitijo s prodajo kave ne glede na višino cene, edini cilj je, da bi pridobili nujno potrebna finančna sredstva. Špekulacije povzročajo nihanja cene kave na svetovnem trgu in s tem povzročajo višje cene, kot bi bile sicer glede na razmerje med ponudbo in povpraševanjem. === Pridelava === [[Brazilija]] je vodilna država v pridelavi kave, sledijo pa ji [[Vietnam]], [[Indonezija]], [[Kolumbija]] in [[Mehika]]. {| border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" width="100%" class="wikitable" align=left style="clear:left" ! colspan=5|Deset vodilnih držav v pridelavi kave — 2005 |- ! bgcolor="#DDDDFF" width="30%" | Država ! bgcolor="#DDDDFF" width="25%" | Pridelava (Int $1000) ! bgcolor="#DDDDFF" width="10%" | Opomba ! bgcolor="#DDDDFF" width="25%" | Pridelava (v [[tona]]h) ! bgcolor="#DDDDFF" width="10%" | Opomba |- | {{BRA}} || 1.781.684 || C || 2.179.270 || |- | {{VNM}} || 809.384 || C || 990.000 || * |- | {{IDN}} || 622.986 || C || 762.006 || |- | {{COL}} || 558.050 || C || 682.580 || |- | {{MEX}} || 254.148 || C || 310.861 || F |- | {{IND}} || 224.829 || C || 275.000 || |- | {{ETH}} || 212.566 || C || 260.000 || F |- | {{GUA}} || 177.084 || C || 216.600 || F |- | {{HON}} || 155.860 || C || 190.640 || |- | {{UGA}} || 152.066 || C || 186.000 || F |- |colspan=5 style="font-size:.7em"|Brez opombe = uradna statistika, F = FAO predvidevanje, * = neuradna ocena, C = preračunana vrednost;<br /> Prpridelava v Int $1000 je bila preračunana gleda ne cene v letih 1999−2001<br /> Vir: [http://www.fao.org/es/ess/top/commodity.html?lang=en&item=656&year=2005 Food And Agricultural Organization of United Nations: Economic And Social Department: The Statistical Devision] |} {{-}} == Priprava == Za pripravo napitka iz kavovega zrnja je le-to potrebno ustrezno pripraviti. Zrnje se obere in sortira, nato pa sledi vrsta procesov, ki vodijo do grenke in aromatične pijače. === Moker postopek === Kave višje kakovosti so po navadi pridelane z mokrim postopkom. Oluščena zrna v posebnih [[zbiralnik]]ih namočijo v mrzlo [[voda|vodo]], kjer se med namakanjem prične rahla [[fermentacija]], ki traja približno 24 ur. Proces fermentacije je zelo pomemben, ker vpliva na aromo in okus, saj ta postane mehkejši in manj grenak. Po tem postopku zrna postavijo na [[sonce]], kjer se začne proces sušenja. Ko so zrna posušena, jih ročno ali elektronsko preberejo glede na velikost in razred [[kakovost]]i. === Suh postopek === Suh postopek uporabljajo v Braziliji in Zahodni Afriki. Rdeče neoluščene plodove zložijo na velike odprte [[terasa|terase]], imenovane terreiros. Na soncu jih sušijo dva do tri tedne, pri čemer odstopi zunanji ovoj semena. Med sušenjem zrnje večkrat premešajo. Ko je rdeči ovoj popolnoma suh, ga ločijo od zrnja in nato ročno ali elektronsko sortirajo. Suh postopek lahko izvajajo tudi v [[sušilnica]]h, kjer postopek sušenja traja le dva do štiri dni. === Praženje === Večina kave se proda pražene. Manjši delež se proda v nepraženem stanju kot zelena kava, pred pripravo pa jo je treba obvezno določen čas pražiti. Prav praženje najbolj vpliva na okus in aromo napitka, zrno pa se spremeni tako fizično kot kemično. S praženjem zrna izgubijo na teži, saj iz njih s procesom praženja izpari voda, s čimer se spremeni tudi gostota zrnja. Praženje se začne, ko [[temperatura]] v zrnu naraste na 200 °[[Celzij|C]], trajanje in končna temperatura pa sta odvisni od vrste kavnih zrn, ki jih pražimo.<ref name="trent"/> Med praženjem se v zrnu začne postopek karamelizacije, temperatura pa povzroči razpad [[škrob]]a v zrnju na [[enostavni sladkorji|enostavne sladkorje]], ki začnejo karamelizirati in posledično spremenijo barvo zrna.<ref>Kummer, Corby. ''[https://www.amazon.com/gp/reader/0618302409/ The Joy of Coffee: The Essential Guide to Buying, Brewing, and Enjoying]'', Houghton Mifflin, 261. 19. avgusta, 2003. ISBN 978-0-618-30240-6.</ref> Količina [[Saharoza|saharoze]] med praženjem hitro upada in lahko pri bolj praženih zrnih povsem izgine. Med praženjem se znižuje tudi stopnja aromatičnih [[olje|olj]], [[kislina|kislin]] in kofeina, kar tudi vpliva na okus kave. Pri 205&nbsp;°C se v zrnih začnejo razvijati drugačna olja,<ref name="trent"/> med katerimi je najpomembnejši ''caffeol'', ki začne nastajati pri temperaturi okoli 200&nbsp;°C. To olje je v prvi vrsti zaslužno za kavni okus in aromo.<ref name="plant">Dobelis, Inge N., Ed.: Magic and Medicine of Plants. Pleasantville: The Reader’s Digest Association, Inc., 1986. str 370–371.</ref> [[Slika:Coffee roasting grades.png|thumb|right|180px|Stopnje praženja od leve: nepražena ali zelena kava, lahko praženje, cimetasto, srednje, močno, city, full city, francosko in italijansko praženje<ref name="roaststyle"/>]] Glede na barvo praženega zrnja se kava prodaja pod imeni light, cinnamon, medium, high, city, full city, francosko ali italijansko praženje.<ref name="roaststyle">{{navedi knjigo |title=Home Coffee Roasting: Romance & Revival |first=Kenneth |last=Davids |year=1996 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |url=http://www.lucidcafe.com/homeroast3.html |format=excerpt |accessdate=2007-08-03 |archive-date=2007-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070806191758/http://www.lucidcafe.com/homeroast3.html |url-status=dead }}</ref> Močneje pražene kave so praviloma bolj fino mlete, saj vsebujejo manj vlaken, vsebujejo pa tudi več sladkorja. Manj pražene kave imajo višjo vsebnost kofeina in posledično bolj grenak okus, so pa bolj aromatične in imajo višjo vsebnost kislin, ki z dolgotrajnejšim praženjem izginejo.<ref name="Mauro">{{navedi splet | last =Cipolla | first =Mauro | title =Educational Primer: Degrees of Roast | publisher =Bellissimo Info Group | url =http://www.virtualcoffee.com/may/educate.html | accessdate =2007-07-19 | archive-date =2010-05-07 | archive-url =https://web.archive.org/web/20100507103040/http://www.virtualcoffee.com/may/educate.html | url-status =dead }}</ref> Med praženjem na zrnih nastane tudi nekaj luskastih tvorb, ki so ostanki kožice, ki je ostala na zrnju po lupljenju.<ref name="Bay">{{navedi splet | last = | first = | title =Coffee Roasting Operations | date =15. maj 1998 | publisher =Bay Area Air Quality Management District | url =http://www.baaqmd.gov/pmt/handbook/s11c03pd.htm | accessdate =2007-07-27 | archive-date =2009-03-03 | archive-url =https://web.archive.org/web/20090303142108/http://baaqmd.gov/pmt/handbook/s11c03pd.htm | url-status =dead }}</ref> Te luske običajno z zrnja odpihnejo po procesu praženja, nekaj pa jih pustijo v kavi, predvsem pri bolj praženih vrstah, da vpijejo nastala olja.<ref name="trent">{{navedi splet | last =Ball | first =Trent | author2=Sara Guenther| author3= Ken Labrousse| author4= Nikki Wilson | title =Coffee Roasting | publisher =Washington State University | url =http://www.wsu.edu:8080/~gmhyde/433_web_pages/coffee/student-pages/6roasting/roasting.htm | accessdate = 2007-07-18 }}</ref> [[Dekofeinizacija]] je lahko tudi eden od procesov pri pripravi kave za tržišče. Postopek se začne pri zelenih zrnih, poznamo pa več načinov dekofeinizacije. Vsi postopki se začnejo z namakanjem kavnih zrn v vroči vodi ali z obdelovanjem z [[vodna para|vodno paro]]. Kasneje se uporabijo različna topila, ki razgradijo olja, v katerih je kofein.<ref name="plant" /> Odstranjen kofein podjetja po navadi prodajo farmacevtski industriji.<ref name="plant" /> === Skladiščenje in pakiranje === Praženo kavo je potrebno pravilno skladiščiti, da se v zrnju ohrani vse aromatične snovi. Idealni pogoji za skladiščenje so neprodušne posode, ki jih je potrebno hraniti v suhem in temnem prostoru<ref name="foodnetwork-truebrew">{{navedi splet |url= http://www.foodnetwork.com/food/recipes/recipe/0,,FOOD_9936_10020,00.html |title= True Brew |author= [[Alton Brown]] |publisher= [[Food Network]] |accessdate= 2008-02-18 |archive-date= 2003-04-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20030416043531/http://www.foodnetwork.com/food/recipes/recipe/0,,FOOD_9936_10020,00.html |url-status= dead }}</ref>. Pakiranje kave poteka danes avtomatsko. Sodobne pakirnice pakirajo kavo v [[vakuum]]u, v [[atmosfera (enota)|atmosferi]] z dodatkom [[inertni plin|inertnega plina]] ali z vgraditvijo enosmernega [[ventil]]a. Kavo danes pakirajo v vrečke ali v hermetično zaprte posode. Po tem, ko je bila vrečka s kavo odprta je najbolje vsebino pretresti v posodo, ki omogoča izsesavanje zraka, da bi se teko preprečil vdor [[zrak]]a v posodo, saj kavni prah ob stiku z zrakom hitreje izgublja [[aroma|aromo]].<ref name="foodnetwork-truebrew"/> === Mletje in priprava === [[Slika:Mlynek.jpg|thumb|Ročni mlinček za kavo]] Pred pripravo je potrebno kavna zrna zmleti ali streti. Za to se lahko uporabljajo ročni mlinčki, ki zrnje strejo med zobci posebej oblikovanih zobatih kolesc. Druga metoda je mletje kave v električnih kavnih mlinčkih, ki s pomočjo hitro vrtečega [[rezilo|rezila]] kavno zrnje nareže v fin [[prah]].<ref>{{navedi knjigo | last =Perry | first =Sara | title =The New Complete Coffee Book: A Gourmet Guide to Buying, Brewing, and Cooking | publisher =Diane Publishing Co. | date= April 2003 | pages =27 | url =http://books.google.com/books?id=ixOUUoLWwEsC&pg=PA27&dq=Coffee+%2B+ground+%2B+burr+mill+%2B+mortar+and+pestle.&sig=1Pqog7y_wtPRG1jCPDdG-PrBxOM | isbn = 978-0756777418}}</ref> Tretja metoda je uporaba [[terilnica|terilnice]], v kateri kavna zrna stolčemo v prah. Finost kavnega prahu je odvisna od načina priprave kave. Najbolj fin prah se uporablja za kuhano kavo, najbolj grob pa za pripravo filter kave. Po mnenju nekaterih je edini pravi način [[turška kava]], s [[kuhanje]]m v [[džezva|džezvi]], pravzaprav prevretjem mlete kave. Ta način ima lastnost, da se prostor napolni s prijetnim vonjem kave. Bolj pogost in hitrejši način priprave v gostinskih lokalih je ''espresso'', kjer vrela voda pod [[pritisk]]om steče skozi kavo v skodelico. Podoben napitek sta tudi ''makiato'', ali ''kapučino'', kjer ekspresu dodamo toplo ali mrzlo in spenjeno mleko. Kava je lahko tudi brez kofeina, pa ima kljub temu zaradi učinka [[placebo|placeba]] poživilen učinek. Podoben način priprave je priprava kave s filtriranjem. Pri tem načinu se uporabljajo posebni [[aparat]]i, pri katerih mleto kavo stresemo v posebne filtrirne vrečke, v poseben prostor v aparatu pa nalijemo vodo. Voda nato na principu [[gravitacija|gravitacije]] steče preko grelnika, kjer zavre in steče v prostor s filtrirno vrečko. Tam teče preko kavnega prahu in na spodnjem delu vrečke odteče v posodo na spodnjem delu aparata<ref name="Levy">{{navedi knjigo | last =Levy | first =Joel | title =Really Useful: The Origins of Everyday Things | publisher =Firefly Books | date= November 2002 | pages =1948 | url =http://books.google.com/books?id=fyBb_Xh5hqIC&pg=PA1948&dq=Coffee+%2B+percolator+%2B+filter&sig=ItgZl7dugXO0nOCRit70b4-06RQ | isbn = 978-1552976227}}</ref> . == Glej tudi == * [[Poparek]] * [[Čaj]] * [[Mate (napitek)]] == Reference in viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|kava|Kava}} {{Zbirka|Coffee|Kava}} * [http://www.sigov.si/uvp/nasveti/prehrana/kava.htm Urad za varstvo potrošnikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050418175458/http://www.sigov.si/uvp/nasveti/prehrana/kava.htm |date=2005-04-18 }} * [http://www.droga.si/default.asp?id=748 Droga Kolinska] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050507145619/http://www.droga.si/default.asp?id=748 |date=2005-05-07 }} * [http://www.equalexchange.com/interfaith-program Delo na plantažah kavovca povzroča suženjsko delo otrok. (v angleščini)] * [http://www.food.info.net/uk/qa/coffee.htm Več informacij o kavi. (v angleščini)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Brezalkoholne pijače]] [[Kategorija:Kava|*]] pwuv58jirrm9tv0lyq03fea0fdwhsgi Pisanica 0 25515 6740767 6236204 2026-08-22T10:41:15Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740767 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4|vrsti ribe|velikonočna barvana jajca|Pirh}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pisanica | image = Serran.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Smith-Vaniz, W.F. |date=2015 |title=''Serranus scriba'' |volume=2015 |article-number=e.T198713A42691914 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198713A42691914.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Serranus scriba | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | synonyms = *''Perca scriba'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Paracentropristis scriba'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Perca marina'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Holocentrus maroccanus'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Theaenus Schneider|Schneider]], 1801</small> *''Holocentrus argus'' <small>[[Maximilian Spinola|Spinola]], 1807</small> *''Serranus papilionaceus'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1832</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Serranus|scriba|month=December|year=2019}}</ref> }} '''Písanica''' ali '''pirka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Serranus scriba'') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]] (Serranidae). Ime so te ribe dobile po pisani [[pigment]]aciji, ki je posebej izrazita pri spolno zrelih ribah. Po smrti ta pigmentacija povsem zbledi. Latinsko ime ''scriba'' je ta riba dobila po pisavi podobnemu vzorcu na [[škržni poklopec|škržnem poklopcu]] teh rib. Osnovne barve pisanice so modra, rdeča in rumena, ki se prepletajo z rjavimi pokončnimi progami na svetli podlagi. Na sredi trebuha imajo svetlo modro do modrovijolično pego. Tudi [[plavuti]] so pisane v vseh osnovnih barvah. Pisanice so pogoste ribe obalnega pasu [[Sredozemlje|Sredozemlja]], pogoste pa so tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], kjer jih najdemo ob obali z različno poraslostjo. Tako jo najdemo na kamnitih, peščenih in poraščenih tleh od 5 do 20 m globoko. Osnovna hrana teh rib, ki zrastejo povprečno okoli 20 cm so drobne morske živalice. Značilnost pisanic je [[hermafrodizem]]. Isti osebki so tako samci kot samice, do samooploditve pa ne more priti, ker zorita oba dela skupne spolne žleze v različnih časovnih obdobjih. Gospodarskega pomena ta ribja vrsta nima, je pa zanimiva riba za športni [[ribolov]], neredko pa zaide tudi v [[vrša|vrše]]. Meso je belo, mehko in okusno, vendar je polno drobnih kosti, velik del pa odpade na glavo in rep, tako da so priljubljene samo velike ribe te vrste. Največ jo pripravljajo v [[brodet]]u ali [[ribja juha|ribjih juhah]]. == Glej tudi == * [[Kanjec]] * [[Mali volčič]] ==Sklici== {{Reflist}} *{{ITIS |id=167862 |taxon=''Serranus scriba'' |accessdate=June 3, 2007}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Serranus scriba}} {{Wikispecies|Serranus scriba}} * {{SealifePhotos|127043}} {{Taxonbar|from=Q2020774}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] 1lvqjbyeszt8ehfdu4u7yldzmi7wiyw 6740768 6740767 2026-08-22T10:41:48Z Pinky sl 2932 slog uvoda 6740768 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4|vrsti ribe|velikonočna barvana jajca|Pirh}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pisanica | image = Serran.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Smith-Vaniz, W.F. |date=2015 |title=''Serranus scriba'' |volume=2015 |article-number=e.T198713A42691914 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198713A42691914.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Serranus scriba | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | synonyms = *''Perca scriba'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Paracentropristis scriba'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Perca marina'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Holocentrus maroccanus'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Theaenus Schneider|Schneider]], 1801</small> *''Holocentrus argus'' <small>[[Maximilian Spinola|Spinola]], 1807</small> *''Serranus papilionaceus'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1832</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Serranus|scriba|month=December|year=2019}}</ref> }} '''Písanica''' ali '''pirka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Serranus scriba''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]] (Serranidae). Ime so te ribe dobile po pisani [[pigment]]aciji, ki je posebej izrazita pri spolno zrelih ribah. Po smrti ta pigmentacija povsem zbledi. Latinsko ime ''scriba'' je ta riba dobila po pisavi podobnemu vzorcu na [[škržni poklopec|škržnem poklopcu]] teh rib. Osnovne barve pisanice so modra, rdeča in rumena, ki se prepletajo z rjavimi pokončnimi progami na svetli podlagi. Na sredi trebuha imajo svetlo modro do modrovijolično pego. Tudi [[plavuti]] so pisane v vseh osnovnih barvah. Pisanice so pogoste ribe obalnega pasu [[Sredozemlje|Sredozemlja]], pogoste pa so tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], kjer jih najdemo ob obali z različno poraslostjo. Tako jo najdemo na kamnitih, peščenih in poraščenih tleh od 5 do 20 m globoko. Osnovna hrana teh rib, ki zrastejo povprečno okoli 20 cm so drobne morske živalice. Značilnost pisanic je [[hermafrodizem]]. Isti osebki so tako samci kot samice, do samooploditve pa ne more priti, ker zorita oba dela skupne spolne žleze v različnih časovnih obdobjih. Gospodarskega pomena ta ribja vrsta nima, je pa zanimiva riba za športni [[ribolov]], neredko pa zaide tudi v [[vrša|vrše]]. Meso je belo, mehko in okusno, vendar je polno drobnih kosti, velik del pa odpade na glavo in rep, tako da so priljubljene samo velike ribe te vrste. Največ jo pripravljajo v [[brodet]]u ali [[ribja juha|ribjih juhah]]. == Glej tudi == * [[Kanjec]] * [[Mali volčič]] ==Sklici== {{Reflist}} *{{ITIS |id=167862 |taxon=''Serranus scriba'' |accessdate=June 3, 2007}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Serranus scriba}} {{Wikispecies|Serranus scriba}} * {{SealifePhotos|127043}} {{Taxonbar|from=Q2020774}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] jvi4lt2ooabgr2emehnpomka1rr8muw Jože Gregorčič 0 27442 6740490 6572751 2026-08-21T15:42:04Z Hladnikm 6240 ref 6740490 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Gregorčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[španski borec]], [[prvoborec]], [[partizan]] in [[narodni heroj]], * [[30. julij]] [[1903]], [[Volosko]] pri [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], † [[9. september]] [[1942]], [[Mošenjska planina]], [[Jelovica]]. ==Življenje pred vojno== Ko je bil star dve leti, je oče družine s štirimi otroki odšel za zaslužkom v Ameriko in dve leti pozneje umrl v rudniku. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, šel po njej za nekaj mesecev v uk k lekarnarju v Puli. Med prvo svetovno vojno je pasel živino na kmetiji v Pivki. Ker v Opatiji ni našel dela, je z bratom in sestro odpotoval v Avstrijo in se po neuspešnem iskanju dela vrnil v Jugoslavijo. Na Jesenicah je sprva opravljal priložnostna dela, potem pa dobil delo pri sodavičarju Paaru; zaradi tega je dobil vzdevek Parov Jože. 1923&ndash;25 je služil vojaški rok v [[Knjaževac|Knjaževcu]], potem pa delal eno leto pri bratu v krojaški delavnici v [[Olovo|Olovu]] v [[Bosna|Bosni]]. Delo si je našel v [[Kranjska industrijska družba|jeseniški železarni]] in se vključil v delavsko gibanje. Bil je dober športnik in alpinist, na njegovo pobudo so ustanovili nogometni klub Kovinar. Igral je na ljudskem odru in prepeval v zboru kot tenorist. Ker je sodeloval na telovadnem tekmovanju ob spremljavi mednarodne delavske himne [[Internacionala]], so ga zaprli in leta 1936 zaradi sodelovanja v štrajku odpustili. Maja 1937 je v drugem poskusu uspel priti v Španijo, kjer se je v [[španska državljanska vojna|državljanski vojni]] v mednarodnih brigadah boril proti fašizmu, skupaj z okoli 540 Slovenci. Bil je mitraljezec v Cankarjevi četi, nazadnje pa politični komisar mednarodnega bataljona Dimitrov. Po zmagi [[Francova diktatura|frankistov]] je bil med 300.000 begunci, ki so februarja 1939 v obupnih razmerah bežali čez [[Pireneji|Pireneje]] v [[Francija|Francijo]]. Z bratom Ivanom je tam še del leta 1940 preživel v taborišču in bil jedro kulturnega in športnega življenja. Z bratom sta iz ilovice naredila tudi kip Ivana Cankarja. Iz taborišča je pobegnil, se v [[Marseille|Marseillu]] vtihotapil na ladjo in po sedmih dneh skrit med premogom prispel v [[Split]], od koder se je vrnil na [[Jesenice]]. ==Druga svetovna vojna== Nemški okupator ga je aprila 1941 zaprl, a je že drugi dan pobegnil v partizane. Julija je postal komandir Jeseniške partizanske čete, avgusta poveljnik [[Cankarjev bataljon|bataljona Ivan Cankar]], aprila 1942 pa komandant 1. Skupine odredov Gorenjske. Njegovo partizansko ime je bilo Gorenjc. Poveljeval je v [[dražgoška bitka|dražgoški bitki]]. 9. septembra 1942 je skupaj s 27 soborci padel v [[Spopad na Lipniški planini|bitki z nemško zasedo na Lipniški planini]], kamor sta se po umiku z [[Ratitovec|Ratitovca]] namenili Selška četa 2. grupe odredov in štab 1. grupe odredov pod njegovim vodstvom. Težko ranjenega Gregorčiča so borci skrili v odvodni jarek. Ko so ga čez tri dni prišli iskat, ga ni bilo več, najbrž se je pred zajetjem pokončal sam. [[Gestapo]] je na velikih lepakih objavil, da je bil banditski glavar Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Bil je veder človek in sposoben poveljnik. Leta 1951 je bil imenovan za [[seznam narodnih herojev Jugoslavije|narodnega heroja]]. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom Heroju Gregorčiču.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 227 sl.</ref> == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]] * [[seznam slovenskih španskih borcev]] ==Viri== *Miran Lola Božič: [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gregorcic-joze-gorenjc/ Gregorčič, Jože.] Obrazi slovenskih pokrajin. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gregorčič, Jože}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] netqmslf3ee5xpjdfdhkmw56gngkfs2 6740491 6740490 2026-08-21T15:43:28Z Hladnikm 6240 ref 6740491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Gregorčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[španski borec]], [[prvoborec]], [[partizan]] in [[narodni heroj]], * [[30. julij]] [[1903]], [[Volosko]] pri [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], † [[9. september]] [[1942]], [[Mošenjska planina]], [[Jelovica]]. ==Življenje pred vojno== Ko je bil star dve leti, je oče družine s štirimi otroki odšel za zaslužkom v Ameriko in dve leti pozneje umrl v rudniku. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, šel po njej za nekaj mesecev v uk k lekarnarju v Puli. Med prvo svetovno vojno je pasel živino na kmetiji v Pivki. Ker v Opatiji ni našel dela, je z bratom in sestro odpotoval v Avstrijo in se po neuspešnem iskanju dela vrnil v Jugoslavijo. Na Jesenicah je sprva opravljal priložnostna dela, potem pa dobil delo pri sodavičarju Paaru; zaradi tega je dobil vzdevek Parov Jože. 1923&ndash;25 je služil vojaški rok v [[Knjaževac|Knjaževcu]], potem pa delal eno leto pri bratu v krojaški delavnici v [[Olovo|Olovu]] v [[Bosna|Bosni]]. Delo si je našel v [[Kranjska industrijska družba|jeseniški železarni]] in se vključil v delavsko gibanje. Bil je dober športnik in alpinist, na njegovo pobudo so ustanovili nogometni klub Kovinar. Igral je na ljudskem odru in prepeval v zboru kot tenorist. Ker je sodeloval na telovadnem tekmovanju ob spremljavi mednarodne delavske himne [[Internacionala]], so ga zaprli in leta 1936 zaradi sodelovanja v štrajku odpustili. Maja 1937 je v drugem poskusu uspel priti v Španijo, kjer se je v [[španska državljanska vojna|državljanski vojni]] v mednarodnih brigadah boril proti fašizmu, skupaj z okoli 540 Slovenci. Bil je mitraljezec v Cankarjevi četi, nazadnje pa politični komisar mednarodnega bataljona Dimitrov. Po zmagi [[Francova diktatura|frankistov]] je bil med 300.000 begunci, ki so februarja 1939 v obupnih razmerah bežali čez [[Pireneji|Pireneje]] v [[Francija|Francijo]]. Z bratom Ivanom je tam še del leta 1940 preživel v taborišču in bil jedro kulturnega in športnega življenja. Z bratom sta iz ilovice naredila tudi kip Ivana Cankarja. Iz taborišča je pobegnil, se v [[Marseille|Marseillu]] vtihotapil na ladjo in po sedmih dneh skrit med premogom prispel v [[Split]], od koder se je vrnil na [[Jesenice]]. ==Druga svetovna vojna== Nemški okupator ga je aprila 1941 zaprl, a je že drugi dan pobegnil v partizane. Julija je postal komandir Jeseniške partizanske čete, avgusta poveljnik [[Cankarjev bataljon|bataljona Ivan Cankar]], aprila 1942 pa komandant 1. Skupine odredov Gorenjske. Njegovo partizansko ime je bilo Gorenjc. Poveljeval je v [[dražgoška bitka|dražgoški bitki]]. 9. septembra 1942 je skupaj s 27 soborci padel v [[Spopad na Lipniški planini|bitki z nemško zasedo na Lipniški planini]], kamor sta se po umiku z [[Ratitovec|Ratitovca]] namenili Selška četa 2. grupe odredov in štab 1. grupe odredov pod njegovim vodstvom. Težko ranjenega Gregorčiča so borci skrili v odvodni jarek. Ko so ga čez tri dni prišli iskat, ga ni bilo več, najbrž se je pred zajetjem pokončal sam. [[Gestapo]] je na velikih lepakih objavil, da je bil banditski glavar Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Bil je veder človek in sposoben poveljnik. Leta 1951 je bil imenovan za [[seznam narodnih herojev Jugoslavije|narodnega heroja]]. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom Heroju Gorenjcu v spomin.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 227 sl.</ref> == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]] * [[seznam slovenskih španskih borcev]] ==Viri== *Miran Lola Božič: [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gregorcic-joze-gorenjc/ Gregorčič, Jože.] Obrazi slovenskih pokrajin. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gregorčič, Jože}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] rsmy4ml6qhppre6pss05pebkzr9z34m 6740508 6740491 2026-08-21T16:01:22Z Hladnikm 6240 /* Druga svetovna vojna */ dod. 6740508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Gregorčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[španski borec]], [[prvoborec]], [[partizan]] in [[narodni heroj]], * [[30. julij]] [[1903]], [[Volosko]] pri [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], † [[9. september]] [[1942]], [[Mošenjska planina]], [[Jelovica]]. ==Življenje pred vojno== Ko je bil star dve leti, je oče družine s štirimi otroki odšel za zaslužkom v Ameriko in dve leti pozneje umrl v rudniku. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, šel po njej za nekaj mesecev v uk k lekarnarju v Puli. Med prvo svetovno vojno je pasel živino na kmetiji v Pivki. Ker v Opatiji ni našel dela, je z bratom in sestro odpotoval v Avstrijo in se po neuspešnem iskanju dela vrnil v Jugoslavijo. Na Jesenicah je sprva opravljal priložnostna dela, potem pa dobil delo pri sodavičarju Paaru; zaradi tega je dobil vzdevek Parov Jože. 1923&ndash;25 je služil vojaški rok v [[Knjaževac|Knjaževcu]], potem pa delal eno leto pri bratu v krojaški delavnici v [[Olovo|Olovu]] v [[Bosna|Bosni]]. Delo si je našel v [[Kranjska industrijska družba|jeseniški železarni]] in se vključil v delavsko gibanje. Bil je dober športnik in alpinist, na njegovo pobudo so ustanovili nogometni klub Kovinar. Igral je na ljudskem odru in prepeval v zboru kot tenorist. Ker je sodeloval na telovadnem tekmovanju ob spremljavi mednarodne delavske himne [[Internacionala]], so ga zaprli in leta 1936 zaradi sodelovanja v štrajku odpustili. Maja 1937 je v drugem poskusu uspel priti v Španijo, kjer se je v [[španska državljanska vojna|državljanski vojni]] v mednarodnih brigadah boril proti fašizmu, skupaj z okoli 540 Slovenci. Bil je mitraljezec v Cankarjevi četi, nazadnje pa politični komisar mednarodnega bataljona Dimitrov. Po zmagi [[Francova diktatura|frankistov]] je bil med 300.000 begunci, ki so februarja 1939 v obupnih razmerah bežali čez [[Pireneji|Pireneje]] v [[Francija|Francijo]]. Z bratom Ivanom je tam še del leta 1940 preživel v taborišču in bil jedro kulturnega in športnega življenja. Z bratom sta iz ilovice naredila tudi kip Ivana Cankarja. Iz taborišča je pobegnil, se v [[Marseille|Marseillu]] vtihotapil na ladjo in po sedmih dneh skrit med premogom prispel v [[Split]], od koder se je vrnil na [[Jesenice]]. ==Druga svetovna vojna== Nemški okupator ga je aprila 1941 zaprl, a je že drugi dan pobegnil v partizane. Julija je postal komandir Jeseniške partizanske čete, avgusta poveljnik [[Cankarjev bataljon|bataljona Ivan Cankar]], aprila 1942 pa komandant 1. Skupine odredov Gorenjske. Njegovo partizansko ime je bilo Gorenjc. Poveljeval je v [[dražgoška bitka|dražgoški bitki]]. 9. septembra 1942 je skupaj s 27 soborci padel v [[Spopad na Lipniški planini|bitki z nemško zasedo na Lipniški planini]], kamor sta se po umiku z [[Ratitovec|Ratitovca]] namenili Selška četa 2. grupe odredov in štab 1. grupe odredov pod njegovim vodstvom. Težko ranjenega Gregorčiča so borci skrili v odvodni jarek. Ko so ga čez tri dni prišli iskat, ga ni bilo več, najbrž se je pred zajetjem pokončal sam. [[Gestapo]] je na velikih lepakih objavil, da je bil banditski glavar Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Bil je veder človek in sposoben poveljnik. Leta 1951 je bil imenovan za [[seznam narodnih herojev Jugoslavije|narodnega heroja]]. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom Heroju Gorenjcu v spomin.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 227 sl.</ref> Veteranski zbor jo je izvedel leta 2009 na komemoraciji v Grajskem parku v Radovljici, kjer je Gregorčič pokopan in mu je posvečen spomenik. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]] * [[seznam slovenskih španskih borcev]] ==Viri== *Miran Lola Božič: [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gregorcic-joze-gorenjc/ Gregorčič, Jože.] Obrazi slovenskih pokrajin. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gregorčič, Jože}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] f9etlgomjap1tcxyunwmqb2r3uawqoe 6740509 6740508 2026-08-21T16:04:54Z Hladnikm 6240 ref 6740509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Gregorčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunist]], [[španski borec]], [[prvoborec]], [[partizan]] in [[narodni heroj]], * [[30. julij]] [[1903]], [[Volosko]] pri [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]], † [[9. september]] [[1942]], [[Mošenjska planina]], [[Jelovica]]. ==Življenje pred vojno== Ko je bil star dve leti, je oče družine s štirimi otroki odšel za zaslužkom v Ameriko in dve leti pozneje umrl v rudniku. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, šel po njej za nekaj mesecev v uk k lekarnarju v Puli. Med prvo svetovno vojno je pasel živino na kmetiji v Pivki. Ker v Opatiji ni našel dela, je z bratom in sestro odpotoval v Avstrijo in se po neuspešnem iskanju dela vrnil v Jugoslavijo. Na Jesenicah je sprva opravljal priložnostna dela, potem pa dobil delo pri sodavičarju Paaru; zaradi tega je dobil vzdevek Parov Jože. 1923&ndash;25 je služil vojaški rok v [[Knjaževac|Knjaževcu]], potem pa delal eno leto pri bratu v krojaški delavnici v [[Olovo|Olovu]] v [[Bosna|Bosni]]. Delo si je našel v [[Kranjska industrijska družba|jeseniški železarni]] in se vključil v delavsko gibanje. Bil je dober športnik in alpinist, na njegovo pobudo so ustanovili nogometni klub Kovinar. Igral je na ljudskem odru in prepeval v zboru kot tenorist. Ker je sodeloval na telovadnem tekmovanju ob spremljavi mednarodne delavske himne [[Internacionala]], so ga zaprli in leta 1936 zaradi sodelovanja v štrajku odpustili. Maja 1937 je v drugem poskusu uspel priti v Španijo, kjer se je v [[španska državljanska vojna|državljanski vojni]] v mednarodnih brigadah boril proti fašizmu, skupaj z okoli 540 Slovenci. Bil je mitraljezec v Cankarjevi četi, nazadnje pa politični komisar mednarodnega bataljona Dimitrov. Po zmagi [[Francova diktatura|frankistov]] je bil med 300.000 begunci, ki so februarja 1939 v obupnih razmerah bežali čez [[Pireneji|Pireneje]] v [[Francija|Francijo]]. Z bratom Ivanom je tam še del leta 1940 preživel v taborišču in bil jedro kulturnega in športnega življenja. Z bratom sta iz ilovice naredila tudi kip Ivana Cankarja. Iz taborišča je pobegnil, se v [[Marseille|Marseillu]] vtihotapil na ladjo in po sedmih dneh skrit med premogom prispel v [[Split]], od koder se je vrnil na [[Jesenice]]. ==Druga svetovna vojna== Nemški okupator ga je aprila 1941 zaprl, a je že drugi dan pobegnil v partizane. Julija je postal komandir Jeseniške partizanske čete, avgusta poveljnik [[Cankarjev bataljon|bataljona Ivan Cankar]], aprila 1942 pa komandant 1. Skupine odredov Gorenjske. Njegovo partizansko ime je bilo Gorenjc. Poveljeval je v [[dražgoška bitka|dražgoški bitki]]. 9. septembra 1942 je skupaj s 27 soborci padel v [[Spopad na Lipniški planini|bitki z nemško zasedo na Lipniški planini]], kamor sta se po umiku z [[Ratitovec|Ratitovca]] namenili Selška četa 2. grupe odredov in štab 1. grupe odredov pod njegovim vodstvom. Težko ranjenega Gregorčiča so borci skrili v odvodni jarek. Ko so ga čez tri dni prišli iskat, ga ni bilo več, najbrž se je pred zajetjem pokončal sam. [[Gestapo]] je na velikih lepakih objavil, da je bil banditski glavar Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Bil je veder človek in sposoben poveljnik. Leta 1951 je bil imenovan za [[seznam narodnih herojev Jugoslavije|narodnega heroja]]. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom Heroju Gorenjcu v spomin.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 227 sl.</ref> Veteranski zbor jo je izvedel leta 2009 na komemoraciji v Grajskem parku v Radovljici, kjer je Gregorčič pokopan in mu je posvečen spomenik.<ref>[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/57/ Grobišče borcev NOB, Radovljica.] Partizanstvo.si.</ref> == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam narodnih herojev Jugoslavije]] * [[seznam slovenskih španskih borcev]] ==Viri== *Miran Lola Božič: [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gregorcic-joze-gorenjc/ Gregorčič, Jože.] Obrazi slovenskih pokrajin. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gregorčič, Jože}} [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1942]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski španski borci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] 9v10g0g21pbp1r5larl4xw7kxtuzpox Gautama Buda 0 30208 6740697 6699673 2026-08-22T08:05:57Z Erardo Galbi 166658 6740697 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba | name = Gautama Buda | religion = [[Budizem]] | other_names = Šakjamuni ("Modrec [[Šakja]]nov") | image = | caption = Kip Bude v [[Sarnath]]u, [[Uttar Pradesh]], Indija. okoli 475 pr.n.št. Buda sedi v lotusovem položaju [[lotus position]], roke [[Mudra#Dharmachakra Mudrā|Dharmacakra mudrā]]. {{Infobox Chinese|child=yes| headercolor= #FFCC33 | san = Siddhārtha Gautama | pli = Siddhattha Gotama }} | birth_name = Siddhartha Gautama | birth_date = | death_date = | birth_place = | death_place = | known_for = Ustanovitelj [[Budizem|budizma]] | predecessor = [[Kassapa Buddha]] | successor = [[Maitreya]] | father = [[Śuddhodana]] | mother = [[Maja (mati Bude)|Maja Devi]] | spouse = [[Yasodharā]] | children = {{hlist|[[Rāhula]]|}} }} {{Budizem}} '''Buda''' (znan tudi kot '''Sidarta Gotama''' ali '''Sidarta Gautama''' ({{IPA-sa|sɪddʱaːrtʰɐ ɡautɐmɐ}}); Gautama namely Gotama in Pali ali '''Buda Šakjamuni''') je bil [[filozof]], popotni [[menih]], mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v [[Zgodovina Indije|starodavni Indiji]] (okoli 5. do 4. stoletja pr. n. št.).{{Sfnp|Gethin|1998}}{{Sfnp|Strong|2001}}{{Sfnp|Warder|2000}} [opomba 4] Častijo ga kot ustanovitelja [[svetovne religije]] [[Budizem|budizma]], v večini budističnih šol ga častijo kot [[Razsvetljenje v budizmu|razsvetljenega,]] ki je presegel [[Karma|Karmo]] in ušel iz kroga [[Reinkarnacija|rojstva in ponovnega rojstva]].<ref>{{Navedi splet|title=An Introduction to Buddhism|last=Boeree|first=C George|authorlink= |publisher=Shippensburg University|url=http://webspace.ship.edu/cgboer/buddhaintro.html|accessdate=10 September 2011}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=de Bary|first=William|authorlink=|title=The Buddhist Tradition in India, China and Japan|url=https://archive.org/details/emotionalproblem00gera|date=1969|publisher=Vintage Books|location=xvii|isbn=0-394-71696-5|page=xvii|edition=February 1972|quote=In this respect, then, Buddha could accurately be viewed as a kind of savior, and when so conceived he has had for many the attributes of divinity--saving power, omniscience in regard to all essential truth, an all-encompassing compassion, timeless existence, immutable being, unending bliss, etc.}}</ref><ref name="Thompson">{{Navedi knjigo|last=Thompson|first=Evan|authorlink=|title=Why I am Not a Buddhist|date=2020|publisher=Yale University Press|quote=This Zen version of Buddhist exceptionalism is specious. Faith in a transcendent being isn't a universal feature of religion. Zen has ritual, scripture, liturgy, monastics, and priests. Moreover, "one's true self" and "the truth of existence," in the senses intended, are religious notions. They are soteriological, concerned with liberation and salvation. They involve a sense of transcendence, an orientation to something that goes beyond ordinary experience. Zen is unquestionably religious.|page=28}}</ref> Poučeval je približno 45 let in si pridobil veliko privržencev, tako samostanskih kot laičnih.{{Sfnp|Strong|2001}} Njegovo učenje temelji na razumevanju ''[[Duḥkha|duḥkhe]]'' (običajno prevedeno kot "trpljenje") in konca ''duḥkhe'' - stanje, ki ga imenuje [[nirvana]] (pali: ''{{IAST|nibāna}}''). Buda se je rodil v aristokratski družini iz rodu [[Shakya|Šakja]], vendar se je sčasoma odrekel laičnemu življenju. Po budistični tradiciji se je po nekaj letih romarskega meništva , meditacije in [[Askeza|askeze]] [[Razsvetljenje v budizmu|prebudil]] in doumel mehanizem, ki ljudi drži v krogu ponovnih rojstev. Buda je nato potoval po [[Severnoindijsko nižavje|Gangeškem nižavju]] poučeval in gradil [[Sangha|versko skupnost]]. Buda je učil [[Srednja pot|srednjo pot]] med popustljivostjo čutnosti in kruto askezo, ki je najti v indijskem gibanju ''[[Śramaṇa|šramana]]''.{{Sfnp|Laumakis|2008}} Poučeval je [[Duhovnost|duhovno pot,]] ki je vključevala [[Budistična etika|etične vaje]] in [[Meditacija|meditativne pristope]]. Buda je kritiziral tudi prakse braminskih duhovnikov, kot je žrtvovanje živali. Nekaj stoletij po smrti je postal poznan kot [[Buda]], kar pomeni »Prebujeni« ali »Razsvetljeni«. Gautamove nauke je zbrala budistična skupnost v ''sutah'' (''sutra'' v [[sanskrt]]u), ki vsebujejo njegova razmišljanja, in v ''[[vinaja]]'', njegova pravila za življenje kot menih. Prenašali so se v srednje-indijskem arijskem narečju kot [[Ustni zgodovinski viri|ustno izročilo]].{{sfnp|Gethin |1998|pp=40–41}}{{sfnp|Warder|2000|p=4-7, 44}} Kasnejše generacije so pripravile dodatnega besedila, kot so sistematične monografije pod imenom ''[[Abidarma]]'', življenjepisi Buda, zbirke zgodb iz njegovih preteklih življenj, znane kot pripovedke ''[[Džataka zgodbe|Džataka]]'', in dodatne razprave, [[Mahajana sutre]].{{sfnp|Warder|2000|p=4}}<ref>Cox, Collett (2003). "Abidharma", in: Buswell, Robert E. ed. Encyclopedia of Buddhism, New York: Macmillan Reference Lib. pp. 1–7. {{ISBN|0028657187}}.</ref> == Imena in nazivi == Poleg imena ''Buda'' in imena Sidarta Gautama (pali: ''Sidata Gotama'') je bil Buda znan tudi po drugih imenih in naslovih, na primer ''Šakjamuni'' (»Modrec klana [[Šakja]]«).{{sfnp|Baroni|2002|p=230}}{{refn|{{IPA-sa|ɕaːkjɐmʊnɪ bʊddʱɐ|lang}}|group="note"}} Buda sam sebe v zgodnjih besedilih pogosto imenuje tudi [[Tatāgata]] (sanskrt:&nbsp;[tɐˈtʰaːɡɐtɐ]). Pogosto se misli, da izraz pomeni »tisti, ki je tako odšel« (tatā-gata) ali »tisti, ki je tako prišel« (tatā-āgata), kar se verjetno nanaša na transcendentalno naravo Budovega duhovnega potovanja.<ref name="Chalmers">Chalmers, Robert. [http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-ENG/bert.htm The Journal of the Royal Asiatic Society, 1898. pp. 103–115]</ref> [[Okrasni pridevek|Seznam nazivov]], ki jih pogosto vidimo skupaj v kanonskih besedilih, prikazuje nekaj njegovih duhovnih lastnosti:<ref>{{Citation|last=Dhammananda|first=Ven. Dr. K. Sri|title=Great Virtues of the Buddha|url=http://www.dhammatalks.net/Books6/Bhante_Dhammananda_Great_Virtues_of_the_Buddha.pdf|publisher=Dhamma talks}}</ref> * ''Sammasambuddho''&nbsp;- Popolnoma sam od sebe prebujeni * ''Vijja-carana-sampano''&nbsp;- Z višjim znanjem in idealnim ravnanjem obdarjeni * ''Sugata''&nbsp;- Dobre poti in dobre besede. * ''Lokavidu''&nbsp;- Poznavalec mnogih svetov . * ''Anuttaro Purisa-damma-sarathi''&nbsp;- neprekosljivi učitelj nevednih ljudi. * ''Satthadeva-Manussanam''&nbsp;- Učitelj [[Deve|bogov]] in ljudi. * ''Bhagavathi''&nbsp;- Blaženi * ''Araham''&nbsp;- Spoštovanja vredni. Arhat (Sanskrt) ali arhant (Pali) - "postal je brez madeža, živel sveto življenje, storil, kar je bilo storiti, odložil breme, dosegel pravi cilj, razbil okove bivanja in v svojem znanju dokončno svoboden." * ''Džina''&nbsp;- Osvajalec. Čeprav se izraz pogosteje uporablja v [[Džainizem|džainizmu]] za posameznika, ki je doživel osvoboditev, je tudi eden od nazivov za Budo.<ref>{{navedi knjigo |author=Roshen Dalal |title=The Religions of India: A Concise Guide to Nine Major Faiths |url=https://books.google.com/books?id=87k0AwAAQBAJ |publisher=Penguin Books |year=2014|isbn=9788184753967 }} Entry: "Jina"</ref> == Zgodovinska oseba == Kadar gre za zgodovinska dejstva glede Budovega življenja, so strokovnjaki previdni. Večina je mnenja, da je Buda živel, učil in ustanovil meniški red med vladavino [[Bimbisara|Bimbisare]] ( {{Circa|558|491 BCE}} . Ali c. 400 pr. N. Št.)<ref>Rawlinson, Hugh George. (1950) ''A Concise History of the Indian People'', Oxford University Press. p. 46.</ref><ref>Muller, F. Max. (2001) ''The Dhammapada And Sutta-nipata'', Routledge (UK). p. xlvii. {{ISBN|0-7007-1548-7}}.</ref><ref>{{navedi knjigo |title=India: A History |first=John |last=Keay |quote=The date [of Buddha's meeting with Bimbisara] (given the Buddhist 'short chronology') must have been around 400 BCE. |url=https://books.google.com/books?id=0IquM4BrJ4YC&q=His%20name%20was%20Bimbisara |place=New York |publisher=Grove Press |year=2011 |isbn=978-0-8021-9550-0}}</ref>; umrl pa naj bi v zgodnjih letih vladavine Ajašatruja, naslednika Bimbisare.{{sfnp|Smith |1924|pp=34, 48}}{{sfnp|Schumann |2003| pp=1–5}} Medtem ko je splošno zaporedje "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti" v glavnem sprejemljivo za vse,{{sfnp|Carrithers |2001|p=3}} je o številnih podrobnostih, ki jih je najti v tradicionalnih življenjepisih, manj soglasja.{{sfnp|Buswell |2003|p=352}}{{sfnp|Lopez |1995|p=16}}<ref>{{navedi splet |title=Was the Buddha an awakened prince or a humble itinerant? |last=Wynne |first=Alexander |website=Aeon |url=https://aeon.co/essays/was-the-buddha-an-awakened-prince-or-a-humble-itinerant |access-date=2020-05-09 |archive-date=2020-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200515175755/https://aeon.co/essays/was-the-buddha-an-awakened-prince-or-a-humble-itinerant |url-status=dead }}</ref> Kdaj se je Gautama rodil in kdaj je umrl, ni gotovo. Večina zgodovinarjev od začetka 20. stoletja dalje njegovo življenje postavlja med 563 pr.n.št. do 483 pr. n. št.{{sfnp|Cousins |1996 |pp=57–63}}{{sfnp|Schumann |2003 |pp=10–13}} V vzhodno-budistični tradiciji Kitajske, Vietnama, Koreje in Japonske je bil tradicionalni datum Bude smrti 949 pr. n. št.{{sfnp|Cousins |1996 |pp=57–63}} Po računanju časa Ka-tan (tradicija Kalačakra) naj bi Buda umrl okoli leta 833 pred našim štetjem.<ref>Das, Sarat Chandra (1882). ''Contributions on the Religion and History of Tibet''. First published in: ''Journal of the Asiatic Society of Bengal'', Vol. LI. Reprint: Manjushri Publishing House, Delhi. 1970, pp. 81–82 footnote 6.</ref> Zadnje ćase prestavljajo njegovo smrt na kasnejši čas, na leta med 411 in 400 pr. n. št.,{{sfnp|Wayman|1997|pp=37–58}}{{refn |group="note" |In 2013, archaeologist Robert Coningham found the remains of a ''Bodhigara'', a tree shrine, dated to 550 BCE at the Maya Devi Temple, Lumbini, speculating that it may possibly be a Buddhist shrine. If so, this may push back the Buddha's birth date.<ref name="natgeo" /> Archaeologists caution that the shrine may represent pre-Buddhist tree worship, and that further research is needed.<ref name="natgeo">{{navedi splet |url = http://news.nationalgeographic.com/news/2013/11/131125-buddha-birth-nepal-archaeology-science-lumbini-religion-history/ |title = Oldest Buddhist Shrine Uncovered In Nepal May Push Back the Buddha's Birth Date |last = Vergano |first = Dan |date = 25 November 2013 |publisher = National Geographic |access-date = 26 November 2013}}</ref><br />Richard Gombrich has dismissed Coningham's speculations as "a fantasy", noting that Coningham lacks the necessary expertise on the history of early Buddhism.<ref>{{Citation |url = http://www.tricycle.com/blog/recent-discovery-earliest-buddhist-shrine-sham |first = Richard |last = Gombrich |year = 2013 |title = Recent discovery of "earliest Buddhist shrine" a sham? |publisher = Tricycle |accessdate = 2021-03-12 |archive-date = 2015-09-10 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150910143618/http://www.tricycle.com/blog/recent-discovery-earliest-buddhist-shrine-sham |url-status = dead }}</ref><br />Geoffrey Samuel notes that several locations of both early Buddhism and Jainism are closely related to Yaksha-worship, that several Yakshas were "converted" to Buddhism, a well-known example being Vajrapani,<ref>{{Citation |url = http://dharmafarer.org/wordpress/wp-content/uploads/2009/12/21.3-Ambattha-S-d3-piya.pdf |first = Piya |last = Tan |title = Ambaṭṭha Sutta. Theme: Religious arrogance versus spiritual openness |publisher = Dharma farer |date = 21 December 2009 |access-date = 22 October 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160109050828/http://dharmafarer.org/wordpress/wp-content/uploads/2009/12/21.3-Ambattha-S-d3-piya.pdf |archive-date = 9 January 2016 |url-status = dead }}</ref> and that several Yaksha-shrines, where trees were worshipped, were converted into Buddhist holy places.{{sfnp|Samuel |2010 |pp=140–152}}}} Najnovejša, še neobjavljena izkopavanja v Lumbiniju so odkrila ostanke stavb, ki naj bi bile zgrajene v 6. stoletju.pr.n.št za namene čaščenja Bude. Vprašanje, kdaj je Buda živel in kdaj umrl, torej še ni dokončno rešeno. === Zgodovinsko okolje === [[File:Mahajanapadas (c. 500 BCE).png|right|thumb|upright=1.35|Starodavna kraljestva in mesta v Indiji v času Bude (približno 500 pr. N. Št.)]] Po budistično tradicijo se je Gautama rodil v kraju Lumbini, ki leži danes v Nepalu, odraščal pa je v vasi Kapilavastu.. Po budistični tradiciji je svoje razsvetljenje doživel v Bod Gaji, svojo prvo pridigo je imel v Sarnatu, umrl pa je v Kušinagarju. Eno od pogosto uporabljenih imen Gautame je ''Šakamuni'' ali ''Šakjamunī'' ('Modrec rodu Šakja'). To skupaj z dokazi iz zgodnjih besedil kaže, da se je rodil v skupnosti Šakja, ki je živela v 5. stoletju pr.n.št. tako geografsko kot kulturno na obrobju vzhodnoindijske podceline. Skupnost je bila bodisi majhna republika bodisi oligarhija. Njegov oče je bil izvoljeni poglavar ali oligarh.<ref>Bronkhorst, J. (2007). "Greater Magadha, Studies in the culture of Early India," p. 6. Leiden, Boston, MA: Brill. {{doi|10.1163/ej.9789004157194.i-416}}</ref> Šakjani so bili vzhodna subhimalajska etnična skupina, ki je obstajala izven zunaj Ārdžāvarte in so bili "mešanega izvora" (verjetno delno arijskega, delno avtohtonega porekla). Manuovi zakoni jih obravnavajo kot nearijske. Kot je zapisal Levman,<ref name=Levman2013>{{cite journal |last=Levman |first=Bryan Geoffrey |date=2013 |url=https://journals.equinoxpub.com/BSR/article/view/17899/pdf |title=Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures |journal=Buddhist Studies Review |volume=30 |issue=2 |pages=145–180 |issn=1747-9681 |access-date=2021-03-12 |archive-date=2020-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201101132416/https://journals.equinoxpub.com/BSR/article/view/17899/pdf |url-status=dead }}</ref> Šakjanci naj bi bili "grobega govora", "nizkega porekla", v slabo se jim šteje, da "Brahmanov ne častijo, ne spoštujejo, jih ne častijo in se jim ne klanjajo."<ref name="Levman20132">{{Navedi časopis|last=Levman|first=Bryan Geoffrey|date=2013|title=Cultural Remnants of the Indigenous Peoples in the Buddhist Scriptures|url=https://journals.equinoxpub.com/BSR/article/view/17899/pdf|journal=Buddhist Studies Review|volume=30|issue=2|pages=145–180|issn=1747-9681|access-date=2021-03-12|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101132416/https://journals.equinoxpub.com/BSR/article/view/17899/pdf|url-status=dead}}</ref> Nevedske navade tega plemena so bile med drugim zakoni med brati in sestrami, čaščenje dreves in duhov v njih.<ref name="Levman20132" /> Obstaja še veliko dokazov za to, da je šlo za ločeno etnično in verjetno tudi jezikovno skupnost."<ref name="Levman20132" /> Poleg [[Vede|vedskih]] [[Brahmin|Brahminov]], se je čas življenja Bude pokrival z razcvetom vplivnih [[Śramaṇa šol]] mišljenja kot so [[Ādžīvika]], [[Čārvāka]], [[džainizem]] in [[Adžñana]].{{Sfnp|Jayatilleke|1963}} [[Brahmadžala Suta]] beleži dvainšestdeset takšnih šol mišljenja. V tem okviru se pojem šramaṇa nanaša na osebo, ki se trudi, muči ali trudi (za neke višje ali verske namene). V tem času je živelo in delovalo veliko vplivnih mislecev, kot so [[Mahavir|Mahavira]],<ref>{{Navedi časopis|last=Clasquin-Johnson|first=Michel|title=Will the real Nigantha Nātaputta please stand up? Reflections on the Buddha and his contemporaries|url=http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S1011-76012015000100006&lng=en&nrm=iso&tlng=en|journal=Journal for the Study of Religion|volume=28|issue=1|pages=100–14|issn=1011-7601|access-date=2021-03-12|archive-date=2016-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160825200441/http://www.scielo.org.za/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S1011-76012015000100006&lng=en&nrm=iso&tlng=en|url-status=dead}}</ref> [[Purana Kasapa]], [[Makhali Gosala]], [[Adžita Kesakambali]], [[Pakudha Kaccayana|Pakuda Kakājana]] in [[Sandžaja Belathaputta]], kot je zapisano v [[Samañaphala Suta]]; Buda so knjihova stališča gotovo bila poznana.{{Sfnp|Walshe|1995}}{{Sfnp|Collins|2009}}{{Sklicop|According to Alexander Berzin, "Buddhism developed as a shramana school that accepted rebirth under the force of karma, while rejecting the existence of the type of soul that other schools asserted. In addition, the Buddha accepted as parts of the path to liberation the use of logic and reasoning, as well as ethical behavior, but not to the degree of Jain asceticism. In this way, Buddhism avoided the extremes of the previous four shramana schools."<ref>{{navedi splet |url = http://studybuddhism.com/en/advanced-studies/history-culture/buddhism-in-india/indian-society-and-thought-at-the-time-of-buddha |title = Indian Society and Thought before and at the Time of Buddha|first = Alexander |last = Berzin |publisher = Study Buddhism |date = April 2007|access-date = 20 June 2016}}</ref>}}{{Sfnp|Nakamura|1980}} in palijski kanon pogosto prikazuje Budo v razpravi s pripadniki drugih miselnih šol. Obstajajo tudi filološki dokazi, ki nakazujejo, da sta bila mojstra [[Alara Kalama]] in [[Uddaka Rāmaputta|Udaka Rāmaputa]] resnični zgodovinski osebnosti in da sta najverjetneje Budo poučevala v dveh različnih pristopih k meditaciji.{{Sfnp|Wynne|2007}} Buda je tako bil le eden izmed mnogih šramanskih filozofov tistega časa.{{Sfnp|Warder|1998}} V dobi, ko se je svetost ocenjevala po tem, koliko asketa je v človeku,{{Sfnp|Roy|1984}} je Buda bil reformator gibanja šramaṇa, ne pa upornik proti vedskemu brahmanizmu. Zgodovinsko se čas Bude pokriva z [[Achaemenid osvajanje pravzprav|Ahemenidsko osvojitvijo doline Inda]] pod [[Darej I.|Darejem I]] okoli 517/516 pr. n. št.<ref name="CIB2">{{Navedi knjigo|last=Beckwith|first=Christopher I.|title=Greek Buddha: Pyrrho's Encounter with Early Buddhism in Central Asia|date=2015|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-6632-8|pages=7–12|url=https://books.google.com/books?id=RlCUBgAAQBAJ&pg=PA7|language=en}}</ref> To zasedbo dežel [[Gandara]] in [[Sindh|Sind]], ki je trajala približno dve stoletji, je spremljalo razširjanje ahemenidskih ver, reformiranega [[Zaratustrstvo|Mazdaizma]] ali zgodnjega [[Zaratustrstvo|Zoroastrijanstva]], na kar se je Budizem deloma odzval.<ref name="CIB2" /> Ideje Bude lahko so delno zavračanje "absolutističnih" ali "perfekcionističnih" idej v teh ahemenidskih religijah.<ref name="CIB2" /> === Prvi viri === {{Main|Zgodnja budistična besedila}} [[File:Buddha Sakyamuni on the Rummindei pillar of Ashoka.jpg|thumb|right|Besedi "Bu-dhe" (𑀩𑀼𑀥𑁂, Buda) in "Sa-kya - mu-nī" (𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻, "Modrec Šakjanov") v pisavi Brahmi, na napisu Ašokinega stebra v Lumbiniju (približno 250 pr. n.št.)]] O življenju Gautame ali do drugega stoletja po njegovi smrti ni najti pisnih virov. Toda od srede 3. stoletja pred našim štetjem je več ediktov iz Ašoke (vladal c. 269–232 pr. N. Št.) Omenja Budo, zlasti napis na stebru Lumbini spominja na romanje Ašoke v Lumbini kot Budino rojstno mesto in ga imenuje Buda Šakjamuni ( 𑀩𑀼𑀥 𑀲𑀓𑁆𑀬𑀫𑀼𑀦𑀻 Bu-Da Sa-kya-mu-nī, "Buda, modrec šakijev").<ref name="archive.org">In Ashoka's Rummindei Edict circa 260 BCE, in {{navedi knjigo |last1=Hultzsch |first1=E. |title=Inscriptions of Asoka |date=1925 |page=164 |url=https://archive.org/stream/InscriptionsOfAsoka.NewEditionByE.Hultzsch/HultzschCorpusAsokaSearchable#page/n337/mode/2up |language=sa}}</ref> V enem od njegovih ediktov (Minor Rock Edict št. 3) so omenjeni naslovi več besedil o Dammi (v budizmu je "Damma" druga beseda za "darmo"),<ref>{{navedi splet|title=Definition of dhamma {{!}} Dictionary.com|url=https://www.dictionary.com/browse/dhamma|access-date=2020-10-27|website=www.dictionary.com|language=en}}</ref> ki dokazuje obstoj pisane budistične tradicije vsaj v času Maurye. Ta besedila so lahko predhodnica [[Pāli Canon|Pāli Kanona]].{{sfnp|Dhammika| 1993}}<ref>{{navedi splet |translator-last=Bhikkhu |translator-first=Thanissaro |date=1993 |title=That the True Dhamma Might Last a Long Time: Readings Selected by King Asoka |website=Access to Insight |url= http://www.accesstoinsight.org/lib/authors/thanissaro/asoka.html |access-date=8 January 2016}}</ref>{{refn|group=note|Minor Rock Edict Nb3: "These Dhamma texts – Extracts from the Discipline, the Noble Way of Life, the Fears to Come, the Poem on the Silent Sage, the Discourse on the Pure Life, Upatisa's Questions, and the Advice to Rahula which was spoken by the Buddha concerning false speech – these Dhamma texts, reverend sirs, I desire that all the monks and nuns may constantly listen to and remember. Likewise the laymen and laywomen."{{sfnp|Dhammika| 1993}}<br /><br />Dhammika:"There is disagreement amongst scholars concerning which Pali suttas correspond to some of the text. Vinaya samukose: probably the Atthavasa Vagga, Anguttara Nikaya, 1:98–100. Aliya vasani: either the Ariyavasa Sutta, Anguttara Nikaya, V:29, or the Ariyavamsa Sutta, Anguttara Nikaya, II: 27–28. Anagata bhayani: probably the Anagata Sutta, Anguttara Nikaya, III:100. Muni gatha: Muni Sutta, Sutta Nipata 207–21. Upatisa pasine: Sariputta Sutta, Sutta Nipata 955–75. Laghulavade: Rahulavada Sutta, Majjhima Nikaya, I:421."{{sfnp|Dhammika|1993}}}}[[File:Bhagavato Sakamunino Bodho inscription in Bharhut.jpg|thumb|left|Bharhut napis: Bhagavato Sakamunino Bodho (𑀪𑀕𑀯𑀢𑁄 𑀲𑀓𑀫𑀼𑀦𑀺𑀦𑁄 𑀩𑁄𑀥𑁄 "Osvetlitev blaženega Sakamunija"), približno 100 pr. n. št<ref name="JL">{{navedi knjigo |last1=Leoshko |first1=Janice |title=Sacred Traces: British Explorations of Buddhism in South Asia |date=2017 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-55030-7 |page=64 |url=https://books.google.com/books?id=gS4rDwAAQBAJ&pg=PA64 |language=en}}</ref>]] "Sakamuni" se omenja tudi v reliefih Bharhuta, datiranih okoli leta 100 pr. N. Št., V povezavi z njegovo osvetlitvijo in drevesom bodi, z napisom Bagavato Sakamunino Bodho ("Osvetlitev blaženega Sakamuna").<ref name="JL" /> Najstarejši ohranjeni budistični rokopisi so budistična besedila Gandhāran, najdena v Afganistanu in napisana v Gāndhārīju, segajo od prvega stoletja pred našim štetjem do tretjega stoletja našega štetja.<ref>{{navedi splet |url = https://www.washington.edu/uwpress/search/books/SALANC.html|publisher = UW Press |title = Ancient Buddhist Scrolls from Gandhara |access-date = 4 September 2008|archive-url = https://web.archive.org/web/20170527215100/https://www.washington.edu/uwpress/search/books/SALANC.html |archive-date = 27 May 2017 }}</ref> Na podlagi filoloških dokazov indolog in strokovnjak za Pali Oskar von Hinüber pravi, da so nekatere palijske sutre ohranile zelo arhaične krajevne nazive, sintakso in zgodovinske podatke iz časa Budove življenjske dobe, vključno z Mahāparinibāṇo sutro, ki vsebuje podroben opis zadnjih Budinih dni. Hinüber predlaga datum sestave tega besedila najkasneje 350–320 pr. N. Št., Kar bi omogočilo "resnični zgodovinski spomin" na dogodke približno 60 let prej, če bo sprejeta Kratka kronologija za Budovo življenje (vendar poudarja tudi da je bilo takšno besedilo prvotno namenjeno bolj kot hagiografiji kot natančnemu zgodovinskemu zapisu dogodkov).{{sfnp|von Hinüber|2008|pp=198–206}}<ref>{{cite journal |last=Witzel |first=Michael |author-link= |date=2009 |url=http://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:8457940 |title=Moving Targets? Texts, language, archaeology and history in the Late Vedic and early Buddhist periods |journal=Indo-Iranian Journal |volume=52 |issue=2–3 |pages=287–310|doi=10.1163/001972409X12562030836859 |issn = 0019-7246 }}</ref> John S. Strong vidi nekatere biografske drobce v kanonskih besedilih, ki so ohranjena na Paliju, pa tudi kitajščino, tibetanščino in sanskrt kot prvo gradivo. Sem spadajo besedila, kot je »Razprava o plemeniem iskanju« (Pali: Ariyapariyesana-sutra) in njene vzporednice v drugih jezikih.{{sfnp|Strong|2001|p=5}} == Tradicionalni življenjepisi == [[File:BimaranCasket2.JPG|thumb|Ena najzgodnejših antropomorfnih predstav Bude, tukaj med Brahmo (levo) in Śakro (desno). Skrinja Bimaran, sredina 1. stoletja n. Št., Britanski muzej. <ref>{{navedi knjigo |last1=Yaldiz |first1=Marianne |title=Investigating Indian Art |date=1987 |publisher=Staatl. Museen Preuss. Kulturbesitz |page=188 |quote=The earliest anthropomorphic representation of the Buddha that we know so far, the Bimaran reliquary}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Verma |first1=Archana |title=Cultural and Visual Flux at Early Historical Bagh in Central India |date=2007 |publisher=Archana Verma |isbn=978-1-4073-0151-8 |url=https://books.google.com/books?id=_os7mOK9v38C&pg=PP4 |page=1|language=en}}</ref>]] === Biografski viri === Viri, ki predstavljajo popolno sliko življenja Sidarte Gautame, so vse mogoči, včasih nasprotujoči si tradicionalni življenjepisi. Med nje spadajo Budacarita, Lalitavistara Sūtra, Mahāvastu in Nidānakathā.{{sfnp|Fowler|2005|p=32}} Med njimi je ''Budacarita''{{sfnp|Beal|1883|p=}}{{sfnp|Cowell|1894|p=}}{{sfnp|Willemen|2009|p=}} najzgodnejša popolna biografija, epska pesem, ki jo je pesnik Aśvagoṣa napisal v prvem stoletju n.št.<ref>{{navedi knjigo|last1=Olivelle|first1=Patrick|title=Life of the Buddha by Ashva-ghosha|date=2008|publisher=New York University Press|location=New York|isbn=978-0-8147-6216-5|page=xix|edition=1.}}</ref> Lalitavistara Sūtra je naslednja po starosti, biografija izpod peresa Mahāyāne / Sarvāstivāde iz 3. stoletja n.{{sfnp|Karetzky|2000|p=xxi}} Mahāvastu iz tradicije Mahāsāṃgika Lokotaravāda je še ena nadaljnja pomembna biografija, ki je nastajala postopoma.{{sfnp|Karetzky|2000|p=xxi}} Biografija Bude avtorja Darmaguptaka je najbolj izčrpna in nosi naslov Abhiniṣkramaṇa Sūtra,{{sfnp|Beal|1875|p=}} Nidānakathā izvira iz tradicije Theravade na Šrilanki, v 5. stoletju pa jo je sestavil Budagoṣa.{{sfnp|Swearer|2004|p=177}} Zgodbe Džātaka pripovedujejo o prejšnjih življenjih Gautame kot bodisattve, prva zbirka le-teh pa se lahko uvrsti med najzgodnejša budistična besedila.{{sfnp|Schober|2002|p=20}} Mahāpadāna sutra in Aharijabuta sutra pripovedujeta o čudežnih dogodkih, povezanih z rojstvom Gautame, kot je spust bodisatve iz nebes Tuṣita pod materino srce. === Narava tradicionalnih upodobitev === [[File:Astasahasrika Prajnaparamita Queen Maya Birth.jpeg|thumb|''Māyā čudežno rodi SidDartho''. Sanskrt, rokopis na palmovih listih Nālandā, Bihar, Indija. Obdobje Pāla]] V najzgodnejših budističnih besedilih, ''nikāyas'' in ''āgamas'', Buda ni upodobljen, kot da bi bil vseveden (''sabaññu''),<ref name="autogenerated1">Anålayo (2006). "The Buddha and Omniscience", ''Indian International Journal of Buddhist Studies'' 7: 1–20.</ref> niti ni prikazan kot večno transcendentno bitje (''lokottara''). Ideje o Budovi vsevednosti (skupaj s čedalje večjo težnjo po oboževanju njega in njegove biografije) najdemo šele kasneje, v Mahajana sutrah in poznejših komentarjih Palija ali besedilih, kot je ''Mahāvastu''.<ref name="autogenerated1" /> V Sandaka sutri Budin učenec Ananda opisuje argument proti trditvam učiteljev, ki pravijo, da vsi vedo<ref>{{navedi splet |author1=Tan, Piya (trans) |author-link1= |date=2010 |title=The Discourse to Sandaka (trans. of Sandaka Sutta, Majjhima Nikāya 2, Majjhima Paṇṇāsaka 3, Paribbājaka Vagga 6) |website=The Dharmafarers |publisher=The Minding Centre |url=http://dharmafarer.org/wordpress/wp-content/uploads/2010/02/35.7-Sandaka-S-m76-piya.pdf |access-date=24 September 2015 |pages=17–18 |archive-date=2016-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160109050837/http://dharmafarer.org/wordpress/wp-content/uploads/2010/02/35.7-Sandaka-S-m76-piya.pdf |url-status=dead }}</ref> v Tevijavakagota sutra pa Buda sam pravi, da nikoli ni trdil, da je vseved, temveč da ima "višja znanja" ([[abhijñā]]).<ref>MN 71 Tevijjavacchagotta [Tevijjavaccha]</ref> Najzgodnejše biografsko gradivo Pali Nikaja se osredotoča na Budovo življenje kot šramaṇa, njegovo iskanje razsvetljenja pri različnih učiteljih, kot je Alara Kalama, in njegovo petinštiridesetletno kariero kot učiteljico.<ref>{{navedi splet |editor1= Access to Insight |date=2005 |title=A Sketch of the Buddha's Life: Readings from the Pali Canon |website= Access to Insight |url= http://www.accesstoinsight.org/ptf/buddha.html |access-date=24 September 2015}}</ref> Tradicionalne biografije Gautame pogosto vključujejo številne čudeže, znamenja in nadnaravne dogodke. Značaj Bude v teh tradicionalnih biografijah je pogosto popolnoma transcendentnega (Skt. Lokotara) in izpopolnjenega bitja, ki ga vsakdanji svet ne obremenjuje. V Mahāvastu naj bi v mnogih življenjih Gautama razvil nadzemeljske sposobnosti, med drugim: neboleč porod, zasnovan brez spolnega odnosa; ni potrebe po spanju, hrani, zdravilih ali kopanju, čeprav se ukvarjajo s tem "v skladu s svetom"; vsevednost in sposobnost "zatiranja karme".{{sfnp|Jones|1956|p={{pn|date=October 2020}}}} Kot je po Andrewu Skiltonu so Budo pogosto opisovali kot nadčloveka, tako so mu pripisovali 32 glavnih in 80 manjših oznak "velikega človeka", in predstavo, da bi Buda lahko živel tisočletja, če bi le želel (gl. DN 16).{{sfnp|Skilton|2004|pp=64–65}} Starodavni Indijci so bili na splošno brez skrbi za kronologije in so bili bolj osredotočeni na filozofijo. Budistična besedila odražajo to težnjo in zagotavljajo jasnejšo sliko tega, kar je Gautama morda učil, kot datumov dogodkov v njegovem življenju. Ta besedila vsebujejo opise kulture in vsakdanjega življenja starodavne Indije, kar je mogoče potrditi iz spisov iz Jainov, zaradi česar je Budin čas najzgodnejše obdobje indijske zgodovine, o katerem obstajajo pomembni podatki.{{sfnp|Carrithers|2001|p=15}} Britanska avtorica Karen Armstrong piše, da čeprav je zelo malo informacij, ki bi jih lahko šteli za zgodovinsko utemeljene, smo lahko upravičeno prepričani, da je Siddhārtha Gautama obstajala kot zgodovinska osebnost.{{sfnp|Armstrong|2000|p=xii}} Michael Carrithers gre nekoliko dlje z izjavo, da mora biti najbolj splošen oris "rojstva, zrelosti, odrekanja, iskanja, prebujanja in osvoboditve, poučevanja, smrti".{{sfnp|Carrithers|2001|p=}} == Prejšnja življenja == Legendarna življenjepisa ''[[Budavaṃsa]]'' (''Buddhavaṃsa'') in sanskrtski ''Jātakamālā'' opisujeta življenjsko pot Bodhisatve (Bude pred prebujenjem) skozi stotine življenj, preden se je nazadnje rodil kot Gautama, Številne zgodbe iz teh prejšnjih življenj so upodobljene v Džatakah.{{sfnp|Strong |2001|p=19}} Za te pripovedke je značilno, da dogodek ali podobo v sedanjosti razložijo z zgodbo nekdanjega življenja.{{sfnp|Strong |2001|p=21}} Poleg tega, da Džatake predbudistično preteklost polnijo z globoko karmično zgodovino, razlagajo pot, ki je bodhisatvo, bodočega Budo, vodila do budizma.{{sfnp|Strong |2001|p=24}} Življenjepisi, kot je Budavaṃsa, jo opisujejo kot dolgo in naporno, saj je zavzela »štiri neskončno dolge dobe« (''asamkeje'').{{sfnp|Strong |2001|p=30}} V teh legendarnih biografijah gre bodhisatva skozi veliko različnih rojstev (živalskih in človeških), navdihuje ga pri tem srečevanje s preteklimi Budami, kar ga spodbudi za vrsto sklepov ali zaobljub ''(praniDana''), da postane Buda. Nato začne prejemati napovedi preteklih Budov.{{sfnp|Strong |2001|p=31}} Ena od najbolj priljubljenih legend je srečanje z Dipankara Budo, ki bodočemu Budi napove, da bo doživel prebujenje.{{sfnp|Strong |2001|p=25}} Druga tema, ki jo najdemo v komentarju Pali Džataka (''Jātakaṭakatā'') in sanskrtskem ''Jātakamālā'', je, kako je moral bodoči Buda vaditi več »popolnosti« (''pāramitā''), da je dosegel prebujenje.{{sfnp|Strong |2001|p=37}} V teh zgodbah je tudi včasih govora o negativnih dejanjih, ki jih je v prejšnjih življenjih storil bodhisatva, kar pojasnjuje težave, ki jih je kot Gautama doživljal v svojem zadnjem življenju.{{sfnp|Strong |2001|p=43}} == Življenjepis == === Rojstvo in zgodnja leta === [[File:Buddhist_pilgrimage_sites_in_India.svg|thumb|Zemljevid Lumbinija in drugih večjih budističnih krajev v Indiji. Lumbini (današnji Nepal) je rojstni kraj Bude,<ref name="WHC">{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/666|title=Lumbini, the Birthplace of the Lord Buddha|website=World Heritage Convention|publisher=UNESCO|access-date=26 May 2011}}</ref> in je sveto mesto tudi za številne neverne.]] [[File:Lumbini_pillar_with_inscription_and_its_location.jpg|thumb|Steber v Lumbiniju z napisom, ki pravi, da je to kraj rojstva Bude. ]] Po budistični tradiciji je Lumbini v današnjem Nepalu rojstni kraj Bude.{{sfnp|Weise|2013|p=}} Odraščal je v kraju Kapilavastu, za katerega se ne ve, kje točno je.{{sfnp|Trainor|2010|pp=436–37}} Lahko da gre za [[Piprahva]], [[Utar Pradeš]] v današnji Indiji,{{sfnp|Nakamura|1980|p=18}} ali za [[Tilaurakot]] v Nepalu.{{sfnp| Huntington| 1986}} Oba kraja ležita le 24 kilometrov narazen.{{sfnp|Huntington| 1986}} Najzgodnejši budistični viri navajajo, da se je Buda rodil aristokratski družini ''kšatrija'' (Pali ''katija''), imenovani Gotama (sanskrt ''Gautama''), ki so pripadali plemenu Sakja, pridelovalcev riža, ki je živelo na področju dandanašnje meje med Indijo in Nepalom.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=21}}{{sfnp|Gethin |1998|p=14}}{{sfnp|Samuel| 2010}}{{refn |group=note |According to Geoffrey Samuel , the Buddha was born into a Kshatriya clan,{{sfnp|Samuel|2010}} in a moderate Vedic culture at the central Ganges Plain area, where the shramana-traditions developed. This area had a moderate Vedic culture, where the Kshatriyas were the highest varna, in contrast to the Brahmanic ideology of Kuru–Panchala, where the Brahmins had become the highest varna.{{sfnp|Samuel|2010}} Both the Vedic culture and the shramana tradition contributed to the emergence of the so-called "Hindu-synthesis" around the start of the Common Era.{{sfnp|Hiltebeitel| 2002}}{{sfnp| Samuel |2010}}}} Oče mu je bil [[Šudodana]], »izvoljeni poglavar klana Šakja«,{{sfnp|Warder|2000|p=45}} katerega glavno mesto je bil Kapilavastu, Njih ozemlje si je kasneje, za časa Budovega življenja, osvojilo rastoče kraljestvo [[Kosala]]. Gautama je bilo ime družini. Po kasnejših življenjepisih, kot sta ''[[Mahāvastu|Mahavastu]]'' in ''[[Lalitavistara Sūtra|Lalitavistara]]'', je njegova mati, Maja (''Mājādevī''), soproga Sudhodana, bila Kolijska pricesa. Legenda pravi, da je v noči, ko je bil Sidarta spočet, kraljica Maja sanjala, da je v njeno desno stran s šestimi okli vdrl bel slon,{{sfnp|Beal|1875|p=37}}{{sfnp|Jones|1952|p=11}} in čez deset mesecev{{sfnp| Beal|1875|p=41}} je rodila Sidarto. Po tradiciji Šakja je kraljica Maja, potem ko je zanosila, iz Kapilavastu odšla roditi v očetovo kraljestvo. Vendar naj bi se njen sin rodil na poti, v Lumbiniju, na vrtu pod drevesom sal (''Salea Robusta''). Zgodnja budistična besedila vsebujejo zelo malo o rojstvu in mladosti Gotama Bude.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=8}}{{sfnp|Strong |2001|p=51}} Kasnejše biografije pripovedujejo dramatično o življenju mladega princa Gotama in o njegovih eksistencialnih težavah.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=24}} Prikazujejo tudi njegovega očeta. Šudodana kot dednega monarha Surjavanša (sončne dinastije) Ikṣvākuja (Pāli ''Okkāka''). Vendar je to malo verjetno, saj mnogi učenjaki menijo, da je bil Śudodana zgolj aristokrat plemena Šakja (''khattiya'') in da njih država ni bila dedna monarhija.{{sfnp|Gethin |1998|pp=14–15}}{{sfnp|Gombrich|1988|pp=49–50}}Dejansko je bolj enakovredna oblika vladanja ''gananga'' - kot politična alternativa indijskim monarhijam - lahko da vplivala na razvoj šramanske džainske in budistične oblike države, kjer so monarhije težile k vedskemu brahmanizmu.{{sfnp|Thapar|2002|p=146}} Dan Budovega rojstva se na področju [[teravadski budizem|teravadskega budizma]] pogosto praznuje kot ''Vesak''.{{sfnp|Turpie|2001|p=3}} Po kasnejših biografskih legendah je na praznovanje rojstva iz svojega gorskega bivališča prišel puščavnik in videc Asita, ki je na otroku prepoznal »32 potez velikega človeka« in napovedal, da bo ali postal veliki kralj (''čakravartin'') ali velik verski vodja.{{sfnp|Narada|1992|pp=9–12}}{{sfnp|Strong |2001|p=55}} Sudodana je peti dan priredil slovesnost poimenovanja, na katero je povabil osem brahminskih učenjakov, da bi novorojencu prerokovali. Vsi so mu napovedali podobno bodočnost,{{sfnp|Narada|1992|pp=9–12}} Kondañña, najmlajši med njimi in kasneje poleg Bude prvi ''arhat'' (prebujeni), naj bi kot edini nedvoumno napovedal, da bo Sidarta postal Buda.{{sfnp|Narada|1992|pp=11–12}} Zgodnja besedila kažejo, da Gautama, preden se je v svoji ekzistenčni skrbi za človeka podal na romarsko iskanja, ni poznal prevladujočih verskih naukov svojega časa.{{sfnp|Hamilton|2000|p=47}} Zgodnji budistični spisi in tudi številne post-kanonične pripovedke, pravijo, da je Gotama imel ženo, Jasodaro in sina, ki mu je bilo ime Rāhula.{{sfnp|Meeks|2016|p=139}} Poleg tega Buda v zgodnjih besedilih sam pravi, da je »"''živel ... razvajeno, zelo razvajeno življenje, kot kak menih (v domu svojih staršev).''«"{{sfnp|Schumann |2003|p=23}} === Odpoved === {{See also |Velika odpoved}} [[File:Great Departure.JPG|thumb|upright=1.35|''Veliki odhod'' Sidarte Gautame, obkrožen z [[svetniški sij|avreolo]], spremljajo ga številni stražarji in devata, ki so se prišli poklonit; Gandara, Kušansko obdobje]] Medtem ko najstarejši viri zgolj govorijo o tem, kako Gautama išče višji duhovni cilj in postane [[asket]] ali ''šramana'', potem ko ga je laično življenje razočaralo, imajo kasnejši življenjepisi o tem, kako je postal potujoči menih, bolj dodelano sliko.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=24}}{{sfnp|Gethin |1998|p=15}} Najzgodnejša poročila o duhovnem iskanju poročajo, da je Gautamo na odpoved privedlo spoznanje, da je njegovo življenje podvrženo starosti, boleznim in smrti, in da obstaja lahko da kaj boljšega (tj. osvoboditev, nirvana)<ref name=":1">{{cite journal|last=Wynne|first=Alexander|date=2019|title=Did the Buddha exist?|journal=JOCBS|volume=16|pages=98–148}}</ref> Zgodnji viri tudi slikajo Budov razlog za to, da je postal šramana, takole: »Življenje v domači hiši, tem nečistem mestu, je ozko - življenje šramana je kot zrak na prostem. Za nekoga, ki se drži svoje hiše, ni enostavno živeti povsem čisto in sveto življenje.«{{sfnp|Schumann |2003|p=45}} Govor je o tem, kako sta njegova mati in oče bila proti njegovi odločitvi in »jokala, da so jima solze drle po licih«, ko se je odločil iti od doma.{{sfnp|Schumann |2003|pp=45–46}}{{sfnp|Analayo |2011|p=173}} [[File:Siddharta Gautama Borobudur.jpg|thumb|Princ Sidarta si brije lase in postane ''šramana''. [[Borobudur]], 8. stoletje]] Ena od legend govori o tem, kako je Gautama prvič šel iz svoje palače, da bi videl kakšen je svet zunaj in bil presunjen, ko se je soočil s človeškim trpljenjem.{{sfnp|Gethin |1998|p=21}}{{sfnp|Strong |2001|p=63}} Oče Gautama naj bi ga ščitil pred verskimi nauki in soočanji s trpljenjem človeka, tako da bi postal velik kralj, ne pa velik verski voditelj.{{sfnp|Gethin |1998|p=20}} ''[[Nidanakatha|Nidanakata]]'' (5. stoletje pr. n. št.), pravi, da je Gautama prvič v svojem življenju videl starca. Temu prvemu soočenju s svetom so se v »štiri videnja« pridružila še tri: med ponovnimi iskanji izven palače je naletel na bolnega človeka, na razpadajoče truplo in nazadnje na asketa, ki mu je dal misliti.{{sfnp|Conze|1959|pp=39–40}}{{sfnp|Warder|2000|p=322}}{{sfnp|Schumann |2003|p=44}} Legende govorijo o tem, kako je Gautama zapustil palačo. Kmalu po štirih videnjih se je Gautama ponoči zbudil in pretreslo ga je, ko je videl svoje služabnice, kako kot čudno zverižena trupla ležijo po tleh.{{sfnp|Strong|2001|loc=Incitements to Leave Home}} Doživljaj, trpljenje in konec trpljenja, bo pozneje med svojim razsvetljenjem bolje, bolj globoko razumel.{{sfnp|Strong|2015|loc=The Beginnings of Discontent}} Pretresen zaradi vsega, kar je doživel, se je odločil, da sredi noči proti očetovi volji zapusti palačo in zaživi življenje potujočega asketa.{{sfnp|Conze|1959|pp=39–40}} Na konju Kantaka zapusti Gautama palačo, spremlja ga je hlapec Čandaka, za njim ostaneta [[Rahula]] in [[Jaśodara]].{{sfnp|Narada|1992|pp=15–16}} Odšel je do reke [[Anoma (reka)|Anoma]] in si odrezal lase. Hlapca in konja je pustil za seboj, odšel je v divjino in se preoblekel v meniško kuto,{{sfnp|Strong|2015|loc=The Great Departure}} po nekaterih različicah pripovedke mu je kuto dal bog [[Brahma]] ob reki Anomi.{{sfnp|Penner|2009|p=28}} Legende pravijo, da je asketski Gautama najprej šel v kraj Radžagaho (današnji Radžgir), kjer je prosil miloščino po ulicah; ko je je kralj [[Bimbisara]] iz Magade zvedel za njegovo iskanje, mu je ponudil delež svojega kraljestva. Gautama je ponudbo zavrnil, vendar je obljubil, da bo po razsvetljenju najprej obiskal njegovo kraljestvo.{{sfnp|Strong|2001|loc=The Great Departure}}{{sfnp|Hirakawa|1990|p=25}} === Življenje asketa in prebujenje === Vsi viri se strinjajo, da se je Gautama učil askeze pri dveh učiteljih jogi meditacije. Ko je osvojil nauke Arada Kalama ki je učil, kako doseči »sfero ničnosti«, ga je Ārāḍa prosil, da postane enakovreden vodja njihove duhovne skupnosti. Vendar Gautama ta nauk ni zadovoljil, ker »ne vodi v odpor, nepristranskost, prenehanje, pomiritev, znanje, prebujenje, Nibana«. šel dalje, da bi postal učenec Udraka Rāmaputra (Pali ''Udaka Ramaputa''). Pri njem je dosegel visoko stopnjo meditativne zavesti; ko ga je učitelj enako povabil, da se mu pridruži, ga je Gautama, nezadovoljen iz istih razlogov kot prej, zapusti in je šel naprej. [[File:Wat Suthat วัดสุทัศน์ - emaciated fasting Buddha.jpg|thumb|Pozlačeni " kip shujšanega Bude", Ubosot v Bangkoku, kaže Gautama za časa njegovega asketizma]] Potem ko je zapustil učitelje meditacije, se je Gautama odločil za askezo.{{sfnp|Hirakawa |1990|p=26}}{{sfnp|Analayo |2011|pp=234–235}} Te v zgodnjih besedilih opisane metode vključujejo stradanje, različne oblike nadzora dihanja in močan nadzor nad umom. Poročajo, da je tako shujšal, da je bilo njegove kosti videti skozi kožo.{{sfnp|Analayo |2011|p=236}} Drugi prvotni budistični vir<ref name="sn56">{{navedi splet |translator-last=Bhikkhu |translator-first=Thanissaro |date=1993 |title=Dhammacakkappavattana Sutta: Setting the Wheel of Dhamma in Motion |website=Access to insight |url= http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/sn/sn56/sn56.011.than.html |access-date = 25 December 2012}}</ref> pravijo, da je spoznal meditativno pot do prebujenja in odkril »Srednjo pot« - pot zmernosti, proč od skrajnosti samozadovoljstva in samomrtvičenja.<ref name="sn56" /> Zaradi njegove odpovedi askezi naj bi ga pet spremljevalcev zapustilo, saj so mislili, da je opustil iskanje in se samodisciplini odpovedal. [[File:Bodhgaya 3639641913 f4c5f73689 t.jpg|thumb|Drevo [[Tempelj Mahabodhi|Mahabodi v templju]] Sri Mahabodi v [[Bod Gaja|Bod Gaji]]]] Po njegovi odločitvi, da neha s skrajno askezo, je Gautama začel meditirati odločen, da ne neha, dokler ne doživi popolnega prebujenja (''samā-sambodi'').{{sfnp|Analayo |2011|p=178}} Ta dogodek se je pripetil pod [[sveti figovec|figovim drevesom]] — znanim kot »drevo prebujenja« — v kraju [[Bodh Gaja|Bod Gaja]], [[Bihar]].{{sfnp|Gyatso |2007 |pp=8–9}} Buda je potem, ko je askezo pripeljal do skrajnosti, doumel, da mu to ne more pomagati do prebujenja. Spomnil se je, kako je kot otrok sedel pod drevesom in premišljeval, medtem ko je njegov oče delal.{{Sfnp|Analayo|2011}} Ta spomin mu pomaga doumeti, da je meditacija pot do prebujenja.{{sfnp|Analayo |2011|p=243}} [[File:Miracle of the Buddha walking on a River - East Face - South Pillar - East Gateway - Stupa 1 - Sanchi.jpg|thumb|Čudež Bude, ki hodi po reki Nairañjanā. Buda ni viden (''anikonizem''), predstavlja ga le pot na vodi in njegov prazen prestol spodaj desno.{{Sfnp|Marshall|1918}} [[Sanchi|Sanči]]]] Gautama je tako postal znan kot ''Buda'' ali ''Prebujeni''. Naziv za razliko od večine ljudi, ki »spijo« kaže, da se Budo razume kot »prebujen« v resnično naravo resničnosti in da svet vidi »takšen, kot je« (''jata-butam'').{{sfnp|Gethin |1998|p=8}} Buda je dosegel osvoboditev (''vimuti''), imenovano tudi [[Nirvana]], kar pomeni pogasitev 'požarov' želja, sovraštva in nevednosti, vsega, kar ohranja krog trpljenja in ponovnih rojstev.<ref>{{navedi splet|title=nirvana |website=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/eb/article-9055914/nirvana |access-date=22 October 2014}}</ref> Buda je tako dosegel tri višja znanja: spomin na nekdanja bivališča (tj. pretekla življenja), »božansko oko« ( ''diba-cakkhu'' ), ki omogoča poznavanje [[Karma v budizmu|karmičnih]] destinacij v drugih in »izumrtje vsega, kar zastruplja misli« (''Āsava'').{{sfnp|Analayo |2011|p=236}}<ref>{{navedi splet |translator-first=Thanissaro |translator-last=Bhikkhu |date=2008 |title=Maha-Saccaka Sutta: The Longer Discourse to Saccaka |id=([[Majjhima Nikaya|MN]] 36) |website=Access to Insight |url=https://www.accesstoinsight.org/tipitaka/mn/mn.036.than.html |access-date=2007-05-19}}</ref> V času prebujenja naj bi spregledal [[Štiri plemenite resnice]] in se tako osvobodili ''[[Samsara|samsare]]'', neskončnega kroga ponovnih rojstev.{{sfnp|Anderson|1999}}{{sfnp|Williams|2002|pp=74–75}}<ref name="EB-DL Four Truths">{{cite encyclopedia |first=Donald |last=Lopez |url=http://www.britannica.com/topic/Four-Noble-Truths |title=Four Noble Truths |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref>{{refn|group=note|Scholars have noted inconsistencies in the presentations of the Buddha's enlightenment, and the Buddhist path to liberation, in the oldest sutras. These inconsistencies show that the Buddhist teachings evolved, either during the lifetime of the Buddha, or thereafter. See:<br />* {{harvp|Bareau|1963}}<br />* {{harvp|Schmithausen|1981}}<br />* {{harvp|Norman|2003}}<br />* {{harvp|Vetter|1988}}<br />* {{harvp|Gombrich|2006|loc=Chapter 4}}<br />* {{harvp|Bronkhorst|1993 |loc=Chapter 7}}<br />* {{harvp|Anderson|1999}}}} Kot poročajo različna besedila iz Pali kanona, je Buda sedem dni sedel pod drevesom prebujenja in "čutil blaženost osvobojenja".{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=30}} Še naprej je meditiral inna bregu reke [[Reka Lilajan|Nairañjanā]] razmišljal o različnih vidikih darme, kot so [[Pratītyasamutpāda|Odvisno]] [[Indrija|poreklo, Pet duhovnih sposobnosti]] in trpljenje.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=30–35}} === Prva pridiga in nastanek saṅga === [[File:Sarnath1.jpg|thumb|[[Damek Stupa]] in [[Sarnath]], Indija, mesto prvega učenja Buda, v katerem je učil ''štiri plemenite resnice'' svojih prvih pet učencev]] Buda je po prebujenju okleval, ali naj darmo uči druge. Zaskrbelo ga je, da so ljudi premagali nevednost, pohlep in sovraštvo, da bodo težko prepoznali pot, ki je »subtilna, globoka in težko razumljiva«.<ref>Khenchen Palden Sherab Rinpoche, ''The Eight Manifestations of Guru Padmasambhava'', (May 1992), https://turtlehill.org/cleanup/khen/eman.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221204090128/https://turtlehill.org/cleanup/khen/eman.html |date=2022-12-04 }}</ref> Vendar ga je bog Brahmā Sahampati prepričal z argumentom, da ga bodo razumelo vsaj tistih nekaj, ki ima »malo prahu v očeh«. Buda je popustil in se strinjal s poučevanjem. Buda naj bi potem, ki se je odločil poučevati, najprej obiskal svoja nekdanja učitelja Alaro Kalamo in Udako Ramaputo, da ju pouči o svojih spoznanjih; ker pa sta že umrla, se je odločil obiskati svojih pet bivših spremljevalcev.{{sfnp|Analayo |2011|p=182}} V Jelenovem parku (Mrigadāva, imenovan tudi Rišipatana, »mesto, kamor je padel pepel asketov«) blizu [[Varanasi]]ja je naletel na skupino petih asketov in jih prepričal, da se je resnično popolnoma prebudil.{{sfnp|Analayo |2011|p=185}} Tu naj bi tudi imel svojo prvo pridigo, znano tudi kot »pridiga iz Benaresa«.{{sfnp|Analayo |2011|p=185}} Po prvi pridigi naj bi asket Koṇḍañña (Kaundinja) postal prvi ''arahant'' (osvobojeno bitje) in prvi budistični menih.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=44–45}} Buda je nato nadaljeval z učenjem drugih pristašev in ustanovili so prvo [[Sangha (Budizem)|{{IAST|saṅgo}}]]: to je red Budističnih menihov. Različni viri, kot so Mahāvastu, MahākhanDaka Theravāda Vinaya in Catusparisat-sūtra, omenjajo tudi, da je v tem času{{sfnp|Strong |2001|p=110}}<ref name=":8">{{navedi knjigo|last=Boisselier|first=Jean|title=The wisdom of the Buddha|url=https://archive.org/details/wisdomofbuddha0000bois|date=1994|publisher=Harry N. Abrams|isbn=0-8109-2807-8|location=New York|oclc=31489012}}</ref> imel Buda drugo pridigo o značilnosti »ne-samega sebe« (''Anātmalakṣaṇa Sūtra''). Po tej drugi pridigi so tudi štirje preostali asketi dosegli stanje ''arahanta''.<ref name=":8" /> [[File:Gayasisa1.jpg|thumb|Grič Gajasisa ali Brahmayoni, kjer je Buda poučeval ognjeno pridigo]] Teravāda Vinaja in Katusparisat-sūtra govorita tudi o spreobrnitvi Jasa, lokalnega poveljnika ceha in njegovih prijateljev in družine, ki so bili prvi laiki, ki so se spreobrnili in vstopili v budistično skupnost.{{sfnp|Strong |2001|p=113}}<ref name=":8" /> Sledila je spreobrnitev treh bratov z imenom Kasapa, ki so s seboj pripeljali petsto spreobrnjencev, ki so bili prej »asketi z matiranimi lasmi« in katerih duhovna praksa je bila povezana z žrtvovanjem ognja.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=48, 54–59}}{{sfnp|Strong |2001|pp=116–117}} Po navedbah Theravāda Vinaya se je Buda nato ustavil na griču Gayasisa blizu Gaye in podal svoj tretji govor, ''Ādittaparijāja Suta'' (Govor o ognju),{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=64}} v katerem je učil, da je vse na svetu je vneta s strastmi in osvobojeni so lahko le tisti, ki sledijo Osemkratni poti.<ref name=":8" /> Ob koncu deževnega časa, ko je Budina skupnost narasla na približno šestdeset prebujenih menihov, jim je naročil, naj gredo na pot sami, naj učijo in posvečajo ljudi v skupnost, da bi »blagoslovili in koristili« svetu.{{sfnp|Strong |2001|p=115}}<ref name=":8" /> === Rast saṅge === V preostalih 40 ali 45 letih svojega življenja naj bi Buda potoval po nižavju ob Gangesu v današnjem Utar Pradešu, Biharju in na jugu Nepala in poučeval različne ljudi: od plemičev do služabnikov, askete in gospodinjstva, morilci, kot je Angulimala in kanibale, kot so bili Alavaka.{{sfnp| Malalasekera|1960| pp=291–92}}{{sfnp|Gethin |1998|p=15}}{{sfnp|Strong |2001|p=131}} Po Schumannovem mnenju se je Budino potepanje gibalo od Kosambija ob [[Jamuna|Jamuni]] (25 km jugozahodno od Alahabada), do Kampe (40 km vzhodno od Bhagalpurja) in od Kapilavastu (95 km severozahodno od Gorakpurja) do Uruvele (južno od Gaje). Ta pokriva področje 600 krat 300&nbsp;km.{{sfnp|Schumann |2003|p=231}} Njegova sanga je uživala pokroviteljstvo kraljev Kosala in MagaDa, zato je veliko časa preživel v njunih prestolnicah Savata in Radžagaha.{{sfnp|Schumann |2003|p=231}} Čeprav nam njegov jezik ostaja neznan, je Buda verjetno poučeval v enem ali več različnih tesno povezanih srednjeindijskih dialektov, od katerih je [[Pali]] morda postal standardizirana zapuščina. Sanga je potovala po podcelini in pridigala. To se je nadaljevalo skozi vse leto, razen v štirih mesecih deževne dobe Vassa, ko so asketi vseh religij redko potovali. Eden od razlogov je bil, da je bilo to težje storiti, ne da bi škodili flori in živalskemu svetu.{{sfnp|Strong |2001|p=132}}Lahko da je tudi šlo za zdravje udeležencev.<ref>Bhikkhu Khantipalo (1995). ''"[https://accesstoinsight.org/lib/authors/khantipalo/wheel206.html Lay Buddhist Practice, The Shrine Room, Uposatha Day, Rains Residence]"''</ref> V tem letnem času se je sanga umaknila v samostane, javne parke ali gozdove, kamor so ljudje prihajali k njim. [[File:Buddha mit Mogallana und Sariputta.JPG|thumb|Glavna učenca Bude, Mogalana (vodja v psihični moči) in Sariputa (vodja v modrosti)]] Prve čase so se zadrževali v Varanasiju. Glede na palijska besedila je Buda kmalu po nastanku sange odpotoval v Radžagaho, glavno mesto Magade in se srečal s kraljem Bimbisaro, ki je sangi podaril park z bambusovimi gaji.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=68}} Sanga Bude je še naprej rasla med njegovimi prvimi romanji po severni Indiji. Zgodnja besedila pripovedujejo o tem, kako je Asadži spreobrnil Budove glavne učence, Sāriputa in Mahāmogalāna, ki sta bila učenca skeptičnega šramana Sañdžaja Belaṭiputa.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=70}}{{sfnp|Strong |2001|p=119}} Prav tako pripovedujejo o tem, kako se je Budin sin Rahula pridružil svojemu očetu kot menih, ko je Buda obiskal svoj rojstni kraj Kapilavastu.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=78}} Sčasoma so se redu kot menihi pridružili drugi Šakjani, tako Budin bratranec Ananda, Anuruda, brivec Upali, Budina polbrata Nanda in Devadata.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=79–83}}{{sfnp|Strong |2001|p=122}} Medtem je slišal nauke svojega sina tudi Sudodana in se spreobrnil. [[File:Jetavana.jpg|thumb|Ostanki dela samostana Jetavana, tik pred starodavnim Savatijem v Utar Pradešu]] V zgodnjih besedilih je omenjen tudi pomemben laični učenec, trgovec Anātapiṇḍika, ki je že zgodaj postal močan laični zagovornik Bude. Pravijo, da ga je darilo gaja Jetavanl sangi stalo veliko (Teravada Vinaja govori o tisočih zlatih kovancev).{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=91}}{{sfnp|Strong |2001|p=136}} === Nastanek reda nun === [[File:Mahapajapati.jpg|thumb|Mahāprajāpatī, prva nuna in Budina mačeha, posvečuje]] Oblikovanje vzporednega reda ženskih samostanov (''bikunī'') je bil še en pomemben del rasti Budine skupnosti. Kot je ugotovila Analajojeva primerjalna študija te teme, obstajajo različne različice tega dogodka, prikazane v različnih zgodnjih budističnih besedilih.{{refn|group=note |Analayo draws from seven early sources:{{sfnp|Analayo |2016|pp=40–41}} # Dharmaguptaka Vinaya v štirih delih, ohranjena v kitajščini # a *Vinayamātṛkā ohranjen v kitajskem prevodu, za katerega nekateri učenjaki menijo, da predstavlja tradicijo Haimavata # Mahāsāṃghika-Lokottaravāda Vinaya, ohranjena v sanskrtu # Mahīśāsaka Vinaya v petih delih, ohranjeno v kitajščini # Mūlasarvāstivāda Vinaya, kjer je epizoda ohranjena v kitajskem in tibetanskem prevodu, precejšnji deli pa so ohranjeni tudi v sanskrtskih fragmentih # diskurz v Madhyama-āgami, ohranjen v kitajščini, verjetno predstavlja tradicijo Sarvāstivāda # palijski govor, ki ga najdemo med osmimi Aṅguttara-nikāya; isto poročilo najdemo tudi v Theravāda Vinaya, ohranjenem v Pāli}} Glede na vse glavne različice, ki jih je preučil Analajo, Buda Mahāprajāpatī Gautamī, Budino mačeho, najprej zavrne, potem ko je zanjo in nekatere druge ženske zaprosil za posvečenje. Mahāprajāpatī in njeni sledilci si nato obrijejo lase, si nadenejo obleke in začnejo slediti Budi na njegovih potovanjih. Ānanda na koncu prepriča Budo, naj Mahāprajāpatīju posveti ob sprejetju osmih pogojev, imenovanih gurudarme, ki se osredotočajo na odnos med novim redom redovnic in menihi.{{sfnp|Analayo |2016|p=43}} Po mnenju Analaya je edini argument, ki je skupen vsem različicam, s katerimi Ananda prepriča Budo, ta, da imajo ženske enako sposobnost, da dosežejo vse stopnje prebujanja.{{sfnp|Analayo |2016|p=79}} Nekateri sodobni učenjaki naj bi zaradi različnih nedoslednosti dvomili o pristnosti osmih gurudarma pravil v njihovi sedanji obliki. Meni, da je zgodovina sedanjih osmih seznamov dvomljiva, da pa so morda temeljili na predhodnih odredbah Bude.<ref>{{cite journal |author-link=|last=Analayo |first=Bhikkhu |date=2013 |title=The Gurudharmaon Bhikṣuṇī Ordination in the Mūlasarvāstivāda Tradition |journal= Journal of Buddhist Ethics |volume=20 |page=752 |issn=1076-9005}}</ref>{{sfnp|Analayo |2016|pp=111–112}} Analajo tudi ugotavlja, da različni odlomki kažejo, da je bil razlog za Budovo obotavljanje pri posvečenju žensk strah, da bi življenje redovnice brez zaščite moških družinskih članov nevarno (npr. zaradi polnega nasilja in ugrabitve). Zaradi tega so bile odredbe gurudarme morda način, kako "novoustanovljeni red redovnic postaviti v odnos s svojimi moškimi kolegi, ki je čim bolj podoben zaščiti, ki bi jo laična ženska lahko pričakovala od svojih moških sorodnikov."{{sfnp|Analayo |2016|p=127}} === Kasnejša leta === [[File:Procession of Prasenajit of Kosala leaving Sravasti to meet the Buddha.jpg|thumb|Procesija kralja Prasenajita iz Kosale zapušča Sravasti, da bi se srečala z Budo. Sanči {{sfnp|Marshall|1918|p=59}}]] [[File:Indian_Museum_Sculpture_-_Ajatasattu_worships_the_Buddha_%289217704485%29.jpg|thumb|Ajatasatu obožuje Budo, relief iz Bharhuta stupe v Indijskem muzeju, [[Kalkuta]]]] Po mnenju J. S. Stronga naj bi se po prvih 20 letih svojega učiteljevanja sčasoma ustalil v Sravastiju, prestolnici kraljevine Kosala, in svoja kasna leta večinoma preživel v tem mestu.{{sfnp|Strong |2001|p=136}} Ko je sanga naraščala, se je pojavila potreba po standardiziranem naboru samostanskih pravil in Buda je, kot kaže, razvil vrsto predpisov za sango. Ti so ohranjeni v različnih besedilih, imenovanih ''Pratimoksa'', ki jih je skupnost recitirala vsakih štirinajst dni. ''Pratimoksa'' vključuje splošne etične zapovedi in pravila glede bistva samostanskega življenja, kot so sklede in oblačila.{{sfnp|Strong |2001|p=134}} V poznih letih je Budova slava naraščala in bil je povabljen na pomembne kraljevske dogodke, kot sta otvoritev nove dvorane sveta Šakjanov (kot je razvidno iz MN 53) in otvoritev nove palače princa bodija (kot je upodobljeno v MN 85).{{sfnp|Schumann|2003|pp=232–233}} Zgodnja bvesedila govorijop tudi o tem, kako je v Budovi starosti kraljestvo MagaDa zavzel novi kralj Adžatasatu in odstavil svojega očeta Bimbisaro. Po besedah Samaññaphala sutra je novi kralj govoril z različnimi asketskimi učitelji in se na koncu zatekel k Budi.{{sfnp|Jain|1991|p=79}} Vendar pa tudi Jaina viri zatrjujejo njegovo zvestobo, tako da je verjetno je podpiral različne verske skupine, ne samo Budovo sango.<ref>{{navedi knjigo |last=Mahajan |first=V.D. |year=2016 |title=Ancient India |publisher=S. Chand Publishing |page=190}}</ref> Ko je Buda še naprej potoval in poučeval, je stopil v stik tudi s člani drugih sekt Šramane. Iz zgodnjih besedil obstajajo dokazi, da je Buda naletel na nekatere od teh oseb in kritiziral njihove doktrine. Samaññaphala sutra navaja šest takšnih sekt.{{sfnp|Schumann|2003|p=215}} V zgodnjih besedilih je tudi ostareli Buda opisoval bolečine v hrbtu. V več besedilih je omenjeno, kako poučuje svoje glavne učence, saj je njegovo telo zdaj potrebovalo več počitka.{{sfnp|Schumann|2003|p=232}} Vendar je Buda nadaljeval s poučevanjem tudi v starosti. Eden najbolj zaskrbljujočih dogodkov v Budovi starosti je bil razkol Devadate. Zgodnji viri govorijo o tem, kako je Budin bratranec Devadata poskušal prevzeti vodstvo reda, nato pa je zapustil sango z več budističnimi menihi in oblikoval konkurenčno sekto. To sekto naj bi podpiral tudi kralj Adžatasatu.{{sfnp|Analayo |2011|p=198}}{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=257}} Po kanonu Pali naj bi Devadata načrtoval umor Bude.{{sfnp|Schumann|2003|p=236}} Buda je v to razkolniško skupnost poslal svoja dva glavna učenca (Sariputo in Mogalano), da bi prepričal menihe, ki so odšli z Devadato, da se vrnejo.{{sfnp|Schumann|2003|p=237}} Po vseh glavnih zgodnjih budističnih besedilih Vinaja jaj bi Devadata skušal razcepiti budistično skupnost, vendar ni enotnosti glede razlogov za spor z Budo. Na splošno se besedila osredotočajo na "pet točk", ki veljajo za pretirane asketske prakse, Mahāsaṅgika Vinaja pa govori o bolj obsežnem nesoglasju.<ref>Bhikkhu Sujato (2012), [http://santifm.org/santipada/wp-content/uploads/2012/10/WhyDevadattaWasNoSaint.pdf "Why Devadatta Was No Saint, A critique of Reginald Ray’s thesis of the ‘condemned saint’"]</ref> === Zadnji dnevi in parinirvana === [[File:040 Ananda worships Buddha (25595318747).jpg|thumb|upright=1.35|Ta vzhodnojavanski relief prikazuje Budo v njegovih zadnjih dneh in Anando, njegovega glavnega sopotnika. |alt=Metal relief]] Glavna pripoved o Budinih zadnjih dneh, smrti in dogodkih po njegovi smrti je v Mahaparinibana sutri (DN 16) in njenih različnih vzporednicah v sanskrtu, kitajščini in tibetanščini.{{sfnp|Strong |2001|p=165}} Po mnenju Analaya mednje spadajo kitajska Dirga Agama 2, ''sanskrtski drobci Mahaparinirvanasutre'' in ''trije diskurzi, ohranjeni kot posamezni prevodi v kitajščino''.<ref>Analayo (2014). "The Buddha’s Last Meditation in the Dirgha-Agama." ''The Indian International Journal of Buddhist Studies'' 15.</ref> Sutra Mahaparinibana prikazuje Budovo zadnje leto kot vojni čas. Začne se z odločitvijo Ajatasattuja, da bo vojskoval z federacijo Vajjian, zaradi česar bo poslal ministra, ki bo za nasvet vprašal Budo.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|pp=286–288}} Buda odgovarja z besedami, da se lahko pričakuje, da bodo Vajjianci napredovali, dokler bodo storili sedem stvari, nato pa je teh sedem načel uporabil v budistični Sangi in pokazal, da ga skrbi prihodnja blaginja.Buda pravi, da bo Sanga napredoval, dokler bodo »imeli redne in pogoste zbore, se sestajali v harmoniji, ne spreminjali pravil treninga, častili svoje nadrejene, ki so bili pred njimi posvečeni, ne bodo postali žrtev posvetnih želja, bodo ostali predani v gozdne puščavnice in ohraniti njihovo osebno pozornost.« Nato poda nadaljnje sezname pomembnih vrlin, ki jih mora podpirati Sanga.{{sfnp|Strong |2001|pp=165–166}} V zgodnjih besedilih je tudi prikazano, kako sta Budina glavna učenca, Sariputta in Moggallana, umrla tik pred Budovo smrtjo.{{sfnp|Schumann|2003|p=244}} Mahaparinibana prikazuje Buda, ki je v zadnjih mesecih svojega življenja doživljal bolezen, a je sprva okreval. Prikazuje ga tudi kot izjavo, da ne more nikogar promovirati za svojega naslednika. Ko je Ānanda to zahteval, Mahaparinibana zapiše svoj odgovor na naslednji način:{{sfnp|Schumann|2003|p=246}} <blockquote>Ananda, zakaj red pričakuje to od mene? Poučeval sem darmo, pri tem pa nisem razlikoval med "notranjo" in "zunanjo": Tatagata ne pozna "učiteljeve pesti" (v kateri so nekatere resnice zadržane). Če kdo misli: "odgovor je moja stvar", ali "red je pod mojim vodstvom", se mora obrnit na red. Tatagata ne razmišlja na tak način. Zakaj naj Tatagata skrbel za red? Star sem, iztrošen. Konec je blizu, dopolnjujem osemdeset let. Tako kot star voz, da lahko še vozi, držijo telo Tatagate skupaj jermeni... Ananda, živeti bi morali vsak zase kot otok, biti sami sebi zatočišče in ne iskati drugih zatočišč; z dammo kot otokom in našim zatočiščem, ki ne išče utehe drugje. Tisti menihi, ki v mojem času ali pozneje živijo tako,da iščejo otok in zatočišče v sebi in v Dammi in nikjer drugje, ti zavzeti redovniki so resnično moji menihi in premagali bodo temo (ponovnega rojstva).</blockquote> [[File:Dying Buddha (Mahaparinirvana), Gandhara, 3rd or 4th century AD, gray schist - John and Mable Ringling Museum of Art - Sarasota, FL - DSC00665.jpg|thumb|Prizor Mahaparinibana, iz jam Adžanta]] [[File:19th_century_sketch_and_21st_century_photo_collage,_Cave_26_Ajanta,_Buddha_Parinirvana.jpg|thumb|Mahaparinibana scene, iz jam Adžanta]] Potem ko je potoval in še nekaj poučil, je Buda pojedel svoj zadnji obrok, ki ga je prejel v dar od kovača po imenu Cunda. Padajoč hudo bolan je Buda naročil svojega spremljevalca ndanando, naj prepriča Cundo, da obed, ki ga je pojedel pri njem, nima nobene zveze z njegovo smrtjo in da bo njegov obrok vir največjih zaslug, saj je poskrbel za zadnji obrok Bude.<ref>{{Citation | publisher = Access insight | chapter-url = http://www.accesstoinsight.org/tipitaka/dn/dn.16.1-6.vaji.html | chapter = Maha-parinibbana Sutta | title = Digha Nikaya | number = 16 | at = verse 56| title-link = }}</ref> Bhikkhu in von Hinüber trdita, da je Buda umrl zaradi mezenteričnega infarkta, ki je simptom starosti, namesto zastrupitve s hrano.{{sfnp|Bhikkhu|von Hinüber| 2000}}<ref>{{navedi splet |last=Bhikkhu |first=Mettanando |date=15 May 2001 |title=How the Buddha died |work=Bangkok Post |url= http://www.buddhanet.net/budsas/ebud/ebdha192.htm |access-date=25 December 2012 |via=BuddhaNet |url-status=dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20121114032016/http://www.buddhanet.net/budsas/ebud/ebdha192.htm |archive-date=14 November 2012 }}</ref> Natančna vsebina Budovega zadnjega obroka ni jasna zaradi različnih svetopisemskih tradicij in dvoumnosti pri prevodu nekaterih pomembnih izrazov. Tradicija Theravade na splošno verjame, da je Budu ponudil nekakšno svinjsko meso, medtem ko tradicija Mahayane verjame, da je Buda zaužil nekakšen tartuf ali drugo gobo. Ti lahko odražajo različne tradicionalne poglede na budistično vegetarijanstvo in zapovedi za menihe in redovnice.{{sfnp|Waley|1932|pp=343–54}} Tudi sodobni učenjaki se glede te teme ne strinjajo in trdijo, da gre za prašičje meso ali za kakšno rastlino ali gobo, ki jo prašiči radi jedo.<ref name="Wayley1932" group="note">Waley notes: ''suukara-kanda'', "pig-bulb"; ''suukara-paadika'', "pig's foot" and ''sukaresh.ta'' "sought-out by pigs". He cites Neumann's suggestion that if a plant called "sought-out by pigs" exists then ''suukaramaddava'' can mean "pig's delight".</ref> Kakor koli že, noben vir, ki omenja zadnji obrok, ne pripisuje Budine bolezni samemu obroku.{{sfnp|Strong |2001|p=176}} Po suti Mahaparinibana so Buda in njegovi spremljevalci po obroku s Cundo nadaljevali potovanje, dokler ni bil prešibak, da bi nadaljeval, in se je moral ustaviti v Kushinagarju, kjer je imel Ānanda počivališče, pripravljeno v gozdu dreves Sala.{{sfnp|Schumann|2003|p=249}}{{sfnp|Strong |2001|p=178}} Potem ko je Sangi na široko sporočil, da bo kmalu preminil v končno Nirvano, je Buda v red osebno postavil še zadnjega novinca, njegovo ime je bilo Subhadda.{{sfnp|Schumann|2003|p=249}} Nato je ponavljal svoja zadnja navodila sangi, in sicer da naj bi bila Damma in Vinaya njihova učitelja po njegovi smrti. Potem je vprašal, ali kdo dvomi o poučevanju, a nihče ni.{{sfnp|Schumann|2003|p=250}} Poročali so, da so bile Budine zadnje besede: "Vse saṅkhāre propadajo. Pridno stremi k cilju (appamāda) "(Pali: 'vayaDammā saṅkhārā appamādena sampādethā').{{sfnp|Wynne |2007|p=112}}{{sfnp|Strong |2001|p=183}} Nato je vstopil v svojo zadnjo meditacijo in umrl ter dosegel tisto, kar je znano kot parinirvana (končna nirvana, konec ponovnega rojstva in trpljenje, doseženo po smrti telesa). Mahaparinibana poroča, da je v svoji zadnji meditaciji zaporedoma vstopil v štiri dhjane, nato v štiri nematerialne dosežke in na koncu v meditativno bivališče, znano kot niroDa-samāpatti, preden se je v trenutku smrti vrnil v četrto dhjano.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=324}}{{sfnp|Strong |2001|p=178}} [[File:Buddha's cremation stupa, Kushinagar.jpg|thumb|Budina upepeljevalna stupa, Kushinagar (Kushinara).]] [[File:Piprawa vase with relics of the Buddha.jpg|thumb|Vaza Piprahwa z Budinimi relikvijami. Napis se glasi: .. salilaniDane BuDasa Bhagavate .. (Brahmijev scenarij: .. 𑀲𑀮𑀺𑀮𑀦𑀺𑀥𑀸𑀦𑁂 𑀩𑀼𑀥𑀲 𑀪𑀕𑀯𑀢𑁂 ..]) "Relikvije gospoda Bude".]] === Posmrtni dogodki === Kot piše v Mahaparinibana sutri, so Mallians Kushinagarja dneve po Budovi smrti preživeli v počastitvi njegovega telesa s cvetjem, glasbo in vonjavami.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=327}} Sanga je počakala, dokler ni prišel ugledni starešina Mahākassapa, da se pokloni, preden je telo upepelil.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=330}} Budino telo so nato upepelili, ostanke, vključno z njegovimi kostmi, shranili kot relikvije in jih razdelili med različna severnoindijska kraljestva, kot so MagaDa, Shakya in Koliya.{{sfnp|Ñāṇamoli Bhikkhu|1992|p=331}} Te relikvije so vgradili v spomenike ali gomile, imenovane stupe, kar je bila takrat običajna pogrebna praksa. Stoletja kasneje jih bo Ašoka izkopal in zapisal v številne nove stupe okoli Mauryjevega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/83105/Buddha/230773/The-Buddhas-relics |first=Donald |last=Lopez |title=The Buddha's relics}}</ref>{{sfnp|Strong|2007|pp=136–37}} Številne nadnaravne legende obkrožajo zgodovino domnevnih relikvij, saj so spremljale širjenje budizma in dajale legitimnost vladarjem. Po različnih budističnih virih so prvo budističnosrečanje organizirali kmalu po Budovi smrti z namenom zbiranja, recitiranja in zapomnjevanja naukov. Mahākassapa je sanga izbral za predsednika sveta. Vendar sodobni učenjaki izpodbijajo zgodovino tradicionalnih poročil prvega sveta.<ref>Harvey, Peter (2013), ''An Introduction to Buddhism: Teachings, History and Practices'' (PDF) (2nd ed.), New York: [[Cambridge University Press]], p. 88, {{ISBN|978-0-521-85942-4}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=note|40em}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|30em}} <!-- A --> * {{navedi knjigo|last=Analayo |first=Bhikkhu |year=2011 |author-link= |title=A Comparative Study of the Majjhima-nikāya Volume 1 (Introduction, Studies of Discourses 1 to 90 |url=https://www.buddhismuskunde.uni-hamburg.de/pdf/5-personen/analayo/compstudyvol1.pdf)}} * {{navedi knjigo|last=Analayo |first=Bhikkhu |year=2016 |author-mask=3 |title=The Foundation History of the Nun's Order |publisher=projekt verlag, Bochum/Freiburg}} * {{Citation | last =Anderson | first =Carol | year =1999 | title =Pain and Its Ending: The Four Noble Truths in the Theravada Buddhist Canon | publisher =Routledge}} * {{Citation |last = Armstrong |first = Karen |year=2000 |title = Buddha |publisher = Orion |isbn = 978-0-7538-1340-9}} <!-- B --> * {{Citation |translator-last = Beal|translator-first=Samuel|year = 1883 |title = The Fo-sho-hing-tsan-king, a life of Buddha |author = Asvaghosa |location = Oxford |publisher = Clarendon |url = https://archive.org/details/foshohingtsankin00asva |ref={{harvid|Beal|1883}}}} * {{Citation |last=Bareau |first=André |language=fr |year=1963 |title=Recherches sur la biographie du Buddha dans les Sutrapitaka et les Vinayapitaka anciens |publisher=Ecole Francaise d'Extreme-Orient}} * {{Citation |last=Bareau |first=André |language=fr |year=1975 |title=Les récits canoniques des funérailles du Buddha et leurs anomalies: nouvel essai d'interprétation |trans-title=The canonical accounts of the Buddha's funerals and their anomalies: new interpretative essay |journal=Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient |volume=LXII |pages=151–189 |publisher=Persée |doi=10.3406/befeo.1975.3845 |author-mask=3}} * {{Citation |last=Bareau |first=André |language=fr |year=1979 |title=La composition et les étapes de la formation progressive du Mahaparinirvanasutra ancien |trans-title=The composition and the etapes of the progressive formation of the ancient Mahaparinirvanasutra |journal=Bulletin de l'École Française d'Extrême-Orient |volume=LXII |pages=45–103 |publisher=Persée |doi=10.3406/befeo.1979.4010 |url=http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/issue/befeo_0336-1519_1979_num_66_1 |author-mask=3}} * {{Citation |last = Baroni |first=Helen J. |year=2002 |title= The Illustrated Encyclopedia of Zen Buddhism |publisher = Rosen}} * {{Citation |last=Beal |first=Samuel |author-link= |year=1875 |title=The romantic legend of Sâkya Buddha (Abhiniṣkramaṇa Sūtra) |location=London |publisher=Trübner |url=https://archive.org/details/romanticlegendof00ahbi}} * {{Citation |editor-last = Bechert |editor-first = Heinz |title = The dating of the historical Buddha (Symposium), vol. 1–3 |date=1991–1997 |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |location=Göttingen|ref={{harvid|Bechert 1991–1997}}}} * {{Citation |last1=Bhikkhu |first1=Mettanando |last2=von Hinüber |first2=Oskar |year=2000 |title=The Cause of the Buddha's Death |journal=Journal of the Pali Text Society |volume=XXVI |pages=105–18 |url= http://www.palitext.com/JPTS_scans/JPTS_2000_XXVI.pdf |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20150409132647/http://www.palitext.com/JPTS_scans/JPTS_2000_XXVI.pdf |archive-date=9 April 2015}} * {{Citation |last = Bodhi |first = Bhikkhu |year = 2005 |title = In the Buddha's Words: An Anthology of Discourses from the Pali Canon |publisher = Simon and Schuster}} * {{Citation |last = Bronkhorst |first = Johannes | author-link = |year = 1993 |title = The Two Traditions of Meditation In Ancient India |publisher = Motilal Banarsidass}} * {{Citation |editor-last = Buswell |editor-first=Robert E |title = Encyclopedia of Buddhism |volume = 1 |publisher = Macmillan Reference |location = US |year=2003 |isbn = 978-0-02-865910-7}} * {{Citation |last = Carrithers|first=M.|title=The Buddha: A Very Short Introduction |publisher = Oxford University Press |year = 2001 |isbn = 978-0-02-865910-7|url=https://books.google.com/books?id=aSWdmTB-gBMC}} * {{Citation |last = Collins |first=Randall |year=2009 |title = The Sociology of Philosophies|publisher=Harvard University Press |url = https://books.google.com/books?id=2HS1DOZ35EgC |isbn = 978-0-674-02977-4}}, 1120 pp. * {{Citation |last = Conze |first = Edward, trans. |author-link=|title = Buddhist Scriptures |location = London |publisher = Penguin |year = 1959}} * {{Cite journal |last=Cousins |first=L.S. |date=1996 |editor-last=Bechert |editor-first=Heinz |title=The Dating of the Historical Buddha: A Review Article |journal=Journal of the Royal Asiatic Society |series=3 |volume=6 |number=1 |pages=57–63 |issn=1356-1863 |jstor=25183119 |url=http://indology.info/papers/cousins |doi=10.1017/s1356186300014760 |via=Indology}} * {{Citation |last = Cowell |first = Edward Byles, transl. |year=1894 |contribution = The Buddha-Karita of Ashvaghosa |editor-first = Max |editor-last = Müller |title = Sacred Books of the East |volume = XLIX |location = Oxford |publisher = Clarendon |contribution-url = https://archive.org/details/buddhistmahy01asvauoft|title-link = }} * {{Citation |last = Davidson |first = Ronald M. |year = 2003 |title = Indian Esoteric Buddhism|publisher=Columbia University Press |isbn = 978-0-231-12618-2}} * {{navedi knjigo|last=Dhammika |first=Shravasti |date=n.d. |orig-year=1990s |title=The Buddha & his disciples |location=Singapore |publisher=Buddha Dhamma Mandala Society |isbn=981-00-4525-5 |oclc=173196980}} * {{Citation |last=Dhammika |first = S. |author-mask=3 |year=1993 |title=The Edicts of King Asoka: An English Rendering |series=The Wheel Publication |number=386/387 |location=Kandy, Sri Lanka |publisher=Buddhist Publication Society |isbn= 978-955-24-0104-6 |url= http://www.cs.colostate.edu/~malaiya/ashoka.html |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131028175927/http://www.cs.colostate.edu/~malaiya/ashoka.html |archive-date=28 October 2013}} * {{citation |editor-last=Doniger |editor-first=Wendy |editor-link= |title=Purana Perennis: Reciprocity and Transformation in Hindu and Jaina Texts |url=https://books.google.com/books?id=-kZFzHCuiFAC |year=1993 |publisher=State University of New York Press |isbn=0-7914-1381-0 }} * {{Citation |last=Dundas |first=Paul |year=2002 |title=The Jains |edition=2. |publisher=Routledge |isbn= 978-0-415-26606-2 |url= https://books.google.com/books?id=5ialKAbIyV4C&pg=PA24 |page=24 |access-date=25 December 2012 |via= Google Books}} * {{Citation |last = Eade |first= JC |title = The Calendrical Systems of Mainland South-East Asia |publisher=Brill |year=1995 |isbn = 978-90-04-10437-2 |edition = illustrated}} * {{Citation |last = Epstein |first=Ronald |title=Buddhist Text Translation Society's Buddhism A to Z |location = Burlingame, CA |publisher = Buddhist Text Translation Society |year=2003 |edition = illustrated}} * {{navedi knjigo|last=Flood |first=Gavin D. |title=An Introduction to Hinduism |date=1996 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-43878-0 |url=https://archive.org/details/introductiontohi0000floo |url-access=registration}}</ref> * {{Citation |last = Fowler |first=Mark |title=Zen Buddhism: beliefs and practices |publisher =Sussex Academic Press |year = 2005}} * {{Citation |last = Gethin |first=Rupert, M.L. |year=1998 |title = Foundations of Buddhism |publisher = Oxford University Press}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 1988 |title = Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo |publisher=Routledge and Kegan Paul}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 1992 |contribution = Dating the Buddha: a red herring revealed | editor-first = Heinz |editor-last = Bechert |trans-title=The Dating of the Historical Buddha | title = Die Datierung des historischen Buddha |series = Symposien zur Buddhismusforschung |volume = IV |number = 2 |location = Gottingen | publisher = Vandenhoeck and Ruprecht |pages = 237–59 |language = de |author-mask = 3}}. * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 1997 |title = How Buddhism Began | publisher= Munshiram Manoharlal |author-mask = 3}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F. |year = 2000 |contribution = Discovering the Buddha's date |editor-first = Lakshman S |editor-last = Perera |title = Buddhism for the New Millennium |location = London |publisher = World Buddhist Foundation |pages = 9–25 |author-mask = 3}}. * {{navedi knjigo|last=Gombrich |first=Richard F. |year=2006 |title=How Buddhism Began: The Conditioned Genesis of the Early Teachings |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-19639-5 |url=https://books.google.com/books?id=hQOAAgAAQBAJ |author-mask=3}} * {{Citation |last=Gombrich |first=Richard F. |year=2006 |title=Theravada Buddhism: A Social History from Ancient Benares to Modern Colombo |series=The Library of Religious Beliefs and Practices Series |publisher=Routledge and Kegan Paul |author-mask=3}} * {{Citation |last = Gombrich |first = Richard F |year = 2009 |title = What the Buddha thought | publisher= Equinox |author-mask = 3}} * {{Citation |title = India through the ages |last = Gopal |first = Madan |year = 1990 |page = 73 |editor = K.S. Gautam |publisher=Publication Division, Ministry of Information and Broadcasting, Government of India}} * {{Citation |people = Grubin, David (Director), Gere, Richard (Narrator) |year = 2010 |title = The Buddha: The Story of Siddhartha |medium = DVD |minutes=27:25 |publisher = David Grubin Productions |asin = B0033XUHAO|ref={{harvid|Grubin|2010}}}} * {{Citation |last = Gyatso |first = Geshe Kelsang |title = Introduction to Buddhism An Explanation of the Buddhist Way of Life |publisher = Tharpa |year=2007 |isbn = 978-0-9789067-7-1}} <!-- H --> * {{Citation |last = Hamilton |first=Sue |year= 2000 |title = Early Buddhism: A New Approach: The I of the Beholder |publisher = Routledge}} * {{Citation |last = Hartmann |first = Jens Uwe |contribution = Research on the date of the Buddha |editor-last = Bechert |editor-first = Heinz |title = The Dating of the Historical Buddha |volume = 1 |date = 1991 |publisher = Vandenhoeck and Ruprecht |location = Göttingen |pages = 38–39 |archive-url = https://web.archive.org/web/20141029211304/http://www.indologie.uni-muenchen.de/dokumente/publ_hartmann/juh_buddha_date.pdf | archive-date = 29 October 2014 |url = http://www.indologie.uni-muenchen.de/dokumente/publ_hartmann/juh_buddha_date.pdf }} * {{Citation |last = Hiltebeitel |first= Alf |author-link = |year= 2002 |contribution = Hinduism |editor-first = Joseph |editor-last = Kitagawa |title = The Religious Traditions of Asia: Religion, History, and Culture |publisher = Routledge |url = https://books.google.com/books?id=kfyzAAAAQBAJ|isbn= 9781136875977 }} * {{Citation |last1=Hirakawa |first1=Akira |title=A History of Indian Buddhism: From Śākyamuni to Early Mahāyāna |date=1990 |publisher=University of Hawaii Press |isbn=0-8248-1203-4}} * {{Citation |last=Huntington |first=John C. |title=Sowing the Seeds of the Lotus: A Journey to the Great Pilgrimage Sites of Buddhism, part V |journal=Orientations |date=September 1986 |volume=17 |issue=9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141128233735/http://huntingtonarchive.osu.edu/resources/downloads/jchArticles/Part%205.pdf |archive-date=28 November 2014 |url-status=live |url=http://huntingtonarchive.osu.edu/resources/downloads/jchArticles/Part%205.pdf |pages=46–58}} * {{citation |last=Jain |first=Kailash Chand |date=1991 |title=Lord Mahāvīra and His Times |publisher=Motilal Banarsidass |isbn=978-81-208-0805-8 |url=https://books.google.com/books?id=8-TxcO9dfrcC}} * {{Citation |last=Jayatilleke |first = K.N. |title = Early Buddhist Theory of Knowledge | year=1963 |edition=1. |publisher=George Allen & Unwin Ltd. |location = London }} * {{Citation |last = Jones |first = JJ |year= 1949 |title = The Mahāvastu |volume = 1 |series = Sacred Books of the Buddhists |location = London | publisher = Luzac & Co.|url = https://archive.org/details/sacredbooksofbud16londuoft}} * {{Citation |last = Jones |first= JJ |year= 1952 |title = The Mahāvastu |volume = 2 |series = Sacred Books of the Buddhists |location = London | publisher = Luzac & Co.|url = https://archive.org/details/sacredbooksofbud18londuoft |author-mask = 3}} * {{Citation |last = Jones |first= JJ |year = 1956 |title = The Mahāvastu |volume = 3 |series = Sacred Books of the Buddhists |location = London | publisher = Luzac & Co.|url = https://archive.org/details/sacredbooksofbud19londuoft |author-mask = 3}} * {{Citation |last = Jong |first = JW de |year= 1993 |title = The Beginnings of Buddhism |journal = The Eastern Buddhist |volume = 26 |number = 2}} * {{Citation |last = Kala |first = U |title = Maha Yazawin Gyi |publisher = Ya-Pyei |location = Yangon |orig-year = 1724 |year = 2006 |edition = 4th |language = my |volume=1 |page= 39|ref={{harvid|Kala|1724}}|title-link = }} * {{Citation |last = Kalupahana |first=David |year=1992 |title= A History of Buddhist Philosophy: Continuities and Discontinuities |publisher = University of Hawaii Press}} * {{Citation |last = Karetzky |first=Patricia |year=2000 |title= Early Buddhist Narrative Art |location = Lanham, MD |publisher = University Press of America}} * {{Citation |last = Katz |first=Nathan |year=1982 |title=Buddhist Images of Human Perfection: The Arahant of the Sutta Piṭaka |location = Delhi |publisher = Motilal Banarsidass}} * {{Citation | last1 = Keown |first1 = Damien |last2 = Prebish |first2 = Charles S |year=2013 |title= Encyclopedia of Buddhism |publisher = Routledge}} * {{Citation | last1 = Lamotte |first1 = Etienne |year=1988 |title= History of Indian Buddhism: From the Origins to the Saka Era |publisher = Université catholique de Louvain, Institut orientaliste}} * {{Citation |last = Laumakis |first = Stephen |year = 2008 |title = An Introduction to Buddhist philosophy |location = Cambridge; New York |publisher = Cambridge University Press |isbn=978-0-521-85413-9}} * {{navedi knjigo|last=Leidy |first=Denise Patty |year=2008 |title=The Art of Buddhism: An Introduction to Its History & Meaning |url=https://archive.org/details/artofbuddhismint00leid |publisher=Shambhala Publications}} * {{Citation |last=Lopez |first=Donald S. |year=1995 |title=Buddhism in Practice |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-04442-2 |url=https://archive.org/details/buddhisminpracti00lope |url-access=registration}} * {{Citation |last = Malalasekera |first = G.P. |title = Dictionary of Pali Proper Names, Vol. 1 |date = 1960 |publisher = Pali Text Society/Luzac |location=London |url = https://books.google.com/books?id=LEn9i9pnRHEC&q=Alavaka+Buddha&pg=PA292|isbn = 9788120618237 }} * {{Citation |last = Macdonnel |first = Arthur Anthony |author-link = |year=1900 |title=A History of Sanskrit Literature | publisher = D Appleton & Co |location = New York |chapter = {{ws |[[s:A History of Sanskrit Literature/Chapter 16|Sanskrit Literature and the West]]}}}} * {{Citation |last = Mahāpātra |first = Cakradhara |year = 1977 |title = The real birth place of Buddha |publisher= Grantha Mandir | url = https://books.google.com/books?id=1sAKAAAAYAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Marshall |first=John |author-link=|year=1918 |title=A Guide To Sanchi |url=https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.459148}} * {{navedi knjigo|last=Marshall |first=John |author-mask=3 |year=1960 |title=The Buddhist art of Gandhāra: the story of the early school, its birth, growth and decline |place=Cambridge |series=Memoirs of the Department of archaelogy in Pakistan |volume=1}}</ref> * {{Citation |last1=Meeks |first1=Lori |title=Imagining Rāhula in Medieval Japan |journal=Japanese Journal of Religious Studies |date=27 June 2016 |volume=43 |issue=1 |pages=131–51 |doi=10.18874/jjrs.43.1.2016.131-151 |url=http://frogbear.org/wp-content/uploads/2016/10/JJRS-43-1-MEEKS.pdf}} * {{Citation |last = Mohāpātra |first = Gopinath |title = Two Birth Plates of Buddha |journal= Indologica Taurinensia |date = 2000 |volume = 26 |pages = 113–19 |archive-url = https://web.archive.org/web/20121004071850/http://www.indologica.com/volumes/vol26/vol26_art06_MOHAPATRA.pdf |archive-date = 4 October 2012 |url = http://www.indologica.com/volumes/vol26/vol26_art06_MOHAPATRA.pdf }} * {{Citation |last = Mershman |first = Francis |year=1913 |contribution = Barlaam and Josaphat | editor-last = Herberman |editor-first = Charles G |title = The Catholic Encyclopedia |volume = 2 |location = New York |publisher = Robert Appleton |url = https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Barlaam_and_Josaphat |display-editors = etal}} <!-- N --> * {{Citation |last = Nakamura |first = Hajime |author-link= |year = 1980 |title = Indian Buddhism: a survey with bibliographical notes |publisher = Motilal Banarsidass |isbn = 978-81-208-0272-8 |url= https://books.google.com/books?id=w0A7y4TCeVQC&pg=PA345}} * {{Citation |last = Narada |title = A Manual of Buddhism |publisher = Buddha Educational Foundation |year=1992 |isbn = 978-967-9920-58-1}} * {{Citation |last=Narain |first=A.K. |title=Book Review: Heinz Bechert (ed.), The dating of the Historical Buddha, part I |journal=Journal of the International Association of Buddhist Studies |date=1993 |volume=16 |issue=1 |pages=187–201 |url=https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/jiabs/article/viewFile/8810/2717}} * {{navedi knjigo |editor-last=Narain |editor-first=A.K. |editor-link= |year=2003 |title=The Date of the Historical Śākyamuni Buddha |publisher=BR Publishing |location=New Delhi |isbn=8176463531 |editor-mask=3}} * {{Citation |last = Norman |first = K.R. |year=1997 |title = A Philological Approach to Buddhism |series = The Bukkyo Dendo Kyokai Lectures 1994 |publisher = School of Oriental and African Studies (University of London) }} * {{Citation |last=Norman |first=K.R. |year=2003 |chapter=The Four Noble Truths |title=K.R. Norman Collected Papers |volume=II |pages=210–223 |place=Oxford |publisher=Pali Text Society |author-mask=3}} * {{Citation |author = Ñāṇamoli Bhikkhu |author-link= |year = 1992 |title = The Life of the Buddha: According to the Pali Canon |publisher = Buddhist Publication Society}} <!-- O --> * {{navedi knjigo |last=Omvedt |first=Gail |author-link= |year=2003 |title=Buddhism in India: Challenging Brahmanism and Caste |publisher=SAGE |url=https://archive.org/details/buddhismindiacha00omve |url-access=limited |isbn=9780761996644}} <!-- P --> * {{Citation |last1=Penner |first1=Hans H. |title=Rediscovering the Buddha: The Legends and Their Interpretations |date=2009 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-538582-3 |url=https://books.google.com/books?id=moI8DwAAQBAJ}} * {{Citation |last=Prebish |first=Charles S. |year=2008 |title=Cooking the Buddhist Books: The Implications of the New Dating of the Buddha for the History of Early Indian Buddhism |journal=Journal of Buddhist Ethics |volume=15 |pages=1–21 |issn=1076-9005 |url= http://blogs.dickinson.edu/buddhistethics/files/2010/05/prebish-article.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20120128200109/http://blogs.dickinson.edu/buddhistethics/files/2010/05/prebish-article.pdf |archive-date=28 January 2012}} * {{Citation |last = Rockhill |first = William Woodville, transl. |author-link = |year= 1884 |title = The life of the Buddha and the early history of his order, derived from Tibetan works in the Bkah-Hgyur and Bstan-Hgyur, followed by notices on the early history of Tibet and Khoten |location = London | publisher = Trübner |url = https://archive.org/details/lifeofbuddhaearl00rock}} * {{Citation |last = Roy |first = Ashim Kumar | year= 1984 |title = A history of the Jains |location = New Delhi | publisher = Gitanjali | page = 179 |citeseerx = 10.1.1.132.6107 }} * {{Citation |last = Ruegg |first = Seyford |title = A new publication on the date and historiography of Buddha´s decease (nirvana): a review article |journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies, University of London |date = 1999 |volume = 62 |issue = 1 |pages = 82–87 |doi=10.1017/s0041977x00017572}} <!-- S --> * {{Citation |last = Samuel |first = Geoffrey |author-link= |year = 2010 |title = The Origins of Yoga and Tantra. Indic Religions to the Thirteenth Century |publisher = Cambridge University Press}} * {{Citation |last=Schmithausen |first=Lambert |language=de |contribution=On some Aspects of Descriptions or Theories of 'Liberating Insight' and 'Enlightenment' in Early Buddhism |title=Studien zum Jainismus und Buddhismus (Gedenkschrift für Ludwig Alsdorf) |trans-title=Studies on Jainism and Buddhism (Schriftfest for Ludwig Alsdorf) |editor1-last=von Klaus |editor1-first=Bruhn |editor2-first=Albrecht |editor2-last=Wezler |location=Wiesbaden |year=1981 |pages=199–250}} * {{Citation |last=Schmithausen |first=Lambert |year=1990 |title=Buddhism and Nature |place=Tokyo |oclc=697272229 |author-mask=3}} * {{Citation |last = Schober |first = Juliane |year = 2002 |title= Sacred biography in the Buddhist traditions of South and Southeast Asia |location = Delhi |publisher = Motilal Banarsidass}} * {{Citation |last = Schumann |first = Hans Wolfgang |year = 2003 |title = The Historical Buddha: The Times, Life, and Teachings of the Founder of Buddhism |publisher = Motilal Banarsidass |isbn = 978-81-208-1817-0}} * {{Citation |last = Shimoda |first = Masahiro |contribution = How has the Lotus Sutra Created Social Movements: The Relationship of the Lotus Sutra to the Mahāparinirvāṇa-sūtra |editor-first = Gene |editor-last = Reeves |title = A Buddhist Kaleidoscope |publisher = Kosei |year = 2002}} * {{Citation | last1 =Shults | first1 =Brett | year =2014 | title =On the Buddha's Use of Some Brahmanical Motifs in Pali Texts | journal =Journal of the Oxford Centre for Buddhist Studies | volume =6 | pages =106–40 | url =http://jocbs.org/index.php/jocbs/article/view/76/96}} * {{citation |last=Siderits |first=Mark |title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy |chapter=Buddha |chapter-url=https://plato.stanford.edu/entries/buddha/ |year=2019 |publisher=Metaphysics Research Lab, Stanford University}} * {{citation |last=Singh |first=Upinder |author-link= |title=A History of Ancient and Early Medieval India: From the Stone Age to the 12th Century |url=https://books.google.com/books?id=Pq2iCwAAQBAJ |publisher=[[Pearson PLC|Pearson]] |year=2016 |isbn=978-81-317-1677-9 |ref={{sfnref|Upinder Singh|2016}} }} * {{Citation |last = Srivastava |first = K.M. |title = Kapilavastu and Its Precise Location |journal = East and West |date = 1979 |volume = 29 |issue = 1/4 |pages =61–74 }} * {{Citation |last=Srivastava |first=K.M. |author-mask=3 |title=Archaeological Excavations at Priprahwa and Ganwaria and the Identification of Kapilavastu |journal=Journal of the International Association of Buddhist Studies |date=1980 |volume=3 |issue=1 |pages=103–110 |url=https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/jiabs/article/viewFile/8511/2418}} * {{Citation |last = Skilton |first= Andrew |title = A Concise History of Buddhism |year=2004}} * {{Citation |last=Smith |first=Peter |encyclopedia=A concise encyclopaedia of the Bahá'í Faith |title=Manifestations of God |year=2000 |publisher=Oneworld Publications |location=Oxford |isbn=978-1-85168-184-6 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/conciseencyclope0000smit }}, 231 pp. * {{Citation |last = Smith |first= Vincent |title = The Early History of India |location = Oxford |publisher = Clarendon |year= 1924 |edition = 4th |url = https://archive.org/details/earlyhistoryofi00smit}} * {{Citation |last=Strong |first=J.S. |author-link=|title=The Buddha: A Beginner's Guide |date=2001 |publisher=Oneworld Publications |isbn=978-1-78074-054-6}} * {{Citation |last=Strong |first=J.S. |author-link= |year = 2007 |title = Relics of the Buddha |publisher = Motilal Banarsidass |author-mask=3}} * {{Citation |last=Strong |first=J.S. |author-link= |title=Buddhisms: An Introduction |date=2015 |publisher=Oneworld Publications |isbn=978-1-78074-506-0 |author-mask=3}} * {{Citation |last = Swearer |first=Donald |year=2004 |title = Becoming the Buddha |location = Princeton, NJ |publisher = Princeton University Press}} * {{Citation |last = Thapar |first= Romila |title=The Penguin History of Early India: From Origins to AD 1300 |publisher = Penguin |year = 2002}} * {{Citation |last = Trainor |first=Kevin |year=2010 |title="Kapilavastu", in: Keown, Damien; Prebish, Charles S. Encyclopedia of Buddhism |location = London |publisher = Routledge |url = https://books.google.com/books?id=NFpcAgAAQBAJ&q=kapilavastu&pg=PA436|isbn=9781136985881 }} * {{Citation |last = Tripathy |first = Ajit Kumar |date = Jan 2014 |title = The Real Birth Place of Buddha. Yesterday's Kapilavastu, Today's Kapileswar |journal = The Orissa Historical Research Journal |volume = 47 |number = 1 |publisher = Orissa State museum |url = http://orissa.gov.in/e-magazine/Journal/jounalvol1/pdf/orhj-3.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20120318073346/http://orissa.gov.in/e-magazine/Journal/jounalvol1/pdf/orhj-3.pdf |archive-date = 18 March 2012 }} * {{Citation |last = Tuladhar |first = Swoyambhu D. |title =The Ancient City of Kapilvastu – Revisited |journal = Ancient Nepal |issue = 151 |date = November 2002| pages = 1–7 |url = http://himalaya.socanth.cam.ac.uk/collections/journals/ancientnepal/pdf/ancient_nepal_151_01.pdf}} * {{Citation |last = Turpie |first= D |title = Wesak And The Re-Creation of Buddhist Tradition |type = master's thesis |location = Montreal, Quebec |publisher = McGill University |year = 2001 |archive-date = 15 April 2007 |url = http://mrsp.mcgill.ca/reports/pdfs/Wesak.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20070415174531/http://mrsp.mcgill.ca/reports/pdfs/Wesak.pdf }} * {{Citation |editor-last = Twitchett |editor-first= Denis |title = The Cambridge History of China |volume = 1. The Ch'in and Han Empires, 221 BC – AD 220 |publisher = Cambridge University Press |year = 1986 |isbn = 978-0-521-24327-8}} * {{Citation |last = Upadhyaya |first=KN |title = Early Buddhism and the Bhagavadgita |year = 1971 |publisher= Motilal Banarsidass| location = Dehli |isbn = 978-81-208-0880-5 |page = 95}} <!-- V --> * {{Citation |last = Vetter |first = Tilmann |year = 1988 |title = The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism |publisher = Brill}} * {{cite journal|last=von Hinüber |first=Oskar |date=2008 |author-link= |title=Hoary past and hazy memory. On the history of early Buddhist texts |journal=Journal of the International Association of Buddhist Studies |volume=29 |issue=2 |pages=193–210 |url=https://journals.ub.uni-heidelberg.de/index.php/jiabs/article/viewFile/8977/2870}} * {{Citation|last1=von Hinüber|first1=Oskar|title=Cremated like a King: The funeral of the Buddha within the ancient Indian context|journal=Journal of the International College of Postgraduate Buddhist Studies |date=2009 |volume=13 |pages=33–66|author-mask=3}} <!-- W --> * {{Citation |last = Waley |first = Arthur |title = Did Buddha die of eating pork?: with a note on Buddha's image |journal = Melanges Chinois et Bouddhiques |volume = 1931–32 |date = July 1932 | pages = 343–54 |archive-date = 3 June 2011 |url = http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-MEL/waley.htm |archive-url = https://web.archive.org/web/20110603235636/http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-MEL/waley.htm |publisher = NTU}} * {{Citation |last = Walshe |first = Maurice |year = 1995 |title = The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Digha Nikaya |location = Boston |publisher = Wisdom Publications}} * {{navedi knjigo |last=Warder |first=A.K. |title=A Course in Indian Philosophy |chapter=Lokayata, Ajivaka, and Ajnana Philosophy |year=1998 |edition=2. |publisher=Motilal Banarsidass Publishers |location=Delhi |chapter-url=https://books.google.com/books?id=zw1UD1Mj9DwC&q=ajnana |isbn=978-81-208-1244-4}} * {{Citation |last=Warder |first=A.K. |author-link= |year=2000 |title=Indian Buddhism |series=Buddhism Series |edition=3. |location=Delhi |publisher=Motilal Banarsidass |author-mask=3}} * {{navedi knjigo|last=Warder|first=A.K.|year=2004|title=Indian Buddhism |edition=reprint |location=Delhi |publisher=Motilal Banarsidass |author-mask=3 |url=https://www.scribd.com/doc/179229498/A-K-Warder-Indian-Buddhism-pdf |access-date=2020-10-13}} * {{Citation |last = Wayman |first= Alex |year= 1997 |title = Untying the Knots in Buddhism: Selected Essays |publisher = Motilal Banarsidass |isbn = 978-81-208-1321-2}} * {{Citation |last = Weise |first = Kai |title = The Sacred Garden of Lumbini – Perceptions of Buddha's Birthplace |date = 2013 |publisher = UNESCO |location= Paris |isbn=978-92-3-001208-3 |archive-date = 30 August 2014 |url = http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002239/223986E.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20140830011700/http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002239/223986E.pdf}} * {{Citation|last=Willemen |first=Charles, transl. |year=2009 |title=Buddhacarita: In Praise of Buddha's Acts |location=Berkeley, CA |publisher=Numata Center for Buddhist Translation and Research |isbn=978-1-886439-42-9 |url=http://www.bdkamerica.org/digital/dbet_t0192_buddhacarita_2009.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140827205858/http://www.bdkamerica.org/digital/dbet_t0192_buddhacarita_2009.pdf |archive-date=27 August 2014 }} * {{navedi knjigo|last=Williams |first=Paul |year=2002 |title=Buddhist Thought |url=https://archive.org/details/buddhistthoughtc0000will |publisher=Routledge |isbn=978-0-415207010}} * {{Citation |last=Wynne|first=Alexander |year=2004 |title=The Origin of Buddhist Meditation |publisher=Routledge}} * {{Citation |last=Wynne|first=Alexander |year=2007 |title=The Origin of Buddhist Meditation |url= http://www.e-reading.link/bookreader.php/134839/The_Origin_of_Buddhist_Meditation.pdf |publisher=Routledge |isbn=978-0-203-96300-5 |author-mask=3}} {{refend}} == Dodatno čtivo == '''Buda''' * {{navedi knjigo|ref=none |editor-last=Bechert |editor-first=Heinz |year=1996 |title=When Did the Buddha Live? The Controversy on the Dating of the Historical Buddha |location=Delhi |publisher=Sri Satguru}} * {{navedi knjigo|ref=none |author=Ñāṇamoli Bhikku |author-link= |title=The Life of the Buddha According to the Pali Canon |edition=3. |year=1992 |publisher=Buddhist Publication Society |location = Kandy, Sri Lanka}} * {{navedi knjigo|ref=none |last=Wagle |first=Narendra K |title=Society at the Time of the Buddha |publisher=Popular Prakashan |year=1995 |edition=2. |url= https://books.google.com/books?id=glFCjTkhNlYC |isbn=978-81-7154-553-7}} * {{navedi knjigo|ref=none |last= Weise |first=Kai |title=The Sacred Garden of Lumbini: Perceptions of Buddha's birthplace |url=https://books.google.com/books?id=naohAgAAQBAJ |year=2013| publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-001208-3}} '''Zodnji budizem''' * {{navedi knjigo|ref=none |last = Rahula |first = Walpola |author-link = |title = What the Buddha Taught |url=https://archive.org/details/whatbuddhataught00walp |edition=2. |year = 1974 |publisher = Grove Press |location=New York|title-link = }} * {{Citation|ref=none |last = Vetter |first = Tilmann |year = 1988 |title=The Ideas and Meditative Practices of Early Buddhism |publisher = Brill}} '''Budizem - splošno''' * {{Citation|ref=none |last = Kalupahana |first = David J. |year = 1994 |title= A history of Buddhist philosophy |location = Delhi |publisher = Motilal Banarsidass|author-link=}} * {{navedi knjigo|ref=none |last1 = Robinson |first1 = Richard H. |author-link1= (Buddhism scholar) |first2 = Willard L |last2 = Johnson |first3 = Sandra A |last3 = Wawrytko |first4= Geoffrey |last4 = DeGraff |title = The Buddhist Religion: A Historical Introduction |url = https://archive.org/details/buddhistreligion0000robi |url-access = registration |year = 1996 |publisher = Wadsworth |location = Belmont, CA}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Gautama Buddha|Gautama Buddha}} {{Wikiquote}} {{wikisource author}} * {{Gutenberg author |id = Buddha |name = Buddha}} * {{Internet Archive author |name = Buddha}} * {{Internet Archive author |name = Siddhārtha Gautama}} * {{Internet Archive author |name = Shakyamuni}} * {{Librivox author |id = 1081}} * [http://www.accesstoinsight.org/ptf/buddha.html A sketch of the Buda's Life] * [http://www.buddhanet.net/e-learning/buddhism/disciples05.htm What Was The Buda Like?] by Ven S. Dammika * [http://www.gautam-buddha.com Parables and Stories of Buda] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220309024646/http://www.gautam-buddha.com/ |date=2022-03-09 }} * [https://tricycle.org/beginners/buddhism/who-was-the-buddha/ Who was the Buda?] [https://tricycle.org/beginners/ Buddhism for Beginners] {{S-start}} {{S-rel |bu}} {{s-bef |before = [[Kassapa Buddha]]}} {{s-ttl |title = Buddhist Patriarch |years = }} {{s-aft |after = [[Maitreya|Maitreya Buddha]]}} {{S-end}} {{Authority control}} <!-- {{DEFAULTSORT:Buddha, Gautama}} [[Kategorija:Gautama Buddha| ]] [[Kategorija:5th century BC in religion]] [[Kategorija:5th-century BC philosophers]] [[Kategorija:6th-century BC Indian philosophers]] [[Kategorija:Buddhas]] [[Kategorija:Founders of religions]] [[Kategorija:Indian male philosophers]] [[Kategorija:Moral philosophers]] [[Kategorija:Philosophers of ethics and morality]] [[Kategorija:Philosophers of mind]] [[Kategorija:Wonderworkers]] [[Kategorija:Year of birth unknown]] [[Kategorija:Year of death unknown]] --> {{Zbirka|Buddha|Buda}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Buda}} [[Kategorija:Budizem]] [[Kategorija:Budistični filozofi]] [[Kategorija:Ustanovitelji religij]] [[Kategorija:Indijske verske osebnosti]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Buda| ]] mflc06jcic003ksv2crttyjqdeo4ua5 Seznam nemških pisateljev 0 32104 6740451 6728085 2026-08-21T14:45:37Z ~2026-45085-22 264465 /* N */ 6740451 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Thomas Abbt]] * [[Abraham a Santa Clara]] * [[Herbert Achternbusch]] * [[Leopold Ahlsen]] * [[Fridolin Aichner]] *[[Günther Anders]] * [[Alfred Andersch]] * [[Martina André]]? * [[Lou Andreas-Salomé]] * [[Stefan Andres|Stefan (Paul) Andres]] * [[Bruno Apitz]] * [[Achim von Arnim]] * [[Bettina von Arnim]] * [[Rudolf Arnheim]] * [[Therese von Artner]] == B == *[[Ingrid Bachér]] *[[Ernst Bacmeister]] *[[Artur Balder]] * [[Hugo Ball]] * [[Johannes R. Becher]] * [[Jurek Becker]] *[[Jürgen Becker]] *[[Lilo Beil]] * [[Hans Bender]] * [[Gottfried Benn]] *[[Sibylle Berg]] * [[Werner Bergengruen]] *[[Horst Bienek]] * [[Otto Julius Bierbaum]] * [[Sveta Hildegarda iz Bingna|Hildegard von Bingen]] * [[Hans-Friedrich Blunck]] * [[Friedrich von Bodenstedt]] *[[Otto A. Böhmer]] *[[Kirsten Boie]] * [[Heinrich Böll]] * [[Jörg Bong]] (um.i.: ''Jean-Luc Bannalec'') * [[Waldemar Bonsels]] * [[Wolfgang Borchert]] * [[Ludwig Börne]] * [[Friedrich Ludewig Bouterwek]] * [[Sebastian Brant]] * [[Volker Braun]] *[[Willi Bredel]] (1901–1964) *[[Clemens Brentano]] *[[Jurij Březan]] ([[Lužiški Srbi|Lužiški Srb]]) * [[Rolf Dieter Brinkmann]] * [[Thomas Brussig]] * [[Hans Christoph Buch]] * [[Lothar-Günther Buchheim]] * [[Georg Büchner]] * [[Hans Bunge]] (''Hans''-Joachim ''Bunge'' 1919–1990) * [[Michael Burk]] * [[Nina Bußmann]] == C == * [[Elias Canetti]] * [[Otto Carius]] * [[Christine Cazon]] * [[C. W. Ceram]] * [[Peter Otto Chotjewitz]] * [[Jakob Corvinus]] ([[Wilhelm Raabe]]) * [[Heinz von Cramer]] == D == * [[Felix Dahn]] * [[Utta Danella]] (pr.i. [[Utta Schneider]]) *[[Paula Dehmel]] * [[Friedrich Christian Delius]] *[[Torsten Dewi]] *[[Franz Dobler]] * [[Alfred Döblin]] *[[Hans Dollinger]]? *[[Helmut Donat]] * [[Tankred Dorst]] * [[Ernst-Jürgen Dreyer]] * [[Maria Dries]] * [[Wiglaf Droste]] * [[Annette von Droste-Hülshoff]] * [[Tanja Dückers]] * [[John von Düffel]] == E == * [[Gustav Eberlein]] * [[Georg Ebers]] * [[Ernst Theodor Echtermeyer]] * [[Johann Peter Eckermann]] * [[Ernst Eckstein (pisatelj)|Ernst Eckstein]] * [[Kasimir Edschmid]] * ([[Oswald Egger]]) * [[Hans Heinrich Ehrler]] * [[Günter Eich]] * [[Joseph von Eichendorff]] * [[Alice Ekert-Rotholz]] * [[Ernst Elster]] * [[Michael Ende]] * [[August Endell]] * [[Hans Magnus Enzensberger]] (1929-2022) * [[Vinzenz Erath]] * [[Elke Erb]] * [[Paul Ernst (nemški pisatelj)|Paul Ernst]] * [[Walter Ernsting]] * [[Matthias Erzberger]] * [[Hanns Heinz Ewers]] == F == * [[Willi Fährmann]] * [[Hans Fallada]] (''Rudolf Wilhelm Friedrich Ditzen'') * [[Lena Falkenhagen]] * [[Clara Maria Fechner]] (1809-1900) * [[Dieter Fechner]] * [[Hanns Fechner]] ? *[[Klaus Ferentschik]] * [[Lion Feuchtwanger]] * [[Johann Fischart]] *[[Maria Louisa Fischer|Marie Louise Fischer]] * [[Sebastian Fitzek]] * [[Otto Flake]] *[[Franz Xaver Fleischhacker]] * [[Marieluise Fleißer]] * [[Theodor Fontane]] * [[Georg Forster]] * [[Wieland Förster]] * [[Friedrich de la Motte Fouqué]] *[[Julia Franck]] *[[Bruno Frank]] * [[Leonhard Frank]] * [[Gustav Frenssen]] * [[Jana Frey]] * [[Gustav Freytag]] * ([[Erich Fried]]) * [[Bernd-Ingo Friedrich]] * ([[Hugo Friedrich]]) * [[Joachim Friedrich (pisatelj)|Joachim Friedrich]] * ([[Max Frisch]]) *[[Franz Fühmann]] * [[Georg Gustav Fülleborn]] * [[Cornelia Funke]] == G == * [[Gerd Gaiser]] * [[Ludwig Ganghofer]] *[[Dietrich Garstka]] *[[Karl-Markus Gauss]] *[[Dagmar Geisler]] *[[Horst Wolfram Geissler]] *[[Max Geissler]] (1868-1945) * [[Nina George]] * [[Friedrich Clemens Gerke]] * [[Gisela Getty]] * [[Johann Wolfgang von Goethe]] * [[Valeria Gordeev]] *[[Joseph Görres]] *[[Matthias Göritz]] * [[Christian Dietrich Grabbe]] * [[Sigrid Grabner]] * [[Sascha Grabow]] * [[Oskar Maria Graf]] * [[Günter Grass]] * [[Hermann Grimm]] * [[Jakob Grimm]] * [[Wilhelm Grimm]] * [[Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen]] *[[Durs Grünbein]] * [[Josef Carl Grund]] * [[Karl Gutzkow]] == H == *[[Robert Habeck]] *[[Hanswilhelm Haefs]] (1935 - 2015) *[[Ulla Hahn]] * [[Petra Hammesfahr]] *[[Iris Hanika]] *[[Margarete Hannsmann]] (1921-2007) *[[Nino Haratišvili]] (gruzijsko-nemška pisateljica) * [[Lilo Hardel]] * [[Ernst Hardt]] * [[Ludwig Harig]] * [[Heinrich Hart]] * [[Peter Härtling]] * [[Theo Harych]] * [[Wilhelm Hauff]] * [[Gaby Hauptmann]] * [[Gerhart Hauptmann]] *[[Florian Havemann]] (1952-) *[[Hans Havemann]] (1887-1985) *[[Friedrich Hebbel]] * [[Johann Peter Hebel]] * [[Christoph Hein]] * [[Heinrich Heine]] * [[Veit Heinichen]] * [[Markus Heitz]] *[[Kurt Held]] (Kurt Kläber) * [[Werner Helwig]] * [[Carsten Henn]] *[[Eckhard Henscheid]] *[[Gerhard Henschel]] * [[Hans Herlin]] * [[Stephan Hermlin]] * [[Johann Ferdinand Hertodt]] * [[Annette Hess]] * [[Hermann Hesse]] *[[Sigrid Heuck]] * [[Georg Heym]] * [[Paul Heyse]] * [[Wolfgang Hilbig]] * [[Peter Hille]] * [[Edgar Hilsenrath]] * [[Moses Hirschel]] * [[E.T.A. Hoffmann]] * [[Gert Hofmann]] *[[Wolfgang Hohlbein]] * [[Felix Holländer]] *[[Arno Holz]] *[[Harald Holz]] * [[Ricarda Huch]] * [[Richard Huelsenbeck]] * [[Petra Hülsmann]] * [[Patrick Holzapfel]] == I == * [[Karl Ibach]] * [[Kurt Ihlenfeld]] == J == *[[Jean Paul]] *[[Walter Jens]] *[[Alfred E. Johann]] * [[Uwe Johnson]] (1934-84) *[[Wilhelm Jordan]] * [[Erhard Jöst]]? *[[Franz Jung]] *[[Johann Heinrich Jung]] * [[Ernst Jünger]] (1895–1998) == K == *[[Charlotte von Kalb]] *[[Heinz Kamnitzer]] *[[Hermann Kant]] *[[Ulrich Karger]] *[[Franz Kafka]] *[[Hans Kasper]] *[[Erich Kästner]] *[[Daniel Kehlmann]] *[[Hans Keilson]] (1909–2011) (nem.-nizoz.) *[[Bernhard Kellermann]] *[[Walter Kempowski]] *[[Justinus Kerner]] *[[Hermann Kesten]] *[[Irmgard Keun]] *[[Tanja Kinkel]] *[[Rainer Kirsch]] *[[Hans Hellmut Kirst]] *[[Egon Erwin Kisch]] *[[Alfred Klaar]] *[[Klabund]] (''Alfred Henschke'') *[[Ernst Klee]] *[[Heinrich von Kleist]] *[[Victor Klemperer]] *[[Leo von Klenze]] *[[Karl Klingspor]] *[[Alexander Kluge]] *[[Knister]] (''Ludger Jochmann'') *[[Wolfgang Franz von Kobell]] *[[Boris Koch]] *[[Wolfgang Koeppen]] *[[Josef Kohler]] *[[Annette Kolb]] *[[Heinz G. Konsalik]] *[[Heike Koschyk]] (um.i. [[Sophie Bonnet|''Sophie Bonnet'']]) *[[August von Kotzebue]] *[[Siegfried Kracauer]] *[[Stephan Krawczyk]] (*1955) *[[Ursula Krechel]] *[[Daniela Krein]] *[[Ernst Kreuder]] *[[Arnold Krieger]] *[[Daniela Krien]] *[[Brigitte Kronauer]] *[[Michael Krüger (pisatelj)|Michael Krüger]] *[[Günter Kunert]] (1929-2019) *[[Heinz Rudolf Kunze]] *[[Reiner Kunze]] *[[Kemal Kurt]] (1947-2002) *[[Ildikó von Kürthy]] == L == *[[Pierre Lagrange]]? *[[Friedo Lampe]] (1899‒1945) *[[Gustav Landauer]]? *[[Else Lasker-Schüler]] *[[Kurd Lasswitz]] * [[Heinrich Laube]] * [[Gert Ledig]] * [[Georg Christian Lehms]] * [[Hans Leip]] * [[Jakob Michael Reinhold Lenz]] * [[Siegfried Lenz]] * [[Rudolf Leonhard]] * [[Reinhard Lettau]] * [[August Lewald]] * [[Fanny Lewald]] *[[Sibylle Lewitscharoff]] * [[Alfred Lichtenstein (pisatelj)|Alfred Lichtenstein]] *[[Guido von List]] * [[Adolf Loning]] *[[Hermann Löns]] * [[Ilse Losa]] *[[Cornelia Löwenberg]] * [[Emil Ludwig]] * [[Otto Ludwig]] * [[Ludwig Lugmeier]] * [[Markus Lüpertz]] * [[Peter Lustig]] == M == *[[Paul Maar]] *[[Joachim Maass (pisatelj)|Joachim Maass]] * [[Kristof Magnusson]] * [[Inger-Maria Mahlke]] * [[Manfred Mai (pisatelj)|Manfred Mai]] * [[Golo Mann]] * [[Heinrich Mann]] * [[Klaus Mann]] *[[Monika Mann]] * [[Thomas Mann]] * [[E. Marlitt]] (''Eugenie Marlitt'') * [[Pierre Martin]] * [[Fritz Mauthner]] * [[Karl May]] *[[Walter Mehring]] * [[Julius Meier-Graefe]] * [[Wolfgang Menge]] * [[Franz Norbert Mennemeier]] *[[Malwida von Meysenburg]] * [[Agnes Miegel]] * [[Bianka Minte-König]] * [[Bärbel Mohr]] * [[Theodor Mommsen]] * [[Franz Mon]] * [[Christian Morgenstern]] * [[Irmtraud Morgner]] (1933-90) *[[Eduard Mörike]] *[[Karl Philipp Moritz]] * [[Martin Mosebach]] * [[Salomon Hermann Mosenthal]] * [[Herrmann Mostar]] * [[Armin Mueller-Stahl]] * [[Erich Mühsam]] * [[Luise Mülbach]] *[[Eflride Müller]] * [[Herta Müller]] * [[Titus Müller]] * [[Johann Karl August Musäus]] == N == * [[Arno Nadel]] * [[Cee Neudert]] *[[Hans Neuenfels]] * [[Hans Werner Neulen]] * [[Ernst Niekisch]] *Ralph T. Niemeyer * [[Hans Noever]] * [[Dieter Noll]] * [[Albert Norden]] *[[Helga M. Novak]] (islandsko-nemška) == O == *[[Norman Ohler]] *[[Balder Olden]] *[[Carl von Ossietzky]] * [[Leonie Ossowski]] * [[Wolfgang Ott]] * [[Karl Otten]] == P == * [[Lilli Palmer]] * [[Inka Parei]] * [[Sandra Paretti]] *[[Kathrin Passig]] * [[Jean Paul]] * [[Ulrich Peltzer]] *[[Josef Friedrich Perkonig]] *[[Dirk von Petersdorff]] *[[Jan Petersen]] * [[Theodor Plievier]] * [[Gerhart Pohl]] * [[Wilhelm von Polenz]] * [[Matthias Politycki]] * [[Josef Ponten]] * [[Oliver Pötzsch]] * [[Peter Prange]] *[[Richard David Precht]] * [[Ernst Preczang]] * [[Carl du Prel]] * [[Otfried Preußler]] == R == * [[Wilhelm Raabe]] (ps. ''Jakob Corvinus'') * [[Gottlieb Rabener]] *[[Fritz J. Raddatz]] * [[Sigismund von Radecki]] *[[Cay Rademacher]] * [[Otto Rahn]] * [[Rudolf Erich Raspe]] * [[Sven Regener]] * [[Gustav Regler]] * [[Hans Rehfisch]] * [[Marcel Reich-Ranicki]] * [[Frank Maria Reifenberg]] * [[Christa Reinig]] * [[Erich Maria Remarque]] * [[Ludwig Renn]] (1889-1979) * [[Christian Reuter]] * [[Fritz Reuter]] * [[Fanny zu Reventlow]] *Johann Paul Friedrich Richter ([[Jean Paul]]) *[[Ralf Rothmann]] * [[Wilhelm Heinrich Riehl]] * [[Luise Rinser]] * [[Sophie von La Roche]] * [[Jan-Uwe Rogge]] * [[Friedrich Gerhard Rohlfs]] * [[Herbert Rosendorfer]] * [[Hans-Ulrich Rudel]] *[[Eugen Ruge]] * [[Joseph Roth]] * [[Patrick Roth]] *[[Gina Ruck-Pauquèt]] *[[Peter Rühmkorf]] == S == * [[Nelly Sachs]] * [[Ernst Sander (pisatelj)|Ernst Sander]] *[[Maria Schamoni]] * [[Edzard Schaper]] * [[Lena Schätte]] * [[Frank Schätzing]] * [[Joseph Victor von Scheffel]] *[[Caroline Schelling]] *[[Roland Schimmelpfennig]] * [[Friedrich Schlegel]] * [[Carl Felix von Schlichtegroll]] * [[Bernhard Schlink]] * [[Christoph Schmid|Christoph von Schmid]] *[[Arno Schmidt]] *[[Peter Schneider]] *[[Reinhold Schneider]] *[[Utta Schneider]] (ps. [[Utta Danelle]]) * [[Wolfdietrich Schnurre]] *[[Ingo Schulze]] * [[Gustav Schwab]] * [[Ulrike Schweikert]] * [[W. G. Sebald]] /[[Winfried Georg Sebald]] * [[Carl Seelig]] * [[Richard Seewald]] * [[Anna Seghers]] * [[Ina Seidel]] * [[Jan-Philipp Sendker]] *[[Albert Sergel]] (1876-1946) *[[Jan Arnošt Smoler]] (''Johann Ernst Schmaler'') *[[Ilse von Stach]] * [[Enno Stahl]] * [[Hermann Stahl]] * [[Adolf Stahr]] * [[Hermann Stehr]] * [[Andreas Steinhöfel]] * [[Theodor Storm]] * Johano Strasser * [[Botho Strauß]] * [[Erwin Strittmatter]] *[[Thomas Strittmatter]] (1961-95) * [[Hermann Sudermann]] * [[Patrick Süskind]] == T == * [[Max Tau]] *[[Lisa Tetzner]] * [[Ludwig Thoma]] * [[Ludwig Tieck]] * [[Uwe Timm]] * [[B. Traven|Bruno Traven]] * [[Hans-Ulrich Treichel]] *[[Ilja Trojanow]] * [[Karl Richard Tschon]] * [[Kurt Tucholsky]] == U == * [[Karl Heinrich Ulrichs]] * [[Fritz von Unruh]] == V == *[[Regula Venske]] *[[Clara Viebig]] * [[Richard Voss]] * [[Christian August Vulpius]] == W == * [[Wilhelm Heinrich Wackenroder]] * [[Herwarth Walden]] * [[Alissa Walser]] * [[Martin Walser]] * [[Ana Wambrechtsamer]] (avstr. na Slov.) *[[Uwe Wandrey]] * [[Frank Wedekind]] *[[Norbert Wehr]] * [[Erich Weinert]] (1890-1953) * [[Peter Weiss (pisatelj)|Peter Weiss]] * [[Ehm Welk]] * [[Liselotte Welskopf-Henrich]] *[[Christopherj Martin Wielander]] *[[Thomas Willmann]] *[[Bettina Wilpert]] *[[Gero von Wilpert]] * [[Karl Gottlieb von Windisch]] *[[Gabriele Wohmann]] (ps. [[Guyot]]) * [[Christa Wolf]] *[[Friedrich Wolf]] *[[Klaus-Peter Wolf]] * [[Ror Wolf]] * [[Uwe Wolff (kulturolog)|Uwe Wolff]] * [[Wolf Wondratschek]] == Z == * [[Juli Zeh]] * [[Philipp von Zesen]] * [[Carl Zuckmayer]] * [[Arnold Zweig]] == Glej tudi == * [[Nemška književnost]] * [[Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma]] * [[Seznam nemških pesnikov]] *[[seznam nemških dramatikov]] * [[Seznam avstrijskih pisateljev]] * [[Seznam švicarskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Pisatelji]] [[Kategorija:Nemški pisatelji|*]] g3pnmogqhz4bkvnuxnlj0wp6qj0xrhj Seznam nemških pesnikov 0 33515 6740635 6664308 2026-08-21T21:15:31Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6740635 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Ernst Moritz Arndt]] *[[Jean Arp|Hans Arp]] *[[Arnfrid Astel]] *[[Hartman von Aue]] *[[Rose Ausländer]] == B == *[[Ernst Bacmeister]] *[[Hugo Ball]] (nemško-švicarski) *[[Johannes R. Becher]] *[[Gottfried Benn]] *[[Werner Bergengruen]] *F.W. Bernstein *[[Wolf Biermann]] *[[Heinrich Blücher]] *[[Robert Blum]] *[[Johannes Bobrowski]] *[[Jörg Bong]] *[[Valeri Brainin]] *[[Stefan Brecht]] (nem.-amer.) *[[Clemens Brentano]] *[[Rolf Dieter Brinkmann]] *[[Gottfried August Bürger]] *[[Wilhelm Busch]] == C == *[[Walter Calé]] *[[Friedrich von Canitz]] *[[Paul Celan]] *[[Adelbert von Chamisso]] *[[Matthias Claudius]] *[[Karl Philipp Conz]] *[[Peter Cornelius]] == D == *[[Simon Dach]] *[[Felix Dahn]] *[[Theodor Däubler]] *[[Richard Dehmel]] *[[Annette von Droste-Hülshoff]] == E == *[[Johann Peter Eckermann]] *[[Dietrich Eckart]]? *[[Hans Heinrich Ehrler]] *[[Günter Eich]] *[[Joseph Freiherr von Eichendorff]] *[[Ludwig Eichrodt]] *[[Gerrit Engelke]] *[[Hans Magnus Enzensberger]] (1929–2022) *[[Wolfram von Eschenbach]] *[[Hermann Essig]] *[[Hanns Heinz Ewers]] == F == *[[Gerhard Falkner]] *[[August Heinrich Hoffmann von Fallersleben]] *[[Gustav Theodor Fechner]] *[[Johann Georg Fischer (pesnik)|Johann Georg Fischer]] *[[Theodor Fontane]] *[[Heinrich Frauenlob]] *[[Ferdinand Freiligrath]] *[[Erich Fried]] == G == *[[Emanuel Geibel]] *[[Christian Fürchtegott Gellert]] *[[Stefan George]] *[[Jens Gerlach]] (1926-90) *[[Heinrich Wilhelm von Gerstenberg]] *[[Johann Wilhelm Ludwig Gleim]] *[[Johann Wolfgang von Goethe]] *[[Yvan Goll]] *[[Eugen Gomringer]] (1925-2025) *[[Matthias Göritz]] *[[Günter Grass]] *[[Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen]] *[[Durs Grünbein]] *[[Andreas Gryphius]] == H == *[[Ulla Hahn]] *[[Sylvia von Harden]] *[[Ernst Hardt]] *[[Georg Philipp Harsdörffer]] *[[Julius Hart]] *[[Otto Erich Hartleben]] *[[Peter Härtling]] *[[Walter Hasenclever]] *[[Wilhelm Hauff]] *[[Friedrich Hebbel]] *[[Johann Peter Hebel]] *[[Heinrich Heine]] *[[Emmy Hennings]] (1885–1948) *[[Johann Gottfried Herder]] *[[Stephan Hermlin]] *[[Georg Herwegh]] *[[Georg Heym]] *[[Wolfgang Hilbig]] *[[Jakob van Hoddis]] *[[Friedrich Hölderlin]] *[[Karl von Holtei]] *[[Ludwig Christoph Heinrich Hölty]] *[[Carl Hülsenbeck]] *[[Arno Holz]] *[[Harald Holz]] *[[Hrotsvitha]] *[[Ricarda Huch]] *[[Peter Huchel]] *[[Richard Huelsenbeck]] == I == *[[Kurt Ihlenfeld]] == J == *[[Johann Georg Jacobi]] == K == *[[Erich Kästner]] *[[Hans Keilson]] (1909–2011) (nem.-nizoz.) *[[Justinus Kerner]] *[[Rainer Kirsch]] *[[Sarah Kirsch]] *[[Wulf Kirsten]] *[[Ewald Christian von Kleist]] *[[Thomas Kling]] *[[Friedrich Gottlieb Klopstock]] *[[Josef Kohler]] *[[Theodor Körner (avtor)|(Carl) Theodor Körner]] *[[Arnold Krieger]] *[[Karl Krolow]] (1915–1999) *[[Michael Krüger (pisatelj)|Michael Krüger]] *[[Günter Kunert]] *[[Reiner Kunze]] == L == *[[Else Lasker-Schüler]] *[[Josef Lauff]] *[[Georg Christian Lehms]] *[[Hans Leip]] *[[Hans Leybold]] *[[Detlev von Liliencron]] *[[Till Lindemann]] *[[Oskar Loerke]] *[[Wolfram Lotz]] == M == *[[Johann Samuel Magnus]] *Dorothea Von Schlegel (rojena [[Brendel Mendelssohna]]) *[[Agnes Miegel]] *[[Alfred Mombert]] (1872-1942) *[[Richard Mondt]] *[[Christian Morgenstern]] *[[Eduard Mörike]] *[[Salomon Hermann Mosenthal]] *[[Herrmann Mostar]] *[[Erich Mühsam]] *[[Herta Müller]] *[[Börries von Münchhausen]] *[[Thomas Murner]] == N == *[[Philipp Nicolai]] *[[Notker]] *[[Novalis]] == O == *[[Mary Ocher]] *[[Martin Opitz]] == P == *[[Petrus Paganus]] *[[Bert Papenfuß]] *[[August von Platen]] *[[Matthias Politycki]] *[[Jakob Immanuel Pyra]] == R == *[[Christa Reinig]] *[[Johann von Rist]] *[[Ralf Rothmann]] *[[Ludwig Rubiner]] *[[Friedrich Rückert]] == S == *[[Hans Sachs]] (čevljar, 16. stoletje) *[[Nelly Sachs]] *[[Adolf Friedrich von Schack]] *[[Karl Friedrich Schäfer]] *[[Joseph Victor von Scheffel]] *[[August Wilhelm Schlegel]] *[[Dorothea von Schlegel]] (rojena Brendel Mendelssohna) *[[Johann Adolf Schlegel]] *[[Johann Elias Schlegel]] *[[Karl Wilhelm Friedrich Schlegel|(Karl Wilhelm) Friedrich Schlegel]] *[[Reinhold Schneider]] *[[Inge Schwenkner]] *[[Kurt Schwitters]] *[[Reinhard Sorge]] *[[Der von Sounegge]] *[[Friedrich Spee]] *[[Ernst Stadler]] *[[Hermann Stehr]] *[[Karl Stieler]] *[[Friedrich Leopold zu Stolberg-Stolberg]] *[[August Stramm]] *[[Gottfried von Straßburg]] == T == *[[Bernhard Thiersch]] ? *[[Ludwig Tieck]] == U == *[[Ludwig Uhland]] *[[Fritz von Unruh]] == V == *[[Heinrich von Veldeke]] *[[Walther von der Vogelweide]] *[[Johann Heinrich Voss]] == W == *[[Jan Wagner]] *[[Georg Rudolf Weckherlin]] *[[Erich Weinert]] *[[Emil Rudolf Weiß]] *[[Zacharias Werner]] *[[Christoph Martin Wieland]] *[[Ror Wolf]] == Z == *[[Philipp von Zesen]] == Glej tudi == * [[Nemška književnost]] * [[Seznam nemških pisateljev]] *[[seznam nemških dramatikov]] * [[Seznam avstrijskih pesnikov]] * [[Seznam švicarskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Pesniki]] [[Kategorija:Nemški pesniki|*]] euud644tlutmzreqsi55xgj82kr0dqc Operacija Nevihta 0 41299 6740421 6738927 2026-08-21T14:05:39Z FunRun49 264235 Razširitev vsebine poglavja Potek operacije z ustreznim virom. 6740421 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Operacija Nevihta | place = Hrvaška, Bosanska krajina | image = [[File:Map 49 - Croatia - Operation Oluja, 4-8 August 1995.jpg|250px]] | partof = Hrvaška osamosvojitvena vojna | date = 4.-7. avgust 1995 | result = Hrvaška in bošnjaška zmaga, <br> povrnitev večine okupiranega ozemlja, <br> prekinitev obleganja Bihača | combatants_header = Udeleženci | combatant1 = [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Hrvaška]]<br /> [[File:Flag of Bosnia and Herzegovina (1992–1998).svg|25px]] [[Bosna in Hercegovina]]<br /> [[File:Flag of the Croatian Republic of Herzeg-Bosnia.svg|25px]] [[Herceg-Bosna]] | combatant2 = [[File:State Flag of Serbian Krajina (1991).svg|25px]] [[Republika Srbska Krajina]]<br /> [[File:Flag of the Republika Srpska.svg|25px]] [[Republika Srbska]]<br />[[File:Flag of the Autonomous Province of Western Bosnia (1993–1995).svg|25px]] [[Avtonomna pokrajina Zahodna Bosna]] | commander1 = [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Franjo Tuđman]]†<br /> [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Ante Gotovina]]<br /> [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Zvonimir Červenko]]†<br /> [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Mladen Markač]]<br /> [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Petar Stipetić]]†<br /> [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Rahim Ademi]]<br /> [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Miljenko Crnjac]]<br /> [[File:Flag of Croatia.svg|25px]] [[Mirko Norac]]<br /> [[File:Flag of the Croatian Republic of Herzeg-Bosnia.svg|25px]] [[Mate Boban]]<br /> [[File:Flag of Bosnia and Herzegovina (1992–1998).svg|25px]] [[Atif Dudakovic]] <br /> | commander2 = [[File:Flag of the Republika Srpska.svg|25px]] [[Milan Martić]]<br /> [[File:Flag of the Republika Srpska.svg|25px]] [[Milan Babić]]<br /> [[File:Flag of the Republika Srpska.svg|25px]] [[Mile Mrkšić]]†<br /> [[File:Flag of the Republika Srpska.svg|25px]] [[Čedo Bulat]]<br /> [[File:Flag of the Republika Srpska.svg|25px]] [[Ratko Mladić]]<br />[[File:Flag of the Autonomous Province of Western Bosnia (1993–1995).svg|25px]] [[Fikret Abdić]] | caption = Zemljevid operacije Nevihta<br />{{legend inline|#b89835|Hrvaška}} {{legend inline|#b5666b|RSK}} {{legend inline|#628d3e|Bosna in Hercegovina}} | units1 = [[File:Flag of Croatian Army.svg|25px]] [[Hrvaška vojska]]<br />[[File:Flag of Croatian Defence Council.svg|25px]] [[HVO]]<br />[[File:Flag of Croatian Police.svg|25px]] [[Hrvaška policija]]<br />[[File:Flag of the Army of the Republic of Bosnia and Herzegovina.svg|23px]] [[Vojska Republike Bosne i Hercegovine]] | units2 = [[File:War Flag of Serbian Krajina.svg|25px]] [[Vojska Republike Srbske krajine]]<br/>[[File:Patch of the Army of Republika Srpska.svg|25px]] [[Vojska Republike Srpske]] | strength1 = [[File:Flag of Croatian Army.svg|25px]] 130.000 vojakov<br/> [[File:Flag of the Army of the Republic of Bosnia and Herzegovina.svg|25px]] 3.000 vojakov | strength2 = [[File:War Flag of Serbian Krajina.svg|border|25px]] 30.000–38.000<br/> [[File:Logo of the National Defense Of Western Bosnia.png|25px]] 4.000–5.000 vojakov | casualties1 = Human rights watch: 174-190 Ranjeni: 1430 | casualties2 = Human rights watch: 410 vojakov 112 civilistov ICTY: 324 civilistov Srbske navedbe: 1900 civilistov Ranjeni: 4000 }} '''Operacija Nevihta''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Operacija Oluja'') je bila [[vojaška operacija]], ki sta jo izvedli hrvaška vojska ter policija in je potekala med 4. in 7. avgustom 1995. Z uničenjem samooklicane [[Srbska republika Krajina|Srbske republike Krajine]] je bil povrnjen nadzor nad večjim delom okupiranih ozemelj [[Hrvaška|Hrvaške]], s čemer se je zaključila [[hrvaška osamosvojitvena vojna]]. Operacija Nevihta je bila prav tako odločilen faktor za končanje vojne v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], saj je prekinila srbsko obleganje bosanske enklave v Bihaču, kar je zagotovilo zagon za odločilno skupno hrvaško-bošnjaško ofenzivo. Predhodnici operacije Nevihta sta bili bila uspešno izvedeni [[operacija Blisk]] v Zahodni Slavoniji in operacija Leto 1995 v Bosni in Hercegovini. Slednja je iz bosanske smeri delno obkrožila Knin, s čemer so bili ustvarjeni pogoji za operacijo Nevihta, ki se je odvila le nekaj dni kasneje. [[Slika:Map of Republika Srpska Krajina.png|thumb|Območje (rdeče) Srbske republike Krajine, v akciji je bilo osvobojeno vse razen slavonskega dela.]] == Potek operacije == Operacija Nevihta se je začela ob zori 4. avgusta 1995 z usklajenim napadom približno 130.000–150.000 pripadnikov hrvaške vojske (HV) in specialne policije na več kot 600 kilometrov dolgi fronti, ki je potekala od Like in Korduna do Banovine ter severne Dalmacije. Namesto osredotočenja na eno samo smer napada je hrvaško poveljstvo izvedlo več hkratnih prebojev, s katerimi je razbilo obrambni sistem Vojske Republike Srbske Krajine in preprečilo učinkovito premeščanje njenih rezerv. Posebej pomemben je bil prodor specialne policije prek gorovja Velebit proti Gračacu, medtem ko so gardijske brigade iz smeri Bosanskega Grahova in Glamoča hitro napredovale proti Kninu ter ga 5. avgusta zavzele po zlomu zunanjega obrambnega obroča. Istočasno so se na severnem delu bojišča odvijali siloviti spopadi za Glino, Petrinjo in druga prometna vozlišča, kjer je bil odpor mestoma precej močnejši, vendar so hrvaške enote z obkoljevanjem in prekinjanjem komunikacij postopoma razbile posamezne korpuse oborženih sil Republike Srbske Krajine. K uspehu operacije je prispeval tudi pritisk Armade Republike Bosne in Hercegovine iz bihaškega žepa, ki je s sočasnimi napadi vezal srbske sile na drugi strani meje in dodatno otežil njihovo usklajeno obrambo. Do večera 7. avgusta je organiziran odpor RSK večinoma razpadel, hrvaške sile pa so ponovno vzpostavile nadzor nad večino zasedenega ozemlja, pri čemer so posamezne čistilne operacije proti preostalim žepom odpora trajale še nekaj dni po uradnem zaključku ofenzive.<ref>{{Navedi splet |last=Marijan |first=Davorin |date=2007. Hrvatski dokumentarno-memorialni centar: Zagreb |title=Oluja. |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/6985011}}</ref> Kljub pozivu hrvaškega vodstva srbskim civilistom, naj ne zapuščajo Hrvaške, jih je večji del pobegnil v [[Bosna|Bosno]] in [[Srbija|Srbijo]], Hrvati ocenjujejo da jih je bilo 90.000 ljudi, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] okrog 150.000, srbski viri pa trdijo da jih je bilo 200.000-250.000. Eden izmed pomembnih faktorjev, ki je prispeval k begu srbskega prebivalstva je bil pisni ukaz predsednika RSK Milana Martića 4. avgusta 1995 za organizirano evakuacijo iz občin Knin, Benkovac, Obrovac, Drniš in Gračac. Ta dokument sicer pojasnjuje velik del množičnega odhoda, ne pa vseh razlogov zanj, saj so se številni odhodi zgodili zaradi tudi zaradi spopadov ali strahu.<ref>{{Navedi splet |last=Zoran |date=2026-08-05 |title=Martićeva zapovijed za evakuaciju Srba prvog dana Oluje |url=https://www.tvbec.at/2026/08/05/marticeva-zapovijed-evakuacija-srba-oluja-1995/ |access-date=2026-08-18 |website=TV Wien / TV Beč |language=en-GB}}</ref> 5. avgust je bil kasneje razglašen za hrvaški državni praznik [[dan zmage in domovinske hvaležnosti]] (Dan pobjede i domovinske zahvalnosti). == Vojni zločini in civilne žrtve == Število civilnih žrtev v operaciji Nevihta je sporno. Državno tožilstvo Republike Hrvaške trdi, da je bilo med bitko in takoj po njej ubitih 214 civilistov – 156 v 24 primerih vojnih zločinov in nadaljnjih 47 kot žrtve umora. Hrvaški helsinški odbor to trditev izpodbija in poroča, da je bilo po operaciji Nevihta ubitih 677 civilistov, večinoma starejših ljudi, ki so ostali, medtem ko je dodatnih 837 srbskih civilistov navedenih kot pogrešanih. Ko je bilo njihovo poročilo predloženo kot dokaz, ga je Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) zavrnilo zaradi neutemeljenih izjav in dvojnih vnosov. Drugi viri navajajo, da so hrvaške sile po nadaljevanju ofenzive v operaciji Nevihta na Bosno ubile še 181 žrtev in jih pokopale v množičnem grobu v Mrkonjić Gradu. Srbski viri navajajo 1192 mrtvih ali pogrešanih civilistov. Tožilci ICTY so število smrtnih žrtev med civilisti določili na 324. Hrvaški vladni uradniki ocenjujejo, da je bilo med operacijo ubitih 42 hrvaških civilistov. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Operation Storm|operacija Nevihta}} * [https://snv.hr/oluja-u-haagu/media/sg1/sg1-04-vojna-operacija-oluja-hr.pdf Vojna operacija Oluja i poslije: izvještaj]. Hrvaški Helsinški odbor za človekove pravice. Zagreb, 2001 * [https://web.archive.org/web/20171029122956/http://vijesti.hrt.hr/125351/analiza-akcije-oluja Analiza akcije Nevihta], HRT (arhivirana stran) {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} == Sklici == [[Kategorija:Vojaške operacije|Nevihta]] [[Kategorija:Hrvaška osamosvojitvena vojna]] [[Kategorija:Leto 1995]] khppndxkgwhojzcn774zn12pxfpwj8o Dinozavri 0 44241 6740676 6718431 2026-08-22T06:47:54Z Yerpo 8417 /* Odkritja v Severni Ameriki */ slo 6740676 wikitext text/x-wiki {{Short description|Skupina plazilcev}} {{Automatic taxobox | name = Dinozavri | fossil_range = {{fossilrange|237|0|[[Trias|Pozni trias]]–[[Holocen|recentno]], 233,23 – 0 Mya | |earliest=243 |PS=(razpon vsebuje [[ptiči|ptiče]]) }} | image = Dinosauria diversity.png | display_parents = 7 | taxon = Dinosauria | authority = [[Richard Owen|Owen]], 1842 | subdivision_ranks = Glavne skupine | subdivision = *{{extinct}}[[Ornithischia]] (ornitishiji) *[[Saurischia]] (zavrishiji) **{{extinct}}[[Sauropodomorpha]] (zavropodomorfi) **[[Theropoda]] (teropodi) ***Različne izumrle skupine ***[[Aves]] (ptiči) {{Collapse top|title=Dinozavri in možni dinozavri negotove pripadnosti|left=yes|padding=0|border=0|border2=0|bg=clear|bg2=clear}} *{{extinct}}''[[Agnosphytis]]''? *{{extinct}}''[[Alwalkeria]]'' *{{extinct}}''[[Chilesaurus]]'' *{{extinct}}''[[Chindesaurus]]'' *{{extinct}}''[[Daemonosaurus]]'' *{{extinct}}''[[Eodromaeus]]'' *{{extinct}}''[[Nhandumirim]]'' *{{extinct}}''[[Nyasasaurus]]''? *{{extinct}}''[[Pisanosaurus]]''? *{{extinct}}''[[Smok (archosaur)|Smok]]''? *{{extinct}}''[[Tawa hallae|Tawa]]'' *{{extinct}}''[[Thecospondylus]]'' *{{extinct}}[[Herrerasauria]]<ref>Matthew G. Baron; Megan E. Williams (2018). "A re-evaluation of the enigmatic dinosauriform Caseosaurus crosbyensis from the Late Triassic of Texas, USA and its implications for early dinosaur evolution". Acta Palaeontologica Polonica. 63. {{doi|10.4202/app.00372.2017}}.</ref><ref>Andrea Cau (2018). [https://www.paleoitalia.it/wp-content/uploads/2024/03/01_Cau_2018_BSPI_571.pdf "The assembly of the avian body plan: a 160-million-year long process"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241203102744/https://www.paleoitalia.it/wp-content/uploads/2024/03/01_Cau_2018_BSPI_571.pdf |date=December 3, 2024 }} (PDF). Bollettino della Società Paleontologica Italiana. 57 (1): 1–25. <!-- the doi is broken {{doi|10.4435/BSPI.2018.01}}.--></ref> *{{extinct}}[[Silesauridae]]? <small>([[parafiletska]]?)</small><ref>{{Cite journal|last1=Ferigolo|first1=Jorge|last2=Langer |first2=Max C. |date=2007|title=A Late Triassic dinosauriform from south Brazil and the origin of the ornithischian predentary bone |journal=Historical Biology |volume=19|issue=1|pages=23–33 |doi=10.1080/08912960600845767 |bibcode=2007HBio...19...23F |s2cid=85819339|issn=0891-2963}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Langer |first1=Max C. |last2=Ferigolo |first2=Jorge |date=2013 |title=The Late Triassic dinosauromorph ''Sacisaurus agudoensis'' (Caturrita Formation; Rio Grande do Sul, Brazil): anatomy and affinities |url=https://sp.lyellcollection.org/content/379/1/353 |journal=Geological Society, London, Special Publications |language=en |volume=379 |issue=1 |pages=353–392 |doi=10.1144/SP379.16 |bibcode=2013GSLSP.379..353L |s2cid=131414332 |issn=0305-8719 |archive-date=August 14, 2021 |access-date=March 26, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210814015927/https://sp.lyellcollection.org/content/379/1/353 |url-status=live }}</ref><ref name="cabreira2016">{{cite journal |last1=Cabreira |first1=S.F. |last2=Kellner |first2=A.W.A.|last3=Dias-da-Silva|first3=S.|last4=da Silva |first4=L.R. |last5=Bronzati |first5=M. |last6=de Almeida Marsola |first6=J.C. |last7=Müller|first7=R.T.|last8=de Souza Bittencourt |first8=J. |last9=Batista |first9=B.J. |last10=Raugust |first10=T. |last11=Carrilho |first11=R.|date=2016|title=A Unique Late Triassic Dinosauromorph Assemblage Reveals Dinosaur Ancestral Anatomy and Diet |journal=Current Biology|volume=26|issue=22|pages=3090–3095 |doi=10.1016/j.cub.2016.09.040 |pmid=27839975 |doi-access=free |first12=A. |last12=Brodt |first13=M.C.|last13=Langer|bibcode=2016CBio...26.3090C | issn = 0960-9822}}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Müller|first1=Rodrigo Temp |last2=Garcia |first2=Maurício Silva |date=August 26, 2020|title=A paraphyletic 'Silesauridae' as an alternative hypothesis for the initial radiation of ornithischian dinosaurs |journal=Biology Letters |volume=16 |issue=8 |article-number=20200417 |doi=10.1098/rsbl.2020.0417 |pmid=32842895|pmc=7480155|doi-access=free}}</ref> {{collapse bottom}} }} [[Slika:Neognathae.jpg|alt=montage of four birds|sličica|[[Ptiči|Ptice]] so leteči dinozavri in [[Filogenija|filogenetska]] [[taksonomija]] vključuje več kot 11.000 obstoječih vrst v skupini Dinosauria.]] '''Dinozavri''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Dinosauria''') so raznolika skupina [[plazilci|plazilcev]],{{refn|group=op|name=cold-blooded|Dinozavri (vključno s pticami) so člani [[klada|naravne skupine]] [[plazilci|plazilcev]] (Reptilia). Njihova biologija se ne ujema natančno z zastarelim [[Razred (biologija)|razredom]] Reptilia iz [[Carl Linnaeus|Linejeve taksonomije]], ki je vključeval hladnokrvne [[amnioti|amniote]] brez dlake ali perja. Ker je bila Linejevska taksonomija zasnovana za razvrščanje sodobnih živali, še preden sta se razvili vedi o evoluciji in paleontologiji, ne upošteva izumrlih vrst z vmesnimi lastnostmi med tradicionalnimi razredi.}} ki pripadajo [[klad]]u '''Dinosauria'''. Pojavili so se v [[Geološka časovna lestvica|obdobju]] [[Trias|triasa]], pred približno 243 do 233,23 [[Megaanum|milijoni let]], čeprav je natančen izvor in čas [[Dinozavri#Evolucijska zgodovina|evolucije dinozavrov]] še vedno predmet aktivnih raziskav. Po [[Triasno-jursko izumrtje|triasno-jurskem izumrtju]] pred 201,3 milijoni let so postali prevladujoči kopenski [[vretenčarji]], kar se je nadaljevalo skozi obdobji [[Jura|jure]] in [[Kreda|krede]]. [[Fosil|Fosilni]] zapisi kažejo, da so [[Ptiči|ptice]] [[Feathered dinosaur|operjeni dinozavri]], [[Evolucija ptic|ki so se razvili]] iz zgodnejših [[Teropodi|teropodov]] v [[Jura|pozni juri]], in predstavljajo edino vejo dinozavrov, ki je preživela, [[Kredno–terciarno izumrtje|kredno-paleogensko izumrtje]] pred približno 66 milijoni let. Dinozavre zato lahko delimo na '''ptičje dinozavre'''—ptice—in izumrle '''neptičje dinozavre''', ki vključujejo vse izumrle dinozavre razen ptic. Dinozavri se razlikujejo s [[taksonomija|taksonomskega]], [[Morfologija (biologija)|morfološkega]] in [[Ekologija|ekološkega]] vidika. Z več kot 11.000 danes živečimi [[Vrsta (biologija)|vrstami]], sodijo ptice med najbolj raznolike skupine vretenčarjev. [[Paleontologija|Paleontologi]] so s pomočjo fosilnih dokazov identificirali več kot 900 različnih [[Rod (biologija)|rodov]] in več kot 1.000 različnih vrst neptičjih dinozavrov. Dinozavri so zastopani na vseh celinah, tako z živimi vrstami (pticami) kot s fosilnimi ostanki. Večji del 20. stoletja, še preden so bile ptice prepoznane kot dinozavri, je večina znanstvene skupnosti menila, da so bili dinozavri počasni in [[Hladnokrvnost|hladnokrvni]]. Vendar pa raziskave po letu 1970 kažejo, da so bili dinozavri aktivne živali s pospešenim [[Presnova|metabolizmom]] številnimi prilagoditvami za družbeno vedenje. Nekateri so bili [[Rastlinojedec|rastlinojedi]], drugi [[mesojed|mesojedi]]. Dokazi kažejo, da so vsi dinozavri [[oviparnost|legli jajca]] in da je bila gradnja [[Gnezdo|gnezd]] skupna značilnost mnogih dinozavrov, tako ptičjih kot neptičjih. Prve fosile dinozavrov so prepoznali v začetku 19. stoletja, ime »dinozaver« (pomeni »grozni kuščar«) pa je leta 1842 skoval sir [[Richard Owen]], da bi označil te »velike fosilne kuščarje«. Ime je kombinacija [[grščina|grškega]] izraza ''deinos'' (»strašen« ali »grozen«) in ''sauros'' (»kuščar« ali »plazilec«). Od takrat so sestavljena okostja fosilnih dinozavrov glavna atrakcija v muzejih po vsem svetu, dinozavri pa so postali trajen del [[Popularna kultura|popularne kulture]], zahvaljujoč predvsem [[film]]u [[Jurski park (film)|Jurski park]] in poljudnoznanstvenim knjigam. Trajno zanimanje javnosti za te živali je prineslo znatna sredstva za raziskave o dinozavrih, mediji pa redno poročajo o novih odkritjih. Najbolj znamenito pa je postalo odkritje odlično ohranjenega pernatega dinozavra na [[Kitajska|Kitajskem]], ki je okrepilo teorijo o [[evolucija|evolucijski]] povezavi med dinozavri in [[ptiči]]<ref>Hutchinson J.R. [http://www.ucmp.berkeley.edu/diapsids/avians.html Are birds really dinosaurs?] Dinobuzz, University of California Museum of Paleontology. {{ikona en}}</ref>. Izraz dinozaver se neuradno uporablja tudi za označevanje kakršnihkoli prazgodovinskih [[plazilci|plazilcev]], na primer [[dimetrodon]]a, [[pterozaver|pterozavrov]], [[pleziozaver|pleziozavrov]] in [[ihtiozaver|ihtiozavrov]], čeprav ne pripadajo dinozavrom. Sledi dinozavrov so našli tudi na [[Kras (področje)|Krasu]] in v [[Istra|Istri]], v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.geocities.com/paleocarniolica/adriadino.htm |title=Najdbe kosti krednih dinozavrov na območju Istre in Krasa |accessdate=2006-01-16 |archive-date=2009-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090407084716/http://www.geocities.com/paleocarniolica/adriadino.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> V letu 2002 je [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] o njih organiziral mednarodno razstavo »Dinozavri Krasa in Istre«.<ref>{{navedi poročilo|publisher = ZRC SAZU|year=2003|title=Poročilo o delu 2002|issn=1408-6360 |url=https://zrc-sazu.si/sites/default/files/LetopisZRC%20SAZU_2002.pdf|pp=11}}</ref> == Definicija == V [[Filogenija|filogenetski nomenklaturi]] so dinozavri običajno opredeljeni kot skupina, ki jo sestavljajo [[najbližji skupni prednik]] (''MRCA'', ''most recent common ancestor'') ''[[Triceratops|Triceratopsa]]'' in [[Ptiči|sodobnih ptic]] (Neornithes) ter vsi njihovi potomci.<ref name=MJB04dino/> Predlagano je bilo tudi, da se Dinosauria opredeli glede na MRCA med [[Megalosaurus|megalozavrom]] in [[Iguanodon|iguanodonom]], ker sta bila to dva od treh rodov, ki jih je Richard Owen navedel, ko je prvič opredelil skupino Dinosauria.<ref name=olshevsky2000/> Obe definiciji zajemata iste znane rodove: Dinosauria = [[Ornitishiji|Ornithischia]] + [[Saurischia]]. Ta razdelitev vključuje več glavnih skupin, kot so, kot so [[Ankylosauria|ankilozavri]] (oklepni rastlinojedi štirinožci), [[Stegosauria|stegozavri]] (ploščati rastlinojedi štirinožci), [[Ceratopsia|ceratopsi]] (dvonožni ali štirinožni rastlinojedi z vratnimi naborki), [[Pachycephalosauria|pahikefalozavri]] (dvonožni rastlinojedi z debelimi lobanjami), [[Ornithopoda|ornitopodi]] (dvonožni ali štirinožni rastlinojedi, vključno z »[[Hadrosauridae|račje kljuni]]«), [[teropodi]] (večinoma dvonožni mesojedi, kamor spadajo tudi ptice) in [[Sauropodomorpha|zavropodomorfe]] (večinoma veliki rastlinojedi štirinožci z dolgimi vratovi in repi).<ref name="Letal05"/> Ptice so edini danes živeči dinozavri. V tradicionalni [[taksonomija|taksonomiji]] so ptice veljale za ločen [[Razred (biologija)|razred]], ki se je razvil iz dinozavrov. Vendar pa večina sodobnih [[Paleontolog|paleontologov]] zavrača tradicionalni način razvrščanja, ki temelji predvsem na anatomski podobnosti, in daje prednost [[Filogenija|filogenetski]] taksonomiji. V tem sistemu je vsaka skupina opredeljena kot skupek vseh potomcev določenega izvornega rodu.<ref>{{navedi splet |url=https://evolution.berkeley.edu/evolibrary/article/evo_10 |url-status=live |title=Using the tree for classification |website=Understanding Evolution |publisher=[[University of California]] |location=[[Berkeley, California|Berkeley]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20190831003846/https://evolution.berkeley.edu/evolibrary/article/evo_10 |archive-date=August 31, 2019 |access-date=October 14, 2019}}</ref> Ptice spadajo v podskupino dinozavrov [[Maniraptora]], ki so del [[Coelurosauria|coelurozavrov]], ti pa sodijo med teropode, ki so pripadniki skupine [[Saurischia|zavrishiji]].<ref name=KP04/> Raziskava Matthewa G. Barona, [[David B. Norman|Davida B. Normana]] in Paula M. Barretta iz leta 2017, je predlagala radikalno prenovo sistematike dinozavrov. Filogenetska analiza Barona ''in sodelavcev'' je pokazala, da je skupina ornitshijev bližje [[Theropoda|teropodom]] kot Sauropodomorpha, kar je v nasprotju s tradicionalnim združevanjem teropodov in sauropodomorfov. Po tej novi razlagi bi sauropodi in njihove sorodne skupine izpadli iz tradicionalne definicije dinozavrov, zato so Dinosauria na novo opredelili kot zadnjega skupnega prednika ''[[Triceratops horridus]]'', ''[[Domači vrabec|Passer domesticusa]]'' (domači vrabec) in ''[[Diplodok|Diplodocus carnegii]]'' (diplodok) ter vseh njegovih potomcev, da bi zagotovili, da sauropodi in njihovi sorodniki ostanejo vključeni med dinozavre. Prav tako so oživili klad [[Ornithoscelida]], ki vključuje skupino, sestavljeno iz ornitshijev in zeropodov.<ref name="NYT-201703222">{{Navedi novice|last=Wade|first=Nicholas|authorlink=Nicholas Wade|title=Shaking Up the Dinosaur Family Tree|date=March 22, 2017|url=https://www.nytimes.com/2017/03/22/science/dinosaur-family-tree.html|work=[[The New York Times]]|location=[[New York City|New York]]|issn=0362-4331|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180407234942/https://www.nytimes.com/2017/03/22/science/dinosaur-family-tree.html|archivedate=April 7, 2018|accessdate=October 30, 2019}}</ref><ref name="NAT-201703222">{{Navedi časopis|last=Baron|first=Matthew G.|last2=Norman|first2=David B.|author-link2=David B. Norman|last3=Barrett|first3=Paul M.|year=2017|title=A new hypothesis of dinosaur relationships and early dinosaur evolution|url=https://archive.org/details/nature-uk_2017-03-23_543_7646/page/501|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|location=London|publisher=[[Nature Research]]|volume=543|issue=7646|pages=501–506|bibcode=2017Natur.543..501B|doi=10.1038/nature21700|issn=0028-0836|pmid=28332513}}</ref> === Splošen opis === [[File:LA-Triceratops mount-2.jpg|thumb|upright=1.15|left|Okostje ''[[Triceratops|Triceratopsa]]'' v [[Natural History Museum of Los Angeles County|Naravoslovnem muzeju okrožja Los Angeles]]]] Glede na splošno definicija so dinozavri [[Archosauria|arhozavri]] z zadnjimi okončinami pokončno pod telesom.<ref name=DFG97/> Druge prazgodovinske živali, kot so [[Pterozaver|pterozavri]], [[Mosasauridae|morski kuščarji]], [[Plesiosauria|ihtiozavri]], [[Pleziozaver|pleziozavri]] in ''[[Dimetrodon]]'', čeprav jih ljudje pogosto zmotno štejejo med dinozavre, taksonomsko ne spadajo v to skupino. Pterozavri so z dinozavri le oddaljeno sorodni, saj pripadajo kladu [[Avemetatarsalia|Ornithodira]]. Druge omenjene skupine pa so, tako kot dinozavri in pterozavri, del klada [[Sauropsida]] (plazilci in ptice), razen rodu ''Dimetrodon'', ki pripada skupini [[Synapsida|sinapsidov]] (sesalcem podobni plazilci). Nobena od teh skupin ni imela zadnjih okončin pokončno pod telesom, ki je značilna za prave dinozavre.<ref name=DL90/> Dinozavri so bili prevladujoči kopenski [[vretenčarji]] v [[Mezozoik|mezozoiku]], zlasti v obdobjih [[Jura|jure]] in [[Kreda|krede]]. V tem času so bile druge skupine živali po velikosti in [[Ekološka niša|ekoloških nišah]] precej omejene, npr. [[sesalci]] so redko presegli velikost domače mačke in so večinoma živeli kot majhni plenilci.<ref name=MM97/> Dinozavri so že od nekdaj prepoznani kot izjemno raznolika skupina: do leta 2018 je bilo zanesljivo določenih več kot 900 rodov neptičjih dinozavrov, z 1.124 vrst do leta 2016. Ocenjuje se, da je ohranjenih fosilnih zapisov za približno 1.850 rodov, od katerih jih je skoraj 75% še neodkritih,<ref name="Genera900">{{cite journal |last1=Tennant |first1=Jonathan P. |last2=Chiarenza |first2=Alfio Alessandro |last3=Baron |first3=Matthew |title=How has our knowledge of dinosaur diversity through geologic time changed through research history? |journal=PeerJ |date=19 February 2018 |volume=6 |article-number=e4417 |doi=10.7717/peerj.4417|pmid=29479504 |pmc=5822849 |doi-access=free }}</ref><ref name="Howmany">{{cite journal |last1=Starrfelt |first1=Jostein |last2=Liow |first2=Lee Hsiang |title=How many dinosaur species were there? Fossil bias and true richness estimated using a Poisson sampling model |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences |date=2016 |volume=371 |issue=1691 |article-number=20150219 |doi=10.1098/rstb.2015.0219|pmid=26977060 |pmc=4810813 }}</ref><ref name="Wang&Dodson"/> in da je skupno število rodov, ki so kdaj obstajali, približno 3.400.<ref name=russell1995/> Po ocenah iz leta 2016 je število vrst dinozavrov, ki so živeli v mezozoiku, med 1.543 in 2.468,<ref>{{cite journal |last1=Starrfelt |first1=Jostein |last2=Liow |first2=Lee Hsiang |year=2016 |title=How many dinosaur species were there? Fossil bias and true richness estimated using a Poisson sampling model |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society B]] |location=London |publisher=[[Royal Society]] |volume=371 |issue=1691 |article-number=20150219 |doi=10.1098/rstb.2015.0219 |issn=0962-8436 |pmc=4810813 |pmid=26977060}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/most-dinosaur-species-are-still-undiscovered/|url-status=live |url-access=registration |last=Black |first=Riley |title=Most Dinosaur Species Are Still Undiscovered |website=[[National Geographic News]] |date=March 23, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306214843/https://www.nationalgeographic.com/science/article/most-dinosaur-species-are-still-undiscovered/ |archive-date=March 6, 2021 |access-date=June 6, 2021}}</ref> medtem ko danes poznamo okoli 10.806 vrst ptic, ki predstavljajo živeče (ptičje) dinozavre.<ref>{{cite journal|last1=Gill|first1=F.|last2=Donsker|first2=D.|last3=Rasmussen|first3=P.|title=Welcome|year=2021|journal=IOC World Bird List 11.1.|url=https://www.worldbirdnames.org/new/|archive-date=July 30, 2023|access-date=January 25, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20230730175525/https://www.worldbirdnames.org/new/|url-status=live}}</ref> Dinozavri, tako izumrli kot sodobne ptice, so bili zelo raznoliki. Nekateri so bili rastlinojedi, drugi mesojedi, mnogi pa vsejedi. Med njimi so bili tudi specializirani jedci semen, rib ali žuželk. Sprva so bili vsi dinozavri dvonožni (kot sodobne ptice), nekatere skupine pa so se kasneje razvile v štirinožne. Skupini, kot sta ''[[Anchisaurus]]'' in ''[[Iguanodon|Iguanodo]]'', sta se lahko gibali tako na dveh kot na štirih nogah. Značilne anatomske spremembe, kot so rogovi in grebeni, so pogosta lastnost dinozavrov, nekatere izumrle vrste pa so imele tudi koščeni oklep. Čeprav so najbolj znani rodovi sloveli po velikosti, je bilo veliko mezozojskih dinozavrov majhnih, primerljivih z velikostjo človeka, sodobne ptice pa so večinoma še manjše. Dinozavri so danes razširjeni na vseh celinah. Fosilni zapisi kažejo, da so dosegli svetovno razširjenost že v [[Jura|zgodnji juri]] dosegli svetovno razširjenost.<ref name=MacLeod>{{cite journal |last1=MacLeod |first1=Norman |last2=Rawson |first2=Peter F. |last3=Forey |first3=Peter L. |last4=Banner |first4=FT |last5=Boudagher-Fadel |first5=MK |last6=Bown |first6=PR |last7=Burnett |first7=JA |last8=Chambers |first8=P |last9=Culver |first9=S |last10=Evans |first10=SE |last11=Jeffery |first11=C |last12=Kaminski |first12=MA |last13=Lord |first13=AR |last14=Milner |first14=AC |last15=Milner |first15=AR |last16=Morris |first16=N |last17=Owen |first17=E |last18=Rosen |first18=BR |last19=Smith |first19=AB |last20=Taylor |first20=PD |last21=Urquhart |first21=E |last22=Young |first22=JR |display-authors=3 |year=1997 |title=The Cretaceous–Tertiary biotic transition |journal=[[Journal of the Geological Society]] |location=London |publisher=[[Geological Society of London]] |volume=154 |issue=2 |pages=265–292 |doi=10.1144/gsjgs.154.2.0265|bibcode=1997JGSoc.154..265M |s2cid=129654916 |issn=0016-7649}}</ref> Sodobne ptice živijo v skoraj vseh okoljih – od kopenskih do morskih. Obstajajo tudi dokazi, da so nekateri neptičji dinozavri (npr. [[Microraptor|mikroraptor]]) lahko leteli ali jadrali, medtem ko so imeli drugi, kot so [[Spinosauridae|spinozavridi]], polvodni način življenja.<ref name=theropods/> === Značilne anatomske lastnosti === [[File:Dromaeosaurus skull en.svg|thumb|right|Diagram tipične arhozavrske lobanje - lobanja ''[[Dromaeosaurus|Dromaeosaurusa]]'']] [[File:Sprawling and erect hip joints - horizontal.svg|thumb|Primerjava kolčnih sklepov in drže zadnjih okončin pri:(od leve proti desni) tipičnih [[Plazilci|plazilcih]] (razširjena drža), dinozavrih in [[Sesalci|sesalcih]] (pokončna drža), ter [[Rauisuchia]] (stebrna drža)]] Čeprav so novejša paleontološka odkritja otežila oblikovanje enotnega seznama značilnosti, ki bi jih imeli vsi dinozavri, večina do danes odkritih vrst deli določene spremembe v okostju, značilne za okostja njihovih arhozavrskih prednikov ali pa izhajajo iz starejših dinozavrov, ki so te spremembe že imeli. Čeprav so se pri kasnejših skupinah dinozavrov te značilnosti dodatno spreminjale, te veljajo značilne za klad Dinosauria. Najzgodnejši dinozavri so jih imeli in jih prenesli na svoje potomce. Takšne spremembe, ki izvirajo iz zadnjega skupnega prednika določene taksonomske skupine, imenujemo [[Sinapomorfija|sinapomorfije]].<ref name="B012"/> Podrobna analiza sorodstvenih razmerij arhozavrov, ki jo je opravil [[Sterling Nesbitt]]<ref name=nesbitt2011/> je potrdila ali razkrila dvanajst nedvoumnih sinapomorfij (nekatere so poznali že prej). Dinozavri so imeli zadnje noge pokončno pod telesom, podobno kot večina sodobnih [[Sesalci|sesalcev]], kar jih razlikuje od večine drugih plazilcev, katerih okončine segajo bočno od telesa.<ref name="Holland1909" /> Takšna drža je bila mogoča zaradi stransko usmerjene odprtine v medenici (običajno odprt kolčni sklep) in notranje usmerjene glave stegnenice.<ref name="MJB00" /> Ta pokončna drža je omogočila, da so zgodnji dinozavri lažje dihali med gibanjem, kar jim je verjetno omogočilo večjo vzdržljivost in aktivnost kot t. i. »plazečim« plazilcem.<ref name="RC05" /> Pokončne okončine so verjetno tudi prispevale k [[Evolucija|razvoju]] večjih teles, saj so zmanjšale upogibne obremenitve na okončinah.<ref name="TKMB07" /> Nekateri arhozavri, ki niso bili dinozavri, so tudi imeli pokončne okončine, vendar z drugačno zgradbo kolčnega sklepa (»stebrna drža«), pri kateri se je zgornja kolčna kost zavrtela navzven, tako da je tvorila previsno polico, namesto da bi stegnenica sedla v sklepno odprtino.<ref name="TKMB07" /> == Zgodovina raziskav== {{glavni|Zgodovina odkrivanja dinozavrov}} ===Predznanstvena zgodovina=== Fosili dinozavrov so ljudem znani že tisočletja, čeprav njihove prave narave niso prepoznali. Kitajci so jih imeli za [[Chinese dragon|zmajeve]] kosti in jih kot take tudi zapisovali. Na primer, delo ''[[Kronike Huajanga]]''&nbsp;({{zh|t=華陽國志|labels=no}}), [[geografski leksikon]], ki ga je sestavil [[Čang Ču]]&nbsp;({{zh|t=常璩|labels=no}}) v času [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodne dinastije Jin]] (265–316), poroča o odkritju zmajevih kosti v kraju Wucheng v provinci [[Sichuan]] Province.<ref name=dong1992/> Vaščani v osrednji [[Kitajska|Kitajski]] že dolgo izkopavajo okamenela »zmajeva okostja« in jih uporabljajo v [[tradicionalna kitajska medicina|tradicionalni medicini]].<ref name=BBCdinobonemed/> V [[Evropa|Evropi]] pa so fosile dinozavrov običajno razlagali kot ostanke velikanov ali drugih biblijskih bitij.<ref name=benton2000>{{harvnb|Paul|2000|pp=10–44|loc=chpt. 1: "A Brief History of Dinosaur Paleontology" by Michael J. Benton.}}</ref> ===Zgodnje raziskave dinozavrov=== [[File:William Buckland c1845.jpg|thumb|upright|left|[[William Buckland]]]] Opisi kosti učenjakov, ki jih danes prepoznavamo kot dinozavrske, so se prvič pojavili v Angliji konec 17. stoletja. Del kosti, danes znane kot stegnenica dinozavra ''[[Megalosaurus]]'',<ref name=WAS97/> so leta 1676 našli v kamnolomu apnenca v [[Cornwell, Oxfordshire|Cornwellu]], blizu [[Chipping Norton|Chipping Nortona]] (Oxfordshire). Kost je preučil [[Robert Plot]], profesor kemije na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] in prvi kustos [[Ashmolov muzej|Ashmolovega muzeja]]. Leta 1677 je o njej pisal v knjigi ''The Natural History of Oxford-shire''.<ref>{{harvnb|Plot|1677|pp=131–139; illus. opp. p. 142, fig. 4}}</ref> Plot je ugotovil, da gre za spodnji del stegnenice zelo velike živali, prevelike, da bi pripadala kateri koli znani vrsti. Zato je menil, da je kost pripadal [[Titan (mitologija)|Titanu]] ali kateri drugi vrsta velikana iz legend.<ref>{{harvnb|Plot|1677|p=[https://archive.org/details/naturalhistoryo00plot/page/131/mode/1up]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.oum.ox.ac.uk/learning/pdfs/plot.pdf |title=Robert Plot |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |year=2006 |website=Learning more |publisher=[[Oxford University Museum of Natural History]] |location=Oxford |archive-url=https://web.archive.org/web/20061001094736/http://www.oum.ox.ac.uk/learning/pdfs/plot.pdf |archive-date=October 1, 2006 |access-date=November 14, 2019}}</ref> Leta 1699 je [[Edward Lhuyd]], prijatelj [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]], izdal knjigo ''Lithophylacii Britannici ichnographia'', prvo znanstveno razpravo o fosilu, ki ga danes štejemo za dinozavra. V njem je opisal in poimenoval [[zob]] zavropoda, "[[Rutellum|Rutellum impicatum]]",<ref name=L99/><ref name=DS02/> najden pri Caswellu, blizu [[Witney]]a, Oxfordshire.<ref name=G45/> [[File:Dinosaur coining of the word in 1841.jpg|thumb|[[Richard Owen|Sir Richard Owen]] je skoval izraz »dinozaver« v revidirani različici svojega predavanja na srečanju [[British Association for the Advancement of Science]] leta 1841.]] Med letoma 1815 in 1824 je [[William Buckland]], prvi profesor geologije na Univerzi v Oxfordu, zbral več fosilnih kosti vrste ''Megalosaurus'' in postal prvi znanstvenik, ki je opisal neptičjega dinozavra v [[Znanstvena revija|znanstveni reviji]].<ref name=WAS97/><ref name=buckland1824/> Drugi neptičji rod, ''[[Iguanodon]]'', naj bi leta 1822 odkrila [[Mary Ann Mantell]], žena angleškega geologa [[Gideon Mantell|Gideona Mantella]], čeprav je to sporno, saj nekateri zgodovinarji menijo, da je Gideon fosile našel že prej. Mantell je opazil, da so fosili podobni kostem sodobnih [[legvan|legvanov]], in leta 1825 je svoje ugotovitve objavil.<ref name=GM25/><ref name=HDS97/> Raziskovanje teh »velikih fosilnih kuščarjev« je kmalu vzbudilo veliko zanimanje evropskih in ameriških znanstvenikov. Leta 1842 je angleški paleontolog Richard Owen skoval izraz »dinosaur«, s katerim je opisal »posebno vejo ali podred zavrskih plazilcev«, ki so jih takrat odkrivali v Angliji in drugod po svetu.<ref name=":2">{{navedi splet |date=2017-04-28 |title=The 'birth' of dinosaurs |url=https://morethanadodo.com/2017/04/28/the-birth-of-dinosaurs/ |access-date=2023-03-15 |website=More Than A Dodo |archive-date=March 14, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314201255/https://morethanadodo.com/2017/04/28/the-birth-of-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref><ref name=":3">{{navedi novice |date=October 16, 2015 |title=The Birth of Dinosaurs: Richard Owen and Dinosauria |url=https://blog.biodiversitylibrary.org/2015/10/the-birth-of-dinosaurs-richard-owen-and-dinosauria.html |access-date=March 15, 2023 |website=Biodiversity Heritage Library |archive-date=March 14, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314201310/https://blog.biodiversitylibrary.org/2015/10/the-birth-of-dinosaurs-richard-owen-and-dinosauria.html |url-status=live }}</ref><ref name=":4">{{navedi knjigo |last1=Brett-Surman |first1=M. K. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=Hugh+Torrens+Dinosauria+Owen&pg=PA25 |title=The Complete Dinosaur |last2=Holtz |first2=Thomas R. |last3=Farlow |first3=James O. |date=June 27, 2012 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-00849-7 |page=25 }}</ref><ref name=Owen1841/><ref>{{cite Merriam-Webster|Dinosauria|access-date=November 10, 2019}}</ref> Izraz izhaja iz [[Stara grščina|stare grščine]] {{ety|grc|''[[wikt:δεινός|δεινός]]'' (deinos)|grozen, mogočen ali strašno velik||''[[wikt:σαῦρος|σαῦρος]]'' (sauros)|kuščar ali plazilec}}.<ref name=Owen1841/><ref name=LSJ/> Čeprav se pogosto razlaga, da ime namiguje na zobe in kremplje, strašne lastnosti dinozavrov, je Owen želel poudariti tudi njihovo velikost in veličino.<ref name=FBS97/> Owen je ugotovil, da so do tedaj znani rodovi, ''Iguanodon'', ''Megalosaurus'' in ''[[Hylaeosaurus]]'', imeli skupne značilnosti, zato jih je združil v posebno taksonomsko skupino. Po pojasnilu britanskega geologa in zgodovinara [[Hugh Torrens|Hugha Torrensa]], je Owen o fosilnih plazilcih predaval že leta 1841 na srečanju [[British Association for the Advancement of Science]], vendar takrat še ni uporabil izraza »dinozaver« niti jih ni prepoznal kot ločeno skupino plazilcev. Ime Dinosauria je prvič uvedel šele v revidirani različici svojega predavanja, objavljeni aprila 1842.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> S podporo [[Albert Saško-Coburško-Gothski|princa Alberta]], soproga [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]], je Owen ustanovil [[Prirodoslovni muzej, London|Prirodoslovni muzej v Londonu]], kjer je razstavil nacionalno zbirko fosilov dinozavrov ter druge naravoslovne in geološke eksponate.<ref name=owen94>{{harvnb|Rupke|1994}}</ref> ===Odkritja v Severni Ameriki=== {{multiple image | align = left | perrow = 2/1 | total_width = 300 | caption_align = center | image1 = Edcope.jpg | caption1 = [[Edward Drinker Cope]] | image2 = OthnielCharlesMarsh.jpg | caption2 = [[Othniel Charles Marsh]] }} Leta 1858 je [[William Parker Foulke]] odkril prvega znanega ameriškega dinozavra, v jamah z [[lapor]]jem v mestu [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfield]] v [[New Jersey]]u. (Čeprav so bile fosilne kosti najdene že prej, takrat njihova prava narava še ni bila prepoznana.) Bitje je dobilo ime ''[[Hadrosaurus|Hadrosaurus foulkii]]''. To odkritje je bilo izjemno pomembno, saj je bil ''Hadrosaurus'' eden prvih skoraj popolnih okostij dinozavra, ki so jih našli (prvi je bil odkrit leta 1834 v Angliji) ), in jasno je bilo, da je hodil po dveh nogah. To je bila tedaj revolucionarna ugotovitev, saj so znanstveniki do takrat verjeli, da so dinozavri hodili po štirih nogah, kot kuščarji. Foulkejevo odkritje je sprožilo velik val zanimanja za dinozavre v Združenih državah, obdobje, ki je pozneje dobilo ime »dinozavrska manija«<ref name=weishampel06>{{cite journal |last1=Prieto-Marquez |first1=Albert |last2=Weishampel |first2=David B. |last3=Horner |first3=John R. |date=March 2006 |title=The dinosaur ''Hadrosaurus foulkii'', from the Campanian of the East Coast of North America, with a reevaluation of the genus |url=https://app.pan.pl/archive/published/app51/app51-077.pdf |url-status=live |journal=Acta Palaeontologica Polonica |location=Warsaw |publisher=Institute of Paleobiology, Polish Academy of Sciences |volume=51 |issue=1 |pages=77–98 |issn=0567-7920 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190622113255/https://app.pan.pl/archive/published/app51/app51-077.pdf |archive-date=June 22, 2019 |access-date=November 5, 2019}}</ref> Najbolj znan primer te »manije« je silovito tekmovanje med paleontologoma [[Edward Drinker Cope|Edwardom Drinkerjem Copom]] in [[Othniel Charles Marsh|Othnielem Charlesom Marshem]], ki sta si več desetletij prizadevala, kdo bo prvi odkril več novih vrst dinozavrov. To tekmovanje je postalo znano kot [[vojne kosti]]. Njuno rivalstvo je trajalo več kot 30 let in se končalo leta 1897, ko je Cope umrl, potem ko je za iskanje dinozavrov porabil vse svoje premoženje. Zaradi njunih grobo izvedenih izkopavanj je bilo številno dragoceno gradivo poškodovano ali uničeno, saj so njuni delavci pogosto uporabljali [[dinamit]] za odkrivanje kosti. Sodobni paleontologi takšne metode ocenjujejo kot neprimerne, ker uničujejo fosile in geološke plasti, ki nosijo pomembne podatke. Kljub temu sta Cope in Marsh izjemno prispevala k razvoju paleontologije: Marsh je odkril 86 novih vrst dinozavrov, Cope pa 56, kar skupaj pomeni 142 novih vrst. Copova zbirka fosilov je danes shranjena v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeje]] v New Yorku,Marshova pa v [[Peabody Museum of Natural History]] na [[Univerza Yale|Univerzi Yale]].<ref name=Holmes/> === Renesansa dinozavrov === [[Druga svetovna vojna]] je povzročila prekinitev paleontoloških raziskav; po vojni se je raziskovalna pozornost vse bolj usmerjala k fosilnim sesalcem namesto k dinozavrom, ki so se jih takrat predstavljali kot počasne in hladnokrvne.<ref name="taylor2010">{{cite journal |last1=Taylor |first1=M.P. |title=Sauropod dinosaur research: a historical review |journal=Geological Society, London, Special Publications |year=2010 |volume=343 |issue=1 |pages=361–386 |doi=10.1144/SP343.22|bibcode=2010GSLSP.343..361T |s2cid=910635 }}</ref><ref name="Naish">{{navedi knjigo |last=Naish |first=D. |year=2009 |title=The Great Dinosaur Discoveries |url=https://archive.org/details/greatdinosaurdis0000nais_n0n8 |pages=[https://archive.org/details/greatdinosaurdis0000nais_n0n8/page/88 89]–93 |publisher=A & C Black Publishers Ltd. |location=London, UK |isbn=978-1-4081-1906-8}}</ref> Konec 1960ih, pa je področje raziskav dinozavrov doživelo nov val aktivnosti, ki traja še danes.<ref name="arbour2018">{{cite journal |last1=Arbour |first1=V. |year=2018 |title=Results roll in from the dinosaur renaissance |url=https://archive.org/details/science_2018-05-11_360_6389/page/611 |journal=Science |volume=360 |issue=6389 |page=611 |doi=10.1126/science.aat0451|bibcode=2018Sci...360..611A |s2cid=46887409 }}</ref> Več študij je spodbudilo to novo obdobje raziskav. Najprej je [[John Ostrom]] odkril ptici podobnega [[dromaeosauridae|dromaeozavrida]] teropoda ''[[Deinonychus]]'' in ga opisal leta 1969. Njegova anatomija je kazala, da je šlo za aktivnega plenilca, ki je bil verjetno toplokrvni, kar je močno nasprotovalo takrat prevladujoči podobi dinozavrov.<ref name="taylor2010"/> Hkrati je [[Robert T. Bakker]] objavil serijo študij, ki so prav tako zagovarjale aktivni življenjski slog dinozavrov na podlagi anatomskih in ekoloških dokazov (glej {{section link||Fiziologija}}),<ref name="bakker1968"/><ref name="bakker1972"/>, ki jih je kasneje povzel v njegovi knjigi iz leta 1986 ''[[The Dinosaur Heresies]]''.<ref name=bakker86>{{harvnb|Bakker|1986}}</ref> [[File:Dr. Bob Bakker with Dino.jpg|thumb|left|Paleontolog [[Robert T. Bakker]] ob postavljenem okostju [[Tyrannosauridae|tiranozavrida]] (''[[Gorgosaurus|Gorgosaurus libratus]]'')]] Nova znanstvena spoznanja so bila podprta z naraščajočim številom odkritij dinozavrov. Paleontologi so začeli raziskovati nova pomembna najdišča, prej neraziskana območja, med njimi Indijo, Južno Ameriko, Madagaskar, Antarktiko in predvsem Kitajsko. Med teropodi, savropodomorfi in ornithishiji je število poimenovanih rodov začelo eksponentno naraščati v 1990ih letih.<ref name="Genera900"/> Leta 2008 so opisali več kot 30 novih vrst dinozavrov v enem letu.<ref name="benton2008"/> Savropodomorfi so doživeli nadaljnje povečanje števila novih opisov v 2010ih; med letoma 2009 in 2020 je bilo povprečno poimenovanih 9,3 novih vrst na leto. Tako je bilo med letoma 1990 in 2020 poimenovanih več savropodomorfov kot v celotni zgodovini raziskovanja pred tem.<ref name="cashmore2020">{{cite journal |last1=Cashmore |first1=D.D. |last2=Mannion |first2=P.D. |last3=Upchurch |first3=P. |last4=Butler |first4=R.J. |year=2020 |title=Ten more years of discovery: revisiting the quality of the sauropodomorph dinosaur fossil record |journal=Palaeontology |volume=63 |issue=6 |pages=951–978 |doi=10.1111/pala.12496|bibcode=2020Palgy..63..951C |s2cid=219090716 |doi-access=free }}</ref> Nova najdišča so prispevala tudi boljšo kakovost fosilov. Vse več novih vrst je bilo opisanih na podlagi popolnejših okostij, včasih tudi na več primerkih iste vrste. Boljši primerki fosilov so tako pripomogli k temu, da so nove vrste redkeje razglašene za neveljavne.<ref name="benton2008">{{cite journal |last1=Benton |first1=M.J. |year=2008 |title=Fossil quality and naming dinosaurs |journal=Biology Letters |volume=4 |issue=6 |pages=729–732 |doi=10.1098/rsbl.2008.0402|pmid=18796391 |pmc=2614166 }}</ref> Azijska najdišča so dala najbolj popolne primerke fosilov teropodov,<ref name="cashmore2019">{{cite journal |last1=Cashmore |first1=D.D. |last2=Butler |first2=R.J. |year=2019 |title=Skeletal completeness of the non-avian theropod dinosaur fossil record |journal=Palaeontology |volume=62 |issue=6 |pages=951–981 |doi=10.1111/pala.12436|s2cid=197571209 |doi-access=free |bibcode=2019Palgy..62..951C }}</ref> medtem ko so severnoameriška najdišča dala največ popolnih primerkov savropodomorfov.<ref name="cashmore2020"/> Pred obdobjem t. i. dinozavrske renesanse so bili dinozavri večinoma razvrščeni po tradicionalnem sistemu kategorij [[Linnejeva taksonomija|Linnejeve taksonomije]]. Renesanso je spremljala vse širša uporaba [[kladistika|kladistike]], bolj objektivne metode razvrščanja, ki temelji na sorodstvenih odnosih in skupnih značilnostih. Kladistika se je izkazala za izjemno uporabno pri preučevanju sistematike in evolucije dinozavrov. Med drugim pomaga premostiti težave, ki izhajajo iz pogosto nepopolnega in fragmentarnega fosilnega zapisa.<ref name="holtz1997">{{navedi knjigo |last1=Holtz |first1=T.R. Jr. |last2=Brett-Surman |first2=M.K. |year=1997 |chapter=The Taxonomy and Systematics of Dinosaurs |title=The Complete Dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington |pages=209–223 |isbn=978-0-253-33349-0 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Hk5ecvEv0GcC&pg=PA209}}</ref><ref name="NYT-20161208">{{navedi novice |last=St. Fleur |first=Nicholas |title=That Thing With Feathers Trapped in Amber? It Was a Dinosaur Tail |url=https://www.nytimes.com/2016/12/08/science/dinosaur-feathers-amber.html |url-status=live |url-access=registration |date=December 8, 2016 |department=Trilobites |work=The New York Times |location=New York |issn=0362-4331 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831181949/https://www.nytimes.com/2016/12/08/science/dinosaur-feathers-amber.html |archive-date=August 31, 2017 |access-date=December 8, 2016}}</ref> Referenčna dela, ki povzemajo stanje raziskav dinozavrov, kot je knjiga [[David B. Weishampel|Davida B. Weishampela]] in sodelavcev ''[[The Dinosauria]]'', so znanje naredila bolj dostopno<ref name="lockley2000">{{cite journal |last1=Lockley |first1=M.G. |last2=Wright |first2=J.L. |year=2000 |title=Reading About Dinosaurs – An Annotated Bibliography of Books |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-geoscience-education_2000-03_48_2/page/166 |journal=Journal of Geoscience Education |volume=48 |issue=2 |pages=167–178 |doi=10.5408/1089-9995-48.2.167|bibcode=2000JGeEd..48..167L |s2cid=151426669 }}</ref> in spodbudila nadaljnje zanimanje za raziskovanje dinozavrov. Objavi prve in druge izdaje ''The Dinosauria'' v letih 1990 in 2004 ter preglednega članka [[Paul Sereno|Paula Serena]] iz leta 1998 sta spremljali tudi porast števila objavljenih [[filogenetsko drevo|filogenetskih dreves]] dinozavrov.<ref name="lloyd2008">{{cite journal |last1=Lloyd |first1=G.T. |last2=Davis |first2=K.E. |last3=Pisani |first3=D. |last4=Tarver |first4=J.E. |last5=Ruta |first5=R. |last6=Sakamoto |first6=M. |last7=Hone |first7=D.W.E. |last8=Jennings |first8=R. |last9=Benton |first9=M.J. |year=2008 |title=Dinosaurs and the Cretaceous Terrestrial Revolution |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=275 |issue=1650 |pages=2483–2490 |doi=10.1098/rspb.2008.0715|pmid=18647715 |pmc=2603200 }}</ref> === Odkritja v Sloveniji === Prve ostanke dinozavrov v [[Slovenija|Sloveniji]] so našli leta 1999 ob gradnji [[Avtocesta A1|avtoceste]] pri [[Kozina|Kozini]] na Krasu. Gre za ostanke hadrozavrov in majhnih teropodnih dinozavrov.<ref name="mmc" /> V kamninah zgornjekredne starosti so našli kose zdrobljenih kosti in številne dobro ohranjene zobe, ki so pripadali rastlinojedim hadrozavrom in mesojedim dromeozavrom.<ref name="STA">{{navedi splet | title=Ostanki dinozavrov tudi na slovenskih tleh | website=STAznanost| date=2020-02-10 | url=https://znanost.sta.si/2725772/ostanki-dinozavrov-tudi-na-slovenskih-tleh | access-date=2025-11-24}}</ref> Istega leta je zbiralec fosilov Franc Pajtler v [[Stranice|kamnolomu Stranice]] pod Pohorjem našel majhen košček kosti,<ref name="STA" /> ki je pripadal rastlinojedemu dinozavru.<ref name="mmc">{{navedi splet | publisher=MMC RTV Slovenija| title=Pred 200 leti je ime dobil prvi dinozaver – megalozaver | website=Pred 200 leti je ime dobil prvi dinozaver – megalozaver | date=2024-02-21 | url=https://cist-hudo.rtvslo.si/clanek/hudo-za-prebrat/pred-200-leti-je-ime-dobil-prvi-dinozaver-megalozaver/699040 | access-date=2025-11-24}}</ref> ===Mehka tkiva in ohranjanje molekul=== [[File:Dakota skin impression.jpg|thumb|Odtis kože primerka ''[[Edmontosaurus]]'', odkrite leta 1999]] Fosili dinozavrov niso omejeni le na kosti, temveč vključujejo tudi odtise ali mineralizirane ostanke kožnih ovojev, organov in drugih tkiv. Med temi se najlažje ohranijo kožni ovoji, zgrajeni iz [[Keratin|keratina]], saj ima ta beljakovina zaradi svojega prečno vezanega in [[Hidrofobnost|hidrofobnega]] molekularnega ustroja visoko odpornost proti razgradnji.<ref name="schweitzer2011">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |year=2011 |title=Soft Tissue Preservation in Terrestrial Mesozoic Vertebrates |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=39 |pages=187–216 |doi=10.1146/annurev-earth-040610-133502|bibcode=2011AREPS..39..187S }}</ref> Fosili keratinskih kožnih ovojev ali koščenih kožnih struktur so znani pri večini glavnih skupin dinozavrov. Odtisi luskaste kože so bili odkriti že v 19. stoletju. [[Samuel Beckles]] je leta 1852 odkril sprednjo okončino zavropoda z ohranjeno kožo, ki so jo sprva napačno pripisali krokodilu; leta 1888 jo je Marsh pravilno identificiral, podrobneje pa jo je preučil [[Reginald Hooley]] leta 1917.<ref name="hooley1917"/> Med ornitishiji je Jacob Wortman leta 1884 našel odtise kože na prvem znanem primerku vrste ''[[Edmontosaurus annectens]]'', vendar so bili v veliki meri uničeni med izkopavanjem.<ref name="osborn1912">{{cite journal |first1=H.F. |last1=Osborn |year=1912 |title=Integument of the iguanodont dinosaur ''Trachodon'' |journal=Memoirs of the American Museum of Natural History |volume=1 |pages=33–54}}</ref> Owen in Hooley sta nato v letih 1885 in 1917 opisala odtise kož pri vrstah ''[[Hypsilophodon]]'' in ''Iguanodon''.<ref name="hooley1917">{{cite journal |last1=Hooley |first1=R.W. |year=1917 |title=II—On the Integument of ''Iguanodon bernissartensis'', Boulenger, and of ''Morosaurus becklesii'', Mantell |journal=Geological Magazine |volume=4 |issue=4 |pages=148–150 |doi=10.1017/s0016756800192386 |bibcode=1917GeoM....4..148H |s2cid=129640665 |url=https://zenodo.org/record/1537494 |archive-date=April 15, 2023 |access-date=February 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230415133707/https://zenodo.org/record/1537494 |url-status=live }}</ref> Od takrat so odtise lusk najpogosteje našli pri hadrozavridih. Pri teh dinozavrih so ohranjeni odtisi znani s skoraj celotnega telesa pri več primerkih.<ref name="bell2014">{{navedi knjigo |last1=Bell |first1=P.R. |year=2014 |chapter=A review of hadrosaur skin impressions |editor-last1=Eberth |editor-first1=D. |editor-last2=Evans |editor-first2=D. |title=The Hadrosaurs: Proceedings of the International Hadrosaur Symposium |pages=572–590 |location=Bloomington |publisher=Princeton University Press}}</ref> {{multiple image | align = left | perrow = 1/2 | caption_align = center | image1 = Sinosauropteryx color.jpg | caption1 = Rekonstrukcija barv vrste ''[[Sinosauropteryx]]'' | image2 = Psittacosaurus (Vinther et al. 2016, cropped).png | caption2 = Rekonstrukcija barv vrste ''[[Psittacosaurus]]'' }} Z začetkom v 1990ih so odkritja izjemno ohranjenih fosilov na nahajališčih tipa [[Lagerstätte|Lagerstätten]] (nemško za »ležišče, nahajališče, skladišče«), pomembno prispevala k raziskovanju mehkih tkiv dinozavrov.<ref name="eliason2017">{{cite journal |last1=Eliason |first1=C.M. |last2=Hudson |first2=L. |last3=Watts |first3=T. |last4=Garza |first4=H. |last5=Clarke |first5=J.A. |year=2017 |title=Exceptional preservation and the fossil record of tetrapod integument |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=284 |issue=1862 |pages=1–10 |doi=10.1098/rspb.2017.0556|pmid=28878057 |pmc=5597822 }}</ref><ref name="benton1998">{{cite journal |last1=Benton |first1=M.J. |year=1998 |title=Dinosaur fossils with soft parts |journal=Trends in Ecology & Evolution |volume=13 |issue=8 |pages=303–304 |doi=10.1016/s0169-5347(98)01420-7|pmid=21238317 |bibcode=1998TEcoE..13..303B |url=http://doc.rero.ch/record/14715/files/PAL_E1646.pdf }}</ref> Najpomembnejša med njimi so bila nahajališča [[Biota Jehol|Jehol]] (zgodnja kreda) in [[Biota Yanliao|Yanliao]] (srednja do pozna jura) v severovzhodni Kitajski. Iz teh območij je bilo opisanih več sto primerkov fosilov dinozavrov z ohranjenimi odtisi perjem podobnih struktur. Te primerke so večinoma opisali [[Šing Šu (paleontolog)|Šing Šu]] in sodelavci.<ref name="zhou2017">{{cite journal |last1=Zhou |first1=Z.-H. |last2=Wang |first2=Y. |year=2017 |title=Vertebrate assemblages of the Jurassic Yanliao Biota and the Early Cretaceous Jehol Biota: Comparisons and implications |journal=Palaeoworld |volume=26 |issue=2 |pages=241–252 |doi=10.1016/j.palwor.2017.01.002}}</ref><ref name="norell2005">{{cite journal |last1=Norell |first1=M.A. |last2=Xu |first2=X. |year=2005 |title=Feathered Dinosaurs |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=33 |pages=277–299 |doi=10.1146/annurev.earth.33.092203.122511|bibcode=2005AREPS..33..277N }}</ref> Pri današnjih plazilcih in sesalcih barvo telesa deloma določajo celične strukture [[Melanosom|melanosomi]], majhne strukture v celicah, ki shranjujejo pigment.<ref name="roy2020"/><ref name="vinther2020">{{cite journal |last1=Vinther |first1=J. |year=2020 |title=Reconstructing Vertebrate Paleocolor |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=48 |pages=345–375 |doi=10.1146/annurev-earth-073019-045641|bibcode=2020AREPS..48..345V |s2cid=219768255 |doi-access=free }}</ref> Enake strukture ter kemične sledi melanina so bile odkrite v perju in luskah dinozavrov iz biot Jehol in Yanliao, pri teropodih in ornitishijih.<ref name="zhang2010">{{cite journal |last1=Zhang |first1=F. |last2=Kearns |first2=S.L. |last3=Orr |first3=P.J. |last4=Benton |first4=M.J. |last5=Zhou |first5=Z. |last6=Johnson |first6=D. |last7=Xu |first7=X. |last8=Wang |first8=X. |year=2010 |title=Fossilized melanosomes and the colour of Cretaceous dinosaurs and birds |journal=Nature |volume=463 |issue=7284 |pages=1075–1078 |doi=10.1038/nature08740 |pmid=20107440 |bibcode=2010Natur.463.1075Z |s2cid=205219587 |url=http://oro.open.ac.uk/22432/2/41064696.pdf |archive-date=February 2, 2014 |access-date=February 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202214645/http://oro.open.ac.uk/22432/2/41064696.pdf |url-status=live }}</ref> Te najdbe so omogočile rekonstrukcije dejanske barve dinozavrov, na primer pri vrstah ''[[Sinosauropteryx]]''<ref name="smithwick2017">{{cite journal |last1=Smithwick |first1=F.M. |last2=Nicholls |first2=R. |last3=Cuthill |first3=I.C. |last4=Vinther |first4=J. |year=2017 |title=Countershading and Stripes in the Theropod Dinosaur ''Sinosauropteryx'' Reveal Heterogeneous Habitats in the Early Cretaceous Jehol Biota |journal=Current Biology |volume=27 |issue=21 |pages=3337–3343.e2 |doi=10.1016/j.cub.2017.09.032 |pmid=29107548 |doi-access=free|bibcode=2017CBio...27E3337S |hdl=1983/8ee95b15-5793-42ad-8e57-da6524635349 |hdl-access=free }}</ref> in ''[[Psittacosaurus]]''<ref name="vinther2016">{{cite journal |last1=Vinther |first1=J. |last2=Nicholls |first2=R. |last3=Lautenschlager |first3=S. |last4=Pittman |first4=M. |last5=Kaye |first5=T.G. |last6=Rayfield |first6=E. |last7=Mayr |first7=G. |last8=Cuthill |first8=I.C. |year=2016 |title=3D Camouflage in an Ornithischian Dinosaur |journal=Current Biology |volume=26 |issue=18 |pages=2456–2462 |doi=10.1016/j.cub.2016.06.065 |pmid=27641767 |pmc=5049543|bibcode=2016CBio...26.2456V }}</ref>. Podobne metode so bile nato uporabljene tudi na fosilih iz drugih najdišč.<ref name="roy2020">{{cite journal |last1=Roy |first1=A. |last2=Pittman |first2=M. |last3=Saitta |first3=E.T. |last4=Kaye |first4=T.G. |last5=Xu |first5=X. |year=2020 |title=Recent advances in amniote palaeocolour reconstruction and a framework for future research |journal=Biological Reviews |volume=95 |issue=1 |pages=22–50 |doi=10.1111/brv.12552|pmid=31538399 |pmc=7004074 }}</ref> (Nekateri raziskovalci pa predlagajo, da bi fosilizirani melanosomi lahko bili tudi ostanki bakterij.<ref name="lindgren2015">{{cite journal |last1=Lindgren |first1=J. |last2=Moyer |first2=A. |last3=Schweitzer |first3=M.H. |last4=Sjövall |first4=P. |last5=Uvdal |first5=P. |last6=Nilsson |first6=D.E. |last7=Heimdal |first7=J. |last8=Engdahl |first8=A. |last9=Gren |first9=J.A. |last10=Schultz |first10=B.P. |last11=Kear |first11=B.P. |year=2015 |title=Interpreting melanin-based coloration through deep time: a critical review |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=282 |issue=1813 |article-number=20150614 |pmid=26290071 |doi=10.1098/rspb.2015.0614 |pmc=4632609}}</ref><ref name="schweitzer2015">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |last2=Lindgren |first2=J. |last3=Moyer |first3=A.E. |year=2015 |title=Melanosomes and ancient coloration re-examined: a response to Vinther 2015 (DOI 10.1002/bies.201500018) |journal=BioEssays |volume=37 |issue=11 |pages=1174–1183 |doi=10.1002/bies.201500061|pmid=26434749 |s2cid=45178498 }}</ref>) Vsebina želodcev pri nekaterih dinozavrih iz biot Jehol in Yanliao, ki so bili tesno sorodni pticam, je posredno razkrila podatke o prehrani in zgradbi njihovega prebavnega sistema (npr. o prisotnosti golše).<ref name="zhou2014">{{cite journal |last1=Zhou |first1=Z. |year=2014 |title=The Jehol Biota, an Early Cretaceous terrestrial Lagerstätte: new discoveries and implications |journal=National Science Review |volume=1 |issue=4 |pages=543–559 |doi=10.1093/nsr/nwu055|doi-access=free }}</ref><ref name="oconnor2019">{{cite journal |last1=O'Connor |first1=J.K. |last2=Zhou |first2=Z. |year=2019 |title=The evolution of the modern avian digestive system: insights from paravian fossils from the Yanliao and Jehol biotas |journal=Palaeontology |volume=63 |issue=1 |pages=13–27 |doi=10.1111/pala.12453|s2cid=210265348 }}</ref> Neposredni dokazi o notranji anatomiji so znani pri izjemno ohranjenem primerku ''[[Scipionyx]]'' iz italijanskega nahajališča [[Pietraroja Plattenkalk]], pri katerem so ohranjeni deli črevesja, jeter, mišic in sapnika.<ref name="softtissue"/> [[File:9121 - Milano, Museo storia naturale - Scipionyx samniticus - Foto Giovanni Dall'Orto 22-Apr-2007a.jpg|thumb|Fosil ''[[Scipionyx]]'' z ohranjenim črevesjem, [[Museo Civico di Storia Naturale di Milano|Natural History Museum of Milan]]]] Raziskovalna skupina pod vodstvom [[Mary Higby Schweitzer]], [[Jack Horner (paleontolog)|Jacka Hornerja]] in sodelavcev poročala o različnih primerih ohranjenih mehkih tkiv in beljakovin v fosilih dinozavrov. Leta 1991 so Schweitzer in sodelavci v kosteh [[Tiranozavridi|tiranozavridov]] našli različne mineralizirane strukture, ki so najverjetneje predstavljale [[rdeče krvničke]] in [[Kolagen|kolagenska]] vlakna.<ref name="morell1993">{{cite journal |last1=Morell |first1=V. |year=1993 |title=Dino DNA: the Hunt and the Hype |url=https://archive.org/details/sim_science_1993-07-09_261_5118/page/160 |journal=Science |volume=261 |issue=5118 |pages=160–162 |doi=10.1126/science.8327889|pmid=8327889 |bibcode=1993Sci...261..160M }}</ref><ref name="pawlicki1996">{{cite journal |last1=Pawlicki |first1=R. |last2=Korbel |first2=A. |last3=Kubiak |first3=H. |year=1996 |title=Cells, Collagen Fibrils and Vessels in Dinosaur Bone |journal=Nature |volume=211 |issue=5049 |pages=655–657 |doi=10.1038/211655a0|pmid=5968744 |s2cid=4181847 }}</ref><ref name="pawlicki1998">{{cite journal |last1=Pawlicki |first1=R. |last2=Nowogrodzka-Zagórska |first2=M. |year=1998 |title=Blood vessels and red blood cells preserved in dinosaur bones |journal=Annals of Anatomy - Anatomischer Anzeiger |volume=180 |issue=1 |pages=73–77 |doi=10.1016/S0940-9602(98)80140-4|pmid=9488909 }}</ref> Leta 2005 so Schweitzer in sodelavci poročali, da je stegnenica [[Tyrannosaurus|tiranozavra]] ohranila mehko, prožno tkivo, vključno s [[Krvna žila|krvnimi žilami]], [[Osteon|kostno matrico]] in vezivnim tkivom, ki je ohranilo svojo mikroskopsko zgradbo.<ref name=Schweitzer2005/> Odkritje je nakazovalo, da se lahko originalno mehko tkivo ohrani milijone let, pri čemer je bilo predlaganih več razlag za ta pojav.<ref name="anderson2023">{{cite journal |last1=Anderson |first1=L.A. |year=2023 |title=A chemical framework for the preservation of fossil vertebrate cells and soft tissues |journal=Earth-Science Reviews |volume=240 |article-number=104367 |doi=10.1016/j.earscirev.2023.104367|bibcode=2023ESRv..24004367A |s2cid=257326012 |doi-access=free }}</ref> Kasneje, leta 2009, so Schweitzer in sodelavci poročali, da je stegnenica ''[[Brachylophosaurus|Brachylophosaurusa]]'' ohranila podobne mikroskopske strukture, in analize z [[Imunohistokemija|imunohistokemijo]] (ki temelji na vezavi [[Protitelo|protiteles]]) so pokazale prisotnost beljakovin, kot so kolagen, [[elastin]] in [[laminin]].<ref name="schweitzer2009">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |last2=Zheng |first2=W. |last3=Organ |first3=C.L. |last4=Avci |first4=R. |last5=Suo |first5=Z. |last6=Freimark |first6=L.M. |last7=LeBleu |first7=V.S. |last8=Duncan |first8=M.B. |last9=van der Heiden |first9=M.G. |last10=Neveu |first10=J.M. |last11=Lane |first11=W.S. |last12=Cottrell |first12=J.S. |last13=Horner |first13=J.R. |last14=Cantley |first14=L.C. |last15=Kalluri |first15=R. |last16=Asara |first16=J.M. |year=2009 |title=Biomolecular characterization and protein sequences of the Campanian hadrosaur ''B. canadensis'' |url=https://archive.org/details/sim_science_2009-05-01_324_5927/page/626 |journal=Science |volume=324 |issue=5927 |pages=626–631 |doi=10.1126/science.1165069|pmid=19407199 |bibcode=2009Sci...324..626S |s2cid=5358680 }}</ref> Oba primerka sta dala kolagenska beljakovinska zaporedja, uporabna za [[Molekularna filogenija|molekularne filogenetske analize]], ki so ju, skladno s pričakovanji, uvrstile k pticam.<ref name="schweitzer2009"/><ref name="organ2008">{{cite journal |last1=Organ |first1=C.L. |last2=Schweitzer |first2=M.H. |last3=Zheng |first3=W. |last4=Freimark |first4=L.M. |last5=Cantley |first5=L.C. |last6=Asara |first6=J.M. |year=2008 |title=Molecular Phylogenetics of Mastodon and ''Tyrannosaurus rex'' |url=https://archive.org/details/sim_science_2008-04-25_320_5875/page/498 |journal=Science |volume=320 |issue=5875 |page=499 |doi=10.1126/science.1154284|pmid=18436782 |bibcode=2008Sci...320..499O |s2cid=24971064 }}</ref> Pri obeh fosilih so poročali tudi o ekstrakciji delnih fragmentov DNK,<ref name="schweitzer2013">{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=M.H. |last2=Zheng |first2=W. |last3=Cleland |first3=T.P. |last4=Bern |first4=M. |year=2013 |title=Molecular analyses of dinosaur osteocytes support the presence of endogenous molecules |journal=[[Bone (journal)|Bone]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=52 |issue=1 |pages=414–423 |doi=10.1016/j.bone.2012.10.010 |issn=8756-3282 |pmid=23085295}}</ref> enako tudi pri fosilu ''[[Hypacrosaurus|Hypacrosaurusa]]''.<ref name="bailleul2020">{{cite journal |last1=Bailleul |first1=A.M. |last2=Zheng |first2=W. |last3=Horner |first3=J.R. |last4=Hall |first4=B.K. |last5=Holliday |first5=C.M. |last6=Schweitzer |first6=M.H. |year=2020 |title=Evidence of proteins, chromosomes and chemical markers of DNA in exceptionally preserved dinosaur cartilage |journal=National Science Review |volume=7 |issue=4 |pages=815–822 |doi=10.1093/nsr/nwz206|pmid=34692099 |pmc=8289162 }}</ref> Leta 2015 so Sergio Bertazzo in sodelavci poročali o ohranjenih kolagenskih vlaknih in rdečih krvničkah v osmih fosilih dinozavrov iz krede, ki niso kazali znakov izjemne ohranjenosti, kar je nakazovalo, da bi se mehka tkiva lahko ohranjala pogosteje, kot so domnevali prej.<ref name="bertazzo2015">{{cite journal |last1=Bertazzo |first1=S. |last2=Maidment |first2=S.C.R. |author2-link=Susannah Maidment |last3=Kallepitis |first3=C. |last4=Fearn |first4=S. |last5=Stevens |first5=M.M. |last6=Xie |first6=H.-N. |display-authors=3 |year=2015 |title=Fibres and cellular structures preserved in 75-million-year-old dinosaur specimens |journal=[[Nature Communications]] |volume=6 |article-number=7352 |bibcode=2015NatCo...6.7352B |doi=10.1038/ncomms8352 |issn=2041-1723 |pmc=4468865 |pmid=26056764}}</ref> Predlogi, da te strukture predstavljajo bakterijske [[biofilm|biofilmw]]<ref name="kaye2008">{{cite journal |last1=Kaye |first1=T.G. |last2=Gaugler |first2=G. |last3=Sawlowicz |first3=Z. |year=2008 |title=Dinosaurian Soft Tissues Interpreted as Bacterial Biofilms |journal=PLOS ONE |volume=3 |issue=7 |article-number=e2808 |doi=10.1371/journal.pone.0002808|pmid=18665236 |pmc=2483347 |bibcode=2008PLoSO...3.2808K |doi-access=free }}</ref> so bili zavrnjeni,<ref name="peterson2010">{{cite journal |last1=Peterson |first1=J.E. |last2=Lenczewski |first2=M.E. |last3=Scherer |first3=R.P. |year=2010 |title=Influence of Microbial Biofilms on the Preservation of Primary Soft Tissue in Fossil and Extant Archosaurs |journal=PLOS ONE |volume=5 |issue=10 |article-number=e13334 |bibcode=2010PLoSO...513334P |doi=10.1371/journal.pone.0013334 |doi-access=free |issn=1932-6203 |pmc=2953520 |pmid=20967227}}</ref> vendar pa ostaja možnost navzkrižne kontaminacije, ki jo je težko zanesljivo izključiti.<ref name="buckley2017">{{cite journal |last1=Buckley |first1=M. |last2=Warwood |first2=S. |last3=van Dongen |first3=B. |last4=Kitchener |first4=A.C. |last5=Manning |first5=P.L. |year=2017 |title=A fossil protein chimera; difficulties in discriminating dinosaur peptide sequences from modern cross-contamination |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=284 |issue=1855 |doi=10.1098/rspb.2017.0544|pmid=28566488 |pmc=5454271 }}</ref> == Evolucijska zgodovina == Dinozavri so se od svojih arhozavrskih prednikov ločili v srednjem do poznem [[Trias|triasu]], približno 20&nbsp;milijonov let po uničujočem [[Permsko-triasno izumrtje|permsko-triasnem izumrtju]], ki je pred približno 252&nbsp;milijoni let izbrisalo okoli 96% vseh morskih vrst in 70% kopenskih vretenčarjev.<ref name="KPA" /><ref name="TannerLucas" /> Najstarejši fosili dinozavrov, znani po dobro ohranjenih ostankih, segajo v [[Karnij|karnijsko dobo]] triasnega obdobja.<ref name="griffin2022">{{cite journal |last1=Griffin |first1=C.T. |last2=Wynd |first2=B.M. |last3=Munyikwa |first3=D. |last4=Broderick |first4=T.J. |last5=Zondo |first5=M. |last6=Tolan |first6=S. |last7=Langer |first7=M.C. |last8=Nesbitt |first8=S.J. |last9=Taruvinga |first9=H.R. |year=2022 |title=Africa's oldest dinosaurs reveal early suppression of dinosaur distribution |journal=Nature |volume=609 |issue=7926 |pages=313–319 |doi=10.1038/s41586-022-05133-x |pmid=36045297 |bibcode=2022Natur.609..313G |s2cid=251977824 |issn=0028-0836}}</ref> Po triasu je evolucija dinozavrov potekala vzporedno s spremembami v rastlinstvu in z gibanjem celin. V poznem triasu in zgodnji juri so bile celine še vedno povezane v enotno kopno maso, imenovano [[Pangea]], in po svetu je prevladovala precej enotna dinozavrska favna, sestavljena predvsem iz mesojedih pripadnikov skupine [[Coelophysoidea]] in zgodnjih rastlinojedih [[Sauropodomorpha|zavropodomorfov]].<ref name=HCL04/> V istem obdobju so se močno razširile [[golosemenke]], zlasti [[iglavci]], ki so predstavljali pomemben vir hrane. Zgodnji zavropodomorfi še niso imeli razvitih učinkovitih mehanizmov za obdelavo hrane v ustih, zato so morali hrano razgrajevati šele v prebavnem traktu.<ref name=FS04/> Splošna podobnost dinozavrskih združb se je nadaljevala v srednji in pozni juri, ko so večino plenilcev sestavljali [[Ceratozaver|ceratozavri]], pripadniki [[Megalosavroji|Megalosauroidea]] in [[Alozavroji|Allosauroidea]], medtem ko so med rastlinojedci prevladovali [[Stegosauria|stegozavri]] in veliki [[Sauropoda|zavropodi]].<ref name=HCL04/> V tem obdobju so postajali pogostejši tudi [[Ankylosauria|ankilozavri]] in [[Ornithopoda|ornitopodi]], medtem ko so primitivni zavropodomorfi že izumrli. Najpogostejše rastline so bile iglavci in [[Praproti|praprotnice]]. Zavropodi, podobno kot njihovi predniki zavropodomorfi, niso žvečili hrane, medtem ko so se [[ornitishiji]] razvijali v smeri učinkovitejše obdelave hrane v ustih; pri nekaterih so se pojavili organi, podobni licem, ki so pomagali zadržati hrano v ustih, in gibanje čeljusti za mletje rastlin.<ref name=FS04/> Pomemben evolucijski dogodek v juri je bil pojav pravih ptic, ki so se razvile iz operjenih pripadnikov skupine Coelurosauria.<ref name=KP04/> Kredno-paleogensko izumrtje, ki se je zgodilo pred približno 66&nbsp;milijoni let ob koncu [[kreda|krede]], je povzročilo izumrtje vseh skupin dinozavrov, razen [[neornitini|modernih ptic]] (Neornithes). Nekatere druge skupine [[Diapsida|diapsidov]] so dogodek preživele, med njimi [[krokodili]], [[Dyrosauridae]], [[Sebecosuchia]], [[želve]], [[kuščarji]], [[kače]], [[prakuščarji]] in [[Choristodera]].<ref name=AF04/> == Klasifikacija == {{glavni|Klasifikacija dinozavrov}} Dinozavri spadajo v skupino [[Archosauria|arhozavrov]], ki vključuje tudi današnje [[krokodili|krokodile]]. Od ostalih plazilcev se ločijo po diapsidni lobanji (glede na pritrditev čeljustnih mišic), po zobeh, ki rastejo iz žepkov in ne direktno iz čeljusti, dinozavri pa se od ostalih prakuščarjev ločijo predvsem po tem, da imajo noge pod telesom in ne ob straneh.<ref name="B012"/> Dinozavri so kot klad razdeljeni v dve primarni veji, zavrishiji (Saurischia) in ornitishiji (Ornithischia). Zavrishiji vključujejo tiste [[takson]]e, ki si delijo novejšega skupnega prednika s pticami kot s skupino ornitishijev, medtem ko ornitishiji vključuje vse taksone, ki si delijo novejšega skupnega prednika s ''Triceratopsom'' kot s skupino zavrishijev. Anatomsko se ti dve skupini najbolj prepoznavno razlikujeta po zgradbi [[Medenica|medenice]]. [[Slika:Saurischia.png|thumb|250px|Zavrishiji [[Saurischia]] - struktura medenice]] [[Slika:Ornithischia.png|thumb|250px|Ornitishiji [[Ornithischia]] - struktura medenice]] * Zgodnji zavrishiji ("kuščarji z boki") so svoje ime dobili iz [[Stara grščina|grške besede]] ''{{lang|grc-Latn|sauros}}'' ({{lang|grc|σαῦρος}}), kar pomeni "kuščar" in ''{{lang|grc-Latn|ischion}}'' ({{lang|grc|ἰσχίον}}), kar pomeni "kolčni sklep". Ohranili so strukturo kolka svojih prednikov, s sramno kostjo usmerjeno kranialno, ali naprej.<ref name="MJB00" /> Ta osnovna oblika se je kasneje spremenila, saj se je sramna kost pri nekaterih skupinah zasukala nazaj v različnih stopnjah v večih skupinah (''Herrerasaurus'',<ref name="GSP88" /> Therizinosauria,<ref name="clarketal2004" /> Dromaeosauridae<ref name="MAPM04" /> in ptice<ref name="KP04" />). Zavrishiji vključujejo teropode (izključno dvonožni z različnimi načini prehranjevanja) in zavropodomorfe (dolgovrati rastlinojedi, ki vključujejo napredne, štirinožne skupine).<ref name="theropods" /><ref name="sauropodomorphs">{{cite journal |last1=Taylor |first1=Michael P. |author-link1=Michael P. Taylor |last2=Wedel |first2=Mathew J. |author-link2=Matt Wedel |year=2013 |title=Why sauropods had long necks; and why giraffes have short necks |journal=[[PeerJ]] |location=[[Corte Madera, California|Corte Madera, CA]]; London |volume=1 |article-number=e36 |doi=10.7717/peerj.36 |issn=2167-8359 |pmid=23638372 |pmc=3628838 |doi-access=free }}</ref> * Ornitishiji ("ptičji boki") so svoje ime dobili iz grške besede ''ornis'' (ὀρνίς), kar pomeni "ptica" in ''ischion'' (ἰσχίον) za "kolčni sklep". Imeli so medenični obroč, ki je na videz spominjal na ptičjega: sramna kost je bila usmerjena usmerjena nazaj. Za razliko od ptic je imela sramna kost ornitishijcev praviloma še dodaten, naprej usmerjen izrastek. Ornitishiji vključujejo raznolike vrste, ki so bile pretežno rastlinojede. Kljub izrazoma "ptičji bok" (Ornithischia) in "kuščarjev bok" (Saurischia), ptice niso del skupine ornitishijev. Namesto tega ptice spadajo med zavrishija, "kuščarje z boki"—ptice so se razvile iz zgodnejših dinozavrov s "kuščarjevimi boki".<ref name="B012"/> Naslednji [[kladogram]] prikazuje poenostavljen prikaz sorodstvenih odnosov med skupinami dinozavrov po Michaelu Bentonu (2015):<ref name="MJB00" /> {{clade |style=line-height:75%;font-size:85% |label1='''Dinosauria''' |1={{clade |label1=[[Saurischia]] |1={{clade |1=[[Herrerasauridae]] [[File:Herresaurus.png|60 px]] |2={{clade |label1=[[Theropoda]] |1={{clade |1=[[Coelophysoidea]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Coelophysis size flipped.jpg|60 px]]</span> |2={{clade |1=[[Ceratosauria]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Carnotaurus_Reconstruction_%282022%29.png|60 px]]</span> |label2=[[Tetanurae]] |2={{clade |1=[[Megalosauroidea]] [[File:Spinosaurus aegyptiacus by PaleoGeek.png|60px]] |2={{clade |1=[[Allosauroidea]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Allosaurus Revised.jpg|60px]]</span> |label2=[[Coelurosauria]] |2={{clade |1=[[Tyrannosauroidea]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Tyrannosaurus-rex-Profile-steveoc86 (coloured).png|60 px]]</span> |2={{clade |1=[[Compsognathidae]] [[File:Sinosauropteryx mmartyniuk solosml.png|60px]] |2={{clade |1=[[Ornithomimidae]] [[File:Qiupalong Restoration.png|60px]] |label2=[[Maniraptora]] |2={{clade hidden |id=2 |mode=left |expand-text=&nbsp;(vključuje ptice) |1=[[Alvarezsauridae]] [[File:Shuvuuia.jpg|60px]] |2={{clade |1=[[Therizinosauridae]] [[File:Therizinosaurus Restoration.png|60px]] |2={{clade |1=[[Oviraptorosauria]] [[File:Citipati osmolskae Restoration.png|60px]] |label2=[[Paraves]] |2={{clade |1=[[Deinonychosauria]]<br /><br />[[File:Dromaeosaurus Restoration.png|60px]] |2=[[Aves]] (birds) <span style="{{mirrorH}}">[[File:Dendrocopos_major_-Durham,_England_-female-8_white_background.jpg|45px]]</span> }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} |label2=[[Sauropodomorpha]] |2={{clade |1=[[Plateosauridae]] [[file:Plateosaurus_engelhardti.png|60px]] |2={{clade |1=[[Riojasauridae]] |2={{clade |1=[[Massospondylidae]] [[File:Massospondylus reconstruction.png|60px]] |label2=[[Sauropoda]] |2={{clade |1=[[Vulcanodontidae]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Vulcanodon NT.jpg|60px]]</span> |2={{clade |1=[[Mamenchisauridae]] [[File:Omeisaurus_tianfuensis34.jpg|60px]] |label2=[[Neosauropoda]] |2={{clade |1=[[Diplodocoidea]] [[File:Diplodocus_carnegii.jpg|60px]] |label2=[[Macronaria]] |2={{clade hidden |id=2 |mode=left |expand-text= [[File:Brachiosaurus_DB.jpg|60px]] |1=[[Camarasauridae]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Camarasaurus supremus.png|60px]]</span> |2={{clade |1=[[Brachiosauridae]] [[File:Brachiosaurus_DB.jpg|60px]] |2=[[Titanosauria]] [[File:Opisthocoelicaudia.jpg|60px]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} |label2=[[Ornithischia]] |2={{clade |1=[[Heterodontosauridae]] [[File:Heterodontosaurus_restoration.jpg|60px]] |2={{clade |label1=[[Thyreophora]] |1={{clade |1=[[Stegosauria]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Stegosaurus_stenops_Life_Reconstruction.png|60px]]</span> |2=[[Ankylosauria]] [[File:Ankylosaurus_magniventris_by_sphenaphinae.png|60px]] }} |label2=[[Cerapoda]] |2={{clade |label1=[[Marginocephalia]] |1={{clade |1=[[Pachycephalosauria]] [[File:Stegoceras_validum.jpg|60px]] |2=[[Ceratopsia]] <span style="{{mirrorH}}">[[File:Anchiceratops_dinosaur.png|60px]]</span> }} |label2=[[Ornithopoda]] |2={{clade |1=''[[Iguanodon]]'' [[File:Iguanodon_paleoart_2025.png|60px]] |2=[[Hadrosauridae]] [[File:Saurolophus_scalation.png|60px]] }} }} }} }} }} }} == Paleobiologija == Znanje o dinozavrih izhaja iz različnih fosilnih in nefosilnih zapisov, med katere sodijo okamenele kosti, [[Iztrebek|iztrebki]], [[Fosilna sled|sledovi stopinj]], [[Gastrolit|gastroliti]], [[Pero|peresa]], odtisi [[koža|kože]], ohranjeni deli [[notranji organ|notranjih organov]] in druga [[Mehko tkivo|mehka tkiva]].<ref name="softtissue">{{cite journal |last1=Dal Sasso |first1=Cristiano |author-link1=Cristiano Dal Sasso |last2=Signore |first2=Marco |date=March 26, 1998 |title=Exceptional soft-tissue preservation in a theropod dinosaur from Italy |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=392 |issue=6674 |pages=383–387 |doi=10.1038/32884 |bibcode=1998Natur.392..383D |s2cid=4325093 |issn=0028-0836|url=http://doc.rero.ch/record/14901/files/PAL_E2043.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160920170653/https://doc.rero.ch/record/14901/files/PAL_E2043.pdf |archive-date=2016-09-20 |url-status=live }}</ref><ref name="Schweitzer2005"/> Pri raziskovanju dinozavrov sodeluje več znanstvenih disciplin, kot so [[fizika]] (zlasti [[biomehanika]]), [[kemija]], [[biologija]] ter [[vede o Zemlji]], katerega del je tudi [[paleontologija]].<ref name=alexander2006/><ref name=dinobiology>{{cite journal |last1=Farlow |first1=James O. |last2=Dodson |first2=Peter |last3=Chinsamy |first3=Anusuya |author-link3=Anusuya Chinsamy-Turan |date=November 1995 |title=Dinosaur Biology |journal=[[Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics|Annual Review of Ecology and Systematics]] |location=[[Palo Alto, California|Palo Alto, CA]] |publisher=[[Annual Reviews (publisher)|Annual Reviews]] |volume=26 |issue=1 |pages=445–471 |doi=10.1146/annurev.es.26.110195.002305 |bibcode=1995AnRES..26..445F |issn=1545-2069}}</ref> Dve temi, ki sta še posebej pritegnili pozornost znanstvenikov, sta velikost dinozavrov in njihovo vedenje.<ref>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004}}</ref> === Velikost === [[File:Longest dinosaur by clade.svg|alt=|thumb|upright=1.35 |Primerjalni diagram velikosti prikazuje razliko med povprečnim človekom in največjimi znanimi dinozavri iz petih glavnih [[klad]]ov:{{legend|#b1293a|[[Sauropoda]] (''[[Supersaurus|Supersaurus vivianae]]'')}}{{legend|#cf52cf|[[Ornithopod]]a (''[[Shantungosaurus|Shantungosaurus giganteus]]'')}}{{legend|#59ca4e|[[Theropoda]] (''[[Spinosaurus|Spinosaurus aegyptiacus]]'')}} {{legend|#f89451|[[Thyreophora]] (''[[Stegosaurus|Stegosaurus ungulatus]]'')}} {{legend|#2e538c|[[Marginocephalia]] (''[[Triceratops|Triceratops prorsus]]'')}}]] Trenutni dokazi kažejo, da se je povprečna velikost dinozavrov skozi obdobja, od triasa do zgodnjega in poznega jure ter krede, spreminjala.<ref name=Sereno1999/> Mesojedi štirinožni dinozavri, ki so v mezozoiku zasedali večino kopenskih plenilskih niš, so večinoma tehtali med 100 in 1.000 kilogrami. Za primerjavo: sodobni plenilski sesalci večinoma tehtajo med 10 in 100 kilogrami.<ref name=JF93/> Najpogostejša velikostna skupina mezozojskih dinozavrov je bila od 1 do 10 ton,<ref name=Peczkis1994/> kar je precej več od povprečne teže sesalcev v kenozoiku, ki jo ocenjujejo na 2 do 5 kilogramov.<ref name=NMNH/> ====Največji in najmanjši==== Znanstveniki verjetno nikoli ne bodo popolnoma prepričani, kateri so bili največji in najmanjši dinozavri, ki so kdaj živeli. Razlog za to je, ker se je v fosile spremenil le zelo majhen delež vseh živali, večina pa jih je še vedno zakopanih v zemlji. Le redki fosili neptičjih dinozavrov, ki so jih odkrili, predstavljajo popolna okostja, odtisi kože ali drugih mehkih tkiv pa so izjemno redki. Sestavljanje celotnega okostja na podlagi velikosti in oblike kosti, primerjanih s podobnimi, bolje znanimi vrstami, ni natančna znanost. Rekonstrukcija mišic in notranjih organov živih dinozavrov temelji predvsem na domnevah in znanstvenem sklepanju.<ref>{{harvnb|Paul|2010}}</ref> [[File:Argentinosaurus 9.svg|thumb|upright=1.15|left|Primerjava velikosti ''[[Argentinosaurus]]a'' s povprečno velikim človekom]] Najvišji in najtežji dinozaver, znan po dobro ohranjenem okostju, je bil ''[[Giraffatitan|Giraffatitan brancai]]'' (prej uvrščen v rod ''[[Brachiosaurus]]''). Njegove ostanke so odkrili v Tanzaniji med letoma 1907 in 1912. Kosti več osebkov podobne velikosti so bile vključene v skelet, ki je zdaj razstavljen v [[Natural History Museum, Berlin|Museum für Naturkunde]] v [[Berlin|Berlinu]];<ref name=EC68/> ta rekonstrukcija meri približno 12 metrov v višino in 21,8–22,5 metra v dolžino.<ref>{{cite journal |last1=Mazzetta |first1=Gerardo V. |last2=Christiansenb |first2=Per |last3=Fariñaa |first3=Richard A. |year=2004 |title=Giants and Bizarres: Body Size of Some Southern South American Cretaceous Dinosaurs |url=http://www.miketaylor.org.uk/tmp/papers/Mazzetta-et-al_04_SA-dino-body-size.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20090225155217/http://www.miketaylor.org.uk/tmp/papers/Mazzetta-et-al_04_SA-dino-body-size.pdf |archive-date=2009-02-25 |url-status=live |journal=Historical Biology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis |volume=16 |issue=2–4 |pages=71–83 |doi=10.1080/08912960410001715132 |bibcode=2004HBio...16...71M |citeseerx=10.1.1.694.1650 |s2cid=56028251 |issn=0891-2963}}</ref><ref>{{cite journal |last=Janensch |first=Werner |author-link=Werner Janensch |year=1950 |others=Translation by Gerhard Maier |title=Die Skelettrekonstruktion von ''Brachiosaurus brancai'' |trans-title=The Skeleton Reconstruction of Brachiosaurus brancai |url=https://paleoglot.org/files/Janensch1950b.pdf |url-status=live |journal=Palaeontographica |location=Stuttgart |publisher=[[E. Schweizerbart]] |volume=Suplement VII |issue=1. Reihe, Teil 3, Lieferung 2 |pages=97–103 |oclc=45923346 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170711052046/https://paleoglot.org/files/Janensch1950b.pdf |archive-date=July 11, 2017 |access-date=October 24, 2019}}</ref> Žival je verjetno tehtala med 30.000 in 60.000 kilogrami. Najdaljši popoln dinozaver je bil ''Diplodocus'', , dolg 27 metrov, odkrit v [[Združene države Amerike|ameriški]] zvezni državi [[Wyoming]] in od leta 1907 razstavljen v [[Pittsburgh]]'s [[Carnegie Museum of Natural History]].<ref name=lucas04>{{cite conference |last1=Lucas |first1=Spencer G. |last2=Herne |first2=Matthew C. |last3=Hecket |first3=Andrew B. |last4=Hunt |first4=Adrian P. |last5=Sullivan |first5=Robert M. |display-authors=3 |year=2004 |title=Reappraisal of ''Seismosaurus'', a Late Jurassic Sauropod Dinosaur From New Mexico |url=https://gsa.confex.com/gsa/2004AM/finalprogram/abstract_77727.htm |url-status=live |conference=2004 Denver Annual Meeting (November 7–10, 2004) |conference-url=https://gsa.confex.com/gsa/2004AM/webprogram/start.html |volume=36 |publisher=Geological Society of America |location=Boulder, CO |page=422 |id=Paper No. 181-4 |oclc=62334058 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008110318/https://gsa.confex.com/gsa/2004AM/finalprogram/abstract_77727.htm |archive-date=October 8, 2019 |access-date=October 25, 2019}}</ref> Najdaljši dinozaver, znan po dobro ohranjenem fosilnem materialu, je ''[[Patagotitan]]'': katerega okostje v American Museum of Natural History v [[New York City|New Yorku]] meri 37 metrov. [[Museo Carmen Funes|Museo Municipal Carmen Funes]] v Argentini ima rekonstruirano okostje ''[[Argentinosaurus|Argentinosaurusa]]'' dolgo 39,7 metra.<ref name="PLOS One">{{cite journal |last1=Sellers |first1=William Irvin. |last2=Margetts |first2=Lee |last3=Coria |first3=Rodolfo Aníbal |author3-link=Rodolfo Coria |last4=Manning |first4=Phillip Lars |year=2013 |editor1-last=Carrier |editor1-first=David |title=March of the Titans: The Locomotor Capabilities of Sauropod Dinosaurs |doi=10.1371/journal.pone.0078733 |journal=PLOS ONE |location=San Francisco, CA |publisher=PLOS |volume=8 |issue=10 |article-number=e78733 |pmid=24348896 |pmc=3864407|bibcode=2013PLoSO...878733S |issn=1932-6203|doi-access=free }}</ref> [[File:Bruhathkayosaurus matleyi updated.png|thumb|upright=1.15|right|''[[Bruhathkayosaurus]]'', verjetno največja kopenska žival, ki je kdaj obstajala.]] Obstajali so tudi večji dinozavri, vendar je znanje o njih omejeno na majhno število nepopolnih fosilov. Večina največjih znanih rastlinojedih primerkov je bila odkrita po letu 1970 in vključuje ogromnega [[Argentinosaurus|argentinozavra]], ki je verjetno tehtal med 80.000 in 100.000 kilogramov in dosegal dolžino 30–40 metrov. Med najdaljšimi so bili 33,5 metra dolg ''Diplodocus hallorum''<ref name=KC06/> (prej ''Seismosaurus''), 33–34 metrov dolg [[Supersaurus|superzaver]]<ref name=LHW07/> in 37 metrov dolg ''Patagotitan''. Najvišji je bil 18 metrov visok [[Sauroposeidon|zavropozejdon]], kar bi ustrezalo višini šestega nadstropja. Nekateri dinozavri so bili hkrati najdaljši in najtežji. Najbolj znan je ''[[Amphicoelias fragillimus]]'', znan le po danes izgubljenem delu vretenca, opisanem leta 1878. Na podlagi ilustracije te kosti se ocenjuje, da je bil dolg 58 metrov in je tehtal približno 122.400 kilogramov.<ref name=KC06/> Novejše raziskave pa kažejo, da je bil ''Amphicoelias'' pravzaprav krajši, a močnejši pripadnik [[Rebbachisauridae]]. Danes znan pod imenom ''[[Maraapunisaurus]]'', je ta zavropod visok 40 m in težak približno 120.000 kilogramov.<ref name="carpenter2018">{{cite journal | title=Maraapunisaurus fragillimus, N.G. (formerly Amphicoelias fragillimus), a basal Rebbachisaurid from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Colorado | author=Carpenter, Kenneth | journal=Geology of the Intermountain West | year=2018 | volume=5 | pages=227–244 | doi=10.31711/giw.v5i0.28 | doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal|last=Paul|first=Gregory S.|date=2019|title=Determining the largest known land animal: A critical comparison of differing methods for restoring the volume and mass of extinct animals|url=http://www.gspauldino.com/Titanomass.pdf|journal=Annals of the Carnegie Museum|volume=85|issue=4|pages=335–358|doi=10.2992/007.085.0403|bibcode=2019AnCM...85..335P|s2cid=210840060|archive-date=January 28, 2020|access-date=December 2, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20200128092205/http://www.gspauldino.com/Titanomass.pdf|url-status=live}}</ref> Drug kandidat za največjega kopenskega dinozavra je ''[[Bruhathkayosaurus]]'', kontroverzna vrsta, katere obstoj je bil potrjen šele po odkritju arhivskih fotografij.<ref>{{Cite journal |last1=Pal |first1=Saurabh |last2=Ayyasami |first2=Krishnan |date=27 June 2022 |title=The lost titan of Cauvery |journal=[[Geology Today]] |language=en |volume=38 |issue=3 |pages=112–116 |doi=10.1111/gto.12390 |bibcode=2022GeolT..38..112P |s2cid=250056201 |issn=0266-6979}}</ref> ''Bruhathkayosaurus'' je bil titanozaver in je verjetno tehtal več kot ''Maraapunisaurus''. Glede na ocene velikosti iz leta 2023 je ta titanozaver dosegal 44 metrov dolžine in tehtal med 110.000 in 170.000 kilogramov. Če so te ocene pravilne, bi bil ''Bruhathkayosaurus'' velik skoraj toliko kot [[sinji kit]] in ''[[Perucetus colossus]]'', kar bi ga uvrščalo med največje znane živali v zgodovini.<ref name="Bruhathkayosaurus2023">{{Cite journal |last1=Paul |first1=Gregory S. |last2=Larramendi |first2=Asier |date=11 April 2023 |title=Body mass estimate of ''Bruhathkayosaurus'' and other fragmentary sauropod remains suggest the largest land animals were about as big as the greatest whales |journal=Lethaia |language=en |volume=56 |issue=2 |pages=1–11 |doi=10.18261/let.56.2.5 |bibcode=2023Letha..56..2.5P |s2cid=259782734 |issn=0024-1164|doi-access=free }}</ref> Največji mesojedi dinozaver je bil [[Spinosaurus|spinozaver]], reaching a length of {{convert|12.6|to|18|m|ft|sp=us}} dolg med 12,6 in 18 metrov in težak 7–20,9 ton.<ref name=SMBM06/><ref name=TH07/> Med druge velike mesojede teropode spadajo ''[[Giganotosaurus]]'', ''[[Carcharodontosaurus]]'' in [[tiranozaver]].<ref name=TH07/> Med najvišje teropode so sodili [[terizinozaver]] in ''[[Deinocheirus]]''. Največji znani ornitishij ("ptičji boki") je bil verjetno hadrozavrid ''[[Shantungosaurus|Shantungosaurus giganteus]]'' dolg 16,6 metra in težak do 16 ton.<ref>{{cite journal |last1=Zhao |first1=Xijin |author1-link=Zhao Xijin |last2=Li |first2=Dunjing |last3=Han |first3=Gang |last4=Zhao |first4=Huaxi |last5=Liu |first5=Fengguang |last6=Li |first6=Laijin |last7=Fang |first7=Xiaosi |display-authors=3 |year=2007 |title=Zhuchengosaurus maximus from Shandong Province |journal=Acta Geoscientia Sinica |location=[[Beijing]] |publisher=[[Chinese Academy of Geological Sciences]] |volume=28 |issue=2 |pages=111–122 |issn=1006-3021}}</ref><ref>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=438–463|loc=chpt. 20: "Hadrosauridae" by John R. Horner David B. Weishampel, and Catherine A. Forster.}}</ref> [[File:Bee hummingbird (Mellisuga helenae) adult male in flight-cropped.jpg|thumb|Odrasel [[čmrlji kolibri]], najmanjši znani dinozaver]] Najmanjši znani dinozaver je [[čmrlji kolibri]],<ref>{{harvnb|Norell|Gaffney|Dingus|2000}}</ref> dolg le 5 centimetrov in težak približno 1,8 grama.<ref>{{navedi splet |url=https://www.birds.com/species/a-b/bee-hummingbird/ |url-status=live |title=Bee Hummingbird (''Mellisuga helenae'') |website=Birds.com |publisher=Paley Media |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403005328/https://www.birds.com/species/a-b/bee-hummingbird/ |archive-date=April 3, 2015 |access-date=October 27, 2019}}</ref> Najmanjši znani ne[[Avialae|ptičji]] dinozavri so bili veliki približno kot [[golobi]] in so pripadali teropodom, tesno sorodnim pticam.<ref name=zhang2008/> Na primer, ''[[Anchiornis huxleyi]]'' je trenutno najmanjši opisani odrasli neptičji dinozaver, opisan iz odraslega primerka, z ocenjeno težo 110 gramov<ref name=anchiadvance/> in skupno dolžino okostja 34 centimetrov.<ref name=zhang2008/><ref name=anchiadvance/> Najmanjši rastlinojedi neptičji dinozavri so bili ''[[Microceratus]]'' in ''[[Wannanosaurus]]'', dolga približno 60 cm.<ref name="Holtz2007"/><ref name="butler&zhao2009"/> === Vedenje === [[File:Maiasaura nest (2).jpg|thumb|left|Gnezdišče hadrozavra ''[[Maiasaura|Maiasaura peeblesorum]],'' odkrito leta 1978]] Številne sodobne ptice so zelo družabne in pogosto živijo v jatah. Splošno sprejeto je, da so bile nekatere vedenjske značilnosti, ki jih danes opažamo pri pticah in [[Krokodili|krokodilih]] (najbližji živeči sorodniki ptic), skupne tudi izumrlim skupinam dinozavrov. Razlage o vedenju fosilnih vrst temeljijo predvsem na legi okostij, njihovi [[Habitat (ekologija)|življenjski okolici]], [[Računalniška simulacija|računalniških simulacijah]] njihove biomehanike ter primerjavah z današnjimi živalmi, ki zasedajo podobne ekološke niše.<ref name=alexander2006/> Prvi možni dokazi o življenju v [[Čreda|čredah]] ali [[Jata|jatah]] kot vedenje značilno za mnoge skupine dinozavrov (poleg ptic), izvirajo iz leta 1878, ko so v [[Bernissart|Bernissartu]] v [[Belgija|Belgiji]] odkrili ostanke 31 osebkov ornitishijev, ki so pripadali rodu ''Iguanodon''. Ti ornitishiji so najverjetneje poginili skupaj, ko so padli v globoko, z vodo zalito [[Udorna jama|udorno jamo]].<ref name=Yans/> Kasneje so odkrili še več podobnih najdišč množičnih poginov. Takšne najdbe, skupaj z več sledovi stopinj, kažejo, da je bilo družabno vedenje pogosto pri številnih zgodnjih vrstah dinozavrov. Sledi stotin ali celo tisočev rastlinojedcev kažejo, da so se račjekljuni (hadrozavridi) verjetno gibali v velikih čredah, podobno kot današnji [[ameriški bizon]] ali afriška [[skokonoga gazela]]. Sledi zavroopodov kažejo, da so se ti velikani gibali v skupinah, ki so jih sestavljale različne vrste, vsaj na območju [[Oxfordshire|Oxfordshirea]] v Angliji.<ref name=Day2002/> Življenje v čredah se je morda razvilo zaradi obrambe pred plenilci, zaradi [[Selitev ptic|selitev]] ali kot zaščita mladičev. Obstajajo tudi dokazi, da so številne vrste počasneje rastočih dinozavrov, vključno z različnimi teropodi, zavropodi, ankilozavri, ornitopodi in ceratopsidi, oblikovale skupine, sestavljene predvsem iz mlajših osebkov. Eden izmed primerov je najdišče v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], kjer so našli ostanke več kot 20 osebkov vrste ''[[Sinornithomimus]]'', starih od enega do sedmih let. Ta najdba se interpretira kot družbena skupina, ki se je ujela v blatu.<ref name=DVetal08sino/> Razlaga dinozavrov kot družabnih živali se uporablja tudi na prikazovanje mesojedih teropodov kot lovcev v tropih, ki sodelujejo pri napadih na večji plen.<ref name=LG93/><ref name="maxwell&ostrom1995"/> Vendar pa je tak način življenja redek med sodobnimi pticami, krokodili in drugimi plazilci, zato se [[Tafonomija|tafonomski]] dokazi, ki nakazujejo lov v tropih pri teropodih, kot sta ''Deinonychus'' in ''[[Allosaurus]]'', lahko razlagajo tudi kot posledica smrtonosnih spopadov med hranjenjem, podobno kot pri številnih današnjih plenilcih iz skupine [[Diapsida|diapsidov]].<ref name=RB07/> [[File:Centrosaurus dinosaur.png|thumb|upright=1.15|Rekonstrukcija dveh osebkov vrste ''[[Centrosaurus apertus]]'' v [[medvrstno tekmovanje|medvrstnem tekmovanju]]]] Grebeni in ovratniki nekaterih dinozavrov, kot so pripadniki skupin [[Marginocephalia]], teropodov in [[Lambeosaurinae]], so bili verjetno preveč krhki, da bi lahko služili kot učinkovita obramba. Zato se domneva, da so imeli predvsem vlogo pri parjenju ali agresivnem vedenju, čeprav je o parjenju dinozavrov in [[Teritorialnost|teritorialnem vedenju]] znanega zelo malo. Rane na glavah, ki so nastale zaradi ugrizov, pa kažejo, da so se vsaj teropodi včasih vključevali v aktivne, nasilne spopade.<ref name=PC98/> Z vedenjskega vidika velja za eno najdragocenejših fosilnih odkritij najdba iz [[Gobi|puščave Gobi]] iz leta 1971. Fosil vključuje [[velociraptor]]ja, ki napada [[protoceratops]]a,<ref name=AMNH/> kar je neposreden dokaz, da so se dinozavri dejansko spopadali med seboj.<ref name=carpenter1998/> Dodatni dokaz za napade na živi plen predstavlja delno zaceljen rep hadrozavra ''[[Edmontosaurus]]'', katerega poškodbe kažejo, da ga je ugriznil tiranozaver, vendar je plen kljub temu preživel<ref name=carpenter1998/> Primeri [[kanibalizem|kanibalizma]] pri nekaterih vrstah dinozavrov so bili potrjeni leta 2003, ko so na [[Madagaskar]]ju našli fosile s sledovi zobovja, ki pripadajo teropodu ''[[Majungasaurus]]''.<ref name=rogersetal2003/> Na podlagi fosilnih dokazov, kot so ostanki dinozavra ''[[Oryctodromeus]]'', se zdi, da so senekatere ornitishijske vrste vsaj občasno zadrževale v rovih ali jamah.<ref name=VMK07/> Številne sodobne ptice so drevesne vrste (živijo in gnezdijo na drevesih), enako pa veljala za številne mezozojske ptice, zlasti za [[Enantiornithes|enantiornitine]].<ref>{{harvnb|Chiappe|Witmer|2002}}</ref> Nekatere zgodnje vrste, podobne pticam (med njimi tudi nekateri dromeozavri, kot je mikroraptor) so morda prav tako že bile drevesne.<ref name=chatterjee2007/> Vendar pa je večina neptičjih dinozavrov očitno živela in se gibala po tleh. Razumevanje njihovega gibanja po tleh je ključno za oblikovanje vedenjskih modelov dinozavrov. Znanost o biomehaniki, ki jo je razvil [[Robert McNeill Alexander]], je na tem področju prinesla pomembne vpoglede. Na primer, raziskave sil, ki jih povzročajo mišice in gravitacija na okostje, so med drugim proučevale kako hitro so dinozavri lahko tekli,<ref name=alexander2006/> ali so [[Diplodocidae|diplodokidi]] s svojimi repi lahko ustvarili [[Nadzvočni pok|nadzvočni pok]] in ali so zavropodi lahko plavali oziroma se obdržali na vodi.<ref name=Henderson2006/> === Komunikacija === [[File:Lambeosaurus magnicristatus DB.jpg|thumb|Rekonstrukcija izrazitega in nenavadnega prikaza pri ''[[Lambeosaurus|Lambeosaurus magnicristatus]]''. Greben je lahko služil tudi kot resonančna komora za oddajanje zvokov.]] Sodobne ptice [[Komunikacija živali|komunicirajo]] s pomočjo vidnih in zvočnih signalov. Različne strukture za vizualno prikazovanje pri fosilnih dinozavrih, kot so rogovi, ovratniki, grebeni, plavuti in perje, nakazujejo, da je bila vizualna komunikacija pomembna že pri njihovih prednikih.<ref name=senter2008/> Rekonstrukcija perja pri vrsti ''Anchiornis'' kaže, da so barve imele pomembno vlogo pri medsebojni komunikaciji neptičjih dinozavrov.<ref name="Li2010"/> Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da so nekatere vrste poleg vidnih znakov uporabljale tudi nezvočne oblike oglašanja, na primer sikanje, škrtanje ali pokanje z čeljustmi, škropljenje z vodo in udarjanje s krili (kar je bilo možno pri krilatih dinozavrih z dolgimi, vitkimi rokami in prsti - skupina Maniraptora).<ref name=senter2008/> Fosilizirana [[grlo|grla]] so bile prepoznane pri dveh vrstah dinozavrov; pri ankilozavru ''[[Pinacosaurus]]'' in neornitishiju ''[[Pulaosaurus]]''. Njuna zgradba nakazuje, da so bili dinozavri sposobni zapletenih, pticam podobnih vokalizacij.<ref name=":1" /><ref name="Yang2025"/> Študija iz leta 2016 je pokazala, da so nekateri dinozavri lahko proizvajali zvoke z zaprtimi usti, kot so gruljenje, hukanje in bobnenje. Ti zvoki, znani tako pri plazilcih kot pri pticah, nastanejo z napihovanjem požiralnika ali sapnika. Tak način oglašanja se je pri arhozavrih razvil večkrat neodvisno, pogosto skupaj s povečanjem telesne velikosti.<ref name="Tobias2016"/> Grebeni nekaterih hadrozavrov in nosne votline ankilozavrov so morda delovali kot [[akustična resonanca|resonatorji]], ki so ojačevale zvok.<ref name="Weishampel981"/><ref name="Witmer"/> Ptice so sčasoma razvile nov organ za oglašanje, imenovan [[sirinks]],<ref name=":22"/> katerega najstarejši fosil je bil odkrit pri raci podobni vrsti ''[[Vegavis|Vegavis iaai]]'' stari približno 69 –66&nbsp;milijonov let.<ref name="Clarke2016"/> Sirinks je morda sčasoma dopolnil in nato nadomestil grlo kot glavni organ za vokalizacijo med evolucijo ptic.<ref name=":0" /> ===Reproduktivna biologija=== [[File:Gniazdo sieweczki RB.JPG|left|thumb|alt=Tri modrikasta jajca s črnimi pikami ležijo na plasti belih koščkov školjk, obdana s peščeno podlago in drobnimi koščki modrikastega kamna|Gnezdo [[deževnik (ptič)|deževnika]] (''[[Charadrius]]'')]] Vsi dinozavri so valili [[Amniote|amniotska jajca]]. Jajca so običajno odlagali v gnezda. Večina vrst je gradila precej zapletena gnezda, ki so bila lahko v obliki skodelic, kupol, plošč, plitvih jam, nasipov ali rovov.<ref name="Hansell">{{harvnb|Hansell|2000}}</ref> Nekatere sodobne vrste ptic gnezda sploh ne gradijo; na primer [[Uria aalge|navadni lumen]] jajca vali na goli skali, ali samci [[cesarski pingvin|cesarskega pingvina]], ki jajca držijo med telesom in stopali. Prvinske ptice in številni neptičji dinozavri so pogosto odlagali jajca v skupnih gnezdih, pri čemer so za valjenje večinoma skrbeli samci. Medtem ko imajo sodobne ptice le en delujoč [[jajcevod]] in izležejo eno jajce naenkrat, so imele bolj prvinske ptice in dinozavri dva jajcevoda, podobno kot krokodili. Nekateri neptičji dinozavri, kot na primer ''[[Troodon]]'', so imeli t. i. postopno odlaganje jajc, kjer so odrasli lahko odložili po dva jajca vsak dan ali vsak drugi dan, nato pa so začeli z valjenjem šele, ko so bila vsa jajca odložena, da bi zagotovili istočasno izvalitev vseh mladičev.<ref name="Varrichioetal.02">{{cite journal |last1=Varricchio |first1=David J. |last2=Horner |first2=John R. |last3=Jackson |first3=Frankie D. |year=2002 |title=Embryos and eggs for the Cretaceous theropod dinosaur ''Troodon formosus'' |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=22 |issue=3 |pages=564–576 |doi=10.1671/0272-4634(2002)022[0564:EAEFTC]2.0.CO;2 |s2cid=85728452 |issn=0272-4634}}</ref> Ko samice odlagajo jajca, v kosteh svojih okončin razvijejo posebno vrsto kosti, ki nastane med trdo zunanjo plastjo in [[kostni mozeg|kostnim mozgom]]. Ta kost se imenuje [[medularna kost]] in vsebuje veliko [[kalcij]]a, ki ga samice uporabijo za tvorbo jajčnih lupin. Odkritje medularne kosti v okostju vrste ''Tyrannosaurus'' je bilo prvi dokaz, da so tudi izumrli dinozavri imeli to strukturo in paleontologom prvič omogočilo, da so zanesljivo določili spol fosilnega primerka dinozavra. Kasnejše raziskave so pokazale prisotnost medularne kosti tudi pri karnozavru ''Allosaurus'' in ornitopodu ''[[Tenontosaurus]]''. Ker se je evolucijska linija, ki vključuje ''Allosaurus'' in ''Tyrannosaurus'', odcepila od linije, ki vodi do ''Tenontosaurus'' že zelo zgodaj v evoluciji dinozavrov, to nakazuje, da je sposobnost tvorjenja medularne kosti verjetno skupna vsem dinozavrom.<ref name=LW08/> [[File:Citipati AMNH.jpg|thumb|Fosil, interpretiran kot gnezdeči [[oviraptoridae|oviraptorid]] ''[[Citipati]]'' v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].]] Druga razširjena značilnost sodobnih ptic (z izjemo nekaterih fosilnih skupin in današnjih [[velenoge kure|velenogih kur]]) je skrb staršev za mladiče po izvalitvi. Leta 1978 je paleontolog [[Jack Horner (paleontolog)|Jack Horner]] v Montani odkril gnezdišče vrste ''[[Maiasaura]]'' (kar pomeni »dobra mama kuščar«), kar je potrdilo , da so ornitopodi za svoje mladiče skrbeli tudi dolgo po izvalitvi.<ref name=HM79/> Leta 1993 so odkrili primerek [[oviraptoridae|oviraptorida]] vrste ''[[Citipati|Citipati osmolskae]]'', ki je bil ohranjen v položaju valjenja, podobnem kokošjemu.<ref name="search.eb"/> To nakazuje, da so morda že uporabljali plast perja za ohranjanje toplote jajc.<ref>{{harvnb|Currie|Koppelhus|Shugar|Wright|2004|pp=[http://thomas-hopp.com/pdf/DinoBrooding.pdf 234–250]|loc=chpt. 11: "Dinosaur Brooding Behavior and the Origin of Flight Feathers" by Thomas P. Hopp and Mark J. Orsen.}}</ref> Zarodek zgodnjega zavropodomorfa vrste ''[[Massospondylus]]''je bil odkrit brez zob, kar kaže, da so starši morali hraniti svoje mladiče po izvalitvi.<ref name=Reiszetal05/> Sledi stopinj, odkrite na [[Isle of Skye]] na severozahodu [[Škotska|Škotske]], prav tako potrjujejo vedenje, povezano s skrbjo staršev pri ornitopodih.<ref name=BBCtracks/> Vendar obstaja veliko dokazov o samostojnosti mladičev po izvalitvi pri številnih vrstah dinozavrov, zlasti pri teropodih. Tako pri ''Tyrannosaurusu'' kot pri ''Troodonu'' so bili mladiči zelo samostojni že takoj po izvalitvi in so verjetno zasedali drugačna ekološke niše kot odrasli osebki.<ref name="Varrichioetal.02"/> Prav tako obstajajo dokazi, da je bila samostojnost značilna tudi za zavropode, njihovi mladiči kmalu po izvalitvi gibali v skupinah in se samostojno prehranjevali.<ref>{{cite journal |last1=Myers |first1=Timothy S. |last2=Fiorillo |first2=Anthony R. |year=2009 |title=Evidence for gregarious behavior and age segregation in sauropod dinosaurs |journal=[[Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=274 |issue=1–2 |pages=96–104 |doi=10.1016/j.palaeo.2009.01.002 |issn=0031-0182|bibcode=2009PPP...274...96M |url=http://doc.rero.ch/record/16633/files/PAL_E962.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529011847/http://doc.rero.ch/record/16633/files/PAL_E962.pdf |archive-date=2020-05-29 |url-status=live }}</ref> Genitalne strukture se zelo redko ohranijo v fosilih. Leta 2021 je bil opisan najbolje ohranjen primerek zunanjega dela [[Kloaka|kloake]] pri dinozavru vrste ''Psittacosaurus''.<ref name="cloacal-vent">{{cite journal|doi=10.1016/j.cub.2020.12.039|title=A cloacal opening in a non-avian dinosaur|first1=Jakob|last1=Vinther|first2=Robert|last2=Nicholls|first3=Diane A.|last3=Kelly|journal=Current Biology|volume=31|pages=R1–R3|date=February 22, 2021|issue=4|publisher=Elsevier|pmid=33472049|s2cid=231644183|doi-access=free|bibcode=2021CBio...31.R182V }}</ref> ===Fiziologija=== Ker imajo tako sodobni krokodili kot ptice srce s štirimi komorami (pri krokodilih je nekoliko spremenjeno), je verjetno, da je bila ta lastnost značilna za vse arhozavre, torej tudi za vse dinozavre.<ref name=CH04/> Vse današnje ptice imajo visok metabolizem in so [[Endoterm|endotermne]] (»tople krvi«), vendar se že od 1960ih znanstveniki ne strinjajo, kako daleč v evolucijsko preteklost dinozavrov sega ta lastnost. Različni raziskovalci so zagovarjali, da so bili dinozavri bodisi endotermni, [[Ektoterm|ektotermni]] (»hladne krvi«) ali pa nekje vmes.<ref name="pontzer2009">{{cite journal |last1=Pontzer |first1=H. |last2=Allen |first2=V. |last3=Hutchinson |first3=J.R. |year=2009 |title=Biomechanics of running indicates endothermy in bipedal dinosaurs |journal=PLOS ONE |volume=4 |issue=11 |article-number=e7783 |doi=10.1371/journal.pone.0007783 |doi-access=free |pmc=2772121 |pmid=19911059 |bibcode=2009PLoSO...4.7783P |issn=1932-6203}}</ref> Večina raziskovalcev se danes strinja, da so imeli različni rodovi dinozavrov različne stopnje presnove, večina pa je imela višji metabolizem kot drugi plazilci, vendar nižjega kot današnje ptice in sesalci.<ref name="benson2018">{{cite journal |last1=Benson |first1=R.B.J. |year=2018 |title=Dinosaur Macroevolution and Macroecology |journal=Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics |volume=49 |pages=379–408 |doi=10.1146/annurev-ecolsys-110617-062231|s2cid=92837486 |doi-access=free }}</ref> Dokazi iz študij o krokodilih in njihovih izumrlih sorodnikih kažejo, da so se višji presnovni procesi lahko razvili že pri najzgodnejših arhozavrih, skupnih prednikih dinozavrov in krokodilov.<ref name="legendre2016">{{cite journal |last1=Legendre |first1=L.J. |last2=Guénard |first2=G. |last3=Botha-Brink |first3=J. |last4=Cubo |first4=J. |title=Palaeohistological Evidence for Ancestral High Metabolic Rate in Archosaurs |journal=Systematic Biology |year=2016 |volume=65 |issue=6 |pages=989–996 |doi=10.1093/sysbio/syw033|pmid=27073251 |doi-access=free }}</ref><ref name="seymour2004">{{cite journal |last1=Seymour |first1=R.S. |last2=Bennett-Stamper |first2=C.L. |last3=Johnston |first3=S.D. |last4=Carrier |first4=D.R. |last5=Grigg |first5=G.C. |year=2004 |title=Evidence for endothermic ancestors of crocodiles at the stem of archosaur evolution |journal=Physiological and Biochemical Zoology |volume=77 |issue=6 |pages=1051–1067 |doi=10.1093/sysbio/syw033|pmid=27073251 |doi-access=free }}</ref> [[File:Pasta-Brontosaurus.jpg|thumb|left|Ta rekonstrukcija brontozavra (''[[Brontosaurus]]'') iz leta 1897 prikazuje kot vodno žival z dolgim repom, je delo [[Charles R. Knight|Charlesa R. Knighta]], in ponazarja zgodnje predstave o življenjskem slogu dinozavrov.]] Ko so odkrili prve neptičje dinozavre, so paleontologi sprva menili, da so bili ektotermni (»hladne krvi«). Zaradi tega so jih dolgo časa opisovali kot počasne in okorne živali, čeprav so številni sodobni plazilci hitri in gibčni, kljub temu da uravnavajo telesno temperaturo z zunanjimi viri toplote. Predstava o dinozavrih kot počasnih hladnokrvnih živali je prevladovala vse do leta 1968, ko je [[Robert T. Bakker]], eden prvih zagovornikov teorije o toplokrvnih dinozavrih, objavil članek na to temo. V njem je na podlagi zgradbe telesa in ekoloških dokazih trdil, da so bili zavropodi, verjetno endotermni in da so živeli aktivno življenje na kopnem, ne pa kot počasne vodne živali z vlečečimi se repi, kot so jih prej prikazovali. Leta 1972 je Bakker svoje argumente še razširil z analizami porabe energije in razmerja med plenilci in plenom. Njegovo delo je močno vplivalo na spremembo pogleda na dinozavre in je pomembno prispevalo k t. i. renesansi dinozavrov, obdobju, ko so se pogledi na njihovo biologijo in vedenje dinozavrov močno spremenili.<ref name="bakker1968">{{cite journal |last1=Bakker |first1=R.T. |author-link=Robert T. Bakker |year=1968 |title=The Superiority of Dinosaurs |journal=Discovery: Magazine of the Peabody Museum of Natural History |volume=3 |issue=2 |pages=11–22 |issn=0012-3625 |oclc=297237777}}</ref><ref name="bakker1972">{{cite journal |last1=Bakker |first1=R.T. |author-link=Robert T. Bakker |year=1972 |title=Anatomical and Ecological Evidence of Endothermy in Dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1972-07-14_238_5359/page/80 |journal=Nature |volume=238 |issue=5359 |pages=81–85 |doi=10.1038/238081a0|bibcode=1972Natur.238...81B |s2cid=4176132 }}</ref><ref name="taylor2010"/><ref name="parsons2001"/> Eden najpomembnejših prispevkov k sodobnemu razumevanju fiziologije dinozavrov je [[paleohistologija]], preučevanje mikroskopske zgradbe tkiv dinozavrov.<ref name="erickson2014">{{cite journal |last1=Erickson |first1=G.M. |year=2014 |title=On dinosaur growth |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |volume=42 |issue=1 |pages=675–697 |doi=10.1146/annurev-earth-060313-054858|bibcode=2014AREPS..42..675E }}</ref><ref name="bailleul2019">{{cite journal |last1=Bailleul |first1=A.M. |last2=O'Connor |first2=J. |last3=Schweitzer |first3=M.H. |year=2019 |title=Dinosaur paleohistology: review, trends and new avenues of investigation |journal=PeerJ |volume=7 |article-number=e7764 |doi=10.7717/peerj.7764|pmid=31579624 |pmc=6768056 |doi-access=free }}</ref> V 1960ih je [[Armand de Ricqlès]] predlagal, da prisotnost fibrolamelarne kosti—kostno tkivo z neenakomerno, vlaknasto strukturo, bogato s krvnimi žilami—kaže na stalno hitro rast in s tem na endotermnost. Fibrolamelarna kost je bila pogosta pri dinozavrih in pterozavrih, čeprav ni bila prisotna pri vseh skupinah.<ref name="dericqles1974">{{cite journal |last1=De Ricqlès |first1=A. |year=1974 |title=Evolution of endothermy: histological evidence |journal=Evolutionary Theory |volume=1 |issue=2 |pages=51–80 |url=http://www.stuartsumida.com/BIOL622/Ricqles1974.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417055907/http://www.stuartsumida.com/BIOL622/Ricqles1974.pdf |archive-date=2021-04-17 |url-status=live}}</ref><ref name="dericqles1980">{{navedi knjigo |last1=De Ricqlès |first1=A. |year=1980 |chapter=Tissue structures of dinosaur bone, functional significance and possible relation to dinosaur physiology |editor-last1=Thomas |editor-first1=R.D.K. |editor-last2=Olson |editor-first2=E.C. |title=A Cold Look at the Warm-Blooded Dinosaurs |location=New York |publisher=American Association for the Advancement of Science |pages=103–139}}</ref> To je spodbudilo obsežne raziskave, ki poskušajo rekonstruirati [[Krivulja rasti|krivuljo rasti]] in modelirati evolucijo hitrosti rasti v različnih linijah dinozavrov,<ref name="physiologyrefs">Za zglede takšnih raziskav, opravljenih na različnih linijah dinozavrov, glej * {{cite journal|last1=Erickson|first1=G.M.|last2=Tumanova|first2=T.A.|year=2000|title=Growth curve of ''Psittacosaurus mongoliensis'' Osborn (Ceratopsia: Psittacosauridae) inferred from long bone histology|journal=Zoological Journal of the Linnean Society|volume=130|issue=4|pages=551–566|doi=10.1111/j.1096-3642.2000.tb02201.x|s2cid=84241148}} * {{cite journal|last1=Erickson|first1=G.|last2=Rogers|first2=K.|last3=Yerby|first3=S.|year=2001|title=Dinosaurian growth patterns and rapid avian growth rates|journal=Nature|volume=412|issue=429–433|pages=429–433|bibcode=2001Natur.412..429E|doi=10.1038/35086558|pmid=11473315|s2cid=4319534}}{{Erratum|doi=10.1038/nature16488|http://retractionwatch.com/2016/03/01/high-profile-critic-slams-nature-letters-about-dinosaur-growth-following-corrections/ ''Retraction Watch''|pmid=26675731|checked=yes}} * {{cite journal|last1=Erickson|first1=G.|last2=Makovicky|first2=P.|last3=Currie|first3=P.|last4=Norell|first4=M.A.|last5=Yerby|first5=S.A.|last6=Brochu|first6=C.A.|year=2004|title=Gigantism and comparative life-history parameters of tyrannosaurid dinosaurs|url=http://doc.rero.ch/record/15279/files/PAL_E2578.pdf|url-status=live|journal=Nature|volume=430|issue=7001|pages=772–775|bibcode=2004Natur.430..772E|doi=10.1038/nature02699|pmid=15306807|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714024211/http://doc.rero.ch/record/15279/files/PAL_E2578.pdf|archive-date=2020-07-14|s2cid=4404887}}{{Erratum|doi=10.1038/nature16487|http://retractionwatch.com/2016/03/01/high-profile-critic-slams-nature-letters-about-dinosaur-growth-following-corrections/ ''Retraction Watch''|pmid=26675726|checked=yes}} * {{cite journal|last1=Lehman|first1=T.M.|last2=Woodward|first2=H.N.|year=2008|title=Modeling growth rates for sauropod dinosaurs|url=http://doc.rero.ch/record/16723/files/PAL_E3766.pdf|url-status=live|journal=Paleobiology|volume=34|issue=2|pages=264–281|doi=10.1666/0094-8373(2008)034[0264:MGRFSD]2.0.CO;2|archive-url=https://web.archive.org/web/20230204092325/https://doc.rero.ch/record/16723/files/PAL_E3766.pdf|archive-date=February 4, 2023|access-date=January 3, 2023|s2cid=84163725}} * {{cite journal|last1=Horner|first1=J.R.|last2=de Ricqles|first2=A.|last3=Padian|first3=K.|last4=Scheetz|first4=R.D.|year=2009|title=Comparative long bone histology and growth of the "hypsilophodontid" dinosaurs ''Orodromeus makelai'', ''Dryosaurus altus'', and ''Tenontosaurus tillettii'' (Ornithischia: Euornithopoda)|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=3|pages=734–747|bibcode=2009JVPal..29..734H|doi=10.1671/039.029.0312|s2cid=86277619}} * {{cite journal|last1=Woodward|first1=H.|last2=Freedman Fowler|first2=E.|last3=Farlow|first3=J.|last4=Horner|first4=J.|year=2015|title=''Maiasaura'', a model organism for extinct vertebrate population biology: A large sample statistical assessment of growth dynamics and survivorship|journal=Paleobiology|volume=41|issue=4|pages=503–527|bibcode=2015Pbio...41..503W|doi=10.1017/pab.2015.19|s2cid=85902880}}</ref> ki na splošno nakazujejo, da so dinozavri rasli hitreje kot današnji plazilci.<ref name="bailleul2019"/> Drugi dokazi, ki podpirajo endotermnost, vključujejo prisotnost perja in drugih oblik telesnih pokrivnih struktur pri številnih skupinah; bolj enotna razmerja izotopa [[kisik-18]] v kostnem tkivu v primerjavi s ektotermnimi živalmi, zlasti na območjih z različnimi zemljepisnimi širinami in s tem različnimi temperaturami, kar kaže na stabilno notranjo telesno temperaturo<ref name="amiot2006">{{cite journal |last1=Amiot |first1=R. |last2=Lécuyer |first2=C. |last3=Buffetaut |first3=E. |last4=Escarguel |first4=G. |last5=Fluteau |first5=F. |last6=Martineau |first6=F. |year=2006 |title=Oxygen isotopes from biogenic apatites suggest widespread endothermy in Cretaceous dinosaurs |journal=Earth and Planetary Science Letters |volume=246 |issue=1–2 |pages=41–54 |doi=10.1016/j.epsl.2006.04.018|bibcode=2006E&PSL.246...41A |url=http://doc.rero.ch/record/14262/files/PAL_E2159.pdf }}</ref><ref name="amiot2010">{{cite journal |last1=Amiot |first1=R. |last2=Wang |first2=X. |last3=Lécuyer |first3=C. |last4=Buffetaut |first4=E. |last5=Boudad |first5=L. |last6=Cavin |first6=L. |last7=Ding |first7=Z. |last8=Fluteau |first8=F. |last9=Kellner |first9=A.W.A. |last10=Tong |first10=H. |last11=Zhang |first11=F. |year=2010 |title=Oxygen and carbon isotope compositions of middle Cretaceous vertebrates from North Africa and Brazil: ecological and environmental significance |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=297 |issue=2 |pages=439–451 |doi=10.1016/j.palaeo.2010.08.027|bibcode=2010PPP...297..439A }}</ref> (čeprav se ta razmerja lahko spremenijo med fosilizacijo<ref name="kolodny1996">{{cite journal |last1=Kolodny |first1=Y. |last2=Luz |first2=B. |last3=Sander |first3=M. |last4=Clemens |first4=W.A. |year=1996 |title=Dinosaur bones: fossils or pseudomorphs? The pitfalls of physiology reconstruction from apatitic fossils |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=126 |issue=1–2 |pages=161–171 |doi=10.1016/S0031-0182(96)00112-5 |bibcode=1996PPP...126..161K |url=http://doc.rero.ch/record/14443/files/PAL_E1627.pdf |archive-date=February 4, 2023 |access-date=January 3, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204094527/https://doc.rero.ch/record/14443/files/PAL_E1627.pdf |url-status=live }}</ref>); ter odkritja polarnih dinozavrov, ki so živeli v Avstraliji, na Antarktiki in Aljaski v obdobjih, ko so imela ta območja hladno, zmerno klimo.<ref name="paul1988">{{cite journal |last1=Paul |first1=G.S. |year=1988 |title=Physiological, migratorial, climatological, geophysical, survival, and evolutionary implications of Cretaceous polar dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-paleontology_1988-07_62_4/page/640 |journal=Journal of Paleontology |volume=62 |issue=4 |pages=640–652 |jstor=1305468|ref=none}}</ref><ref name="clemens1993">{{cite journal |last1=Clemens |first1=W.A. |last2=Nelms |first2=L.G. |year=1993 |title=Paleoecological implications of Alaskan terrestrial vertebrate fauna in latest Cretaceous time at high paleolatitudes |url=https://archive.org/details/sim_geology_1993-06_21_6/page/502 |journal=Geology |volume=21 |issue=6 |pages=503–506 |doi=10.1130/0091-7613(1993)021<0503:PIOATV>2.3.CO;2|bibcode=1993Geo....21..503C }}</ref><ref name="rich2002">{{cite journal |last1=Rich |first1=T.H. |last2=Vickers-Rich |first2=P. |last3=Gangloff |first3=R.A. |year=2002 |title=Polar dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_science_2002-02-08_295_5557/page/978 |journal=Science |volume=295 |issue=5557 |pages=979–980 |doi=10.1126/science.1068920|pmid=11834803 |s2cid=28065814 }}</ref><ref name="buffetaut2004">{{cite journal |last1=Buffetaut |first1=E. |year=2004 |title=Polar dinosaurs and the question of dinosaur extinction: a brief review |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=214 |issue=3 |pages=225–231 |doi=10.1016/j.palaeo.2004.02.050|url=http://doc.rero.ch/record/15383/files/PAL_E2734.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20200608120307/http://doc.rero.ch/record/15383/files/PAL_E2734.pdf |archive-date=2020-06-08 |url-status=live }}</ref> [[File:Dino bird h.jpg|thumb|Primerjava med [[Zračna vreča|zračnimi vrečami]] [[abelizaver|abelizavra]]]] Pri zavrishijih je bil hitrejši metabolizem podprt z razvojem dihalnega sistema, podobnega tistemu pri pticah. Značilnost tega sistema je bil obsežen splet [[Zračna vreča|zračnih vreč]], ki so se razširjale pljuča in vdirale v številne kosti, zaradi česar so bile te votle.<ref name=Sereno2008/> Tak način dihanja se je verjetno razvil že pri najzgodnejših predstavnikih skupine.<ref name="oconnor2009">{{cite journal |last1=O'Connor |first1=P.M. |year=2009 |title=Evolution of archosaurian body plans: skeletal adaptations of an air-sac-based breathing apparatus in birds and other archosaurs |journal=Journal of Experimental Zoology Part A: Ecological Genetics and Physiology |volume=311 |issue=8 |pages=629–646 |doi=10.1002/jez.548|pmid=19492308 |bibcode=2009JEZA..311..629O }}</ref> Omogočal jim je, da so v primerjavi s sesalci podobne velikosti dobili več kisika, imeli večji plimni volumen v mirovanju in dihali počasneje. Zaradi tega so lahko dlje časa vzdrževali visoko raven telesne aktivnosti.<ref name="sander2011"/> Hitro kroženje zraka je služilo tudi kot učinkovito hlajenje. Skupaj z nižjo presnovno hitrostjoHitro kroženje zraka je služilo tudi kot učinkovito hlajenje. Skupaj z nižjo presnovno hitrostjo<ref name="eagle2011">{{cite journal |last1=Eagle |first1=R.A. |last2=Tütken |first2=T. |last3=Martin |first3=T.S. |last4=Tripati |first4=A.K. |last5=Fricke |first5=H.C. |last6=Connely |first6=M. |last7=Cifelli |first7=R.L. |last8=Eiler |first8=J.M. |year=2011 |title=Dinosaur body temperatures determined from isotopic (<sup>13</sup>C-<sup>18</sup>O) ordering in fossil biominerals |url=https://archive.org/details/sim_science_2011-07-22_333_6041/page/442 |journal=Science |volume=333 |issue=6041 |pages=443–445 |pmid=21700837 |doi=10.1126/science.1206196 |bibcode=2011Sci...333..443E |s2cid=206534244}}</ref> je to preprečevalo, da bi se veliki zavropodi pregreli. Te lastnosti so jim lahko omogočile tudi izjemno hitro rast do zelo velikih velikosti.<ref name="wedel2003">{{cite journal |last1=Wedel |first1=M.J. |year=2003 |title=Vertebral pneumaticity, air sacs, and the physiology of sauropod dinosaurs |journal=Paleobiology |volume=29 |issue=2 |pages=243–255 |doi=10.1017/S0094837300018091 |bibcode=2003Pbio...29..243W |url=http://doc.rero.ch/record/14872/files/PAL_E2010.pdf |archive-date=May 18, 2023 |access-date=January 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230518003816/https://doc.rero.ch/record/14872/files/PAL_E2010.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="perry2009">{{cite journal |last1=Perry |first1=S.F. |last2=Christian |first2=A. |last3=Breuer |first3=T. |last4=Pajor |first4=N. |last5=Codd |first5=J.R. |year=2009 |title=Implications of an avian-style respiratory system for gigantism in sauropod dinosaurs |journal=Journal of Experimental Zoology Part A: Ecological Genetics and Physiology |volume=311 |issue=8 |pages=600–610 |doi=10.1002/jez.517 |pmid=19189317|bibcode=2009JEZA..311..600P }}</ref> Poleg tega je njihova velikanska telesna masa pomenila majhno razmerje med površino in prostornino, kar jim je dodatno olajšalo ohranjanje stalne telesne temperature, pojav, ki se imenuje [[gigantotermija]].<ref name="sander2011"/><ref name="alexander1998">{{cite journal |last1=Alexander |first1=R.M. |year=1998 |title=All-time giants: the largest animals and their problems |journal=Palaeontology |volume=41 |pages=1231–1245 |url=https://www.palass.org/publications/palaeontology-journal/archive/41/6/article_pp1231-1245 |archive-date=September 27, 2016 |access-date=January 2, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160927060250/https://www.palass.org/publications/palaeontology-journal/archive/41/6/article_pp1231-1245 |url-status=live }}</ref> Tako kot pri drugih plazilcih so tudi pri dinozavrih [[Ledvica|ledvice]] iz krvi odstranjevale dušikove odpadne snovi in jih izločale kot [[Sečna kislina|sečno kislino]], ne pa kot [[Sečnina|sečnino]] ali [[amonijak]] preko sečevoda v črevesje. Tak način izločanja jim je pomagal ohranjati vodo.<ref name="benson2018"/> Pri večini danes živečih vrst se sečna kislina izloča skupaj z iztrebki v poltrdni obliki.<ref name="tsahar2005">{{cite journal |last1=Tsahar |first1=E. |last2=Martínez del Rio |first2=C. |last3=Izhaki |first3=I. |last4=Arad |first4=Z. |year=2005 |title=Can birds be ammonotelic? Nitrogen balance and excretion in two frugivores |journal=[[The Journal of Experimental Biology]] |volume=208 |issue=6 |pages=1025–1034 |url= https://jeb.biologists.org/content/jexbio/208/6/1025.full.pdf |url-status=live |doi=10.1242/jeb.01495 |issn=0022-0949 |pmid=15767304 |bibcode=2005JExpB.208.1025T |s2cid=18540594 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191017110333/https://jeb.biologists.org/content/jexbio/208/6/1025.full.pdf |archive-date=October 17, 2019 |access-date=October 31, 2019}}</ref><ref name="skadhauge2003">{{cite journal |last1=Skadhauge |first1=E. |last2=Erlwanger |first2=K.H. |last3=Ruziwa |first3=S.D. |last4=Dantzer |first4=V. |last5=Elbrønd |first5=V.S. |last6=Chamunorwa |first6=J.P. |year=2003 |title=Does the ostrich (''Struthio camelus'') coprodeum have the electrophysiological properties and microstructure of other birds? |url=https://archive.org/details/sim_comparative-biochemistry-and-physiology-part-a_2003-04_134a_4/page/749 |journal=[[Comparative Biochemistry and Physiology Part A: Molecular & Integrative Physiology]] |volume=134 |issue=4 |pages=749–755 |doi=10.1016/S1095-6433(03)00006-0 |issn=1095-6433 |pmid=12814783}}</ref> Vendar pa lahko nekatere sodobne ptice, na primer [[kolibriji]], po potrebi izločajo večino dušikovih odpadkov kot amonijak.<ref name="preest1997">{{cite journal |last1=Preest |first1=M.R. |last2=Beuchat |first2=C.A. |year=1997 |title=Ammonia excretion by hummingbirds |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1997-04-10_386_6625/page/560 |journal=Nature |volume=386 |issue=6625 |pages=561–562 |bibcode=1997Natur.386..561P |doi=10.1038/386561a0 |s2cid=4372695 |issn=0028-0836}}</ref> Izločki, skupaj z vsebino črevesja, izstopijo iz [[Kloaka|kloake]].<ref name="mora1965">{{cite journal |last1=Mora |first1=J. |last2=Martuscelli |first2=J. |last3=Ortiz Pineda |first3=J. |last4=Soberon |first4=G. |year=1965 |title=The Regulation of Urea-Biosynthesis Enzymes in Vertebrates |url=https://archive.org/details/sim_biochemical-journal_1965-07_96_1/page/28 |journal=[[Biochemical Journal]] |volume=96 |issue=1 |pages=28–35 |issn=0264-6021 |doi=10.1042/bj0960028 |pmc=1206904 |pmid=14343146}}</ref><ref name="packard1966">{{cite journal |last=Packard |first=G.C. |year=1966 |title=The Influence of Ambient Temperature and Aridity on Modes of Reproduction and Excretion of Amniote Vertebrates |url=https://archive.org/details/sim_american-naturalist_november-december-1966_100_916/page/667 |journal=The American Naturalist |volume=100 |issue=916 |pages=667–682 |doi=10.1086/282459 |issn=0003-0147 |jstor=2459303 |bibcode=1966ANat..100..667P |s2cid=85424175}}</ref> Mnoge vrste izbljuvajo tudi kepice neprebavljenih ostankov. Fosilne kepice so znane že iz jure, na primer pri rodovih, kot je ''[[Anchiornis]]''.<ref name="xu2018">{{cite journal |last1=Xu |first1=X. |last2=Li |first2=F. |last3=Wang |first3=Y. |last4=Sullivan |first4=C. |last5=Zhang |first5=F. |last6=Zhang |first6=X. |last7=Sullivan |first7=C. |last8=Wang |first8=X. |last9=Zheng |first9=X. |year=2018 |title=Exceptional dinosaur fossils reveal early origin of avian-style digestion |journal=Scientific Reports |volume=8 |issue=1 |page=14217 |doi=10.1038/s41598-018-32202-x |pmid=30242170 |issn=2045-2322 |pmc=6155034 |bibcode=2018NatSR...814217Z}}</ref> {{anchor|intelligence}}Velikost in obliko možganov je mogoče delno rekonstruirati na podlagi kosti ki obdajajo možgane. Leta 1896 je Marsh izračunal razmerja med maso možganov in telesno maso pri sedmih vrstah dinozavrov. Ugotovil je, da so bili njihovi možgani sorazmerno manjši kot pri današnjih krokodilih, možgani stegozavra pa naj bi bili manjši od vseh danes živečih kopenskimih vretenčarjev. To je okrepilo javno predstavo o dinozavrih kot počasnih in izjemno neinteligentnih živalih. Leta 1973 je Harry Jerison pokazal, da so sorazmerno manjši možgani pričakovani pri večjih telesnih velikostih ter da velikost možganov pri dinozavrih ni bila manjša, kot bi pričakovali v primerjavi z današnjimi plazilci.<ref name="russell1997"/> Kasnejše raziskave so pokazale, da se je relativna velikost možganov postopno povečevala pri razvoju teropodov. Najvišjo raven inteligence, primerljivo s sodobnimi pticami, so izračunali pri troodontidu ''Troodon''.<ref name="brusatte2012"/> == Izumrtje glavnih skupin == [[File:LWA with Walt.JPG|thumb|upright|[[Luis Walter Alvarez|Luis]] (levo) in njegov sin [[Walter Alvarez]] (desno) na meji K-T v [[Gubbio]], Italija, 1981]] [[Izumrtje]] neletečih dinozavrov je eno od najbolj zanimivih vprašanj v paleontologiji. V osemdesetih letih je [[Walter Alvarez]] postavil teorijo, v kateri je povezal izumrtje z udarcem [[asteroid]]a pred okrog 66 milijoni let.<ref name="Renne2013">{{cite journal|last=Renne|first=Paul R.|last2=Deino|first2=Alan L.|last3=Hilgen|first3=Frederik J.|last4=Kuiper|first4=Klaudia F.|last5=Mark|first5=Darren F.|last6=Mitchell|first6=William S.|last7=Morgan|first7=Leah E.|last8=Mundil|first8=Roland|last9=Smit|first9=Jan|date=7 February 2013|title=Time Scales of Critical Events Around the Cretaceous-Paleogene Boundary|url=http://www.sciencemag.org/content/339/6120/684|journal=Science|volume=339|issue=6120|pages=684–687|bibcode=2013Sci...339..684R|doi=10.1126/science.1230492|issn=0036-8075|pmid=23393261}}</ref> Na to kaže nenadna sprememba vsebnosti [[iridij]]a v fosilnih plasteh. Dokazi kažejo, da je 10&nbsp;km širok bolid zadel [[polotok]] [[Jukatan (polotok)|Jukatan]] v [[Mehika|Mehiki]] (danes naj bi bil krater v Mehiškem zalivu), ustvaril 170&nbsp;km širok [[krater Chicxulub]] in povzročil masovno izumrtje. Znanstveniki še vedno ugotavljajo, če so bili dinozavri že pred udarcem v zatonu, ali so bili še vedno v polnem razvoju. Čeprav se hitrosti izumrtja ne da določiti samo iz fosilnih ostankov, zadnji modeli kažejo, da je potekalo zelo hitro. Pri udarcu se je sprostila veliko energije in veliko snovi je odneslo v ozračje. Posledično je zato Zemlja prejela manj toplote s Sonca in se tako ohladila. Druge teorije govorijo o povečani [[vulkan]]ski aktivnosti in padanju koncentracije [[kisik]]a v ozračju. Skupaj z dinozavri so izumrle tudi druge skupine živali, med drugim [[amonit]]i, mozazavri, pleziozavri, pterozavri, rastlinojedi krokodili in želve ter veliko skupin [[sesalec|sesalcev]] in [[ptič]]ev. ===Možni preživeli dinozavri v paleocenu=== Ostanke neptičjih dinozavrov so občasno našli, ki segaja v obdobje po [[Kredno–terciarno izumrtje|kredno–terciarnem izumrtju]]. Leta 2000 so [[Spencer G. Lucas|Spencer Lucas]] in sodelavci poročali o odkritju desne stegnenice hadrozavra v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]], ter jo opisali kot dokaz o paleocenskih dinozavrih. Kamnina v kateri je bila kost odkrita, je datirana v zgodnji [[paleocen]], pred približno 64,8 milijona leti.<ref name="fassett2011"/> Če kost ni bila [[Usedanje (geologija)|ponovno odložena]] zaradi erozijskih procesov, bi to pomenilo, da so nekatere populacije dinozavrov preživele vsaj pol milijona let v kenozoiku.<ref name="fassett2009"/> Ti podatki so bili uporabljeni kot podpora ideji, da je bilo izumrtje K–T postopno.<ref name="sloan1986"/> Vendar pa številni raziskovalci te domnevne paleocenske dinozavre obravnavajo kot ponovno odložene fosile, torej kot ostanke, ki so bili izprani iz prvotne lokacije in nato ponovno zakopani v mlajše sedimente.<ref name="lucas2009">{{cite journal |last1=Lucas |first1=S.G. |last2=Sullivan |first2=R.M. |last3=Cather |first3=S.M. |last4=Jasinski |first4=S.E. |last5=Fowler |first5=D.W. |last6=Heckert |first6=A.B. |last7=Spielmann |first7=J.A. |last8=Hunt |first8=A.P. |year=2009 |title=No definitive evidence of Paleocene dinosaurs in the San Juan Basin |journal=Palaeontologia Electronica |volume=12 |issue=2 |page=8A}}</ref><ref name="renne2012">{{cite journal |last1=Renne |first1=P.R. |last2=Goodwin |first2=M.B. |year=2012 |title=Direct U-Pb dating of Cretaceous and Paleocene dinosaur bones, San Juan Basin, New Mexico: COMMENT |journal=Geology |volume=40 |issue=4 |pages=e259 |doi=10.1130/G32521C.1|bibcode=2012Geo....40E.259R |doi-access=free }}</ref><ref name="lofgren1990">{{cite journal |last1=Lofgren |first1=D.L. |last2=Hotton |first2=C.L. |last3=Runkel |first3=A.C. |year=1990 |title=Reworking of Cretaceous dinosaurs into Paleocene channel, deposits, upper Hell Creek Formation, Montana |url=https://archive.org/details/sim_geology_1990-09_18_9/page/874 |journal=Geology |volume=18 |issue=9 |pages=874–877 |doi=10.1130/0091-7613(1990)018<0874:ROCDIP>2.3.CO;2|bibcode=1990Geo....18..874L }}</ref> Poleg tega se starostne ocene teh najdb pogosto štejejo za nezanesljive.<ref name="koenig2012">{{cite journal |last1=Koenig |first1=A.E. |last2=Lucas |first2=S.G. |last3=Neymark |first3=L.A. |last4=Heckert |first4=A.B. |last5=Sullivan |first5=R.M. |last6=Jasinski |first6=S.E. |last7=Fowler |first7=D.W. |year=2012 |title=Direct U-Pb dating of Cretaceous and Paleocene dinosaur bones, San Juan Basin, New Mexico: COMMENT |journal=Geology |volume=40 |issue=4 |pages=e262 |doi=10.1130/G32154C.1|bibcode=2012Geo....40E.262K |doi-access=free }}</ref> == Dinozavri v popularni kulturi == [[File:Winsor McCay (1914)Gertie the Dinosaur.webm|thumb|right|alt=Animirani film.|thumbtime=16:46|''[[Gertie the Dinosaur]]'' (1914); avtor [[Winsor McCay]], prvi animirani dinozaver]] Dinozavri že dolgo burijo človeško domišljijo in se velikokrat pojavljajo v [[fantazija|fantazijskih]] ali [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnih]] delih. Znane so knjige ''[[Izgubljeni svet]]'' [[Arthur Conan Doyle|Arhurja Conana Doyla]], ''[[Jurski park]]'' [[Michael Crichton|Michaela Crichtona]] in druge. Dinozavri so se pojavljali tudi v filmih, na primer v ''Milijon let pred našim štetjem'' (v tem filmu sta dve veliki napaki, dinozavri so namreč pred milijonom let že zdavnaj izumrli, pa tudi istočasno z ljudmi niso nikoli živeli). V prvih filmih so še uporabljali animirane modele, pravi razcvet pa je prišel z razvojem računalniške animacije. V filmu ''Jurski park'' ([[1993]]) in njegovih dveh nadaljevanjih smo lahko že videli precej realistične dinozavre. Sledilo je tudi precej dokumentarcev, na primer [[British Broadcasting Corporation|BBC]]-jev ''Sprehod z dinozavri''. Dinozavri so priljubljeni tudi v [[risanka]]h in [[strip]]ih. Ideja, da bi s pomočjo [[kloniranje|kloniranja]] ponovno oživili dinozavre, je postala popularna s knjigo in filmom ''Jurski park''. Avtor [[Michael Crichton]] je predlagal, da bi [[DNK]] dinozavrov dobili iz [[komarji|komarjev]], ujetih v [[jantar]]ju. Ta metoda je s stališča današnje znanosti za zdaj še nemogoča, saj DNK s časom razpade zaradi stika z zrakom, vodo ali zaradi sevanja. V filmu je zagrešena tudi napaka, saj so DNK pridobili iz jantarja iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]], ki je star samo 30 milijonov let in je tako nastal davno po izumrtju dinozavrov. ==Opombe== {{sklici|group=op}} == Sklici == {{sklici|refs= <ref name=":0">{{Cite journal|last=Kingsley|first=E.P.|display-authors=etal|date=2018|title=Identity and novelty in the avian syrinx|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=115|issue=41|pages=10109–10217|doi=10.1073/pnas.1804586115|pmid=30249637|pmc=6187200|bibcode=2018PNAS..11510209K |doi-access=free}}</ref> <ref name=":1">{{Cite journal |last1=Yoshida |first1=Junki |last2=Kobayashi |first2=Yoshitsugu |last3=Norell |first3=Mark A. |date=2023-02-15 |title=An ankylosaur larynx provides insights for bird-like vocalization in non-avian dinosaurs |journal=Communications Biology |language=en |volume=6 |issue=1 |page=152 |doi=10.1038/s42003-023-04513-x |pmid=36792659 |pmc=9932143 |issn=2399-3642}}</ref> <ref name=":22">{{Cite journal|last=Riede|first=T.|date=2019 |title=The evolution of the syrinx: an acoustic theory |journal=PLOS ONE |volume=17|issue=2|article-number=e2006507 |doi=10.1371/journal.pbio.2006507|pmid=30730882|pmc=6366696 |doi-access=free}}</ref> <ref name=AF04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=672–684|loc=chpt. 30: "Dinosaur Extinction" by J. David Archibald and David E. Fastovsky.}}</ref> <ref name=alexander2006>{{cite journal |last=Alexander |first=R. McNeill |author-link=Robert McNeill Alexander |year=2006 |title=Dinosaur biomechanics |journal=Proceedings of the Royal Society B |location=London |publisher=Royal Society |volume=273 |issue=1596 |doi=10.1098/rspb.2006.3532 |issn=0962-8452 |pmid=16822743|pages=1849–1855 |pmc=1634776}}</ref> <ref name=AMNH>{{navedi splet |url=http://www.amnh.org/exhibitions/fightingdinos/ex-fd.html |title=The Fighting Dinosaurs |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |publisher=American Museum of Natural History |location=New York |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118062252/http://www.amnh.org/exhibitions/fightingdinos/ex-fd.html |archive-date=January 18, 2012 |access-date=December 5, 2007}}</ref> <ref name=anchiadvance>{{cite journal |last1=Xu |first1=Xing |last2=Zhao |first2=Qi |last3=Norell |first3=Mark |last4=Sullivan |first4=Corwin |last5=Hone |first5=David |last6=Erickson |first6=Gregory |author6-link=Gregory M. Erickson |last7=Wang |first7=XiaoLin |last8=Han |first8=FengLu |last9=Guo |first9=Yu |display-authors=3 |title=A new feathered maniraptoran dinosaur fossil that fills a morphological gap in avian origin |date=February 2008 |journal=[[Science Bulletin|Chinese Science Bulletin]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier on behalf of Science in China Press |volume=54 |issue=3 |pages=430–435 |doi=10.1007/s11434-009-0009-6 |s2cid=53445386 |issn=1001-6538|doi-access=free |bibcode=2009SciBu..54..430X }}</ref> <ref name="B012">{{harvnb|Brusatte|2012|pp=9–20, 21}}</ref> <ref name=BBCdinobonemed>{{navedi novice |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=July 6, 2007 |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6276948.stm |url-status=live |title=Dinosaur bones 'used as medicine' |work=BBC News |location=London |publisher=BBC |archive-url=https://web.archive.org/web/20190827184635/https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6276948.stm |archive-date=August 27, 2019 |access-date=November 4, 2019}}</ref> <ref name=BBCtracks>{{cite journal |last1=Clark |first1=Neil D. L. |last2=Booth |first2=Paul |last3=Booth |first3=Claire L. |last4=Ross |first4=Dugald A. |display-authors=3 |year=2004 |title=Dinosaur footprints from the Duntulm Formation (Bathonian, Jurassic) of the Isle of Skye |url=http://eprints.gla.ac.uk/4496/1/4496.pdf |url-status=live |journal=[[Geological Society of Glasgow|Scottish Journal of Geology]] |location=London |publisher=[[Geological Society of London]] |volume=40 |issue=1 |pages=13–21 |doi=10.1144/sjg40010013 |bibcode=2004ScJG...40...13C |s2cid=128544813 |issn=0036-9276 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130722081936/http://eprints.gla.ac.uk/4496/1/4496.pdf |archive-date=July 22, 2013 |access-date=December 12, 2019}}</ref> <ref name="brusatte2012">{{harvnb|Brusatte|2012|p=83}}</ref> <ref name=buckland1824>{{cite journal |last=Buckland |first=William |author-link=William Buckland |year=1824 |title=Notice on the Megalosaurus or great Fossil Lizard of Stonesfield |url=https://zenodo.org/record/1448577 |url-status=live |journal=Transactions of the Geological Society of London |location=London |publisher=Geological Society of London |volume=1 |issue=2 |pages=390–396 |doi=10.1144/transgslb.1.2.390 |s2cid=129920045 |issn=2042-5295 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191021214509/https://zenodo.org/record/1448577/files/article.pdf |archive-date=October 21, 2019 |access-date=November 5, 2019}}</ref> <ref name="butler&zhao2009">{{cite journal |last1=Butler |first1=Richard J. |last2=Zhao |first2=Qi |date=February 2009 |title=The small-bodied ornithischian dinosaurs ''Micropachycephalosaurus hongtuyanensis'' and ''Wannanosaurus yansiensis'' from the Late Cretaceous of China |journal=[[Cretaceous Research]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=30 |issue=1 |pages=63–77 |doi=10.1016/j.cretres.2008.03.002 |bibcode=2009CrRes..30...63B |issn=0195-6671}}</ref> <ref name=carpenter1998>{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |title=Evidence of predatory behavior by theropod dinosaurs |url=http://www.arca.museus.ul.pt/ArcaSite/obj/gaia/MNHNL-0000778-MG-DOC-web.PDF |archive-url=https://web.archive.org/web/20130926134333/http://www.arca.museus.ul.pt/ArcaSite/obj/gaia/MNHNL-0000778-MG-DOC-web.PDF |archive-date=2013-09-26 |url-status=live |journal=Gaia: Revista de Geociências |location=Lisbon |publisher=National Museum of Natural History and Science |volume=15 |pages=135–144 |issn=0871-5424}}</ref> <ref name=CH04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=643–659|loc=chpt. 28: "Physiology of Nonavian Dinosaurs" by Anusuya Chinsamy and Willem J. Hillenius.}}</ref> <ref name=chatterjee2007>{{cite journal |last1=Chatterjee |first1=Sankar |author1-link=Sankar Chatterjee |last2=Templin |first2=R. Jack |year=2007 |title=Biplane wing planform and flight performance of the feathered dinosaur ''Microraptor gui'' |url=https://www.pnas.org/content/pnas/104/5/1576.full.pdf |url-status=live |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |location=Washington, D.C. |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=5 |pages=1576–1580 |pmc=1780066 |pmid=17242354 |bibcode=2007PNAS..104.1576C |doi=10.1073/pnas.0609975104 |issn=0027-8424 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190818174156/https://www.pnas.org/content/pnas/104/5/1576.full.pdf |archive-date=August 18, 2019 |access-date=October 29, 2019|doi-access=free }}</ref> <ref name=clarketal2004>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=151–164|loc=chpt. 7: "Therizinosauroidea" by James M. Clark, [[Teresa Maryańska]], and [[Rinchen Barsbold]].}}</ref><ref name="Clarke2016">{{cite journal |last1=Clarke |first1=Julia A. |author1-link=Julia Clarke |last2=Chatterjee |first2=Sankar |last3=Zhiheng |first3=Li |last4=Riede |first4=Tobias |last5=Agnolin |first5=Federico |last6=Goller |first6=Franz |last7=Isasi |first7=Marcelo P. |last8=Martinioni |first8=Daniel R. |last9=Mussel |first9=Francisco J. |last10=Novas |first10=Fernando E. |author10-link=Fernando Novas |display-authors=3 |year=2016 |title=Fossil evidence of the avian vocal organ from the Mesozoic |url=https://archive.org/details/nature-uk_2016-10-27_538_7626/page/502 |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=538 |issue=7626 |pages=502–505 |doi=10.1038/nature19852 |pmid=27732575 |bibcode=2016Natur.538..502C |s2cid=4389926 |issn=0028-0836|hdl=11336/64786 |hdl-access=free }}</ref> <ref name=Day2002>{{cite journal |last1=Day |first1=Julia J. |last2=Upchurch |first2=Paul |last3=Norman |first3=David B. |last4=Gale |first4=Andrew S. |last5=Powell |first5=H. Philip |display-authors=3 |year=2002 |title=Sauropod Trackways, Evolution, and Behavior |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=296 |issue=5573 |page=1659 |doi=10.1126/science.1070167 |issn=0036-8075 |pmid=12040187|s2cid=36530770 |url=http://doc.rero.ch/record/15083/files/PAL_E2344.pdf }}</ref> <ref name=DFG97>{{harvnb|Glut|1997|p=40}}</ref> <ref name=DL90>{{harvnb|Lambert|The Diagram Group|1990|p=[https://archive.org/details/dinosaurdatabook00lamb/page/288 288]}}</ref> <ref name=dong1992>{{harvnb|Dong|1992}}</ref> <ref name=DS02>{{cite journal |last1=Delair |first1=Justin B. |last2=Sarjeant |first2=William A.S. |year=2002 |title=The earliest discoveries of dinosaurs: the records re-examined |journal=[[Geologists' Association|Proceedings of the Geologists' Association]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier on behalf of the [[Geologists' Association]] |volume=113 |issue=3 |pages=185–197 |doi=10.1016/S0016-7878(02)80022-0 |bibcode=2002PrGA..113..185D |issn=0016-7878}}</ref> <ref name=DVetal08sino>{{cite journal |last1=Varricchio |first1=David J. |last2=Sereno |first2=Paul C. |last3=Zhao |first3=Xijin |last4=Lin |first4=Tan |last5=Wilson |first5=Jeffery A. |author5-link=Jeffrey A. Wilson |last6=Lyon |first6=Gabrielle H. |display-authors=3 |year=2008 |title=Mud-trapped herd captures evidence of distinctive dinosaur sociality |url=https://www.app.pan.pl/archive/published/app53/APP53-567.pdf |url-status=live |journal=[[Acta Palaeontologica Polonica]] |location=[[Warsaw]] |publisher=Institute of Paleobiology, [[Polish Academy of Sciences]] |volume=53 |issue=4 |pages=567–578 |doi=10.4202/app.2008.0402 |s2cid=21736244 |issn=0567-7920 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330032513/https://www.app.pan.pl/archive/published/app53/APP53-567.pdf |archive-date=March 30, 2019 |access-date=May 6, 2011}}</ref> <ref name=EC68>{{harvnb|Colbert|1971}}</ref> <ref name="fassett2009">{{cite journal |last1=Fassett |first1=J.E. |last2=Heaman |first2=L.M. |last3=Simonetti |first3=A. |year=2009 |title=New geochronologic and stratigraphic evidence confirms the Paleocene age of the dinosaur-bearing Ojo Alamo Sandstone and Animas Formation in the San Juan Basin, New Mexico and Colorado |journal=Palaeontologia Electronica |volume=12 |issue=1 |page=3A |url=https://palaeo-electronica.org/2009_1/149/index.html |archive-date=March 18, 2021 |access-date=January 27, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210318001522/https://palaeo-electronica.org/2009_1/149/index.html |url-status=live }}</ref> <ref name="fassett2011">{{cite journal |last1=Fassett |first1=J.E. |last2=Heaman |first2=L.M. |last3=Simonetti |first3=A. |year=2011 |title=Direct U–Pb dating of Cretaceous and Paleocene dinosaur bones, San Juan Basin, New Mexico |url=https://archive.org/details/sim_geology_2011-02_39_2/page/158 |journal=Geology |volume=39 |issue=2 |pages=159–162 |bibcode=2011Geo....39..159F |doi=10.1130/G31466.1 |issn=0091-7613}}</ref> <ref name=FBS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/n12 ix–xi]|loc=Preface, "Dinosaurs: The Terrestrial Superlative" by James O. Farlow and M.K. Brett-Surman.}}</ref> <ref name=FBS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/n12 ix–xi]|loc=Preface, "Dinosaurs: The Terrestrial Superlative" by James O. Farlow and M.K. Brett-Surman.}}</ref> <ref name=FS04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=614–626|loc=chpt. 26: "Dinosaur Paleoecology" by David E. Fastovsky and Joshua B. Smith.}}</ref> <ref name=G45>{{harvnb|Gunther|1968}}</ref> <ref name=GM25>{{cite journal |last=Mantell |first=Gideon A. |author-link=Gideon Mantell |year=1825 |title=Notice on the ''Iguanodon'', a newly discovered fossil reptile, from the sandstone of Tilgate forest, in Sussex |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical Transactions of the Royal Society of London]] |location=London |publisher=Royal Society |volume=115 |pages=179–186 |doi=10.1098/rstl.1825.0010 |issn=0261-0523 |jstor=107739 |bibcode=1825RSPT..115..179M|doi-access=free }}</ref> <ref name=GSP88>{{harvnb|Paul|1988|pp=[https://archive.org/details/predatorydinosaursoftheworld1988/page/n245 248–250]}}</ref> <ref name=HCL04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=627–642|loc=chpt. 27: "Mesozoic Biogeography of Dinosauria" by Thomas R. Holtz Jr., Ralph E. Chapman, and [[Matt Lamanna|Matthew C. Lamanna]].}}</ref> <ref name=HDS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/14 14]|loc=chpt. 2: "European Dinosaur Hunters" by Hans-Dieter Sues.}}</ref> <ref name=Henderson2006>{{cite journal |last=Henderson |first=Donald M. |year=2003 |title=Effects of stomach stones on the buoyancy and equilibrium of a floating crocodilian: a computational analysis |url=https://archive.org/details/sim_canadian-journal-of-zoology_2003-08_81_8/page/1346 |journal=[[Canadian Journal of Zoology]] |location=[[Ottawa]] |publisher=[[Canadian Science Publishing|NRC Research Press]] |volume=81 |issue=8 |pages=1346–1357 |doi=10.1139/z03-122 |bibcode=2003CaJZ...81.1346H |issn=0008-4301}}</ref> <ref name=Holland1909>This was recognized not later than 1909: {{navedi splet |url=http://www.hmnh.org/library/diplodocus/holland1910.html |title=Dr. W. J. Holland and the Sprawling Sauropods |last=Celeskey |first=Matt |year=2005 |website=The Hairy Museum of Natural History |archive-url=https://web.archive.org/web/20110612180650/http://www.hmnh.org/library/diplodocus/holland1910.html |archive-date=June 12, 2011 |access-date=October 18, 2019}} * {{cite journal |last=Holland |first=William J. |author-link=William Jacob Holland |date=May 1910 |title=A Review of Some Recent Criticisms of the Restorations of Sauropod Dinosaurs Existing in the Museums of the United States, with Special Reference to that of ''Diplodocus Carnegiei'' in the Carnegie Museum |url=https://archive.org/details/jstor-2455581 |journal=[[The American Naturalist]] |publisher=[[American Society of Naturalists]] |volume=44 |issue=521 |pages=259–283 |issn=0003-0147 |access-date=October 18, 2019|doi=10.1086/279138 |bibcode=1910ANat...44..258H |s2cid=84424110 }} * The arguments and many of the images are also presented in {{harvnb|Desmond|1975}}.</ref> <ref name=Holmes>{{harvnb|Holmes|1998}}</ref> <ref name=Holtz2007>{{harvnb|Holtz|2007}}</ref> <ref name=HM79>{{cite journal |last1=Horner |first1=John R. |last2=Makela |first2=Robert |year=1979 |title=Nest of juveniles provides evidence of family structure among dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1979-11-15_282_5736/page/296 |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=282 |issue=5736 |pages=296–298 |bibcode=1979Natur.282..296H |doi=10.1038/282296a0 |s2cid=4370793 |issn=0028-0836}}</ref> <ref name=JF93>{{harvnb|Dodson|Gingerich|1993|pp=[http://earth.geology.yale.edu/~ajs/1993/11.1993.06Farlow.pdf 167–199]|loc="On the rareness of big, fierce animals: speculations about the body sizes, population densities, and geographic ranges of predatory mammals and large carnivorous dinosaurs" by James O. Farlow.}}</ref> <ref name=KC06>{{harvnb|Foster|Lucas|2006|pp=[https://econtent.unm.edu/digital/collection/bulletins/id/790 131–138]|loc="Biggest of the big: a critical re-evaluation of the mega-sauropod ''Amphicoelias fragillimus'' Cope, 1878" by [[Kenneth Carpenter]].}}</ref> <ref name=KP04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=210–231|loc=chpt. 11: "Basal Avialae" by [[Kevin Padian]].}}</ref> <ref name=KPA>{{cite journal |last1=Kump |first1=Lee R. |author-link1=Lee Kump |last2=Pavlov |first2=Alexander |last3=Arthur |first3=Michael A. |s2cid=34821866 |title=Massive release of hydrogen sulfide to the surface ocean and atmosphere during intervals of oceanic anoxia |url=https://archive.org/details/sim_geology_2005-05_33_5/page/396 |year=2005 |journal=Geology |location=Boulder, CO |publisher=Geological Society of America |volume=33 |issue=5 |pages=397–400 |doi=10.1130/G21295.1 |bibcode=2005Geo....33..397K |issn=0091-7613 }}</ref> <ref name=L99>{{harvnb|Lhuyd|1699|p=67}}</ref> <ref name="Letal05">{{cite journal |last1=Langer |first1=Max C. |last2=Ezcurra |first2=Martin D. |author-link2=Martin Ezcurra |last3=Bittencourt |first3=Jonathas S. |last4=Novas |first4=Fernando E. |author-link4=Fernando Novas |date=February 2010 |title=The origin and early evolution of dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_biological-reviews_2010-02_85_1/page/64 |journal=Biological Reviews |location=[[Cambridge]] |publisher=[[Cambridge Philosophical Society]] |volume=85 |issue=1 |pages=65–66, 82 |doi=10.1111/j.1469-185x.2009.00094.x |issn=1464-7931 |pmid=19895605|hdl=11336/103412 |s2cid=34530296 |hdl-access=free }}</ref> <ref name=LG93>{{harvnb|Lessem|Glut|1993|pp=[https://archive.org/details/dinosaursocietys00less/page/19 19–20]|loc="Allosaurus"}}</ref> <ref name=LHW07>{{cite journal |last1=Lovelace |first1=David M. |last2=Hartman |first2=Scott A. |last3=Wahl |first3=William R. |date=October–December 2007 |title=Morphology of a specimen of ''Supersaurus'' (Dinosauria, Sauropoda) from the Morrison Formation of Wyoming, and a re-evaluation of diplodocid phylogeny |journal=[[Arquivos do Museu Nacional]] |url=https://archive.org/details/biostor-248729 |location=[[Rio de Janeiro]] |publisher=[[National Museum of Brazil]]; [[Federal University of Rio de Janeiro]] |volume=65 |issue=4 |pages=527–544 |citeseerx=10.1.1.603.7472 |issn=0365-4508 |access-date=October 26, 2019}}</ref> <ref name="Li2010">{{cite journal |last1=Li |first1=Quanguo |last2=Gao |first2=Ke-Qin |last3=Vinther |first3=Jakob |last4=Shawkey |first4=Matthew D. |last5=Clarke |first5=Julia A. |last6=D'Alba |first6=Liliana |last7=Meng |first7=Qingjin |last8=Briggs |first8=Derek E. G. |author8-link=Derek Briggs |last9=Prum |first9=Richard O. |author9-link=Richard Prum |display-authors=3 |year=2010 |title=Plumage Color Patterns of an Extinct Dinosaur |url=https://doc.rero.ch/record/210394/files/PAL_E4402.pdf |url-status=live |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=327 |issue=5971 |pages=1369–1372 |bibcode=2010Sci...327.1369L |doi=10.1126/science.1186290 |pmid=20133521 |s2cid=206525132 |issn=0036-8075 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330023836/https://doc.rero.ch/record/210394/files/PAL_E4402.pdf |archive-date=March 30, 2019 |access-date=November 7, 2019}}</ref> <ref name=LW08>{{cite journal |last1=Lee |first1=Andrew H. |last2=Werning |first2=Sarah |year=2008 |title=Sexual maturity in growing dinosaurs does not fit reptilian growth models |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2008-01-15_105_2/page/582 |journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. |location=Washington, D.C. |publisher=National Academy of Sciences |volume=105 |issue=2 |pages=582–587 |bibcode=2008PNAS..105..582L |doi=10.1073/pnas.0708903105 |issn=0027-8424 |pmid=18195356 |pmc=2206579|doi-access=free }}</ref> <ref name=LSJ>{{navedi splet |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=deino%2Fs&lang=greek |title=Greek Dictionary Headword Search Results |editor-last=Crane |editor-first=George R. |website=[[Perseus Project|Perseus 4.0]] |publisher=[[Tufts University]] |location=[[Medford, Massachusetts|Medford]] and [[Somerville, Massachusetts|Somerville, MA]] |access-date=October 13, 2019 |archive-date=December 10, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191210013213/https://www.perseus.tufts.edu/hopper/resolveform?type=start&lookup=deino%2Fs&lang=greek |url-status=live }} Lemma for '[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Ddeino%2Fs1 δεινός] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191210013242/https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Ddeino%2Fs1 |date=December 10, 2019 }}' from [[Henry Liddell|Henry George Liddell]], [[Robert Scott (philologist)|Robert Scott]], ''[[A Greek–English Lexicon|A Greek-English Lexicon]]'' (1940): 'fearful, terrible'.</ref> <ref name=MAPM04>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=196–210|loc=chpt. 10: "Dromaeosauridae" by Peter J. Makovicky and [[Mark Norell|Mark A. Norell]].}}</ref> <ref name="maxwell&ostrom1995">{{cite journal |last1=Maxwell |first1=W. Desmond |last2=Ostrom |first2=John H. |author2-link=John Ostrom |year=1995 |title=Taphonomy and paleobiological implications of ''Tenontosaurus''–''Deinonychus'' associations|journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=15 |issue=4 |pages=707–712 |doi=10.1080/02724634.1995.10011256 |bibcode=1995JVPal..15..707M |issn=0272-4634}}</ref> <ref name=MJB00>{{harvnb|Benton|2015}}, p. 205–210</ref> <ref name=MJB04dino>{{harvnb|Weishampel|Dodson|Osmólska|2004|pp=7–19|loc=chpt. 1: "Origin and Relationships of Dinosauria" by [[Michael Benton|Michael J. Benton]].}}</ref> <ref name=MM97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/607 607–624]|loc=chpt. 39: "Major Groups of Non-Dinosaurian Vertebrates of the Mesozoic Era" by Michael Morales.}}</ref> <ref name=nesbitt2011>{{cite journal |last=Nesbitt |first=Sterling J. |author-link=Sterling Nesbitt |year=2011 |title=The Early Evolution of Archosaurs: Relationships and the Origin of Major Clades |journal=[[Bulletin of the American Museum of Natural History]] |location=New York |publisher=[[American Museum of Natural History]] |volume=2011 |issue=352 |pages=1–292 |doi=10.1206/352.1 |issn=0003-0090 |hdl=2246/6112 |s2cid=83493714 |doi-access=free }}</ref> <ref name=NMNH>{{navedi splet |url=http://paleobiology.si.edu/dinosaurs/info/everything/evo_1.html |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |year=2007 |title=Dinosaur Evolution |website=Department of Paleobiology |series=Dinosaurs |location=Washington, D.C. |publisher=[[National Museum of Natural History]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111204903/http://paleobiology.si.edu/dinosaurs/info/everything/evo_1.html |archive-date=November 11, 2007 |access-date=November 21, 2007}}</ref> <ref name=olshevsky2000>{{harvnb|Olshevsky|2000}}</ref> <ref name=Owen1841>{{harvnb|Owen|1842|loc=p.[https://archive.org/details/reportofeleventh42lond/page/n141 103]: "The combination of such characters ... will, it is presumed, be deemed sufficient ground for establishing a distinct tribe or sub-order of Saurian Reptiles, for which I would propose the name of ''Dinosauria''*. (*Gr. ''δεινός'', fearfully great; ''σαύρος'', a lizard. ... )}}</ref> <ref name=parsons2001>{{harvnb|Parsons|2001|pp=22–48|loc="The Heresies of Dr. Bakker".}}</ref> <ref name=PC98>{{cite journal |last=Tanke |first=Darren H. |author-link=Darren Tanke |year=1998 |title=Head-biting behavior in theropod dinosaurs: paleopathological evidence |url=http://www.mnhn.ul.pt/geologia/gaia/12.pdf |journal=Gaia: Revista de Geociências |location=[[Lisbon]] |publisher=[[National Museum of Natural History and Science, Lisbon|National Museum of Natural History and Science]] |issue=15 |pages=167–184 |doi=10.7939/R34T6FJ1P |s2cid=90552600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080227134632/http://www.mnhn.ul.pt/geologia/gaia/12.pdf |archive-date=February 27, 2008 |issn=0871-5424}}</ref> <ref name=Peczkis1994>{{cite journal |last=Peczkis |first=Jan |year=1995 |title=Implications of body-mass estimates for dinosaurs |journal=[[Journal of Vertebrate Paleontology]] |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the [[Society of Vertebrate Paleontology]] |volume=14 |issue=4 |pages=520–533 |doi=10.1080/02724634.1995.10011575 |jstor=4523591 |bibcode=1995JVPal..14..520P |issn=0272-4634}}</ref> <ref name=RB07>{{cite journal |last1=Roach |first1=Brian T. |last2=Brinkman |first2=Daniel L. |date=April 2007 |title=A Reevaluation of Cooperative Pack Hunting and Gregariousness in ''Deinonychus antirrhopus'' and Other Nonavian Theropod Dinosaurs |journal=Bulletin of the Peabody Museum of Natural History |location=[[New Haven, Connecticut|New Haven, CT]] |publisher=[[Peabody Museum of Natural History]] |volume=48 |issue=1 |pages=103–138 |doi=10.3374/0079-032X(2007)48[103:AROCPH]2.0.CO;2 |s2cid=84175628 |issn=0079-032X}}</ref> <ref name=RC05>{{harvnb|Cowen|2005|pp=151–175|loc=chpt. 12: "Dinosaurs".}}</ref> <ref name=rogersetal2003>{{cite journal |last1=Rogers |first1=Raymond R. |last2=Krause |first2=David W. |author2-link=David W. Krause |last3=Curry Rogers |first3=Kristina |author3-link=Kristina Curry Rogers |year=2007 |title=Cannibalism in the Madagascan dinosaur ''Majungatholus atopus'' |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=422 |issue=6931 |pages=515–518 |doi=10.1038/nature01532 |issn=0028-0836 |pmid=12673249 |bibcode=2003Natur.422..515R|s2cid=4389583 }}</ref> <ref name=Reiszetal05>{{cite journal |last1=Reisz |first1=Robert R. |author1-link=Robert R. Reisz |last2=Scott |first2=Diane |last3=Sues |first3=Hans-Dieter |author3-link=Hans-Dieter Sues |last4=Evans |first4=David C. |last5=Raath |first5=Michael A. |display-authors=3 |year=2005 |title=Embryos of an Early Jurassic Prosauropod Dinosaur and Their Evolutionary Significance |url=https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/7530/paleo_REISZ_ET_AL.2005.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20180722004548/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/7530/paleo_REISZ_ET_AL.2005.pdf |archive-date=2018-07-22 |url-status=live |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=309 |issue=5735 |pages=761–764 |bibcode=2005Sci...309..761R |doi=10.1126/science.1114942 |issn=0036-8075 |pmid=16051793|s2cid=37548361 }}</ref> <ref name=russell1995>{{cite journal |author=Russell, Dale A. |author-link=Dale Russell |year=1995 |title=China and the lost worlds of the dinosaurian era |journal=[[Historical Biology]] |location=[[Milton Park]], [[Oxfordshire]] |publisher=[[Taylor & Francis]] |volume=10 |issue=1 |pages=3–12 |doi=10.1080/10292389509380510 |bibcode=1995HBio...10....3R |issn=0891-2963}}</ref> <ref name="russell1997">{{navedi knjigo |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-226810-6 |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofdi0000curr/page/370 370]–372 |editor=Kevin Padian |editor2=Philip J. Currie |last=Russell |first=Dale A. |title=Encyclopedia of dinosaurs |url=https://archive.org/details/encyclopediaofdi0000curr |chapter=Intelligence |location=San Diego |date=1997}}</ref> <ref name="sander2011">{{cite journal |last1=Sander |first1=P. Martin |last2=Christian |first2=Andreas |last3=Clauss |first3=Marcus |last4=Fechner |first4=Regina |last5=Gee |first5=Carole T. |last6=Griebeler |first6=Eva-Maria |last7=Gunga |first7=Hanns-Christian |last8=Hummel |first8=Jürgen |last9=Mallison |first9=Heinrich |display-authors=3 |date=February 2011 |title=Biology of the sauropod dinosaurs: the evolution of gigantism |url=https://archive.org/details/sim_biological-reviews_2011-02_86_1/page/116 |journal=Biological Reviews |location=Cambridge |publisher=Cambridge Philosophical Society |volume=86 |issue=1 |pages=117–155 |doi=10.1111/j.1469-185X.2010.00137.x |issn=1464-7931 |pmid=21251189 |pmc=3045712}}</ref> <ref name=Schweitzer2005>{{cite journal |last1=Schweitzer |first1=Mary H. |author-link1=Mary Higby Schweitzer |last2=Wittmeyer |first2=Jennifer L. |last3=Horner |first3=John R. |author-link3=Jack Horner (paleontologist) |last4=Toporski |first4=Jan K. |year=2005 |title=Soft-Tissue Vessels and Cellular Preservation in ''Tyrannosaurus rex'' |url=https://archive.org/details/sim_science_2005-03-25_307_5717/page/1952 |journal=Science |location=Washington, D.C. |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=307 |issue=5717 |pages=1952–1955 |bibcode=2005Sci...307.1952S |doi=10.1126/science.1108397 |issn=0036-8075 |pmid=15790853|s2cid=30456613 }}</ref> <ref name="search.eb">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/dinosaurs/dinosaurs/BRa.html |title=Discovering Dinosaur Behavior: 1960–present view |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |location=[[Chicago|Chicago, IL]] |publisher=[[Encyclopædia Britannica, Inc.]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213042521/https://www.britannica.com/dinosaurs/dinosaurs/BRa.html |archive-date=December 13, 2013 |access-date=October 30, 2019}}</ref> <ref name=senter2008>{{cite journal |last=Senter |first=Phil |date=30 June 2009 |title=Voices of the past: a review of Paleozoic and Mesozoic animal sounds |journal=Historical Biology |volume=20 |issue=4 |pages=255–287 |doi=10.1080/08912960903033327 |s2cid=84473967 |issn=0891-2963|doi-access=free |bibcode=2008HBio...20..255S }}</ref> <ref name=Sereno1999>{{cite journal |last=Sereno |first=Paul C. |author-link=Paul Sereno |title=The Evolution of Dinosaurs |url-status=live |year=1999 |url=https://www.researchgate.net/publication/12917068 |journal=[[Science (journal)|Science]] |location=Washington, D.C. |publisher=[[American Association for the Advancement of Science]] |volume=284 |issue=5423 |pages=2137–2147 |doi=10.1126/science.284.5423.2137 |issn=0036-8075 |pmid=10381873 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180105180335/https://www.researchgate.net/profile/Paul_Sereno/publication/12917068_The_Evolution_of_Dinosaurs/links/56b0c66d08ae8e372151f17e/The-Evolution-of-Dinosaurs.pdf |archive-date=January 5, 2018 |access-date=November 8, 2019}}</ref> <ref name=Sereno2008>{{cite journal |last1=Sereno |first1=Paul C. |last2=Martinez |first2=Ricardo N. |last3=Wilson |first3=Jeffrey A. |last4=Varricchio |first4=David J. |last5=Alcober |first5=Oscar A. |last6=Larsson |first6=Hans C. E. |display-authors=3 |date=September 2008 |editor-last=Kemp |editor-first=Tom |title=Evidence for Avian Intrathoracic Air Sacs in a New Predatory Dinosaur from Argentina |journal=PLOS ONE |location=San Francisco, CA |publisher=PLOS |volume=3 |issue=9 |article-number=e3303 |bibcode=2008PLoSO...3.3303S |doi=10.1371/journal.pone.0003303 |doi-access=free |issn=1932-6203 |pmc=2553519 |pmid=18825273}}</ref> <ref name="sloan1986">{{cite journal |last1=Sloan |first1=R.E. |last2=Rigby |first2=J.K. Jr. |last3=Van Valen |first3=L.M. |author3-link=Leigh Van Valen |last4=Gabriel |first4=D. |display-authors=3 |year=1986 |title=Gradual Dinosaur Extinction and Simultaneous Ungulate Radiation in the Hell Creek Formation |url=https://archive.org/details/sim_science_1986-05-02_232_4750/page/628 |journal=Science |volume=232 |issue=4750 |pages=629–633 |bibcode=1986Sci...232..629S |doi=10.1126/science.232.4750.629 |issn=0036-8075 |pmid=17781415|s2cid=31638639}}</ref> <ref name=SMBM06>{{cite journal|last1=Dal Sasso |first1=Cristiano |last2=Maganuco |first2=Simone |last3=Buffetaut |first3=Éric |last4=Mendez |first4=Marco A. |display-authors=3 |year=2005 |title=New information on the skull of the enigmatic theropod ''Spinosaurus'', with remarks on its sizes and affinities |url=http://www.reocities.com/Athens/bridge/4602/spinoskull.pdf |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=25 |issue=4 |pages=888–896 |doi=10.1671/0272-4634(2005)025[0888:NIOTSO]2.0.CO;2 |s2cid=85702490 |issn=0272-4634 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110429015542/http://reocities.com/Athens/bridge/4602/spinoskull.pdf |archive-date=April 29, 2011 |access-date=May 5, 2011}}</ref> <ref name=TannerLucas>{{cite journal |last1=Tanner |first1=Lawrence H. |last2=Lucas |first2=Spencer G. |author2-link=Spencer G. Lucas |last3=Chapman |first3=Mary G. |date=March 2004 |title=Assessing the record and causes of Late Triassic extinctions |url=http://nmnaturalhistory.org/pdf_files/TJB.pdf |journal=[[Earth-Science Reviews]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier |volume=65|issue=1–2 |pages=103–139 |bibcode=2004ESRv...65..103T |doi=10.1016/S0012-8252(03)00082-5 |issn=0012-8252 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071025225841/http://nmnaturalhistory.org/pdf_files/TJB.pdf |archive-date=October 25, 2007 |access-date=October 22, 2007}}</ref> <ref name=TH07>{{cite journal |last1=Therrien |first1=François |last2=Henderson |first2=Donald M. |year=2007 |title=My theropod is bigger than yours ... or not: estimating body size from skull length in theropods |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |location=Milton Park, Oxfordshire |publisher=Taylor & Francis for the Society of Vertebrate Paleontology |volume=27 |issue=1 |pages=108–115 |doi=10.1671/0272-4634(2007)27[108:MTIBTY]2.0.CO;2 |s2cid=86025320 |issn=0272-4634}}</ref> <ref name="Tobias2016">{{cite journal |last1=Riede |first1=Tobias |last2=Eliason |first2=Chad M. |last3=Miller |first3=Edward H. |last4=Goller |first4=Franz |last5=Clarke |first5=Julia A. |display-authors=3 |year=2016 |title=Coos, booms, and hoots: the evolution of closed-mouth vocal behavior in birds |journal=[[Evolution (časopis)|Evolution]] |location=Hoboken, NJ |publisher=[[Wiley (založnik)|John Wiley & Sons]] for the [[Society for the Study of Evolution]] |volume=70 |issue=8 |pages=1734–1746 |doi=10.1111/evo.12988 |issn=0014-3820 |pmid=27345722|bibcode=2016Evolu..70.1734R |s2cid=11986423 |doi-access=free }}</ref> <ref name="Wang&Dodson">{{cite journal |last1=Wang |first1=Steve C. |last2=Dodson |first2=Peter |author-link2=Peter Dodson |year=2006 |title=Estimating the diversity of dinosaurs |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2006-09-12_103_37/page/13601 |journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A.]] |location=[[Washington, D.C.]] |publisher=[[National Academy of Sciences]] |volume=103 |issue=37 |pages=13601–13605 |bibcode=2006PNAS..10313601W |doi=10.1073/pnas.0606028103 |issn=0027-8424 |pmc=1564218 |pmid=16954187|doi-access=free }}</ref> <ref name=WAS97>{{harvnb|Farlow|Brett-Surman|1997|pp=[https://archive.org/details/isbn_9780253333490/page/3 3–11]|loc=chpt. 1: "The Earliest Discoveries" by [[William Sarjeant|William A.S. Sarjeant]].}}</ref> <ref name="Weishampel981">{{cite journal |last=Weishampel |first=David B. |author-link=David B. Weishampel |date=Spring 1981 |title=Acoustic Analysis of Vocalization of Lambeosaurine Dinosaurs (Reptilia: Ornithischia) |url=http://www.hopkinsmedicine.org/FAE/DBWpdf/R3_1981aWeishampel.pdf |journal=[[Paleobiology (journal)|Paleobiology]] |location=[[Bethesda, Maryland|Bethesda, MD]] |publisher=[[Paleontological Society]] |volume=7 |issue=2 |pages=252–261 |doi=10.1017/S0094837300004036 |jstor=2400478 |s2cid=89109302 |issn=0094-8373 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006113229/http://www.hopkinsmedicine.org/FAE/DBWpdf/R3_1981aWeishampel.pdf |archive-date=October 6, 2014 |access-date=October 30, 2019}}</ref> <ref name="Witmer">{{cite journal |last1=Miyashita |first1=Tetsuto |last2=Arbour |first2=Victoria M. |author2-link=Victoria Arbour |last3=Witmer |first3=Lawrence M. |last4=Currie |first4=Philip J. |display-authors=3 |date=December 2011 |title=The internal cranial morphology of an armoured dinosaur ''Euoplocephalus'' corroborated by X-ray computed tomographic reconstruction |url=http://www.oucom.ohiou.edu/dbms-witmer/Downloads/2011_Miyashita_et_al._Euoplocephalus_head_anatomy.pdf |journal=[[Journal of Anatomy]] |location=Hoboken, NJ |publisher=John Wiley & Sons |volume=219 |issue=6 |pages=661–675 |doi=10.1111/j.1469-7580.2011.01427.x |issn=1469-7580 |pmid=21954840 |pmc=3237876 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924062640/http://www.oucom.ohiou.edu/dbms-witmer/Downloads/2011_Miyashita_et_al._Euoplocephalus_head_anatomy.pdf |archive-date=September 24, 2015 |access-date=October 30, 2019}}</ref> <ref name=theropods>{{cite journal |last1=Amiot |first1=Romain |last2=Buffetaut |first2=Éric |author-link2=Éric Buffetaut |last3=Lécuyer |first3=Christophe |last4=Wang |first4=X. |last5=Boudad |first5=L. |last6=Ding |first6=Z. |last7=Fourel |first7=F. |last8=Hutt |first8=S. |last9=Martineau |first9=F. |last10=Medeiros |first10=M.A. |last11=Mo |first11=J. |last12=Simon |first12=L. |last13=Suteethorn |first13=V. |last14=Sweetman |first14=S. |last15=Tong |first15=H. |last16=Zhang |first16=F. |last17=Zhou |first17=Z. |display-authors=3 |year=2010 |title=Oxygen isotope evidence for semi-aquatic habits among spinosaurid theropods |url=https://archive.org/details/sim_geology_2010-02_38_2/page/138 |journal=[[Geology (journal)|Geology]] |location=[[Boulder, Colorado|Boulder, CO]] |publisher=[[Geological Society of America]] |volume=38 |issue=2 |pages=139–142 |bibcode=2010Geo....38..139A |doi=10.1130/G30402.1 |issn=0091-7613}}</ref> <ref name=TKMB07>{{cite journal |last1=Kubo |first1=Tai |date=November 2007 |last2=Benton |first2=Michael J. |title=Evolution of hindlimb posture in archosaurs: limb stresses in extinct vertebrates |journal=[[Palaeontology (journal)|Palaeontology]] |location=[[Hoboken, New Jersey|Hoboken, NJ]] |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |volume=50 |issue=6 |pages=1519–1529 |doi=10.1111/j.1475-4983.2007.00723.x |bibcode=2007Palgy..50.1519K |s2cid=140698705 |issn=0031-0239|url=http://doc.rero.ch/record/14855/files/PAL_E1993.pdf }}</ref> <ref name=VMK07>{{cite journal |last1=Varricchio |first1=David J. |last2=Martin |first2=Anthony J. |author2-link=Anthony J. Martin |last3=Katsura |first3=Yoshihiro |year=2007 |title=First trace and body fossil evidence of a burrowing, denning dinosaur |journal=Proceedings of the Royal Society B |location=London |publisher=Royal Society |pmid=17374596 |volume=274|issue=1616 |pmc=2176205 |pages=1361–1368 |doi=10.1098/rspb.2006.0443 |issn=0962-8452}}</ref> <ref name="Yang2025">{{cite journal|last1=Yang|first1=Yunfeng|last2=King|first2=James L.|last3=Xu|first3=Xing|year=2025|title=A new neornithischian dinosaur from the Upper Jurassic Tiaojishan Formation of northern China|journal=PeerJ|volume=13|article-number=e19664|doi=10.7717/peerj.19664 |pmid=40661901 |pmc=12258161 |doi-access=free }}</ref> <ref name=Yans>{{cite journal |last1=Yans |first1=Johan |last2=Dejax |first2=Jean |last3=Pons |first3=Denise |last4=Dupuis |first4=Christian |last5=Taquet |first5=Philippe |author5-link=Philippe Taquet |display-authors=3 |date=January–February 2005 |title=Implications paléontologiques et géodynamiques de la datation palynologique des sédiments à faciès wealdien de Bernissart (bassin de Mons, Belgique) |trans-title=Palaeontological and geodynamical implications of the palynological dating of the wealden facies sediments of Bernissart (Mons Basin, Belgium) |journal=[[Comptes rendus de l'Académie des Sciences|Comptes Rendus Palevol]] |location=Amsterdam |publisher=Elsevier of behalf of the French Academy of Sciences |volume=4 |issue=1–2 |pages=135–150 |language=fr |doi=10.1016/j.crpv.2004.12.003 |bibcode=2005CRPal...4..135Y |issn=1631-0683}}</ref> <ref name=zhang2008>{{cite journal |last1=Zhang |first1=Fucheng |last2=Zhou |first2=Zhonghe |author2-link=Zhou Zhonghe |last3=Xu |first3=Xing |author3-link=Xu Xing (paleontologist) |last4=Wang |first4=Xiaolin |last5=Sullivan |first5=Corwin |display-authors=3 |year=2008 |title=A bizarre Jurassic maniraptoran from China with elongate ribbon-like feathers |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-10-23_455_7216/page/1104 |journal=Nature |location=London |publisher=Nature Research |volume=455 |issue=7216 |pages=1105–1108 |bibcode=2008Natur.455.1105Z |doi=10.1038/nature07447 |issn=0028-0836 |pmid=18948955|s2cid=4362560 }}</ref> }} == Bibliografija == {{Refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |author-link=Robert T. Bakker |year=1986 |title=The Dinosaur Heresies: New Theories Unlocking the Mystery of the Dinosaurs and Their Extinction |url=https://archive.org/details/dinosaurheresies00robe |url-access=registration |location=[[New York City|New York]] |publisher=[[William Morrow and Company]] |isbn=978-0-688-04287-5 |lccn=86012643 |oclc=13699558 |access-date=November 6, 2019 }} * {{navedi knjigo |last1=Benton |first1=Michael J. |title=Vertebrate Palaeontology |url=https://archive.org/details/vertebratepalaeo0000bent_4ed |date=2015 |publisher=Wiley Blackwell |location=Oxford |isbn=978-1-118-40684-7 |edition=4. [comletely revised]}} * {{navedi knjigo |last=Brusatte |first=Stephen L. |author-link=Stephen L. Brusatte |editor-last=Benton |editor-first=Michael J. |year=2012 |title=Dinosaur Paleobiology |doi=10.1002/9781118274071 |series=Topics in Paleobiology |others=Foreword by Michael J. Benton |location=[[Hoboken, New Jersey|Hoboken, NJ]] |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |bibcode=2012dipa.book.....B |isbn=978-0-470-65658-7 |lccn=2011050466 |oclc=781864955}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Chiappe |editor1-first=Luis M. |editor1-link=Luis M. Chiappe |editor2-last=Witmer |editor2-first=Lawrence M. |editor2-link=Lawrence Witmer |year=2002 |title=Mesozoic Birds: Above the Heads of Dinosaurs |location=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-20094-4 |lccn=2001044600 |oclc=901747962}} * {{navedi knjigo |last=Colbert |first=Edwin H. |author-link=Edwin H. Colbert |year=1971 |orig-date=Originally published, New York: [[E. P. Dutton]], 1968; [[London]]: [[Evans Brothers Ltd]], 1969 |title=Men and Dinosaurs: The Search in Field and Laboratory |url=https://archive.org/details/mendinosaurssear00colb |url-access=registration |location=[[Harmondsworth]] |publisher=[[Penguin Books|Penguin]] |isbn=978-0-14-021288-4 |oclc=16208760 |access-date=October 31, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Cowen |first=Richard |year=2005 |title=History of Life |edition=4. |location=Malden, MA |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-1-4051-1756-2 |lccn=2003027993 |oclc=53970577}} The 5th edition of the book is available from the [https://archive.org/details/History_of_Life_5th_Edition_by_Richard_Cowen Internet Archive]. Retrieved 2019-10-19. * {{navedi knjigo |editor1-last=Currie |editor1-first=Philip J. |editor2-last=Koppelhus |editor2-first=Eva B. |editor3-last=Shugar |editor3-first=Martin A. |editor-last4=Wright |editor4-first=Joanna L. |year=2004 |title=Feathered Dragons: Studies on the Transition from Dinosaurs to Birds |url=https://archive.org/details/feathereddragons0000unse |series=Life of the Past |location=[[Bloomington, Indiana|Bloomington, IN]] |publisher=[[Indiana University Press]] |isbn=978-0-253-34373-4 |lccn=2003019035 |oclc=52942941}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Currie |editor1-first=Philip J. |editor-link1=Philip J. Currie |editor2-last=Padian |editor2-first=Kevin |editor-link2=Kevin Padian |year=1997 |title=Encyclopedia of Dinosaurs |url=https://archive.org/details/EncyclopediaOfDinosaurs |location=[[San Diego|San Diego, CA]] |publisher=[[Academic Press]] |isbn=978-0-12-226810-6 |lccn=97023430 |oclc=436848919 |access-date=October 30, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Desmond |first=Adrian J. |author-link=Adrian Desmond |year=1975 |title=The Hot-Blooded Dinosaurs: A Revolution in Palaeontology |url=https://archive.org/details/hotbloodeddinosa00desm |url-access=registration |location=London |publisher=Blond & Briggs |isbn=978-0-8037-3755-6 |lccn=76359907 |ol=4933052M |access-date=October 30, 2019 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Dodson |editor1-first=Peter |editor1-link=Peter Dodson |editor2-last=Gingerich |editor2-first=Philip D. |editor2-link=Philip D. Gingerich |year=1993 |title=Functional Morphology and Evolution |series=[[American Journal of Science]] |volume=293A |location=[[New Haven, Connecticut|New Haven, CT]] |publisher=Kline Geology Laboratory, [[Yale University]] |issn=0002-9599 |oclc=27781160}} * {{navedi knjigo |last=Dong |first=Zhiming |author-link=Dong Zhiming |year=1992 |title=Dinosaurian Faunas of China |edition=English |publisher=[[State Oceanic Administration|China Ocean Press]]; [[Springer Science+Business Media|Springer-Verlag]] |location=[[Beijing]]; [[Berlin]]; New York |isbn=978-3-540-52084-9 |lccn=92207835 |oclc=26522845}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Farlow |editor1-first=James O. |editor2-last=Brett-Surman |editor2-first=M.K. |year=1997 |title=The Complete Dinosaur |url=https://archive.org/details/isbn_9780253333490 |url-access=registration |location=Bloomington, IN |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33349-0 |lccn=97-23698 |oclc=924985811 |access-date=October 14, 2019 }} * {{cite journal |editor1-last=Foster |editor1-first=John R. |editor1-link=John Foster (paleontologist) |editor2-last=Lucas |editor2-first=Spencer G. |editor2-link=Spencer G. Lucas |year=2006 |title=Paleontology and Geology of the Upper Jurassic Morrison Formation |journal=Bulletin of the New Mexico Museum of Natural History and Science |url=https://econtent.unm.edu/digital/collection/bulletins/id/803 |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=[[Albuquerque, New Mexico|Albuquerque, NM]] |publisher=[[New Mexico Museum of Natural History and Science]] |issn=1524-4156 |oclc=77520577 |access-date=October 21, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Glut |first=Donald F. |author-link=Donald F. Glut |year=1997 |title=Dinosaurs: The Encyclopedia |url=https://archive.org/details/dinosaursencyclo0000glut |others=Foreword by Michael K. Brett-Surman |location=[[Jefferson, North Carolina|Jefferson, NC]] |publisher=[[McFarland & Company]] |isbn=978-0-89950-917-4 |lccn=95047668 |oclc=33665881}} * {{navedi knjigo |editor-last=Gunther |editor-first=Robert Theodore |editor-link=Robert Gunther |year=1968 |orig-date=First printed in [[Oxford]] 1945 |title=Life and Letters of Edward Lhwyd |url=https://archive.org/details/earlyscienceinox14gunt/page/n3 |series=Early Science in Oxford |volume=XIV |others=Preface by Albert Everard Gunther |edition=Reprint |location=London |publisher=Dawsons of Pall Mall |isbn=978-0-7129-0292-2 |lccn=22005926 |oclc=43529321 |access-date=November 4, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Hansell |first=Mike |year=2000 |title=Bird Nests and Construction Behaviour |others=Pen and ink illustration by Raith Overhill |url=https://archive.org/details/birdnestsconstru0000hans |url-access=registration |location=[[Cambridge]] |publisher=University of Cambridge Press |isbn=978-0-521-46038-5 |lccn=99087681 |oclc=876286627 |access-date=October 30, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Holmes |first=Thom |year=1998 |title=Fossil Feud: The Rivalry of the First American Dinosaur Hunters |location=[[Parsippany-Troy Hills, New Jersey|Parsippany, NJ]] |publisher=[[Julian Messner]] |isbn=978-0-382-39149-1 |lccn=96013610 |oclc=34472600 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/isbn_9790382391483_c8k9 }} * {{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |year=2007 |title=Dinosaurs: The Most Complete, Up-to-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |others=Illustrated by [[Luis Rey|Luis V. Rey]] |url=https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt |url-access=registration |location=New York |publisher=[[Random House]] |isbn=978-0-375-82419-7 |lccn=2006102491 |oclc=77486015 |access-date=October 22, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |author2=The Diagram Group |year=1990 |title=The Dinosaur Data Book: The Definitive, Fully Illustrated Encyclopedia of Dinosaurs |url=https://archive.org/details/dinosaurdatabook00lamb |url-access=registration |location=New York |publisher=[[Avon Books]] |isbn=978-0-380-75896-8 |lccn=89092487 |oclc=21833417 |access-date=October 14, 2019 }} * {{navedi knjigo |last1=Lessem |first1=Don |author1-link=Don Lessem |last2=Glut |first2=Donald F. |year=1993 |title=The Dinosaur Society's Dinosaur Encyclopedia |url=https://archive.org/details/dinosaursocietys00less |url-access=registration |others=Illustrations by Tracy Lee Ford; scientific advisors, Peter Dodson, et al. |location=New York |publisher=Random House |isbn=978-0-679-41770-5 |lccn=94117716 |oclc=30361459 |access-date=October 30, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Lhuyd |first=Edward |author-link=Edward Lhuyd |year=1699 |title=Lithophylacii Britannici ichnographia |trans-title=British figured stones |url=http://lhldigital.lindahall.org/cdm/ref/collection/earththeory/id/1913 |location=London |publisher=Ex Officina M.C. |access-date=November 4, 2019 |archive-date=August 14, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200814045952/http://lhldigital.lindahall.org/cdm/ref/collection/earththeory/id/1913 }} * {{navedi knjigo |last1=Norell |first1=Mark |author1-link=Mark Norell |last2=Gaffney |first2=Eugene S. |author2-link=Eugene S. Gaffney |last3=Dingus |first3=Lowell |year=2000 |orig-date=Originally published as ''Discovering Dinosaurs in the American Museum of Natural History''. New York: [[Alfred A. Knopf|Knopf]], 1995 |title=Discovering Dinosaurs: Evolution, Extinction, and the Lessons of Prehistory |url=https://archive.org/details/discoveringdinos00nore |url-access=registration |edition=Revised |location=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-22501-5 |lccn=99053335 |oclc=977125867 |access-date=October 30, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Owen |first=Richard |author-link=Richard Owen |chapter=Report on British Fossil Reptiles. Part II |chapter-url=https://archive.org/details/reportofeleventh42lond/page/n99 |date=1842 |title=Report of the Eleventh Meeting of the British Association for the Advancement of Science; Held at Plymouth in July 1841 |url=https://archive.org/details/reportofeleventh42lond |location=[[London]] |publisher=[[John Murray (publishing house)|John Murray]] |pages=[https://archive.org/details/reportofeleventh42lond/page/60 60]–204 |lccn=99030427 |oclc=1015526268 |access-date=October 13, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Parsons |first=Keith M. |year=2001 |title=Drawing out Leviathan: Dinosaurs and the Science Wars |url=https://archive.org/details/drawingoutleviat0000pars |url-access=registration |series=Life in the Past |location=Bloomington, IN |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33937-9 |lccn=2001016803 |oclc=50174737 |access-date=October 30, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Paul |first=Gregory S. |author-link=Gregory S. Paul |year=1988 |title=Predatory Dinosaurs of the World: A Complete Illustrated Guide |url=https://archive.org/details/predatorydinosaursoftheworld1988 |location=New York |publisher=[[Simon & Schuster]] |isbn=978-0-671-61946-6 |lccn=88023052 |oclc=859819093 |access-date=October 30, 2019 }} * {{navedi knjigo |last=Paul |first=Gregory S. |year=2010 |title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs |series=Princeton Field Guides |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13720-9|lccn=2010014916 |oclc=907619291|title-link=The Princeton Field Guide to Dinosaurs}} * {{navedi knjigo |last=Plot |first=Robert |author-link=Robert Plot |year=1677 |title=The Natural History of Oxford-shire: Being an Essay toward the Natural History of England |url=https://archive.org/details/naturalhistoryo00plot/page/n9 |location=Oxford; London |publisher=S. Millers |lccn=11004267 |oclc=933062622 |access-date=November 13, 2019}} * {{navedi knjigo |last=Rupke |first=Nicolaas A. |author-link=Nicolaas Adrianus Rupke |year=1994 |title=Richard Owen: Victorian Naturalist |url=https://archive.org/details/richardowenvicto00rupk |url-access=registration|location=New Haven |publisher=[[Yale University Press]] |isbn=978-0-300-05820-8 |lccn=93005739 |oclc=844183804 |access-date=November 5, 2019}} * {{navedi knjigo |last=Olshevsky |first=George |year=2000 |title=An Annotated Checklist of Dinosaur Species by Continent |series=Mesozoic Meanderings |volume=3 |others=Illustrated by Tracy Lee Ford |location=[[San Diego|San Diego, CA]] |publisher=Publications Requiring Research |issn=0271-9428 |lccn=00708700 |oclc=44433611}} * {{navedi knjigo |editor-last=Paul |editor-first=Gregory S. |year=2000 |title=The Scientific American Book of Dinosaurs |url=https://archive.org/details/scientificameric0000unse_z5s3 |edition=12 |location=New York |publisher=[[St. Martin's Press]] |isbn=978-0-312-26226-6|lccn=2001269051 |oclc=45256074}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Weishampel |editor1-first=David B. |editor1-link=David B. Weishampel |editor2-last=Dodson |editor2-first=Peter |editor3-last=Osmólska |editor3-first=Halszka |editor3-link=Halszka Osmólska|year=2004 |title=The Dinosauria |edition=2. |location=Berkeley |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-25408-4 |lccn=2004049804 |oclc=154697781|title-link=The Dinosauria}} {{Refend}} === Strokovni članki === <!-- References as per format in http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Cite_sources --> * Belinda S. W. Chang, Karolina Jönsson, Manija A. Kazmi, Michael J. Donoghue and Thomas P. Sakmar. (2002). [http://mbe.oupjournals.org/cgi/content/full/19/9/1483 Recreating a functional ancestral archosaur visual pigment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081007201921/http://mbe.oupjournals.org/cgi/content/full/19/9/1483 |date=2008-10-07 }}. ''Molecular Biology and Evolution'' '''19''' (9), 1483–1489. * Hai-Lin Wang, Zi-Yang Yan and Dong-Yan Jin. (1997). [http://mbe.oupjournals.org/cgi/reprint/14/5/589 Reanalysis of published DNA sequence amplified from Cretaceous dinosaur egg fossil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080828103713/http://mbe.oupjournals.org/cgi/reprint/14/5/589 |date=2008-08-28 }}. ''Molecular Biology and Evolution'' '''14''' (5), 589–591. == Zunanje povezave == {{Wikislovar|dinozaver|Dinozaver}} {{Zbirka|Dinosauria|Dinozavri}} {{Birds}} {{Taxonbar|from=Q430}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Dinozavri|*]] [[Kategorija:Paleontologija]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1842]] [[Kategorija:Kladi dinozavrov| ]] daaj88xz82weclbsj6r997djooug9fx Seznam hrvaških geologov 0 49817 6740570 6714242 2026-08-21T17:54:48Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6740570 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[geolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Bogdan Babić]] *[[Stjepan Bahun]] *[[Zlatan Bajraktarević]] *[[Ljudevit Barić]] *([[Boris Berce]]) *[[Matija Botteri]] ? *[[Srećko Božičević]] *[[Vjekoslav Brajdić]] *[[Spiridon Brusina]] * [[Grgur Bučić]] == C == *[[Branko Crnković]] *[[Ivan Crnolatac]] *[[Blanka Cvetko Tešović]] == Ć == * [[Vlasta Ćosović]] (1957-) (dop. članica [[SAZU]]) == D == * [[Andrija Dudić]] == F == * [[Franjo Fritz]] == G == *[[Ivan Galović]] (1937-) *[[Ljubo Golub]] (1922-1996) *[[Dragutin Gorjanović-Kramberger]] *Tihomir Gregl (1932-) geofizik *[[Ivo Grimani]] *[[Ivan Gušić]] (1938-2024) == H == * [[Valentina Hajek-Tadesse]] * [[Milan Herak]] (1917–2015) *[[Zvonimir Hernitz]] (1937-) == I == * (Ljudevit Ilijanić: geobotanik) * Tomislav Ivanković (hidrogeolog, BiH) *[[Ante Ivanović]] == J == *[[Sanja Japundžić]] *[[Vladimir Jelaska]] (1936-) *[[Kurt Jenko]] (1917–1988) *[[Ivan Jurković]] (1917–2014) metalogenetik == K == * [[Otokar Kadić]] (1876–1957) *[[Ivan Kiseljak|Ivan E. Kiseljak]] (1820–1896) * [[Mijo Kišpatić]] (1851–1926) *[[Ferdo Koch|Ferdo (Ferdinand) Koch]] (1874–1935) *[[Vanda Kochansky-Devidé]] (1915–1990) *[[Boško Korolija]] *[[Marijan Kovačić]] *Lucas Kraglievich/Luka Kraljević (1886–1932) (argentinski paleontolog) *[[Velimir Kranjec]] (1930–2002) *[[Zvonimir Krulc]] (1922–2014) (slov.-hrv.) *(Adam Kugler 1886-1918) == M == *[[Antun Magdalenić]] (1928–1994) *[[Vladimir Majer]] (1922–2012) *[[Mirko Malez]] (1924–1990) *Josip (Jozo, Marko) Malić (1857–1949) *[[Hrvoje Malinar]] (1939) *Louie (Lou, Louis) Marincovich (1943–) (paleontolog, ZDA) *[[Luka Marić]] (1899–1979) *[[Mirjana Mikinić]] *[[Andrija Mohorovičić]] (1857–1936) (geofizik) *[[Josip Mokrović]] (1898–1983) (geofizik) *[[Franc Mrak]], jezuit slov. rodu, zbiralec kamnin == N == * [[Leon Nikler]] (1932-1997) (slov.-hrv.) == O == *[[Marinko Oluić]] *[[Mirko Orlić]] (geofizik) *[[Franjo Ožegović]] == P == * [[Gjuro Pilar|Gjuro (Đuro) Pilar]] (1846-1893) * ([[Vida Pohar]] 1934-2022) * [[Josip Poljak]] (1882–1962) (dolgoletni direktor geološkega in paleontološkega muzeja v Zagrebu) * [[Eduard Prelogović]] (1936-2023) == R == * [[Jakov Radovčić]] (1946-2021) (paleontolog, muzealec) * [[Josip Rubinić]] ? == S == * [[Marijan Salopek]] (1883-1967) *[[Vlade Sikirica]] *[[Dragutin Skoko]] (1930-2024) (geofizik) *[[Ivan Sondi]] == Š == * [[Stjepan Šćavničar]] (1923-2011) *[[Boris Šinkovec]] (1927-2010) (slov. rodu) *[[Stjepan Škreb]] (1879-1952) (meteorolog) *[[Fran Šuklje (geolog)]] (1886-1949) (paleontolog) == T == * [[Miroslav Tajder]] (1909-1983) * [[Fran Tućan]] (1878-1954) (mineralog) == V == * [[Ivo Velić]] (1938-) * [[Mihovil Vragović]] == Z == {{seznami narodov po poklicu|geologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Geologi]] [[Kategorija:Hrvaški geologi|*]] 416zmhbbdwakkaty8l9upbfvmwlfxss Seznam finskih generalov 0 49867 6740802 6740354 2026-08-22T11:55:26Z Engelbert 76895 /* S */ +1 6740802 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Finci|finskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Fincev|Finska|finskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aksel Airo]] (1898—1985) * [[Harry U. Alfthan]] (1884–1955) * [[Johan V. Arajuuri]] (1894–1961) * [[Gustaf Mauritz Armfelt]] (1757–1814) * [[Pietari A. Autti]] (1893—1959) == B == * [[Aarne L. Blick]] (1894—1964) == E == * [[Adolf Ehrnrooth]] (1905—2004) * [[Johan Casimir Ehrnrooth]] (1833–1913) * [[Leo A. Ekberg]] (1894–1966) * [[Oscar P. Enckell]] (1878—1960) == F == * [[Frans U. Fagernäs]] (1894–1980) == G == * [[Leonard A.M. Grandell]] (1894–1967) * [[G. Verner J. Gustafsson]] (1890–1959) == H == * [[Edvard F. Hanell]] (1894–1947) * [[Hannu E. Hannuksela]] (1893–1942) * [[Erik Heinrichs]] (1890—1965) * [[Juho H. Heiskanen]] (1889–1950) * [[Kaarlo A. Heiskanen]] (1894–1962) * [[Niilo V. Hersalo]] (1895–1979) * [[J. Woldemar Hägglund]] (1893—1963) == I == * [[Johannes F. Ignatius]] (1871–1941) * [[Selim E. Isakson]] (1892—1960) == J == * [[E. Iisakki Järvinen]] (1896–1955) == K == * [[Antti Kääriäinen]] (1891–1967) * [[Heikki Kekoni]] (1893—1953) * [[Antti Olavi Korhonen]] (1911—1992) == L == * [[Taavetti Laatikainen]] (1886–1954) * [[Ernst R. Lagus]] (1896—1956) * [[Väinö F. Lindén]] (1889–1987) * [[Ernst Linder]] (1868–1943) * [[Jarl F. Lundquist]] (1896–1965) == M == * [[Lauri Malmberg]] (1888–1948) * [[Carl Gustaf Emil Mannerheim]] (1867—1951) (maršal) * [[Ilmari A.-E. Martola]] (1896–1986) * [[Einar N. Mäkinen]] (1895–1965) * [[Lars R. Melander]] (1896–1962) * [[Olli-Matti Multamäki]] (1948—2007) == N == * [[Vilho Petter Nenonen]] (1883–1960) == O == * [[Karl Lennart Oesch]] (1892—1978) * [[Voldemar Oinonen]] (1891—1963) * [[Oiva O. Olenius]] (1890—1968) == P == * [[Paavo J. Paalu]] (1895–1971) * [[Aaro O. Pajari]] (1897—1949) * [[Georg F. Palmroth]] (1881–1951) * [[Väinö H. Palojärvi]] (1894–1955) == R == * [[Erkki J. Raappana]] (1893–1962) * [[Harald V. Roos]] (1895–1969) == S == * [[Unio B. Sarlin]] (1893–1981) * [[Aarne Sihvo]] (1889–1963) * [[Juhani Sihvo]] (1892–1949) * [[Ensio Siilasvuo]] (1922—2003) * [[Hjalmar F. Siilasvuo]] (1892—1947) * [[Aarne Snellman]] (1894—1942) * [[Georg Magnus Sprengtporten]] (1740—1819) * [[Torsten Stålhandske]] (1593—1644) * [[V. Alonzo Sundman]] (1895–1960) * [[Lauri Sutela]] (1918—2011) * [[Antero J. Svensson]] (1892—1946) == T == *[[Paavo Talvela]] ([[1897|1897—]][[1973]]) == V == *[[Väinö Valve]] (1895—1995) *[[Kaarlo I. Viljanen]] (1893—1942) == W == *[[Karl R. Walden]] (1878—1946) *[[Kurt M. Wallenius]] (1893—1984) *[[C. Bertil N. Winell]] (1892—1943) == Ö == *[[Harald Öhquist]] (1891—1971) *[[Hugo V. Österman]] (1892—1975) == Glej tudi == * [[seznam finskih maršalov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Fincev|Generali]] [[Kategorija:Finski generali|*]] dr0xgze9gg038ec372sp5smh9kgrdk2 Seznam nemških filmskih producentov 0 50053 6740628 5340890 2026-08-21T20:18:21Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6740628 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[filmski producent|filmskih producentov]].''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Percy Adlon]] == B == *[[Karl Baumgartner]] *[[Natalia Bowakow]] == D == * [[Manfred Durniok]] == E == * [[Bernd Eichinger]] *[[Ute Emmerich]] *[[Hejo Emons]] == F == * [[Christoph Friedel]] == H == * [[Nico Hofmann]] == L == * [[Carl Laemmle]] * [[Jan Josef Liefers]] == R == * [[Hans Rodenberg]] (1895-1978) * [[Ottokar Runze]] (1925-2018) == S == * [[Ralph Schwingel]] == T == * [[Monika Treut]] == V == * [[Joachim von Vietinghoff]] <br />{{seznami narodov po poklicu|filmskih producentov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Filmski producenti]] [[Kategorija:Nemški filmski producenti|*]] 1fwcbmab4szqq731d8bdwrso4ce615j Seznam nemških igralcev 0 50078 6740630 6740158 2026-08-21T20:19:20Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6740630 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alfred Abel]] (1879-1937) *[[Lera Abova]] (1992) *[[Herbert Achternbusch]] (1938) *[[Mario Adorf]] ([[1930]]) (švicarsko-nemški) *[[Sanam Afrashteh]] (1976) *[[Mariella Ahrens]] (1969) (Mariella Gräfin von Faber-Castell) *[[Franziska Aigner-Kuhn]] (1960) *[[Fatih Akin]] (1973) *[[Hans Albers]] ([[1891]]-[[1960]]) *[[Johannes Allmayer]] (1978) *[[Betty Amann]] ([[1905]]-[[1990]]) *[[Axel von Ambesser]] (1910-1988) *[[Gwendolyn von Ambesser]] (1949) *[[Diana Amft]] ([[1975]]) *[[Claudia Amm]] (1948) *[[Michael Ande]] ([[1944]]) *[[Charlotte Ander]] ([[1902]]-[[1969]]) *[[Lale Andersen]] ([[1905]]-[[1972]]) *[[Ingrid Andree]] ([[1931]]) *[[Karin Anselm]] (1940) *[[Eddi Arent]] (1925-2013) *[[Sig Arno]] ([[1895]]-[[1975]]) *[[Betty Astor]] ([[1905]]-[[1972]]) *[[Erdogan Atalay]] ([[1966]]) *[[Christina Athenstädt]] (1979) *[[Barbara Auer]] (1959) *[[Nadja Auermann]] ([[1971]]) == B == *[[Dirk Bach]] ([[1961]]-[[2012]]) *[[Sabahat Bademsoy]] (1937) *[[Tayfun Bademsoy]] (1958) *[[Patrick Baehr]] (1992) *[[Almila Bağrıaçık]] (1990) *[[Wolfgang Bahro]] (1960) *[[Carl Balhaus]] (1905-1968) *[[Helga Ballhaus]] (1935-2006) *[[Gerd Baltus]] (1932) *[[Philipp Baltus]] (1978) *[[Christoph Bantzer]] (1936) *[[Rainer Basedow]] (1938) *[[Wolfgang Bathke]] (1944) *[[Hans Uwe Bauer]] (1955) *[[Heinz Baumann]] (1928) *[[Marie Bäumer]] (1969) *[[Monika Baumgartner]] (1951) *[[Chariklia Baxevanos]] (1936) (grško-švic. rodu) *[[Friederike Becht]] (1981) *[[Sven-Eric Bechtolf]] (1957) *[[Ben Becker]] (1964) *[[Meret Becker]] (1969) *[[Nadia Becker]] (1978) *[[Rolf Becker]] (1935) *[[Anna Bederke]] (1981) *[[Paula Beer]] (1995) *[[Luise Befort]] (1996) *[[Bibiana Beglau]] (1971) *[[Hubertus Bengsch]] (1952) *[[Iris Berben]] (1950) *[[Ingrid van Bergen]] (1931) *[[Christian Bergmann]] *[[Ruth Berlau]] (1906-1974) *[[Jonathan Berlin]] (1994) *[[Laura Berlin]] (1990) *[[Reinhold Bernt]] (1902-1981) *[[Ulrich Bettac]] (1897-1959) (nemško-avstrijski) *[[Alexander Beyer]] (1973) *[[Jeanette Biedermann]] (1980) *[[Marie Bierstedt]] (1974) *[[Willi Birgel]] (1891-1973) *[[Gregor von Bismarck]] ? *[[Ingrid Bisu]] (1987) *[[Tatjana Blacher]] (1956) *[[Hans Christian Blech]] ([[1915]]-[[1993]]) *[[Monica Bleibtreu]] (1944-2009) *[[Moritz Bleibtreu]] ([[1971]]) *[[Jasmin Wagner|Blümchen]] ([[1980]]) *[[Rainer Bock]] (1954) *[[Simon Boër]] (1974) *[[Alexandra "Sascha" Bogojevic]] (1951) *[[David Bohm]] *[[Hark Bohm]] ([[1939]]) [[Hark Böhm|Böhm]] ? *[[Karlheinz Böhm]] (1928-2014) *[[Lili Bohm]] *[[Marquard Bohm]] (1941-2006) *[[Uwe Bohm]] (1962) *[[Curt Bois]] ([[1901]]-[[1991]]) *[[Oliver Bokern]] (1973) *[[Horst Bollmann]] (1925-2014) *[[Christel Bodenstein]] (1938) *[[Iris Bohnau]] (1948) *[[Wilhelm Borchert]] (1907-1990) *[[Suzanne von Borsody]] (1957) *[[Anna Böttcher]] (1967) *[[Dschingis Bowakow]] (1961) *[[Kurt Böwe]] (1929-2000) *[[Eric Braeden]] ([[1941]]-[[2003]]) *[[Matthias Brandt]] (1961) *[[Katharina Brauren]] (1910-1998) *[[Arthur Brauss]] (1936) *[[Barbara Brecht-Schall]] (1930-2015) *[[Franziska Breite]] (1987) *[[Julia Brendler]] (1975) *[[Peter Heinrich Brix]] (1955) *[[Volker Bruch]] (1976) *[[Florian Brückner]] (1984) *[[Isabella Brückner]] (1979) *[[Susanne Brückner]] (''Susanne Wiesner'') (1991) *[[Daniel Brühl]] ([[1978]]) *[[Christian Bruhn]] (1934) *[[Thelma Buabeng]] (1981) (ganskega porekla) *Lothar G. Buchheim (1918–2007) *[[Horst Buchholz]] ([[1933]]-[[2003]]) *[[Karin Buchholz]] (1945) *[[Pit Bukowski]] (1988) *[[Vicco von Bülow]] ([[1923]]-[[2011]]) *[[Bettina Burchard]] (1986) *[[Marie Burchard]] (1982) *[[Esther Burgert Westenhagen]] (1896-1974) (nem.-dan.) *[[Gedeon Burkhard]] ([[1969]]) *[[Inga Busch]] (1968) *[[Walter Buschhoff]] (1923-2010) == C == *[[Hans Caninenberg]] (1913-2008) *[[Wayne Carpendale]] (1977) *[[Mathieu Carrière]] (1950) *[[Mareike Carrière]] (1954-2014) *[[Annemarie Carpendale]] (1977) *[[Peter Carsten]] ([[1928]]-[[2012]]) *[[Lina Carstens]] (1892-1978) *[[Margit Carstensen]] (1940) *[[Yvonne Catterfeld]] (1979) *[[Liesel Christ]] (1919-1996) *[[Norbert Christian]] (1925-1976) *[[Victor Choulman]] (1938, Moskva) *[[Hans Clarin]] ([[1930]]-[[2005]]) *[[Henriette Confurius]] (1991) (nem.-niz. rodu) *[[Wilhelmine Corinth-Klopfer]] (1909-2001) (nemško-ameriška) *[[Sophie Cossaeus]] (1893-1965) *[[Ute Cremer]] (1952) == D == *[[Luise Deborah Daberkow]] (1991) *[[Lil Dagover]] ([[1887]]-[[1980]]) *[[Sophie Dal]] (1981) *[[Fred Delmare]] (1922-2009) *[[Hans Diehl]] (1940) *[[August Diehl]] ([[1976]]) *[[Jakob Diehl]] (1978) *[[William Dieterle]] (1893-1972) *[[Marlene Dietrich]] ([[1901]]-[[1992]]) *[[Julia Dietze]] (1981) *[[Anton Diffring]] (1916-1989) *[[Franz Dinda]] (1983) *[[Justus von Dohnányi]] (1960) *[[Angelica Domröse]] (1941) *[[Karin Dor]] ([[1938]]-[[2017]]) *[[Kristina Dörfer]] (1984) *[[Bettina Dörner]] *[[Anita Dorris]] (1903-1993) (nem.-avstr.) *[[Käthe Dorsch]] (1890-1957) *[[Burkhard Driest]] (1939) *[[Meike Droste]] (1980) *[[Tilla Durieux]] (1880-1971) (avstr.-nem.) *[[Alice Dwyer]] (1988) == E == *[[Caroline Ebner]] (1970) *[[Maren Eggert]] (1974) *[[Maria Ehrich]] (1993) *[[Karoline Eichhorn]] (1965) *[[Lars Eidinger]] (1976) *[[Marion Elskis]] (1960) *[[Hannelore Elsner]] ([[1942]]) *[[Jenny Elvers]] (1972) *[[Mala Emde]] (1996) *[[Gizem Emre]] (1995) *[[Sofie Engelke]] (1927-2000) *[[Heinz Erhardt]] ([[1909]]-[[1979]]) *[[Hanns Heinz Ewers]] ([[1871]]-[[1943]]) *[[Peter van Eyck]] ([[1911]]-[[1969]]) == F == *[[Christiane F.]] (1962) *[[Nilam Farooq]] (1989) *[[Michael Fassbender]] (1977) *[[Matthias Faust]] (1980) *[[Franziska Fauth]] *[[Eberhard Fechner]] (1926-1992) *[[Fritz-Ernst Fechner]] (1921-2005) *[[Jan Fedder]] (1955) *[[Ruby O. Fee]] (1996) *[[Alexander Fehling]] (1981) *[[Uwe Fellensiek]] (1955) *[[Heino Ferch]] (1963) *[[Veronica Ferres]] (1965) *[[Heino Ferch]] (1963) *[[Peter Fieseler]] (1977) *[[Christina Finger]] (1970) *[[Agnes Fink]] (1919-1994) *[[Carolin Fink]] (1966) (avstrijsko-nemška) *[[Helene Fischer]] (1984) *[[Kai Fischer]] ([[1934]]) *[[Saskia Fischer]] (1966) *[[Wolfgang Fischer (igralec)|Wolfgang Fischer]] (1941) *[[Florian David Fitz]] (1974) *[[Lotte Flack]] (1994) *[[Elisabeth (Ida Marie) Flickenschildt]] (1905-1977) *[[Janina Flieger]] (1982) *[[Katja Flint]] (1959) *[[Jörg Foth]] (1949) *[[Oliver Franck]] (1975) *[[Horst Frank]] (1929-1999) *[[Ulrike Frank]] (1969) *[[Till Franzen]] (1973) *[[Anja Freese]] (1965) *[[Sven Fricke]] (1979) *[[Inka Friedrich]] (1965) *[[Annette Frier]] (1974) *[[Liv Lisa Fries]] (1990) *[[Willy Fritsch]] ([[1901]]-[[1973]]) *[[Gert Fröbe]] ([[1913]]-[[1988]]) *[[Gustav Fröhlich]] ([[1902]]-[[1987]]) *[[Thomas Fritsch]] (1944) *[[Franz Froschauer]] (1958) *[[Ernst Fritz Fürbringer]] ([[1900]]-[[1988]]) *[[Benno Fürmann]] (1972) *[[Ilse Fürstenberg]] (1907-1976) *[[Maria Furtwängler]] (1966) *[[Kurt Fuss]] (1892-1976) *[[Walter Eberhardt Fuss]] (1921-1996) == G == *[[Monika Gabriel]] (1943-2007) *[[Robert Gallinowski]] (1969) *[[Claus Theo Gärtner]] (1943) *[[Bruno Ganz]] (1941-2019) (švicarsko-nem.) *[[Johanna Gastdorf]] (1959) *[[Christian Gaul]] (1964) *[[Ulrich Gebauer]] (1956) *[[Otto Gebüchr]] (1877–1954) *[[Martina Gedeck]] (1961) *[[Elmar Gehlen]] (1943) *[[Claudia Geisler-Bading]] (1965) *[[Corinna Genest]] (1938) *[[Gudrun Genest]] (1914-2013) *[[Götz George]] ([[1938]]) *[[Heinrich George]] ([[1893]]-[[1946]]) *[[Jasmin Gerat]] (1978) *[[Sonja Gerhardt]] (1989) *[[Kurt Gerron]] (1897-1944) *[[Erwin Geschonneck]] (1906-2008) *[[Heike Geschonneck]] *[[Josefa Gettke]] (1895-1989) *[[Frank Giering]] (1971-2010) *[[Horst Giese]] (1926-2008) *[[Walter Giller]] (1927-2011) *[[Artjom Gilz]] (1987) *[[Jessica Ginkel]] (1980) *[[Marco Girnth]] (1970) *[[Uschi Glas]] ([[1944]]) *[[Raimond Goebel]] (1957) *[[Sascha Göpel]] (1979) *[[Jürgen Goslar]] (1927) *[[Otto Götz]] (1967) *[[Robert Graf]] (1923-1966) *[[Tom Gramenz]] (1991) *[[Rainald Grebe]] ([[1971]]) *[[Lucas Gregorowicz]] (1976) *[[Dietlinde Greiff]] (1939) *[[Rainer Grenkowitz]] (1955) *[[Max von der Groeben]] (1992) *[[Jenny Gröllmann]] (1947-2006) *[[Cornelia Gröschel]] (1987) *[[Sylvester Groth]] (1958) *[[Marie Gruber]] ([[1955]]-[[2018]]) *[[Gustaf Gründgens]] ([[1899]]-[[1963]]) *[[Johannes Gwisdek]] *[[Michael Gwisdek]] (1942-2020) *[[Robert Gwisdek]] (1984) == H == *[[Dolly Haas]] ([[1910]]-[[1994]]) *[[Jella Haase]] (1992) *[[Fritzi Haberlandt]] (1975) *[[Eva-Maria Hagen]] (NDR) *[[Nina Hagen]] ([[1955]]) *[[Charlotte Hangenbruch]] (1896-1968) *[[Jeanette Hain]] (1969) *[[Hans Peter Hallwachs]] (1938) *[[Evelyn Hamann]] (1942) *[[Guido Hammesfahr]] ([[1968]]) *[[Michael Hanemann]] (1945) *[[Joachim Hansen]] (1930-2007) *[[Thea von Harbou]] (1888-1954) *[[Damian Hardung]] (1998) *[[Corinna Harfouch]] (1954) *[[Willy Harlander]] (1931-2000) *[[Raimund Harmstorf]] (1939-1998) *[[Lore Hartling]] (1932-1994) *[[Jörg Hartmann]] (1969) *[[O. E. Hasse]] ([[1903]]-[[1978]]) *[[Nina Haun]] (1971) *[[Erich Haußmann]] (1900-1984) *[[Ezard Haußmann]] (1935-2010) *[[Nicole Heesters]] (1937) *[[Oscar Heiler]] (1906-1995) *[[Bianca Hein]] (1975) *[[Alexander Held]] ([[1958]]) *[[Martin Held]] (1908-1992) *[[Maximilian Held]] (1967) *[[Ninon Held]] (1970) *[[Martin Hellberg]] (1905-1999) *[[Ruth Hellberg]] (1906-2001) *[[Brigitte Helm]] (1906-[[1996]]) *[[Michael Heltau]] (1933) (nem.-avstrij.) *[[Dieter Henkel]] (1933-2016) *[[Cosima Henman]] (1996) *[[Michael Herbig]] ([[1968]]) *[[Christoph Maria Herbst]] ([[1966]]) *[[Irm Hermann]] ([[1942]]) *[[Volker Herold]] (1959) *[[Hannah Herzsprung]] (1981) *[[Klaas Heufer-Umlauf]] ([[1983]]) *[[Katharina Hauter]] (1983) *[[Ruth Hellberg]] (1906-2001) *[[Hans Heller]] (1957) *[[Karoline Herfurth]] (1984) *[[Josef Heynert]] (1976) *[[Fabian Hinrichs]] (1974) *[[Ursula Hinrichs]] (1935) *[[Hanne Hiob]] ([[1923]]-[[2009]]) *[[Heinz Hoenig]] (1951) *[[Johanna Hofer]] (1896-1988) *[[Jutta Hoffmann]] (1941) (NDR) *[[Louis Hofmann]] (1997) *[[Hannelore Hoger]] ([[1942]]) *[[Claus Holm]] (1918-1996) *[[Mazerinné Holskamp]] *[[Karl von Holtei]] (1798-1880) *[[Edgar Hoppe]] (1937) *[[Max Florian Hoppe]] (1981) *[[Paul Hörbiger]] (1894-1981) *[[Isabell Horn]] (1983) *[[Jochen Horst]] (1961) *[[Nina Hoss]] (1975) *[[Henry Hübchen]] (1947) *Charly Hübner *[[Karin Hübner]] (1936-2006) *[[Lutz Hübner]] (1964-) *Wolfgang Hübsch *[[Paul Hubschmid]] (1917-2001) (švicarsko-nem.) *[[Sandra Hüller]] (1978) == I == *[[August Wilhelm Iffland]] ([[1759]]-[[1814]]) *[[Eliza Illiard]] (1905-1969) *[[Zsá Zsá Inci Bürkle]] (1995) *[[Michael Iwannek]] (1963) *[[Tatjana Iwanov]] (1925-1979) == J == *[[Käte Jaenicke]] (1928-2002) *[[Emil Jannings]] ([[1884]]-[[1950]]) *[[Severija Janušauskaitė]] (1981) (litovsko-nem.) *[[Julika Jenkins]] (1971) *[[Julia Jentsch]] ([[1978]]) *[[Jola Jobst]] (1915-1952) *[[Gottfried John]] ([[1942]]-[[2014]]) *[[Peter Jordan]] (1967) *[[Rüdiger Joswig]] (1949) *[[Cusch Jung]] (1958) *[[Curd Jürgens]] ([[1915]]-[[1982]]) (nemško-avstrijski) *[[Jürgen Jürges]] (1940) == K == *[[Danilo Kamber]] (2000) *[[Salome Kammer]] ([[1959]]) *[[Anne Kanis]] (1979) *[[Ursula Karven]] (1964) *[[Bruno Kastner]] (1890-1932) *[[Christine Kaufmann]] (1945-2017) *[[Anne von Keller]] (1974) *[[Inge Keller]] (1923-2017) *[[Friederike Kempter]] (1979) *[[Evi Kent]] ([[1939]]) *[[Hape Kerkeling]] ([[1964]]) *[[Maria Ketikidou]] (1966) *[[Joscha Kiefer]] (1982) *[[Wolfgang Kieling]] (1924-1985) *[[Udo Kier]] ([[1944]]-2025) *[[Doris Kiesow]] (1902-73) *[[Heiko Kiesow]] *[[Michael Kind]] (1953) *[[Klaus Kinski]] ([[1926]]-[[1991]]) *[[Nastassja Kinski]] (1961) *[[Pola Kinski]] ([[1952]]) *[[Heide Kipp]] ([[1938]]) *[[Rose-Marie Kirstein]] (1940-1984) *[[Johannes Kittel]] *[[Lola Klamroth]] (1991) *[[Louis Klamroth]] (1989) *[[Wilfried Klaus]] (1941) *[[Burkhard Klaußner]] (1949) *[[Johannes Klaußner]] (1985) *[[Gerrit Klein]] (1991) *[[Rudolf Klein-Rogge]] (1885–1955) *[[Petra Kleinert]] (1967) *[[Volkmar Kleinert]] (1938) (NDR) *[[Anna-Lena Klenke]] (1995) *[[Hans Klering]] (1906-1988) ([[Nemška demokratična republika|NDR]]) *[[Anja Kling]] (1970) *[[Gerit Kling]] (1965) *[[Eugen Klöpfer]] (E. Gottlob) (1666-1950) *[[Jürgen Kluckert]] (1943) *[[Alexandra Kluge]] (1937-2017) *[[Herbert Knaup]] (1956) *[[Hildegard Knef]] ([[1925]]-[[2002]]) *[[Louise Knof]] *[[Pauline Knof]] (<nowiki/>1980) *[[Felix Knopp]] (1<nowiki/>975) *[[Sebastian Koch]]<nowiki/> (1962) *[[Valerie Koch]] (<nowiki/>1974) *[[Juliane Köhler]]<nowiki/> (1965) *[[Stefan Konarske|Stefan Konarsk]]<nowiki/>[[Stefan Konarske|e]] (1980) *[[Fritz Kortner]] <nowiki/>(1892-1970) *[[Karim Köster]] (<nowiki/>1973) *[[Luan Krasniqi]] (<nowiki/>1971) *[[Agnes Kraus]] (1<nowiki/>911-1995) *[[Horst Krause]] (<nowiki/>1941) *[[Wolfgang Krause Zwieback|Wolfgang Kraus]]<nowiki/>[[Wolfgang Krause Zwieback|e Zwieback]] (1951) *[[Werner Krauss]] <nowiki/>(1884-1959) *[[Diether Krebs]] <nowiki/>(1947-2000) *[[Micaëla Kreißler|Micaëla Kreißl]]<nowiki/>[[Micaëla Kreißler|er]] (1941-2017) *[[Hans Kremer]] ([[1954]]) *[[Jan-Gregor Kremp]] ([[1962]]) *[[Lisa Kreuzer]] (1945) *[[Wolfgang Krewe]] (1966) *[[Joachim Król]] (1957) *[[Heinz W. Krückeberg]] (1927-2015) *[[Manfred Krug]] (1937-2016) *[[Diane Kruger]] ([[1976]]) *[[Hardy Krüger]] ([[1928]]) *[[Hardy Krüger mlajši]] ([[1968]]) *[[Ulrike Krumbiegel]] (1961) *[[Gertrud Kückelmann]] (1929-1979) *[[Lenn Kudrjawizki]] (1975) *[[Steffi Kühnert]] ([[1963]]) *[[Ronald Kukulies]] (1971) *[[Gernot Kunert]] (1952) *[[Doris Kunstmann]] (1944) *[[Cecilia Kunz]] (1971) *[[Nina Kunzendorf]] (1971) *[[Mathis Künzler]] (1978) *[[Bettina Kupfer]] (1963) *[[Anita Kupsch]] (1940) *[[Dagmar von Kurmin]] (1933-2020) *[[Stefan Kurt]] (1959) *[[Peter Kurth]] (1957) == L == *[[Günter Lamprecht]] (1930) *[[Gudrun Landgrebe]] (1950) *[[Leonard Lansink]] (1956) *[[Alexandra Maria Lara]] ([[1978]]) *[[Dieter Laser]] ([[1942]]) *[[Frederick Lau]] (1989) *[[Richard Lauffen]] (1907-1990) *[[Heiner Lauterbach]] (1953) *[[Oscar Lauterbach]] (1988) *[[Viktoria Lauterbach]] (1972) *[[Lena Lauzemis]] (1983) *[[Zarah Leander]] (1907-1981) (švedsko-nemška) *[[Georg Lehn]] (1915-1996) *[[Matthias Leja]] (1962) *[[Ute Lemper]] (1963) *[[Marie Leuenberger]] (1980) *[[Lotte Loebinger]] (1905-1999) *[[Ruth Leeuwerik]] (1924-2016) *[[Ute Lemper]] (1963) *[[Rita Lengyel]] (1973) *[[Kai Lentrodt]] (1969) *[[Arnfried Lerche]] (1952) *[[Johanna Liebeneiner]] (1945) (nem.-avstrijska) *[[Wolfgang Liebeneiner]] (1905-1987) (nem.-avstrijski) *[[Harry Liedtke]] (1882-1945) *[[Jan Josef Liefers]] ([[1964]]) *[[Lilly Liefers]] (2002) *[[Till Lindemann]] ([[1963]]) *[[Kathrin Lindner]] (1976) *[[Theo Lingen]] ([[1903]]-[[1978]]) (nemško-avstrijski) *[[Ursula Lingen]] (1928-2014) (nemško-avstrijska) *[[Stefan Lisewski]] (1933-2016) *[[Bruni Löbel]] (1920-2006) *[[Hans Löw]] *[[Lotte Loebinger]] (1905-1999) *[[Peter Lohmeyer]] (1962) *[[Theodor Loos]] (1883–1954) *[[Katharina Lorenz]] (1978) *[[Anna Los]] (1970) *[[Hanns Lothar]] ([[1929]]-[[1967]]) *[[Susanne Lothar]] ([[1960]]-[[2012]]) *[[Anton von Lucke]] (1989) *[[Rolf Ludwig]] (1925-1999) *[[Florian Lukas]] (1973) *[[Henry van Lyck]] (1941) == M == *[[Bjarne Mädel]] (1968) *[[Jürgen Mai]] (1951) *[[Ulrike Mai]] (1960) *[[Julian Maas]] (1975) *[[Kai Maertens]] (1958) *[[Heike Makatsch]] ([[1971]]) *[[Julia Malik]] (1976) *[[Rena Mandel]] (1901-1987) *[[Ursula von Manescul]] (1931-1991) *[[Agnes Mann]] (1980) *[[Dieter Mann]] (1941-2022) *[[Lucie Mannheim]] (1899-1976) *[[Dagmar Manzel]] (1958) *[[Maja Maranow]] (1961-2016) *[[Melanie Marschke]] (1969) *[[Florian Martens]] (1958, V. Berlin) *[[Oliver Masucci]] (1968) *[[Lisa Martinek]] (1972-2019) *[[Peter Marx]] (1914-1978) *[[Oliver Masucci]] (1968) *[[Jacob Matschenz]] (1984) *[[Eva Mattes]] ([[1954]]) *[[Ulrich Matthes]] (1959) *[[Sabine von Maydell]] (1955) *[[Eva Meckbach]] (1981) *[[Annika Meier]] (1981) *[[Günter Meisner]] (1926-1994) *[[Eberhard Mellies]] (1929) *[[Otto Mellies]] (1931-2020) *[[Anne Menden]] (1985) *[[Michael Mendl]] (1944) *[[Mario Mentrup]] (1965) *[[Thorsten Merten]] (1963) *[[Hannes Messemer]] (1924-1991) *[[Alessandra Meyer-Wölden]] (1983) *[[Claudia Michelsen]] (1969) *[[Tom Mikulla]] (1969) *Axel Millberg *[[Cordy Millowitsch]] (1890-1960) *[[Lucy Millowitsch]] (1905-1990) *[[Mariele Millowitsch]] (1955) *[[Willy Millowitsch]] ([[1909]]-[[1999]]) *[[Brigitte Mira]] (1910-2005) *[[Gojko Mitić]] (1940) (NDR: ''Winnetou'') *[[Sophie Moser]] (1984) *[[Jörg Moukaddam]] (1967) *[[Emilio Moutaoukkil]] (1996) *[[Dunja Movar]] (1940-1963) *[[Wolfram Mucha]] (1941-2019) *[[Anna-Katharina Muck]] (1969) *[[Friedrich Mücke]] (1981) *[[Armin Mueller-Stahl]] ([[1930]]) *[[Christian Mueller-Stahl]] (1974) *[[Hagen Mueller-Stahl]] (1926-2019) *[[Anna Maria Mühe]] ([[1985]]) *[[Ulrich Mühe]] (1953-2007) *[[Alfred Müller]] (1926-2010) *[[Katharina Müller-Elmau]] (1965) *[[Raidar Müller-Elmau]] (1933-2003) *[[Renate Müller]] (1907-1937) *[[Jens Münchow]] (1971) == N == *[[Petra Nathan]] (1954) *[[Jonas Nay]] (1990) *[[Carola Neher]] (1900-1942) *[[Alexandra Neldel]] (1976) *[[Luise Neumann]] ([[1818]]-[[1905]]) *[[Alexandra Neldel]] ([[1976]]) *[[Friederike Caroline Neuber]] ([[1697]]-[[1760]]) *[[Adele Neuhauser]] (1959) *[[Helga Neuner]] (1940) *[[Peter Neusser]] (1932-2010) *[[Nico]] ([[1938]]-[[1988]]) *[[Jannis Niewöhner]] (1992) *[[Jan Niklas]] ([[1947]]) *[[Ulrich Noethen]] (1959) *[[Hans Noever]] (1928) *[[Mirjam Novak]] ([[1981]]) == O == *Ursula "Uschi" Obermaier (1946) *[[Uwe Ochsenknecht]] ([[1956]]) *[[Franziska Oehme]] (1944) *[[Erika Oestmann]] *Marcus Off *[[Rick Okon]] (1989) *[[Maria Orska]] ([[1893]]-[[1930]]) *[[Laura Osswald]] (1982) *[[Käte Oswald]] (1890-1985) (nem.-amer.) *[[Ossi Oswalda]] (1899-1948) *[[Götz Otto]] (1967) *[[Paul Otto (igralec)|Paul Otto]] ([[1878]]-[[1943]]) == P == *[[Valentina Pahde]] (1994) *[[Jana Pallaske]] ([[1979]]) *[[Lilli Palmer]] ([[1914]]-[[1986]]) *[[Dita Parlo]] ([[1906]]-[[1971]]) *[[Jessica Paszka]] (1990) *[[Andreas Patton]] (1962) *[[Christiane Paul]] (1974) *[[Heidrun Perdelwitz]] (1956) *[[Wanda Perdelwitz]] (1984) *[[Meral Perin]] (1965) *[[Hanns Anselm Perten]] ([[1917]]-[[1985]]) *[[Milan Peschel]] ([[1968]]) *[[Caroline Peters]] (1971) *[[Dieter Pfaff]] (1947-2013) *[[Günter Pfitzmann]] (1924-2003) *[[Eva Pflug]] (1929-2008) *[[Minh-Khai Phan-Thi]] (1974) *[[Gunther Philipp]] (1918-2003) (avstrij.-nem.) *[[Arthur Pieck]] (1899-1970) *[[Klaus Piontek]] (1935-1998) *[[Rainer Piwek]] (1965) *[[Valentin Plătăreanu]] (1936-2019) (Romun) *[[Rudolf Platte]] ([[1904]]-[[1984]]) *[[Werner Pochath]] (1939-1993) (avstrij.-nem.) *[[Marie Pohl]] (1979) *[[Katrin Pollitt]] (1966) *[[Henny Porten]] ([[1890]]-[[1960]]) (''Frieda Ulricke Porten'') *[[Sabine Postel]] (1954) *[[Franka Potente]] ([[1974]]) *[[Peter Prager]] (1952) *[[Jürgen Prochnow]] ([[1941]]) *[[Tilo Prückner]] ([[1940]]-[[2020]]) *[[Liselotte Pulver]] (1929) *[[Trystan Pütter]] (1980) == Q == * [[Else Quecke]] (1907-2004) == R == *[[Kurt Raab]] (1941-1988) *[[Stefan Raab]] ([[1966]]) *[[Luise Rainer]] ([[1910]]-[[2014]]) *[[Mario Ramos]] (1973) (špansko-nem.) *[[Fritz Rasp]] ([[1891]]-[[1976]]) *[[Patrick Rapold]] (1975) (švicarsko-nem,) *[[Lieselotte Rau Kaufmann]] (1929-2017) *[[Siegfried Rauch]] ([[1932]]-[[2018]]) *[[Christian Redl]] (1948) *[[Charles Régnier]] (1914-2001) *[[Hubertus Regout]] (1969) (belgijsko-nem.) *[[Hans-Michael Rehberg]] (1938-2017) *[[Lucas Reiber]] (1993) *[[Käthe Reichel]] (1926-2012) *[[Ruth Reinecke]] ([[1955]]) *[[Urs Remond]] (1964) *[[Lara-Isabelle Rentinck]] (1986) *[[Anouschka Renzi]] (1964) *[[Eva Renzi]] (1944-2005) *[[Mirco Reseg]] (1972) *[[Giulio Ricciarelli]] (1965) (it.-nem.) *[[Ilja Richter]] (1952) *[[Henriette Richter-Röhl]] (1982) *[[Judith Richter]] (1978) *[[Julia Richter]] (1970) *[[Ralf Richter]] (1957) *[[Renate Richter]] (1938) *[[Johannes Riemann]] (1888-1959) *[[Katja Riemann]] (1963) *[[Max Riemelt]] (1984) *[[Alicia von Rittberg]] (1993) *[[Hans Rodenberg]] (1895-1978) *[[Franz Rogowski]] (1986) *[[Armin Rohde]] (1955) *[[Brigitte Rohkohl]] (1946) *[[Oliver Rohrbeck]] (1965) *[[Marika Rökk]] (1913-2004) *[[Barbara Romaner]] (1978) (južnotirolskega rodu) *[[Saskia Rosendahl]] (1993) *[[Wolf Roth]] (1944) *[[David Rott]] (1977) *[[Hanna Rucker]] (1923-1982) (nem.-angl.) *[[Barbara Rudnik]] (1958-2009) *[[Claude-Oliver Rudolph]] (1956) *[[Heinz Rühmann]] ([[1902]]-[[1994]]) *[[Linda Marlen Runge]] (1986) *[[Heiko Ruprecht]] (1972) *[[Barbara Rütting]] (1927-2020) == S == *[[Kay Sabban]] (1952-1992) *[[Susanne Sachsse]] (1965) *[[Bejamin Sadler]] (1971) *[[Sıla Şahin]] ([[1985]]) *Angela Salloker (1913 -?) (iz Moškanjcev pri Ptuju) *[[Otto Sander]] ([[1941]]-[[2013]]) *[[Tim Sander]] (1978) *[[Anna Sanders]] (1977) *[[Katrin Sass]] (1946) *[[Peter Sattmann]] (1947) *[[Frank Schaff]] (1965) *[[Julia Schäfle]] (1988) *[[Ekkehard Schall]] (1930-2005) *[[Johanna Schall]] (1958) *[[Ulrike Schamoni]] (1966) *[[Angela Schanelec]] (1962) *[[Gabrielle Scharnitzky]] (1956) *[[Dorothea Schenck]] (1971) *[[Jenny Schily]] (1967) *[[Barbara Schnitzler]] (1953) *[[Roswitha Schreiner]] (1965) *[[Edith Schultze-Westrum]] (1904-81) *[[Walter Sedlmayr]] (1926-1990) *[[Edgar Selge]] (1948) *[[Daniel Sellier]] (1977) *[[Wilfried Seyferth]] (1908-1954) *[[Clemens Shick]] (1972) *[[Dieter Schidor]] (1948-1987) *[[Irene Schiesser]] (1950) *[[Claudia Schiffer]] ([[1970]]) *[[Tom Schilling]] (1982) *[[Jenny Rosa Schily]] (1967) *[[Klaus Schindler]] (1953) *[[Sibylle Schindler]] (1942) *[[Hanfried Schüttler]] (1953) *[[Katharina Schüttler]] (1979) *[[Günter Schubert]] (1938-2008) *[[Ellen Schwiers]] (1930-2019) *[[Jörn Schlönvoigt]] ([[1986]]) *[[Britta Schmeling]] (1965) *[[Helmut Schmid]] (1925-1992) *[[Erdmute Schmid-Christian]] (1943) *[[Josephine Schmidt]] (1980) *[[Sybille Schmitz]] (1909-1955) *[[Magda Schneider]] ([[1909]]-[[1996]]) *[[Eva Ingeborg Scholz]] (1928) *[[Hanna Scholz]] (1992) *[[Caroline Scholze]] (1975) *[[Theresa Scholze]] (1980) *[[Karl Schönböck]] (1909-2001) (avstr.-nem.) *[[Maja Schöne]] (1976) *[[Hinnerk Schönemann]] (1974) *[[Maria Schrader]] (1965) *[[Steffen Schroeder]] (1969) *[[Max Schreck]] (1879-1936) *[[Hannelore Schroth]] (1922-1987) *[[Alexander Schubert]] (1970) *[[Günter Schubert]] (1938-2008) *[[Katharina Marie Schubert]] (1977) *[[Albrecht Schuch]] (1985) *[[Karoline Schuch]] (1981) *[[Emilia Schüle]] (1992) *[[Jana Schulz]] (1977) *[[Werner Schumacher]] (1921-2004) *[[Reinhold Schünzel]] (1886-1954) *[[Petra Schürmann-Freund]] (1933-2010) *[[Jörg Schüttauf]] (1961) *[[Tim Oliver Schultz]] (1988) *[[Willi Schwabe]] (1915-1991) *[[Jessica Schwarz]] (1977) *[[Sebastian Schwarz]] (1984) *[[Luna Schweiger]] (1997) *[[Til Schweiger]] ([[1963]]) *[[Matthias Schweighöfer]] ([[1981]]) *[[Hanna Schygulla]] ([[1943]]) *[[Jaecki Schwarz]] (1946) *[[Leon Seidel]] (1996) *[[Franz Seidenschwan]] (1954) *[[Marie-Lou Sellem]] (1966) *[[Martin Semmelrogge]] (1955) *[[Aloys Senefelder|Alois Senefelder]] (1771-1834) *[[Sabrina Setlur]] (1974) *[[Susan Sideropoulos]] (1980) *[[Joost Siedhoff]] (1926) *[[Werner Siedhoff]] (1899-1976) *[[Giulia Siegel]] (1974) *[[Hans Sigl]] (1969) (avstr.-nem.) *[[Maria Simon]] (1976) *[[Max Simonischek]] (1982) *[[Sabine Sinjen]] (1942-1995) *[[Kristina Söderbaum]] ([[1912]]-[[2001]]) *[[Hans Söhnker]] (1903-1981) *[[Elke Sommer]] ([[1940]]) *[[Hilmi Sözer]] (1970) *[[Karsten Speck]] (1960) *[[Volker Spengler]] (1939) *[[Martin Sperr]] ([[1944]]-[[2002]]) *[[Nana Spier]] (1971) *[[Wolfgang Spier]] (1920-2011) *[[Viktor Staal]] (1909-1982) *[[Dietlind Stahl]] (1945) *[[Uta Stammer]] (1948-2018) *[[Rocco Stark]] (1986) *[[Aline Staskowiak]] (1974) *Fritz Staude (nem.-amer.)? *[[Lars Steinhöfel]] ([[1986]]) *[[Ilse Steppat]] ([[1917]]-[[1969]]) *[[Gruschenka Stevens]] *[[Klaus Stiglmeier]] (1950) *[[Werner Stocker (igralec)|Werner Stocker]] ([[1955]]-[[1993]]) *[[Ula Stöckl]] (1938) *[[Günter Strack]] (1929-1999) *[[Melanie Straub]] (1976) *[[Catherine Stoyan]] (1959) *[[Ursula Stratz]] (1940-2011) *[[Agnes Straub]] ([[1890]]-[[1941]]) *[[Max Strecker]] (1906-1991) *[[Devid Striesow]] (1973) *[[Manfred Stücklschwaiger]] (1954) *[[Barbara Sukowa]] ([[1950]]) *[[André Szymanski]] == T == *[[Jasmin Tabatabai]] ([[1967]]) *[[Sabin Tambrea]] (1984) *[[Mina Tander]] (1978) *[[Horst Tappert]] ([[1923]]-[[2008]]) *[[Bernd Tauber]] (1950) *[[Aylin Tezel]] (1983) *[[Katharina Thalbach]] ([[1954]]) *[[Hilmar Thate]] (1931-2016) *[[Ulrich Thein]] (1930-1995) *[[Friedemann Thiele]] (1981) *[[Thomas Thieme]] (1948) *[[Max Tidof]] (1960) *[[Friederike Tiefenbacher]] (1965) *[[Nadja Tiller]] (1929) *[[Bert Tischendorf]] (1979) *[[Lisa Tomaschewsky]] ([[1988]]) *[[Cordula Trantow]] (1942) *[[Antje Traue]] (1981) *[[Luis Trenker]] (1892-1990) *[[Ludwig Trepte]] (1988) *[[Georg Tressler]] (1917-2007) *[[Otto Tressler]] (1871-1965) (nem.-avstrij.) *[[Michelle Treuberg]] (1992) *[[Jördis Triebel]] (1977) *[[Elisabeth Trissenaar]] (1944) (avstrijsko-nemška) *[[Margarethe von Trotta]] (1942) *[[Karsten Troyke]] (1960) *[[Gisela Trowe]] (1922-2010) *[[Olga Tschechowa]] (Čehova; ''Olga von Knipper-Dolling'') (rus.-nem.) (1897-1980) *[[Nora Tschirner]] (1981) *[[Ulrich Tukur]] (1957) == U == *[[Karin Ugowski]] (1943) *[[Nadja Uhl]] ([[1972]]) *[[Gisela Uhlen]] (1919-2007) *[[Janina Uhse]] (1989) *[[Kostja Ullmann]] (1984) *[[Rudolf Ulrich]] (1922-1997) *[[Birol Ünel]] (1961) *[[Sebastian Urzendowsky]] (1985) *[[Meryem Uzerli]] ([[1983]]) == V == *[[Carlos Val]] (1977) *[[Caterina Valente]] (1931) (ital.-nem.) *[[Rosa Valetti]] (1878-1937) (pr.i. ''Rosa Alice Vallentin'') (nem.-avstr.) *[[Hermann Vallentin]] (1872-1945) *[[Peter Van Eyck]] (1913-1969) *[[Conrad Veidt]] ([[1893]]-[[1943]]) *[[Henning Venske]] (1939) *[[Lis Verhoeven]] (1931-2019) *[[Luca Verhoeven]] (1979) *[[Paul Verhoeven]] (1901-1975) *[[Gerd Vespermann]] (1926-2000) *[[Adina Vetter]] (1980) *[[Jürgen Vogel]] (1968) *[[Torsten Voges]] ([[1962]]) *[[Karl Michael Vogler]] (1928-2009) *[[Rüdiger Vogler]] (1942) *[[Saralisa Volm]] (1985) *[[Benjamin Völz]] (1960) *[[Rebecca Völz]] (1957) *[[Wolfgang Völz]] (1930-2018) *[[Gert Voss]] (1941-2014) *[[Grischka Voss]] (1969) *[[Ursula Voss]] (1947-2014) == W == *[[Otto Waalkes]] ([[1948]]) *[[Christof Michael Wackernagel]] (1951) *[[Erika Wackernagel]] (1925-1995) *[[Katharina Wackernagel]] (1978) *[[Sabine Wackernagel]] (1947) *[[Hilde Wagener]] (1904-1992) *[[Hilde Wall]] (1894-1980, Pariz) *[[Araba Walton]] (1975) *[[Gustav von Wangenheim]] (1895-1975) *[[Inge von Wangenheim]] (1912-1993) *[[Iva Wanja]] (1905-1991) (''Bolgarka'') *[[Aribert Wäscher]] (1895-1961) *[[Paul Wegener]] (1874-1948) *[[Helene Weigel]] ([[1900]]-[[1971]]) *[[Ina Weisse]] (1968) *[[Klaus Wennemann]] (1940-2000) *[[Elmar Wepper]] (1944-2023) *[[Sophie Wepper]] (1981) *[[Ilse Werner]] (1921-2005) (nizozemsko-nemška) *[[Monika Werner]] (1950) *[[Oskar Werner]] (1922-1984) (avstrij.-nem.) *[[Axel Werner]] (1945) *[[Luisa Wietzorek]] (1989) *[[Elisabeth Wicki-Endriss]] (1944) *[[Alexandra Marisa Wilcke]] (1968) *[[Ulrich Wildgruber]] (1937-1999) *[[Steve Windolf]] (1982) *[[Angela Winkler]] (1944) *[[Eduard von Winterstein]] (1871-1961) (avstr.-nem.) *[[August Wittgenstein]] (1981) *[[Oliver Wnuk]] (1976) *([[Ewelyne Wohlfeiler]]) *[[Lia Wöhr]] (1911-1994) *[[Helen Woigk]] (1991) *[[Lea Marlen Woitack]] (1987) *[[Johanna Wokalek]] (1975) *[[Christian Wolff (igralec)|Christian Wolff]] (1938) *[[Gerry Wolff]] (1920-2005) *[[Thomas Wolff]] (1951) *[[Ralf Wolter]] (1926) *[[Natalia Wörner]] (1967) *[[Nadine Wrietz]] (1975) *[[Franziska Wulf]] (1984) *[[Dietmar Wunder]] *[[Hannelore Wüst]] (1927-2014) *[[Daniela Wutte]] (1977) == Y == * [[Fahri Yardım]] (1980) == Z == * [[Angela Zalokar]] (slov. rodu) *[[Ronald Zehrfeld]] (1977) *[[Milian Zerzawy]] (1981) *[[Sonja Ziemann]] (1926-2020) *[[Daniel Zillmann]] (1981) *[[Bettina Zimmermann]] (1975) *[[Hanns Zischler]] (1947) *[[Marc Zwinz]] (1974) {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Igralci]] [[Kategorija:Nemški igralci|*]] nf4josku45yk3fajuiavdhrye7f1l3c Seznam nemških slikarjev 0 50079 6740594 6527663 2026-08-21T18:31:26Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6740594 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hans von Aachen]] ([[1552]] - [[1615]]) * [[Marianne Aatz]] (r. ''Klein'') ([[1929]] - 2024) * [[Tomma Abts]] ([[1967]] -) (nemško-angleška) * [[Andreas Achenbach]] ([[1815]] - [[1910]]) * [[Oswald Achenbach]] ([[1827]] - [[1905]]) * [[Max Ackermann]] ([[1887]] - [[1975]]) * [[Albrecht Adam]] ([[1786]] - [[1862]]) *[[Emil Adam]] (1843 - 1924) * [[Franz Adam]] ([[1815]] - [[1886]]) *[[Karl-Heinz Adler]] (1927 - 2018) * [[Christoph Ludwig Agricola]] ([[1667]] - [[1719]]) *[[August Ahlborn]] (1796 - 1857) * [[Friedrich Ahlers-Hestermann]] ([[1883]] - [[1973]]) * [[Max Emanuel Ainmiller]] ([[1807]] - [[1870]]) * [[Anton Albers]] (1877 - 1915) *[[Joseph Albers]] (1898 - 1976) * [[Heinrich Aldegrever]] ([[1502]] - [[1555]]/[[1561|61]]) * [[Bill Alexander (slikar)|Bill (William) Alexander]] ([[1915]] - [[1997]]) * [[Jakob Alt]] ([[1789]] - [[1872]]) * [[Otmar Alt]] ([[1940]] -) *[[Theodor Alt]] (1846 - 1937) * [[Albrecht Altdorfer]] ([[1480]] - [[1538]]) * [[Alo Altripp]] ([[1906]] - [[1991]]) * [[Christoph Amberger]] ([[1505]] - [[1562]]) *[[Hermann Anschütz]] (1802 - 1880) *[[Horst Antes]] ([[1936]] -) * [[Ulrich Apt]] ([[1460]] - [[1532]]) * [[Georg Arnold-Graboné]] ([[1896]] - [[1982]]) *[[Carl Arp]] (1867 - 1913) * [[Jean Arp|Hans Arp]] ([[1886]] - [[1966]]) (francosko-nemški) * [[Cosmas Damian Asam]] ([[1686]] - [[1739]]) *[[Andreas Achenbach]] (1815 - 1910) *[[Oswald Achenbach]] (1827 - 1905) * [[Louis Asher]] ([[1804]] - [[1878]]) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *[[Johannes Theodor Baargeld]] (1892 - 1927) *[[Elvira Bach]] ([[1951]] -) *[[Horst Bachmann]] (1927 - 2007) *[[Derick Baegert]] ([[1440]] - [[1515]]) *[[Horst Bahr]] (1932 - 2012) *[[Johann Karl Ulrich Bähr]] (1801 - 1869) * [[Hans Baldung]] - Grien/Grün ([[1484]] - [[1545]]) *[[Carl Bantzer]] (1857 - 1941) * [[Johann Hieronymus Barckhan]] ([[1785]] - [[1865]]) * [[Eduard Bargheer]] (1901 - 1979) * [[Georg Baselitz]] (''Hans-Georg Kern'') ([[1938]] -) * [[Paul Baum (slikar)|Paul Baum]] ([[1859]] - [[1932]]) * [[Arnold Baur]] (1869 - 1947) *[[Carl Becker]] (1820 - 1900) * [[Willi Baumeister]] ([[1889]] - [[1955]]) * [[Jakob Becker]] ([[1810]] - [[1872]]) *[[Carl Johann Becker]]-Gundahl (1856 - 1926) *[[Curt Georg Becker]] (1904 - 1972) *Willy von Beckerath (1868 - 1938) * [[Paul Beckert]] ([[1856]] - [[1922]]) * [[Max Beckmann]] ([[1884]] - [[1950]]) * [[Adalbert Begas]] ([[1836]] - [[1888]]) * [[Carl Joseph Begas]] ([[1794]] - [[1854]]) * [[Oskar Begas]] ([[1828]] - [[1883]]) * [[Barthel Beham]] ([[1502]] - [[1540]]) * [[Hans Sebald Beham]] ([[1500]] - [[1550]]) *[[Herbert Behrens-Hangeler]] (1898 - 1981) * [[Franz Joachim Beich]] ([[1666]] - [[1748]]) *[[Hans Bellmer]] (1902 - 1985) (nemško-francoski) * [[Eduard Bendemann]] ([[1811]] - [[1889]]) * [[Siegfried Detlev Bendixen]] ([[1786]] - [[1864]]) *[[Charlotte Berend-Corinth]] (1880 - 1967) * [[Claus Berg]] ([[1470]] - [[1532]]) * [[Werner Berg]] ([[1904]] - [[1981]]) * [[Claus Bergen]] (1885 - 1964) * [[Bernd Berner]] ([[1930]] - [[2002]]) *[[Walter Besig]] (1869 - 1950) *[[Michael Bette]] (1942 - 2022) *Joseph Beuys (1921 - 1986) *[[Max Bill]] (1908 - 1994) (švicarsko-nemški) *[[Carl Binzer|Carl (von) Binzer]] (1824 - 1902) *[[Norbert Bisky]] (1970 -) * [[Julius Bissier]] ([[1893]] - [[1965]]) * [[Karl Oskar Blase]] ([[1925]] - [[2016]]) *[[Karl Blechen]] (1798 - 1840) *[[Georg Bleibtreu]] (1828 - 1892) *[[Fritz Bleyl]] (1880 - 1966) *[[Adolf Bock]] (1890 - 1968) * [[Arnold Böcklin]] ([[1827]] - [[1901]]) (švicarsko-nemški) * [[Andreas Bogdain]] (1959 -) *[[Adolf Böhlich]] (1933 - 2021) *[[Hans Bohrdt]] (1857 - 1945) *[[Gerhard Bondzin]] (1930 - 2014) DDR * [[Hendrik van der Borcht starejši]] ([[1583]] - [[1651]]) (flamsko-nemški) *[[Hendrik van der Borcht mlajši]] ([[1614]] - [[1676]]) * [[Francis Bott]] ([[1904]] - [[1998]]) * [[Eugen Bracht]] (1842 - 1921) * [[Petr Brandl|Peter Brandl]] ([[1668]] - [[1739]]) (nemško-češki) * [[Marianne Brandt]] ([[1893]] - [[1983]]) * [[Albrecht Bräuer]] (1830 - 1897) *[[Heinrich Breling]] (1849 - 1914) *[[KP Brehmer]] (1938 - 1997) * [[Uwe Bremer]] ([[1940]] -) *[[Paul Brockmüller]] (1864 - 1925) *[[Peter Brüning]] (1929 - 1970) *[[Bartholomäus Bruyn]] starejši (1493–1555) *Lothar-Günther Buchheim (1918 - 2007) *[[Rudolf Bunk]] (1908 - 1974) (nemško-hrvaški) *[[Paul Bürde]] (1830 - 1874) *[[Anton Burger]] (1824 - 1905) * [[Hans Burgkmair]] ([[1473]] - [[1531]]) *[[Wilhelm Busch]] ([[1832]] - [[1908]]) *[[Erich Büttner]] (1889 - 1936) *[[Werner Büttner]] (1954 -) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Alexander Camaro]] ([[1901]] - [[1992]]) * [[Julius Schnorr von Carolsfeld]] ([[1794]] - [[1872]]) * [[Asmus Jacob Carstens]] ([[1754]] - [[1798]]) (dansko-nemški) * [[Carl Gustav Carus]] ([[1789]] - [[1869]]) * [[Franz Ludwig Catel]] ([[1778]] - [[1856]]) * [[Rolf Cavael]] ([[1898]] - [[1979]]) * [[Daniel Chodowiecki]] ([[1726]] - [[1801]]) (poljsko-nemški) *[[Erich Correns]] (1821–1877) * [[Lovis Corinth]] ([[1858]] - [[1925]]) * [[Peter von Cornelius]] (1783/4 - [[1867]]) * [[Ludwig des Coudres]] ([[1820]] - [[1878]]) * [[Lucas Cranach starejši]] ([[1472]] - [[1553]]) * [[Lucas Cranach mlajši]] ([[1515]] - [[1586]]) *[[Charles Crodel]] (1894 - 1973) * [[Georg Heinrich Crola]] ([[1804]] - [[1879]]) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Fritz Dähn]] (1908 - 1980) (DDR) *[[Wilhelm von Debschitz]] (1871 - 1948) *[[Franz Defregger]] (1835 - 1921) (tirolsko/avstrijsko-nemški/bavarski) *[[Ernst Deger]] (1809 - 1885) *[[Balthasar Denner]] (1685 - 1749) *[[Gustav Deppe]] (1913 - 1999) *[[Ugo Dettman]] (1950 -) *[[Walter Dexel]] (1890 - 1973) *[[Karl Wilhelm Diefenbach]] ([[1851]] - [[1913]]) *[[Jakob Fürchtegott Dielmann]] (1809 - 1885) * [[Albert Christoph Dies]] ([[1755]] - [[1822]]) *[[Anton Dietrich]] (1833 - 1904) * [[Feodor Dietz]] ([[1813]] - [[1870]]) *[[Wilhelm von Diez]] (1839 - 1907) *[[Mathias Dietze]] * [[Ludwig Dill]] ([[1848]] - [[1940]]) * [[Johann Georg von Dillis]] ([[1759]] - [[1841]]) * [[Otto Dix]] ([[1891]] - [[1969]]) * [[Max Doerner]] ([[1870]] - [[1939]]) *[[Theo van Doesburg]] (1883 - 1931) (niz.-nem.-švic.? ''Bauhaus'') *[[Franz Karl Wilhelm Domscheit]] (lit. [[Pranas Domšaitis]]) (prusko-litovski) *[[Eugen Dücker]] (1841 - 1916) * [[Albrecht Dürer]] ([[1471]] - [[1528]]) * [[Hans Dürer]] (1490 - 1538~) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Konrad Eberhard]] ([[1768]] - [[1859]]) *[[Adam Eberle]] (1804 - 1832) * [[Gustav Eberlein]] ([[1847]] - [[1926]]) *[[Emil Ebers]] (1807 - 1884) *[[Alois Erdelt]] (1851 - 1911) *[[Carl Eggers]] (1787 - 1863) * [[Heinrich Ehmsen]] ([[1886]] - [[1964]]) *[[Curt Ehrhardt]] (1895 - 1972) * [[Andreas Eigner]] ([[1801]] - [[1870]]) * [[Adam Elsheimer]] ([[1578]] - [[1610]]) * [[Edgar Ende]] ([[1901]] - [[1965]]) *[[Hans am Ende]] (1864 - 1918) *[[Edouard von Engerth]] (1818–1897) (nem.-šlezijsko-avstrijski) *[[Barbara Engholm]] (1940 -) *[[Ulrich Erben]] (1940 -) *[[Adolf Erbslöh]] (1881 - 1947) *[[Elisabeth Erdmann-Macke]] (1888 - 1978) * [[Adolf Erhardt]] ([[1813]] - [[1899]]) * [[Erich Erler]] ([[1870]] - [[1946]]) * [[Fritz Erler (slikar)|Fritz Erler]] ([[1868]] - [[1940]]) * [[Max Ernst]] ([[1891]] - [[1976]]) * [[Hermann Eschke]] (1823 - 1900) * [[Oscar Eschke]] (1851 - 1892) (nem.-ameriški) * [[Richard Eschke]] (1859 - 1944) *[[Julius Exter]] (1863 - 1939) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hanns Fechner]] (1860—1931) * [[Werner Fechner]] (1892—1973) * [[Jakob Wilhelm Fehrle]] ([[1884]] - [[1974]]) * [[Lyonel Feininger]] ([[1871]] - [[1956]]) (nem.-ameriški) *[[Wilhelm Feldmann]] (1859 - 1932) * [[Conrad Felixmüller]] ([[1897]] - [[1977]]) * [[Anselm Feuerbach]] ([[1829]] - [[1880]]) * [[Johann Georg Fischer (slikar)|Johann Georg Fischer]] ([[1580]] - [[1643]]) *[[Konrad Fischer]] (''Konrad Lueg'') (1939 - 1996) *[[Otto Fischer]] (1870 - 1947) * [[Albert Flamm]] ([[1823]] - [[1906]]) * [[Georg Flegel]] ([[1566]] - [[1638]]) * [[Carl Philipp Fohr]] ([[1895]] - [[1818]]) *[[Philipp Foltz]] (1805 - 1877) * [[Günther Förg]] ([[1952]] - [[2013]]) *[[Willi Foerster]] (1892 - 1965) * [[Wieland Förster]] ([[1930]] -) *[[Philipp Franck]] (1860 - 1944) * [[Otto Freundlich]] ([[1878]] - [[1943]]) *''Hannah Kosnick-Kloss Jeanne Freundlich, Hannah Freundlich'' * [[Caspar David Friedrich]] ([[1774]] - [[1840]]) * [[Christian Frosch]] (1968 -) * [[Heinrich Füger]] ([[1851]] - [[1818]]) * [[Xaver Fuhr]] ([[1898]] - [[1973]]) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Friedrich Gärtner]] (1824 - 1905) *[[Winfred Gaul]] ([[1928]] - [[2003]]) *[[Nikolaus Geiger]] ([[1849]] - [[1897]]) * [[Jakob Gensler]] ([[1808]] - [[1845]]) *[[Isa Genzken]]? (1948 -) *[[Ida Gerhardi]] (1862 - 1927) *[[Eduard Gerhardt]] (1813 - 1888) * [[Christian Friedrich Gille]] ([[1805]] - [[1899]]) * [[Werner Gilles]] ([[1894]] - [[1961]]) * [[Julius E. F. Gipkens]] ([[1883]] - [[1968]]) * [[Raimund Girke]] ([[1930]] - [[2002]]) *[[Erich Glette]] (1896 - 1980) * [[Johann Gottlieb Glume]] ([[1711]] - [[1778]]) * [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[1802]] – [[1866]]) * [[Paul Gösch]] ([[1885]] - [[1940]]) *[[Karl Otto Götz]] (1914 - 2017) * [[Carl Götzloff]] ([[1799]] - [[1866]]) *[[Gustav Graef]] (1821 - 1895) *[[Ernst H. Graeser]] (1884 - 1944) *[[August Grahl]] (1791 - 1868) * [[Günter Grass]] ([[1927]] - [[2015]]) *[[Gotthard Graubner]] (1930 - 2013) * [[Josef Heinrich Grebing]] ([[1879]] - [[1940]]) * [[Otto Greiner]] ([[1869]] - [[1916]]) *[[Otto Griebel]] (1895 - 1972) * [[HAP Grieshaber]] ([[1909]] - [[1981]]) * [[George Grosz]] ([[1893]] - [[1959]]) *[[Hans Grundig]] (1901 - 1958) *[[Lea Grundig]] (r. ''Langer'') (1906 - 1977) * [[Emil Otto Grundmann]] ([[1844]] - [[1890]]) * [[Matthias Grünewald]] (Mathis Gothard Nithart) (~1475/80 - [[1528]]) *[[Johannes Grützke]] (1937 - 2017) * [[Edward von Grützner]] ([[1846]] - [[1925]]) * [[Louis Gurlitt]] ([[1812]] - [[1897]]) *[[Karl Gussow]] (1843 - 1907) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paul Haase (slikar)|Paul Haase]] ([[1873]] - [[1925]]) *[[Hugo von Habermann]] (1849 - 1929) * [[Jacob Philipp Hackert]] ([[1737]] - [[1807]]) * [[Gabriel von Hackl]] ([[1843]] - [[1926]]) (r. v Mariboru) *[[Walter Haeckel]] (''Walter Ernst Huschke-Haeckel'') (1868 - 1939) * [[Otto Herbert Hajek]] ([[1927]] - [[2005]]) (češko-nemški) * [[Franz Hanfstaengl]] ([[1804]] - [[1877]]) *Kristijan Henrik [[Hanson]] (1790 - 1863) (nem.-slov.) * [[Johann Oswald Harms]] ([[1643]] - [[1708]]) * [[Hans Hartung]] ([[1904]] - [[1989]]) (nemško-francosko-špan.) * [[Hans Hassenteufel]] ([[1887]] - [[1943]]) *[[Max Haushofer]] (1811 - 1866) * [[Elias Gottlob Haussmann]] ([[1695]] - [[1774]]) *[[Florian Havemann]] (1952 -) *[[Christoph Hawich]] (1792 - 1848) *[[Jakob Hawich]] (1719 - 1780) *[[Stephan Hawich]] (1753 - 1827) *[[Hans von Hayek]] (1869 - 1940) (avstrijsko-nemški) * [[Erich Heckel]] ([[1883]] - [[1970]]) * [[Wilhelm Heckrott]] (1890 - 1964) *[[Marta Hegemann]] (1894 - 1970) *[[Horst Heinen]] (1927 - 2001) * [[Jan Jiří Heinsch|Johann Georg Heinsch]] ([[1647]] - [[1712]]) * [[Johann Julius Heinsius]] ([[1740]] - [[1812]]) *[[Bernhard Heisig]] (1925 - 2011) *[[Dörte Helm|Dörte (Dorothea) Helm]]-''Heise'' (1898 - 1941) * [[Johann Jakob Herkomer]] ([[1652]] - [[1717]]) * [[Friedrich Herlin]] ([[1425]]/[[1430|30]] - [[1500]]) *[[Rudolf Hermanns]] (1860–1935) *[[Andrej Janez Herrlein]] (1738 - 1817) (nem.-slov.) *[[Ludwig Herterich]] (1856 - 1932) *[[Hermann Ottomar Herzog]] (1831 - 1932) (nem.-ameriški) * [[Peter von Hess]] ([[1792]] - [[1871]]) * [[Philipp Friedrich von Hetsch]] ([[1758]] - [[1838]]) * [[Werner Heuser]] (1880 - 1964) *[[Paul Hey]] (1867 - 1952) *[[Moritz Heymann]] (1870 - 1937?) *[[Ernst Hildebrand]] (1833 - 1924) *[[Eduard Hildebrandt]] (1818 - 1868) * [[Theodor Hildebrandt]] ([[1804]] - [[1874]]) *Josef Hillerbrandt (arhitekt, oblikovalec, slikar ...) *[[Rudolf Hirth du Frênes]] (1846 - 1916) *[[Dora Hitz]] (1856 - 1924) (nem.-romun.-fr.) *[[Hannah Höch]] (1889 - 1978) * [[Gerhard Hoehme]] ([[1920]] - [[1989]]) *[[Heinrich Hoerle]] (1895 - 1936) *Angelika Hoerle (1899 - 1923) * [[Bernhard Hoetger]] ([[1874]] - [[1949]]) * [[Karl Hofer]] ([[1878]] - [[1955]]) *[[Hans Hofmann]] (1880 - 1966) *[[Ludwig von Hofmann]] (1861 - 1945) * [[Adolfo Hohenstein]] ([[1854]] - [[1928]]) *[[Hans Holbein starejši]] ([[1465]] - [[1524]]) * [[Hans Holbein mlajši]] ([[1497]] - [[1543]]) * [[Adolf Hölzel]] ([[1853]] - [[1934]]) *[[Heinrich Hoerle]] (1895 - 1936) *Conrad Hommel (1883 - 1971) *[[Günter Horn]] (1935 -) *[[Karl Hubbuch]] ([[1891]] - [[1979]]) * [[Jakob Wilhelm Hüber]] ([[1787]] - [[1871]]) *[[Julius Hübner]] (1806 - 1882) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Eberhard Ihle]] ([[1727]] - [[1814]]) * [[Jörg Immendorff]] ([[1945]] - [[2007]]) *[[Johannes Itten]] (1888 - 1967) (Švicar: [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]]) * [[Franz Ittenbach]] ([[1813]] - [[1879]]) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paul Emil Jacobs]] ([[1802]] - [[1866]]) * [[Ferdinand Jagemann]] ([[1780]] - [[1820]]) *[[Angelo Jank]] (1868 - 1940) * [[Peter Janssen]] ([[1844]] - [[1908]]) *[[Oda Jaune]] (1979 -) *[[Aleksej Javlenski]] (Alexej von Jawlensky) (1864 - 1941) (rusko-nemški) *[[Rudolf Jordan]] (1810 - 1887) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Matthias Kager]] ([[1566]] - [[1634]]) *[[Eugen von Kahler]] (1882 - 1911) * [[Leopold Graf von Kalckreuth|Leopold (Karl Walter) von Kalckreuth]] ([[1855]] - [[1928]]) *[[Peter Kampehl]] (1947 -) * [[Arthur Kampf]] ([[1864]] - [[1950]]) *[[Vasilij Kandinski]] (1866 - 1944) (rusko-nemški...) * [[Alexander Kanoldt]] ([[1881]] - [[1939]]) * [[Friedrich von Kaulbach]] ([[1822]] - [[1903]]) * [[Friedrich August von Kaulbach]] ([[1850]] - [[1920]]) * [[Hermann von Kaulbach ]]([[1846]] - [[1909]]) * [[Wilhelm von Kaulbach]] ([[1805]] - [[1874]]) * [[Max Kaus]] ([[1891]] - [[1977]]) * [[Peter Robert Keil]] ([[1942]] -) * [[Albert von Keller]] ([[1844]] - [[1920]]) (švic.-nem.) * [[Ferdinand Keller|Ferdinand (von) Keller]] (1842 – 1922) * [[George Kenner]] ([[1888]] – [[1971]]) * [[Friedrich Georg Kersting]] ([[1785]] - [[1847]]) *[[Peter van Kessel]] (? - 1668) (flamsko-nemški) * [[Anselm Kiefer]] ([[1945]] -) *[[Martin Kippenberger]] (1953 - 1997) * [[Ernst Ludwig Kirchner]] ([[1880]] - [[1938]]) *[[Konrad Klapheck]] (1935 - 2023) * [[Peter Klasen]] ([[1935]] -) (nem.-franc.) *[[Paul Klee]] (1879 - 1940) (švicarsko-nemški) *[[Astrid Klein]] (1951 -) *[[Walther Klemm]] (1883 - 1957) * [[Leo von Klenze]] ([[1784]] - [[1864]]) * [[Max Klinger]] ([[1857]] - [[1920]]) *[[Joseph Knabl]] (1819 - 1881) * [[Ludwig Knaus]] ([[1829]] - [[1910]]) * [[Christoph Heinrich Kniep]] ([[1755]] - [[1825]]) * [[Otto Knille]] ([[1832]] - [[1898]]) * [[Heinrich Knirr]] ([[1862]] - [[1944]]) (''Hitlerjev portret'') *[[Imi Knoebel|Imi (Klaus Wolf) Knoebel]] (1940 -) * [[Georg Wenzeslaus von Knobelsdorff]] ([[1699]] - [[1753]]) * [[Martin Knoller]] ([[1725]] - [[1804]]) * [[Ferdinand Kobell]] ([[1740]] - [[1799]]) * [[Wilhelm von Kobell]] ([[1766]] - [[1853]]) * [[Ernst Koerner]] (1846 - 1927) *[[Heinrich Christoph Kolbe]] (1771 - 1836) *[[Louis Kolitz]] (1845 - 1914) * [[Käthe Kollwitz]] ([[1867]] - [[1945]]) *[[Leo von König]] (1871 - 1944) *[[Jeanne Kosnick-Kloss]] (1892 - 1966) (nem.-fr.) ''Hannah Kosni(c)k-Kloss, Jeanne/Hannah Freundlich'' *[[Georg Melchior Kraus]] (1737 - 1806) *[[Hugo Krayn]] (1885 - 1919) * [[Heinz Kreutz]] ([[1923]] - [[2016]]) * [[Hans Kreuzer]] ([[1911]] - [[1988]]) * [[Franz Krüger]] (''"Pferde-Krüger")'' ([[1797]] - [[1857]]) *[[Gotthardt Kuehl]] (1850 - 1915) * [[Gerhard von Kügelgen]] ([[1772]] - [[1820]]) * [[Hans von Kulmbach]] ([[1480]] - [[1522]]) * [[Heinz-Karl Kummer]] ([[1920]] - [[1987]]) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Wilhelm Laage]] ([[1868]] - [[1930]]) *[[Siegmund Lachenwitz]] (1820 - 1868) * [[Curt Lahs]] ([[1893]] - [[1958]]) * [[Peter Martin Lampel]] ([[1894]] - [[1965]]) *[[Christian Landenberger]] (1862 - 1927) *[[Werner Laux]] (1902 - 1975) *[[Henni Lehmann|Henni (Henriette) Lehmann]] (1862 - 1937) * [[Wilhelm Leibl]] ([[1844]] - [[1900]]) * [[Walter Leistikow]] ([[1865]] - [[1908]]) * [[Franz von Lenbach]] ([[1836]] - [[1904]]) *[[Jean Leppien]] (1910 - 1991) (nemško-francoski) *[[Reinhold Lepsius]] (1857 - 1922) *[[Sabine Lepsius]] (r. Graef) (1864 - 1942) *[[Gertrud Lerbs-Bernecker]] (1902 - 1968) * [[Karl Friedrich Lessing]] ([[1808]] - [[1880]]) * [[August Leu]] ([[1818]] - [[1897]]) * [[Julo Levin]] ([[1901]] - [[1943]]) (judovskega rodu) * [[Rudolf Levy]] ([[1875]] - [[1944]]) (judovskega rodu) * [[Max Liebermann]] ([[1847]] - [[1935]]) (judovskega rodu) * [[Adolf Heinrich Lier]] ([[1826]] - [[1882]]) *[[Eduard Lind]] (1827-1904) (mdr. v Mb) *[[Wilhelm Lindenschmit starejši]] ([[1806]] - [[1848]]) * [[Wilhelm Lindenschmit mlajši]] ([[1829]] - [[1895]]) * [[Richard Lindner (slikar)|Richard Lindner]] ([[1901]] - [[1978]]) * [[Otto Theodore Gustav Lingner]] ([[1856]] - [[1917]]) * [[Johann Liss]] ([[1590]]/[[1597|97]] - [[1627]]/[[1631|31]]) * [[Stefan Lochner]] (~[[1410]] - [[1451]]) *[[Käthe Loewenthal]] (1878 - 1942) * [[Ludwig von Löfftz]] ([[1845]] - [[1910]]) * [[Carl Lohse]] ([[1895]] - [[1965]]) * [[Heinrich Lossow]] ([[1843]] - [[1897]]) * [[Johann Carl Loth]] ([[1632]] - [[1698]]) (''Carlotto'') (nemško-beneški) *[[Rosa Loy]] (1958 -) *[[Wilhelm Löwith]] (1861 - 1932) (avstr.-nem.) * [[Markus Lüpertz]] ([[1941]] -) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * [[August Macke]] ([[1887]] - [[1914]]) * [[Fritz Mackensen]] ([[1866]] - [[1953]]) * [[Eduard Magnus]] ([[1799]] - [[1872]]) * [[Joseph Willibrord Mähler]] ([[1778]] - [[1860]]) *[[Marie von Malachowski-Nauen]] (1880 - 1943) *[[Oskar Manigk]] (1934 -) * [[Franz Marc]] ([[1880]] - [[1916]]) *[[Maria Marc]] (r. ''Franck'') (1876 - 1955) * [[Hans von Marées]] ([[1837]] - [[1887]]) *[[Carl von Marr]] (1858 - 1936) * [[Jacob Marrel]] ([[1613]]/[[1614|14]] - [[1681]]) * [[Johannes Martini (slikar)|Johannes Martini]] ([[1866]] - [[1935]]) * [[Ewald Mataré]] ([[1887]] - [[1965]]) *[[Gabriel Max]] (1840 - 1915) (češ.-nem.) *[[Peter Max]] (1937 -) *[[Friedrich Matthäi]] (1777 - 1845) * [[Wolfgang Mattheuer]] ([[1927]] - [[2004]]) *[[Helga Matura]] (1933 - 1966) *[[Hubert Maurer]] (1738 - 1818) (nem.-avstr.) * [[Johann Ulrich Mayr]] ([[1629]] - [[1704]]) *[[Jonathan Meese]] (1970 -) * [[Hans Meid]] ([[1883]] - [[1957]]) * [[Georg Meistermann]] ([[1911]] - [[1990]]) * [[Anton Raphael Mengs]] ([[1728]] - [[1779]]) * [[Carlo Mense]] ([[1886]] - [[1965]]) * [[Adolph von Menzel]] ([[1815]] - [[1905]]) *[[Maria Sibylla Merian]] (1647 - 1717) * [[Hanns Hubertus Graf von Merveldt]] ([[1901]] - [[1969]]) *[[Pius Ferdinand Messerschmitt]] (1858 - 1915) *[[Harald Metzkes]] (1929 -) * [[Otto Modersohn]] ([[1865]] - [[1943]]) * [[Paula Modersohn-Becker]] ([[1876]] - [[1907]]) *[[Arno Mohr]] (1910 - 2001) * [[Oskar Moll]] ([[1875]] - [[1947]]) *[[Johannes Molzahn]] (1892 - 1965) * [[Gottlob Wilhelm Morff]] ([[1771]] - [[1857]]) * [[Carl Ernst Morgenstern]] ([[1847]] - [[1928]]) *[[Christian Morgenstern]] (1805 - 1867) * [[Michael Morgner]] ([[1942]] -) *[[Sabine Moritz]] (1969 -) * [[Lukas Moser]] ([[1390]] - [[1434]]) *[[Elsa Muche|El(sa) Muche]] (''Elsa Franke'') (1901 - 1980) *[[Georg Muche]] (1895 - 1987) *[[Heinrich Karl Anton Mücke]] (1806 - 1891) * [[Armin Mueller-Stahl]] ([[1930]] -) * [[Otto Mueller]]/Müller ([[1874]] - [[1930]]) * Otto Müller (1898 - 1979) *[[Georg Müller-Breslau]] (1856 - 1911) *[[Johann Georg Müller]] (1913 - 1986) *[[Karl Erich Müller]] (1917 - 1998) *[[Oskar Mulley]] (1891 - 1949) (avstrijsko-nemški) * [[Hans Multscher]] (~[[1400]] - [[1467]]) * [[Gabriele Münter]] ([[1877]] - [[1962]]) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Arno Nadel]] ([[1878]] - [[1943]]) * [[Hans Nadler]] ([[1879]] - [[1958]]) * [[Gustav Heinrich Naecke]] ([[1785]] - [[1835]]) * [[Otto Nagel]] ([[1894]] - [[1967]]) * [[Heinrich Nauen]] ([[1880]] - [[1940]]) * [[Friedrich Gotthard Naumann]] ([[1750]] - [[1821]]) * [[Ernst Wilhelm Nay]] ([[1902]] - [[1968]]) * [[Oskar Nerlinger]] ([[1893]] - [[1969]]) *[[Friedrich Nerly]] (1807 - 1878) * [[Rolf Nesch]] ([[1893]] - [[1975]]) *[[Adolf Niesmann]] (1899 - 1990) * [[Emil Nolde]] ([[1867]] - [[1956]]) * [[Adolph Northen]] ([[1828]] - [[1876]]) * [[Bernt Notke]] ([[1435]] - [[1509]]) * [[Felix Nussbaum]] ([[1904]] - [[1944]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} *[[Polde Oblak (slikar)|Polde Oblak]] (1931 - 2020) (slovensko-nemški) *[[Albert Oehlen]] ([[1954]] -) *[[Markus Oehlen]] (1956 -) * [[Jan Oeltjen]] ([[1880]] - [[1960]]) (nemško-slovenski) * [[Richard Oelze]] ([[1900]] - [[1980]]) * [[Adam Friedrich Oeser]] ([[1717]] - [[1799]]) * [[Hans Olde]] ([[1855]] - [[1917]]) *[[Friedrich von Olivier]] (1791 - 1859) * [[Moritz Daniel Oppenheim]] ([[1800]] - [[1882]]) * [[Ernst Oppler]] ([[1867]] - [[1929]]) *[[Emil Orlík]] (1870 - 1932) (češko-nemški) * [[Jürgen Ovens]] ([[1623]] - [[1678]]) *[[Johann Friedrich Overbeck|(Johann) Friedrich Overbeck]] ([[1789]] - [[1869]]) * [[Fritz Overbeck]] ([[1869]] - [[1909]]) *[[Hermine Overbeck-Rohte]] (1869 - 1937) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bernhard Pankok]] ([[1872]] - [[1943]]) * [[Otto Pankok]] ([[1893]] - [[1966]]) *[[Ronald Paris]] (1933 - 2021) * [[Max Pechstein]] ([[1881]] - [[1955]]) * [[Werner Peiner]] (1897 - 1984) * [[A. R. Penck]] (''Ralf Winkler'') ([[1939]] - [[2017]]) *[[Georg Pencz]] (~1500 - 1550) * [[Georg Karl Pfahler]] ([[1926]] - [[2002]]) * [[Lucas Conrad Pfanzelt]] ([[1716]] - [[1788]]) * [[Franz Pforr]] ([[1788]] - [[1812]]) *[[Johann Georg Pforr]] (1745 - 1798) * [[Otto Piene]] ([[1928]] - [[2014]]) * [[Karl von Piloty|Karl (''Carl Theodor)'' von Piloty]] ([[1826]] - [[1886]]) *[[Otto Pippel]] (1878 - 1960) * [[Hans Pleydenwurff]] (~[[1420]] - [[1472]]) *[[Wilhelm Pleydenwurff]] (1460 - 1494) * [[Hans Poelzig]] ([[1869]] - [[1936]]) * [[Jan Polack]] ([[1435]] - [[1519]]) * [[Sigmar Polke]] ([[1941]] - [[2010]]) * [[Johann Justin Preissler]] ([[1698]] - [[1771]]) *[[Hermann Prell]] (1854 - 1922) *[[Friedrich Preller starejši]] ([[1804]] - [[1878]]) * [[Friedrich Preller mlajši]] ([[1838]] - [[1901]]) * [[Ernest Preyer]] (1842 - 1917) * [[Hans Purrmann]] ([[1880]] - [[1966]]) {{div col end}} == Q == *[[Domenico Quaglio mlajši]] (1887 - 1837) *[[Curt Querner]] ([[1904]] - [[1976]]) == R == {{div col|colwidth=24em}} * [[Johann Leonhard Raab]] ([[1825]] - [[1899]]) *[[Anton Räderscheidt]] (1892 - 1970) *[[Franz Radziwill]] (1895 - 1983) * [[Johann Heinrich Ramberg]] ([[1763]] - [[1840]]) *[[Johann Anton Ramboux]] (1790 - 1866) * [[Jerg Ratgeb]] (~[[1480]] - [[1526]]) * [[Neo Rauch]] ([[1960]] -) * [[Karl Raupp]] ([[1837]] - [[1918]]) *[[Leonhard Rausch]] (1813 - 1895) * [[Ferdinand von Rayski]] ([[1806]] - [[1890]]) * [[Anita Rée]] ([[1885]] - [[1933]]) *[[Theodor Rehbenitz]] (1791 - 1861) *[[Carl Theodor Reiffenstein]] (1820 - 1893) * [[Johann Christian Reinhart]] ([[1761]] - [[1847]]) * [[Alfred Rethel]] ([[1816]] - [[1859]]) * [[Adolf Rettelbusch]] ([[1858]] - [[1934]]) *[[Armin Reumann]] (1889 - 1952) * [[Fanny zu Reventlow]] ([[1871]] - [[1918]]) * [[Adrian Ludwig Richter]] ([[1803]] - [[1884]]) * [[Daniel Richter (umetnik)|Daniel Richter]] ([[1962]] -) * [[Gerhard Richter]] ([[1932]] -) * [[Hans Richter (umetnik)|Hans Richter]] ([[1888]] - [[1976]]) * [[Johann Elias Ridinger]] ([[1698]] - [[1767]]) * [[Richard Riemerschmid]] (1868 - 1957) * [[Johann Christoph Rincklake]] ([[1764]] - [[1813]]) * [[Arno Rink]] ([[1940]] - [[2017]]) * [[Otto Ritschl]] ([[1885]] - [[1976]]) *[[Lorenz Ritter]] (1832 - 1921) *[[Paul Ritter]] (1829 - 1907) * [[Hermen Rode]] (~[[1468]] ~[[1504]]) * [[Ottilie Roederstein]] ([[1859]] - [[1937]]) (švicarsko-nemška) * [[Christian Rohlfs]] ([[1849]] - [[1938]]) * [[Johann Melchior Roos]] ([[1663]] - [[1731]]) * [[Robert Rore|Robert Cyriac Rore]] ([[1954]] -) * [[Diter Rot]] (''Dieter Roth'') ([[1930]] - [[1998]]) (nemško-švicarski) * [[Hans Rottenhammer]] ([[1564]] - [[1625]]) *[[Johann Rottmayr]] (1654 - 1730) (nemško-avstrijski) * [[Christian Ruben]] ([[1805]] - [[1875]]) (nemško-avstrijski) * [[Wilhelm Rudolph (slikar)|Wilhelm Rudolph]] ([[1889]] - [[1982]]) * [[Johann Moritz Rugendas]] ([[1802]] - [[1858]]) * [[Philipp Otto Runge]] ([[1777]] - [[1810]]) * [[Ferdinand Runk]] ([[1764]] - [[1834]]) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Ernst Sagewka]] (1883 - 1959) *[[Carl Saltzmann]] (1847 - 1923) *[[Joachim von Sandrart]] ([[1606]] - [[1688]]) *[[Christian Schad]] (1894 - 1982) *Georg Paul Schad / Paul Schad-Rossa (1862 – 1916) *[[Felix Schadow]] (1819 - 1861) * [[Friedrich Wilhelm Schadow]] ([[1789]] - 1862) *[[Albert Schamoni]] (1906 - 1945) *[[Thomas Scheibitz]] (1968 -) *[[Johann Eleazar Schenau]] (1737 - 1806) *[[Hinnerk Scheper]] (1897–1957) *[[Lou Scheper-Berkenkamp|Lou (Hermine Luise) Scheper-Berkenkamp]] (1901 - 1976) *[[Galka Scheyer]] (1889 - 1945) (nemško-ameriška) *[[Rudolf Schick]] (1840 - 1887) *[[Julia Schily-Koppers]] (1855 - 1944) * [[Karl Friedrich Schinkel]] ([[1781]] - [[1841]]) * [[Johann Wilhelm Schirmer]] ([[1807]] - [[1863]]) *[[Wilhelm Schirmer]] (1802 - 1866) *[[Eduard Schleich]] (1812 - 1874) * [[Oskar Schlemmer]] ([[1888]] - [[1943]]) *[[Rudolf Schlichter]] (1890 - 1955) * [[Hans-Jürgen Schlieker]] ([[1924]] - [[2004]]) * [[Eberhard Schlotter]] ([[1921]] - [[2014]]) *[[Johann Joseph Schmeller]] (1796 - 1841) *[[Ludwig Schmid-Reutte]] (1863 - 1909) * [[Karl Schmidt-Rotluff]] ([[1884]] - [[1976]]) *[[Herbert Schmidt-Walter]] (1904 - 1980) *[[Julius Schnorr von Carolsfeld]] (1794 - 1872) *[[Marie Schnür]] (1869 - 1918) *[[Johann Heinrich Schönfeld]] (1609 - 1682/84~) * [[Martin Schongauer]] ([[1448]] - [[1491]]) *[[Johann Schraudolph]] (1808 - 1879) *[[Claudius Schraudolph]] (1843 - 1902) * [[Adolf Schreyer]] ([[1828]] - [[1899]]) *[[Johann Wilhelm Schirmer]] (1807 - 1863) *[[Werner Schreib]] (1925 - 1969) *[[Wilhelm Schreuer]] (1866 - 1933) *[[Johann Wilhelm Schirmer]] (1807 - 1863) *[[Georg Schrimpf]] (1889 - 1938) *[[Adolf Schrödter]] (1805 - 1875) *[[Bernard Schultze]] (1915 - 2005) *[[Ursula Schultze-Bluhm]] (1921 - 1999) *[[Emil Schumacher]] (1912 - 1999) *[[Ernst Schurth]] (1848 - 1910) * [[Lieselotte Schwarz]] ([[1930]] - [[2003]]) *[[Christine Schwarz-Thiersch]] (1908 - 1992) (nemško-švicarska) *[[Moritz von Schwind]] (1804 - 1871) * [[Kurt Schwitters]] ([[1887]] - [[1948]]) * [[Adolf Seel]] ([[1829]] - [[1907]]) *[[Johann Baptist Seele]] (1774 - 1814) * [[Richard Seewald]] ([[1889]] - [[1976]]) * [[Alexander Maximilian Seitz]] ([[1811]] - [[1888]]) *[[Franz Wilhelm Seiwert]] (1894 - 1933) *[[Theodor G. Sellner]] (1947 -) (vizualni umetnik) * [[Joseph Anton Settegast]] ([[1813]] - [[1890]]) *[[Julius Seyler]] (1873 - 1955) * [[Willi Sitte]] (1921 - 2013) * [[Fritz Skade]] (1898 - 1971) *[[Maria Slavona]] ("Marie Dorette Carol. Schorer") (1865 - 1931) * [[Max Slevogt]] ([[1868]] - [[1932]]) * [[Conrad von Soest]] (1370 - 1422) * [[Karl Ferdinand Sohn]] ([[1805]] - [[1867]]) * [[Michael Sowa]] (1945 -) * [[Willy Spatz]] (1861 - 1931) * [[Johann Sperl]] ([[1840]] - [[1914]]) *[[Christian Speyer]] (1855 - 1929) * [[Eugene Spiro|Eugen Spiro]] ([[1874]] - [[1972]]) (nem.-ameriški) * [[Carl Spitzweg]] ([[1808]] - [[1885]]) * [[Hermann Stahl]] ([[1908]] - [[1998]]) *[[Carl Steffeck|Carl/Karl Steffeck]] (1818 - 1890) *[[Kate Steinitz]] (1889 - 1975) (nemško-ameriška) *[[Gerhard Stengel]] (1915 - 2001) * [[Joseph Karl Stieler]] ([[1781]] - [[1858]]) *[[Robert Sterl]] (1867 - 1932) * [[Hermann Stilke]] ([[1803]] - [[1860]]) *Gunta Stölzl (1897 - 1983) (nem.-švicar. tekstilna umetnica) *[[Willy Stöwer]] (1864 - 1931) * [[Bernhard Strigel]] ([[1461]] - [[1528]]) *[[Bartholomeus Strobel]] (1591 - 1647) (nem.-polj.) * [[Franz Stuck|Franz von Stuck]] ([[1863]] - [[1928]]) *[[Florian Süssmayr]] (1963 -) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Norbert Tadeusz]] ([[1940]] - [[2011]]) * [[Franz Werner von Tamm]] ([[1658]] - [[1724]]) * [[Heinz Tetzner]] ([[1920]] - [[2007]]) * [[Johann Alexander Thiele]] ([[1685]] - [[1752]]) *[[Fred Thieler]] (1916 - 1999) *[[Friedrich von Thiersch]] (1852 - 1921) *[[Ludwig Thiersch]] (1825 - 1909) * [[Hans Thoma]] ([[1839]] - [[1924]]) *[[Anton Wilhelm Tischbein]] (1730 - 1804) * [[Johann Friedrich August Tischbein]] ([[1750]] - [[1812]]) * [[Johann Heinrich Tischbein|Johann Heinrich Tischbein star.]] ([[1722]] - [[1789]]) * [[Johann Heinrich Wilhelm Tischbein]] ([[1751]] - [[1829]]) ("''Goethe-Tischbein''") *[[Valentin Tischbein]] (1715 - 1767) * [[Ernst Toepfer]] ([[1877]] - [[1955]]) * [[Wolf Traut]] ([[1486]] - [[1520]]) *[[Michael Triegel]] (1968 -) *[[Jan Peter Tripp]] (1945 -) *Rosemarie Trockel (1952 -) ? * [[Wilhelm Trübner]] ([[1851]] - [[1917]]) *[[Werner Tübke]] (1929 - 2004) *[[Herbert Tucholski]] (1896 - 1984) *[[Victor Tuxhorn]] (1892 - 1964) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fritz von Uhde]] ([[1848]] - [[1911]]) * [[Maria Uhden]] ([[1892]] - [[1918]]) * [[Max Unold]] ([[1885]] - [[1964]]) * [[Lesser Ury]] ([[1861]] - [[1931]]) * [[Max Uth]] ([[1863]] - [[1914]]) *[[Adolf Uzarski]] (1885 - 1970) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} * [[Philipp Veit]] ([[1793]] - [[1877]]) * [[Carl Vinnen]] ([[1863]] - [[1922]]) *[[Christian Leberecht Vogel]] (1859 - 1816) * [[Carl Christian Vogel von Vogelstein]] ([[1788]] - [[1868]]) * [[Heinrich Vogeler]] ([[1872]] - [[1942]]) *[[Mieke Vogeler-Regler]] (1901 - 1945) * [[Adolph Friedrich Vollmer]] ([[1806]] - [[1875]]) * [[Wolf Vostell]] ([[1932]] - [[1998]]) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} * [[Karl Wilhelm Wach]] ([[1787]] - [[1845]]) *[[Rolf Walter|Rolf Walther]] (1940 -) *[[Corinne Wasmuht]] (1964 -) * [[Friedrich Wasmann]] ([[1805]] - [[1886]]) *Walter Wecus (1893 - 1977) *[[Albert Weisgerber]] (1878 - 1915) * [[Emil Rudolf Weiß]] ([[1875]] - [[1942]]) * [[Peter Weiss (pisatelj)|Peter Weiss]] ([[1916]] - [[1982]]) * [[Friedrich Georg Weitsch]] ([[1758]] - [[1828]]) *[[Marianne von Werewkin]]/Verefkin (''Verëvkina'') (1860 - 1938) (rusko-nemško-švicarska) *[[Achim Werner]] * [[Anton von Werner]] ([[1843]] - [[1915]]) * [[Carl Werner]] ([[1808]] - [[1894]]) * [[Conrad Westpfahl]] (1891 - 1976) *[[Heinrich Wettach]] (nem.-slov.)? * [[Fritz Winter (slikar)|Fritz Winter]] ([[1905]] - [[1976]]) * [[Franz Xaver Winterhalter]] ([[1805]] - [[1873]]) *[[Hermann Winterhalter]] (1808 - 1891) * [[Adolf Wissel]] ([[1894]] - [[1973]]) *[[Johann Michael Wittmer]] (1802 - 1880) * [[Konrad Witz]] ([[1400]] - [[1445]]) *[[Karla Woisnitza]] (1952 -) * [[Gustav H. Wolff]] ([[1886]] - [[1934]]) *[[Heinrich Wolff]] (1875 - 1940) *[[Erich Wolfsfeld]] (1884 - 1956) * [[Michael Wolgemut]] ([[1434]] - [[1519]]) *[[Gert Heinrich Wollheim]] (1894 - 1974) * [[Wols]] (''Alfred Otto Wolfgang Schulze'') ([[1913]] - [[1951]]) *[[Walter Womacka]] (1925 - 2010) *[[Wolf Wondratschek]] (1943 -) * [[Paul Wunderlich]] ([[1927]] - [[2010]]) * [[Noah Wunsch]] ([[1970]] -) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bartholomäus Zeitbl]] ([[1460]] - [[1519]]) *[[Januarius Zick]] (1730 - 1797) *[[Johannes Zick]] (1702 - 1762) * [[Adolf Ziegler]] ([[1892]] - [[1959]]) * [[Heinrich Zille]] ([[1858]] - [[1929]]) *[[Bernd Zimmer]] (1948 -) *[[Albert Zimmermann]] (1809 - 1888) * [[Johann Baptist Zimmermann]] ([[1680]] - [[1758]]) * [[Mac Zimmermann]] ([[1912]] - [[1995]]) * [[Richard Zimmermann]] (1820 - 1875) * [[Robert Zimmermann]] (1818 - 1864) *[[Thomas Zipp]] (1966 -) * [[Johann Zoffany]] ([[1733]] - [[1810]]) *[[Georg Friedrich Zundel]] (1875 - 1948) *[[Thorsten Zwinger]] (1962 -) {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|slikarji]] [[Kategorija:Nemški slikarji|*]] 9e33b5ey4k4kufugbc5nb8nh58vyizi Seznam nemških filmskih režiserjev 0 50083 6740629 6732717 2026-08-21T20:18:47Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6740629 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alfred Abel]] (1879-1937) *[[Herbert Achternbusch]] (*1938) *[[Robert van Ackeren]] (*1946) *[[Maren Ade]] (*1976) *[[Percy Adlon]] (*1935) *[[Fatih Akın]] (*1973) *[[Miguel Alexandre]] (*1968) (nemško-portugalski) *[[Sepp Allgeier]] (1895-1968) *Hans-Jörg Allgeier (1943) (direktor fotografije/snemalec) *[[Günther Anders (kamerman)|Günther Anders]] (1908-1977) (direktor fotografije/snemalec) *[[Karl Anton]] (1898-1979) *[[Thomas Arslan]] (*1962) *Emily Atef == B == *Robert Baberske (1950-58 snemalec-vzh. nem.) *[[Aysun Bademsoy]] (*1960) *[[Josef von Baky]] (1902-1966) *[[Herbert Ballmann]] (1924-2009) *Michael Ballhaus (1935-2017) (direktor fotografije) *[[Ulli Baumann]] (*1962) *[[Christopher Becker]] (*1980) *[[Lars Becker]] (*1954) *[[Wolfgang Becker]] (*1954) *[[Edward Berger]] (*1970) *[[Sabine Bernardi]] (*1974) *[[Frank Beyer]] (1932-2006) *[[Bernd Böhlich]] (*1957) *[[Hark Bohm]] (*1939) [[Hark Böhm|Böhm]] ? *[[Sven Bohse]] (*1977) *[[Uwe Boll]] (*1965) *[[Peter Braatz]] (*1959) *[[Robert Bramkamp]] (*1961) *Heinrich Breloer *[[Alfred Braun]] (1888-1978) *H. Braun *[[Detlev Buck]] (*1962) == C == *[[Selcuk Cara]] (*1969) *[[Heiner Carow]] (1929-1997) *Ilker Catak *[[Erik Charell|Erik/ch Charell]] (1894-1974) *[[Aline Chukwuedo]] *[[Richard Cohn-Vossen]] (*1934) *Kurt Courant (1895-1968) (nem.-brit.-am.? snemalec) *[[Paul Czinner]] (1890-1972) == D == *[[Didi Danquart]] (*1955) (TV) *[[Alexander Dierbach]] (*1979) *[[Martina Döcker]] (*1961) *[[Dieter Dorn]] (*1935) *[[Doris Dörrie]] (*1955) *[[Wilfried Dotzel]] (? -1993) *[[Andreas Dresen]] (*1963) *[[Slatan Dudow]] (prv. ''Zlatan Dudov'') (1903-1963) (bolgarsko-nemški-DDR) *[[Ewald André Dupont]] (1891-1956) == E == *[[Uli Edel]] (*1947) *[[Martin Eigler]] (*1964) *[[Volker Einrauch]] (*1950) *[[Theresa von Eltz]] (*1978) *[[Matthias Emcke]] (*1963) *[[Roland Emmerich]] (*1955) (nemško-ameriški) *[[Sylke Enders]] (*1965) *[[Erich Engel|Erich (Gustav Otto) Engel]] (1891-1966) *[[Thomas Engel]] (1922-2015) *[[Erich Engels]] (1889-1971) *[[André Erkau]] (*1968) *[[Rainer Erler]] (*1933) == F == *[[Max Färberböck]] (*1950) *[[Arnold Fanck]] (1889-1974) *[[Harun Farocki]] (1944-2014) *[[Rainer Werner Fassbinder]] (1945-1982) *[[Eberhard Fechner]] (1926-1992) *[[Jan Fethke]] (1903-1980) *[[Andy Fetscher]] (*1980) *[[Nora Fingscheidt]] (*1983) *[[Elmar Fischer]] (*1968) *[[Wolfgang Fischer (režiser)|Wolfgang Fischer]] (*1970) *Oskar Fischinger (1900-1967) (animator, eksperiment.; nem.-amer.) *[[Peter Fleischmann]] (*1937) *[[Jörg Foth]] (*1949) *[[Till Franzen]] (*1973) *[[Sebastian Fritzsch]] (*1977) *[[Carl Froelich]] (1875-1953) *[[Gustav Fröhlich]] (1902-1987) *Hans Fromm (*1961) (direktor fotografije) == G == *[[Florian Gaag]] (*1971) *[[Dennis Gansel]] (*1973) *[[Karl Gass]] (1917-2009) (DDR-dokumentarist) *[[Claudia Garde]] (*1966) *[[Kurt Gerron]] (1897-1944) *[[Jan-Ole Gerster]] (*1978) *[[Matti Geschonneck]] (*1952) *[[Gisela Getty]] (*1949) *[[Martin Gies]] (*1951) *[[Andreas Goldstein]] (*1964) *[[Markus Goller]] (*1969) *[[Dominik Graf]] (*1952) *[[Roland Gräf]] (1934-2017) (NDR: režiser, dir. fotografije) *[[Valeska Grisebach]] (*1968) *[[Nina Grosse]] (*1958) *[[Richard Groschopp]] *[[Egon Günther]] (1927-2017) *[[Michael Gwisdek]] (1942-2020) == H == *[[Rolf Hädrich]] (1931-2000) *[[Oliver Haffner]] (*1974) *[[Hendrik Handloegten]] (*1968) *[[Michael Haneke]] (*1942) (nem.-avstrijski) *[[Thea von Harbou]] (1888-1954) *[[Thomas Harlan]] (1929-2010) *[[Veit Harlan]] (1899-1964) *[[Falk Harnack]] (1913-1991) *[[Siegfried Hartmann]] (1927) *[[O. E. Hasse]] (1903-1978) *[[Reinhard Hauff]] (*1939) *[[Leander Haußmann]] (*1959) *[[Thomas Heinemann]] (*1958) *[[Julia Heinz]] (*1976) *[[Benjamin Heisenberg]] (*1974) *[[Sonja Heiss]] (*1976) *[[Veit Helmer]] (*1968) *[[Florian Henckel von Donnersmarck]] (*1973) *[[Michael Herbig]] (*1968) *[[Stefan Hering]] (*1972) *[[Werner Herzog]] (*1942) *[[Oliver Hirschbiegel]] (*1957) *[[Christoph Hochhäusler]] (*1972) *[[Carl Hoffmann]] (1885-1947) *[[Kurt Hoffmann]] (1910-2001) *[[Ilse Hofmann]] (*1949) *[[Lew Hohmann]] (*1944) *[[Patrick Holzapfel]] (*1989) *[[Katharina Huber]] (*1985) *[[Ralf Huettner]] (*1954) *[[Hermine Huntgeburth]] (*1957) == J == *[[Georg Jacoby]] (1882-1964) *[[Thomas Jahn]] (*1965) *[[Thomas Jauch]] (*1958) *[[Leopold Jessner]] (1878-1945) *R. Jugert *[[Anna Justice]] (*1962) (ameriško-nemška) *Phil Jutzi (1896-1946) (snemalec) == K == *[[Cordula Kablitz-Post]] (*1964) (TV) *[[Peter Kahane]] (*1949) *[[Romuald Karmakar]] (*1965) *[[Rainer Kaufmann]] (*1959) *[[Sonia Liza Kenterman]] (grško-nemška) *[[Leo Khasin]] (*1973) *[[Rudolf Klein-Rogge]] (1885-1955) *[[Alexander Kluge]] (*1932) *[[Sophie Kluge]] (*1983) *[[Ulrich Köhler]] (*1969) *[[Wolfgang Kohlhaase]] (1931-2022) *Gottfried Kolditz‎ (DDR) *[[Lars Kraume]] (*1973) *[[Chris Kraus]] (*1963) *[[Stefan Krohmer]] (*1971) *[[Jan Krüger]] (*1973) *[[Siegfried Kühn]] (*1935) *[[Dirk Kummer]] (*1966) *[[Hans-Joachim Kunert]] (1929-2020) (DDR) *[[Dagmar von Kurmin]] (Riga, 1933-2020) == L == *[[Silvo Lahtela]] (*1959) (fin.-nem. rodu) *Karel Lamač (češko-nemški) ? *[[Gerhard Lamprecht]] (1897-1974) *[[Fritz Lang]] (1890-1976) (avstrijsko-nemško-ameriški) *Martin Langer (direktor fotografije) *[[Erwin Leiser]] (1923-1996) (nemško-švedski) *[[Paul Leni]] (1885-1929) *W. Liebeneiner *[[Jan Josef Liefers]] (*1964) Josef Liefers *[[Caroline Link]] (*1964) *[[Alois Johannes Lippl]] (1903-1957) *[[Ernst Lubitsch]] (1892-1947) == M == *[[Angelina Maccarone]] (*1965) *[[Kurt Maetzig]] (1911-2012) (NDR) * *[[Herbert Maisch]] (1890-1974) *Günther Marczinkowsky (snemalec) *[[Joe May]] (pr. i. ''Joseph Mandel'') (1880-1954) (avstr.-jud.porekla; nato v ZDA) *[[Oona von Maydell]] (*1985) *[[Sebastian Meise]] (*1976) (avstrijsko-nem.) *[[Robert Ménégoz]] (1926-2013) *[[Jeanine Meerapfel]] (*1943) (argentinsko-nem.) *Oskar Messter (1866-1944) *[[Helke Misselwitz]] (*1947) (NDR...) *[[Friedrich Müller]] *[[Hanns Christian Müller]] (*1949) *[[F.W. Murnau]] (''Friedrich Wilhelm Murnau''; pr.i. ''F. W. Plumpe'') (1888-1931) (nem.-amer.) == N == *[[Vivian Naefe]] (*1956) *[[Thorsten Näter]] (*1953) *[[Oliver Neumann]] (*1976) *[[David Nawrath]] (*1980) *[[Sandra Nettelbeck]] (*1966) *[[Rudolf Noelte]] (1921-2002) *[[Hans Noever]] (*1928) *[[Max Nosseck]] (1902-1972) == O == *[[Max Ophüls]] (Oppenheimer) (1902-1957) *[[Gerd Oswald]] (1919-1989) (nem.-amer. jud.rodu) *[[Richard Oswald]] (1880-1963) *[[Paul Otto (igralec)|Paul Otto]] (1878-1943) *[[Fedor Ozep]] (1895-1949) (rusko-nemški) == P == *[[Georg Wilhelm Pabst]] (1885-1967) (avstrijsko-nemški) *[[Wolfgang Panzer]] (*1947) *[[Heinz Paul]] (1893-1983) *[[Levin Peter]] (1985) (nem.-avstr.?) *[[Wolfgang Petersen]] (1941-2022) (nemško-amer.) *[[Christian Petzold (režiser)|Christian Petzold]] (*1960) *[[Hanns Anselm Perten]] (1917-1985) *[[Claus Peymann]] (*1937) *[[Erwin Piscator]] (1893-1966) *[[Hermann Pölking]] (*1954) *[[Alexandre Powelz]] (*1970) *[[Rosa von Praunheim]] (*1942) *[[Peter Przygodda]] (1941-2011) == R == *[[Max Reinhardt]] (1873–1943) *[[Lotte Reiniger]] (1899-1981) *[[Günther Reisch]] (1927-2014) *[[Edgar Reitz]] (*1932) *[[Martin Repka]] (*1975) *[[Giulio Ricciarelli]] (*1965) *[[Leni Riefenstahl]] (1902-2003) *[[Arthur Robison]] (1883-1935) (amer.-nem.) *[[Hans Rodenberg]] (1895-1978) *[[Oskar Roehler]] (*1959) *[[Marcus Otto Rosenmüller]] (*1963) *[[Marc Rothemund]] (*1968) *[[Walter Ruttman]] (1887-1941) *[[Jan Ruzicka]] (*1959) *[[Stellan Rye]] (1880-1914) == S == *[[Helke Sander]] (*1937) *[[Helma Sanders-Brahms]] (1940-2014) *[[Anno Saul]] (*1963) *[[Peter Schamoni]] (1934-2011) *[[Thomas Schamoni]] (1936-2014) *[[Ulrich Schamoni]] (1939-1998) *[[Victor Schamoni]] (1901-1942) *[[Angela Schanelec]] (*1962) *[[Mascha Schilinski]] (*1984) *[[Christoph Schlingensief]] (1960-2010) *[[Volker Schlöndorff]] (*1939) *[[Daniel Schmid]] (1941-2006) *Hans Schneeberger (1895-1970) (avstrijsko-nem.) *[[Gerd Schneider]] (*1974) *[[Magda Schneider]] (1909-1996) (mati Romy Schneider)Peter Schütte *[[Hans Schomburgk]] (1880–1967) (Afrika, Codelli...) *[[Jan Schomburg]] (*1976) *[[Maria Schrader]] (*1965) *[[Werner Schroeter]] (1945-2010) *Fred Schuler (1940) (direktor fotografije) *[[Reinhold Schünzel]] (1886-1954) *[[Jan Schütte]] (*1957) *[[Peter Schütte]] (1911-1973) *[[Hans Dieter Schwarze]] (1926-1994) *[[Til Schweiger]] (*1963) *[[Robert Schwentke]] (*1968) *[[Christian Schwochow]] (*1978) *Guido Seeber (1879-1940) (direktor fotografije) *[[Daniel Seideneder]] (*1978) *[[Herbert Selpin]] (1902-1942) *[[Haro Senft]] (1928-2016) *[[Katrin Seybold]] (1943-2012) *[[Robert Siodmak]] (1900–1973) (nem.-amer.) *[[Wolfgang Schleif]] (1912-1984) (DDR) *[[Maria Speth]] (*1967) *[[Ulrich Stark]] (*1943) *[[Wolfgang Staudte]] (1906-1984) *[[Hans Steinhoff]] (1882-1945) *[[Robert Adolf Stemmle]] (1903-1974) *[[Isabelle Stever]] (*1963) *[[Hannes Stöhr]] (*1970) *[[Philipp Stölzl]] (*1967) *[[Jean-Marie Straub]] (*1933) (francosko-nemški) *[[Thomas Stuber]] (*1981) *[[Franziska Stünkel]] (*1973) *[[Hans-Jürgen Syberberg]] (*1935) == T == *[[Katharina Thalbach]] (*1954) *[[Heinz Thiel]] (1920-2003) (NDR) *[[Rolf Thiele]] (1918-1994) *[[Joya Thome]] (*1990) *[[Rudolf Thome]] (*1939) *[[Hansjörg Thurn]] (*1960) *[[Matthias Tiefenbacher]] (*1962) (TV) *[[Peter Timm]] (*1950) *[[Tom Toelle]] (1931-2006) *[[Victor Tourjansky]] (Vyacheslav Turzhansky) (1891-1976) (rusko-nemški) *Florian Trenker (1930-2003) (direktor fotografije, režiser) *[[Luis Trenker]] (1892-1990) *Wolfgang Treu (1930-2018) (direktor fotografije) *[[Margarethe von Trotta]] (*1942) *[[Joachim Tschirner]] (*1948) *[[Tom Tykwer]] (*1965) == U == * [[Gustav Ucicky]] (1898–1961) (avstrij.-nemški) *[[Wolfgang Urchs]] (1922–2016) == Ü == *[[Klaus Überall]] (1924-2008) *[[Yeşim Ustaoğlu]] (*1960) == V == *[[János Veiczi]] (1924-1987) (madž.-NDR) *[[Andres Veiel]] (*1959) *[[Michael Verhoeven]] (*1938) *[[Paul Verhoeven]] (1901-1975) *[[Simon Verhoeven]] (*1972) *[[Hans-Erich Viet]] (*1953) * [[Joseph Vilsmaier]] (*1939) *[[Frank Vogel]] (1929-1999) (NDR) *Maryna Vroda (*1982) (ukrajinsko-nemška) == W == *[[Otto Waalkes]] (*1948) *Fritz Arno Wagner (1884/9?–1958) (snemalec) *Gustav von Wangenheim (DDR) *Fritz Wendhausen (1890-1962) *[[Paul Wegener]] (1874-1948) *[[Ina Weisse]] (*1968) *[[Wim Wenders]] (*1945) *[[Robert Wiene]] (1873-1938) *[[Gero Weinreuter]] (*1971) *Peter Weiss (1916-1982) *Sebastian Weis *[[Sharon von Wietersheim]] (*1959) (ZDA) *[[Anne Wild]] (*1967) *Wilhelm Otto „Willy“ Zielke (1902-1989) *[[Franz Peter Wirth]] (1919-1999) *[[Udo Witte]] (*1952) *[[Carl Heinz Wolff]] (1884-1942) *[[Konrad Wolf]] (1925-1982) (NDR) == Z == *[[Frederic Zelnik]] (1885-1950) (jud.-nem.-amer.) *[[Herrmann Zschoche]] (*1934) *[[Christian Zübert]] (*1973) {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Filmski reziserji]] [[Kategorija:Nemški film|Režiserji]] [[Kategorija:Nemški filmski režiserji|*]] h8z375cky3lzryxizx2yxwkhr6pp8ro Seznam nemških politikov 0 50085 6740593 6740164 2026-08-21T18:30:35Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6740593 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] mbn55tzejqwyqo4xm1rup263dbh7b1m 6740625 6740593 2026-08-21T20:12:13Z ~2026-44996-51 264415 /* F */ 6740625 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] psxr0fx5cg1px93i0bpfo4b6dv1tmvh 6740627 6740625 2026-08-21T20:17:39Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6740627 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] t5ux3o13e71xiaun1cfi415fm2qhnqb 6740637 6740627 2026-08-21T21:26:13Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6740637 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] hmfze2yc45r6e8o552cg74piez3hxmd 6740640 6740637 2026-08-21T21:36:48Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6740640 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] c6oucg7dz1y4cabfcjg0v3iv988841j 6740643 6740640 2026-08-21T22:20:06Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6740643 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] 1rr2vfkhgm34vxw1p0bfdu44r21rat5 6740647 6740643 2026-08-21T23:29:36Z ~2026-44996-51 264415 /* F */ 6740647 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *Solveig Leo (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!) *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) * *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Erika Steinbach]] (1943–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] ("baron Stein") (1757–1831) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] 5fdyk0a1so0jsqlt5wfz3nij5qerxi5 6740653 6740647 2026-08-22T00:41:19Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6740653 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] czt620gcp5o0ug8u0rnt4q319uyu7w9 6740654 6740653 2026-08-22T00:43:22Z ~2026-44996-51 264415 /* E */ 6740654 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *Hans Paasche (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuß]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] 72zs2sxsrb9a21itwdm5c0faigztjea 6740655 6740654 2026-08-22T01:10:00Z ~2026-44996-51 264415 /* Q */ 6740655 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] l9zxuiq0bgpx6990nsxx0u5yuomy53n 6740699 6740655 2026-08-22T08:22:25Z ~2026-44996-51 264415 /* W */ 6740699 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] 8jh9225cmxjx7tgopxjuwpkrcz51j5q Seznam nemških fizikov 0 50087 6740648 6728953 2026-08-21T23:31:02Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6740648 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[fizik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ernst Karl Abbe]] (1840 – 1905) * [[Max Abraham]] (1875 – 1922) * [[Gerhard Abstreiter]] (1946 –) * [[Franz Carl Achard]] (1753 – 1821) * [[Johann Christian Gottlieb Ackermann]] (1756 – 1801) * [[Franz Aepinus]] (1724 – 1802) *[[Berni Julian Alder]] (1925 – 2020) (ZDA) *[[Franz Maria Ulrich Theodor Aepinus]] (1724 – 1802) (nem.-ruski) *[[Eva Ahnert-Rohlfs]] (1912 – 1954) * [[Georg Graf von Arco]] (1869 – 1940) * [[Manfred von Ardenne]] (1907 – 1997) * [[Peter Armbruster]] (1931 – 2024) * [[Martin Leo Arons]] (1860 – 1919) * [[Richard Assmann]] (1845 – 1918) == B == * [[Walter Baade]] (1893 – 1960) * [[Ernst Emil Alexander Back]] (1881 – 1959) * [[Heinrich Georg Barkhausen]] (1881 – 1956) * [[Johannes Georg Bednorz]] (1950 –) * [[August Beer]] (1825 – 1863) * [[Alexander Behm]] (1880 – 1952) * [[Peter Gabriel Bergmann]] (1915 – 2002) * [[Hans Albrecht Bethe]] (1906 – 2005) (nemško-ameriški) * [[Albert Betz]] (1885 – 1968) * [[Gerd Binnig]] (1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986 (sonagrajenca Ruska in Rohrer) * [[Paul Richard Heinrich Blasius]] (1883 – 1970) * [[Max Born]] (1882 – 1970) *[[Richard Börnstein]] (1852 – 1913) * [[Carl Ferdinand Braun]] (1850 – 1918) == C == *[[Ernst Boris Chain]] (1906 – 1979) (nem.-britanski Jud) *[[Ernst Florens Friedrich Chladni]] (1756 – 1827) * [[Elwin Bruno Christoffel]] (1829 – 1900) * [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] (1822 – 1888) * [[Klaus Clusius]] (1903 – 1963) * [[Karl Sebastian Cornelius]] (1819 – 1896) == D == * [[Hans Georg Dehmelt]] (1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Harry Dember]] (1882 – 1943) * [[Wolfgang Demtröder]] (1931 –) * [[Gerhard Dickel]] (1913 – 2017) (=104 letaǃ) * [[Gerhard Heinrich Dieke]] (1901 – 1965) * [[Friedrich Ernst Dorn]] (1848 – 1916) * [[Heinrich Wilhelm Dove]] (1803 – 1879) * [[Wolfgang Dreybrodt]] (1939 – 2025) * [[Paul Drude]] (1863 – 1906) * [[Hans-Peter Dürr]] (1929 – 2014) == E == *[[Werner Ebeling]] (1936 –) *[[John Eggert]] (1891 – 1973) * [[Jürgen Ehlers]] (1929 – 2008) * [[Albert Einstein]] (1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921 * [[Walter Maurice Elsasser]] (1904 – 1991) * [[Berthold-Georg Englert]] (1953 –) * [[Georg Adolf Erman]] (1806 – 1877) * [[Gerhard Ertl]] (1936 –) ( {{ikona Nob nag}} [[2007]]-za kemijo) * [[Abraham Esau]] (1884 – 1955) * [[Immanuel Estermann]] (1900 – 1973) * [[Andreas von Ettingshausen]] (1796 – 1878) * [[Hans Heinrich Euler]] (1909 – 1941) * [[Paul Peter Ewald]] (1888 – 1985) == F == * [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] (1686 – 1736) * (Heino Falcke 1966 –) * [[Gustav Theodor Fechner]] (1801 – 1887) *[[Peter Finke]] (1944 –) *[[Siegfried Flügge]] (1912 – 1997) * [[James Franck]] (1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Rudolph Franz]] (1826 – 1902) * [[Joseph von Fraunhofer]] (1787 – 1826) * [[Harald Friedrich]] (1947 – 2017) *[[Klaus Fuchs]] (1911 – 1988) *[[Reinhard Furrer]] (1940 – 1995) == G == * [[Carl Friedrich Gauss]] (1777 – 1855) * [[Ernst Gehrcke]] (1878 – 1960) * [[Paul Gerber]] (1854 – 1909) * [[Johannes Wilhelm Geiger]] (1882 – 1945) * [[Heinrich Geissler]] (1814 – 1879) * [[Walther Gerlach]] (1889 – 1979) *[[Alexander Gerst]] (geofizik, vulkanolog in astronavt) * [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] (1769 - 1824) * [[Hubert Goenner]] (1936 –) * [[Maria Goeppert-Mayer]] (1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] (1807 – 1851) * [[Eugen Goldstein]] (1850 – 1930) * [[Fritz Goos]] (1883 – 1968) * [[Leo Graetz]] (1856 – 1941) * [[Hermann Günther Grassmann]] (1809 – 1977) * [[Walter Greiner]] (1935 – 2016) * [[Peter Grünberg]] (1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Eduard Grüneisen]] (1877 – 1949) * [[Otto von Guericke]] (1602 – 1686) * [[Beno Gutenberg]] (1889 – 1960) == H == * [[Hermann Haken]] (1927 – 2024) * [[Hilda Hänchen]] (1919 – 2013) * [[Theodor Wolfgang Hänsch]] (1941 –) {{ikona Nob nag}} 2005 *[[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Otto Haxel]] (1909 – 1998) * [[Kurt Heegner]] (1893 – 1965) * [[Burkhard Heim]] (1925 – 2001) * [[Joachim Heintze]] (1926 – 2012) * [[Werner Karl Heisenberg]] (1901 – 1976) * [[Walter Heitler]] (1904 – 1981) * [[Stefan Hell]] (1962 –) * [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] (1903 – 1938) * [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] (1821 – 1894) * [[Lieselott Herforth]] (1916 – 2010) * [[Gustav Ludwig Hertz]] (1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Heinrich Rudolf Hertz]] (1857 – 1894) * [[Gerhard Herzberg]] (1904 – 1999) * [[Rolf-Dieter Heuer]] (1948 –) * [[Johann Wilhelm Hittorf]] (1824 – 1914) * [[Stefan Hollands]] (1971 –) * [[Andreas Höecker]] (1967 –) * [[Ludwig Hopf]] (1884 – 1939) * [[Sabine Hossenfelder]] (1976 –) * Friedrich Georg "Fritz" Houtermans (1903 – 1966) (nemško-avstrijsko-nizoz.) * [[Erich Hückel]] (1896 – 1980) * [[Friedrich Hund|Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997) == I == * [[Ernst Ising]] (1900 – 1998) == J == * [[Max Jakob]] (1879 – 1955) * [[Johannes Hans Daniel Jensen]] (1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Ernst Pascual Jordan]] (1902 – 1980) == K == * [[Wolfgang Kaiser]] (1925 – 2023) * [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] (1885 – 1954) * [[August Karolus]] (1893 – 1972) * [[Gustav Karsten]] (1820 – 1900) * [[Alfred Kastler]] (1902 – 1984) (francoski nem. rodu, nobelovec 1966) * [[Wolfgang Ketterle]] (1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Gustav Robert Kirchhoff]] (1824 – 1887) * [[Klaus von Klitzing]] (1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985 * [[Hermann Knoblauch]] (1820 – 1895) * [[Rudolph Koenig]] (1832 – 1901) * [[Friedrich Kohlrausch]] (1840 – 1910) * [[Rudolf Kohlrausch]] (1809 – 1858) * Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910) * [[Werner Kolhörster]] (1887 – 1946) * [[Walther Kossel]] (1888 – 1956) * [[Erich Kretschmann]] (1887 – 1973) * [[Herbert Kroemer]] (1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 (nemško-ameriški) * [[August Karl Krönig]] (1822 – 1879) * [[Ralph Kronig]] (1904 – 1995) * [[Wilfried Kuhn]] (1923 – 2009) * [[August Kundt]] (1839 – 1894) * [[Polykarp Kusch]] (1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Hans Georg Küssner]] (1900 – 1984) == L == * [[Alfred Landé]] (1888 – 1976) *[[Günther Landgraf]] (1928 – 2006) (Dresden) * [[Max von Laue]] (1879 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914 * [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] (1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905 * [[Heinrich Lenz]] (1804 – 1865) * [[Wilhelm Lenz]] (1888 – 1957) * [[Georg Christoph Lichtenberg]] (1742 – 1799) * [[Franz Linke]] (1878 – 1944) * [[Detlef Lohse]] (1963 –) (nemško-nizozemski) * [[Fritz London]] (1900 – 1954) * [[Heinz London]] (1907 – 1970) * [[Otto Lummer]] (1860 – 1925) * [[Reimar Lüst]] (1923 – 2020) (astrofizik) == M == * [[Heinrich Gustav Magnus]] (1802 – 1870) * [[Heinz Maier-Leibnitz]] (1911 – 2000) * [[Herman William March]] (1878 – 1953) * [[Henry Margenau]] (1901 – 1997) *[[Mario Markus]] (1944 –) (čilsko-nemški) * [[Herbert Mataré]] (1912 – 2011) * [[Johann Tobias Mayer]] (1752 – 1830) * [[Tobias Mayer]] (1723 – 1762) * [[Julius Robert von Mayer]] (1814 – 1878) * [[Franz Melde]] (1832 – 1901) * [[Walther Meissner]] (1882 – 1974) *[[Ulf Merbold]] ([[1941|1941 –]]) * [[Oskar Emil Meyer]] (1834 – 1909) * [[Gustav Mie]] (1868 – 1957) * [[Hermann Minkowski]] (1864 – 1909) *[[Richard Mollier]] (1863 – 1935) * [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] (1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Erwin Wilhelm Müller]] (1911 – 1977) (nemško-ameriški) * [[Walther Müller]] (1905 – 1979) (nemško-ameriški) * [[Gottfried Münzenberg]] (1940 – 2024) == N == * [[Werner Nahm]] (1949 –) * [[Dieter Neher]] * [[Erwin Neher]] (1944 –) * [[Jordan Nemorarij]] (~1170 – 1237) * [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) ({{ikona Nob nag}} 1920, za kemijo) * [[Franz Ernst Neumann]] (1798 – 1895) * [[Hermann Nicolai]] (1952 –) == O == * [[Hermann Oberth]] (1894 – 1989) * [[Robert Ochsenfeld]] (1901 – 1993) * [[Hans von Ohain]] (1911 – 1998) * [[Georg Simon Ohm]] (1789 – 1854) * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] (1758 – 1840) * [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] (1894 – 1962) == P == * [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] (1919 – 2007) * [[Friedrich Paschen]] (1865 – 1947) * [[Wolfgang Paul]] (1913 – 1993) * [[Rudolf Ernst Peierls]] (1907 – 1995) * [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024) (nemško-ameriški {{ikona Nob nag}} 1978) * [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) (slovensko-nemški) * [[Christian Heinrich Pfaff]] (1773 – 1852) * [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] (1774 – 1835) * [[Max Planck]] (1858 – 1947) * [[Julius Plücker]] (1801 – 1868) * [[Ludwig Prandtl]] (1875 – 1953) * [[Agnes Pockels]] (1862 – 1935) * [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] (1865 – 1913) * [[Johann Christian Poggendorff]] (1796 – 1877) * [[Robert Wichard Pohl]] (1884 – 1976) * [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024) (slovensko-nemški) * [[Carl Pulfrich]] (1858 – 1927) == Q == * [[Georg Hermann Quincke]] (1834 – 1924) == R == * [[Karl-Heinz Rädler]] (1935 – 2020) *[[Johann Philipp Reis]] (1834 – 1874) * [[Johann Wilhelm Ritter]] (1776 – 1810) * [[Robert Rompe]] (1905 – 1993) * [[Wilhelm Röntgen|Wilhelm Conrad Röntgen]] (1845 – 1923) *[[Michael Rossmann]] (1930 – 2019) (nemško-ameriški) * [[Heinrich Rubens]] (1865 – 1922) * [[Carl David Tolmé Runge]] (1856 – 1927) * [[Ernst Ruska]] (1906 – 1988) == S == * [[Fritz Sauter]] ([[1906]] – [[1983]]) ([[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Nemci|nemški]]) * [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] (1911 – 1998) * [[Moritz Schlick]] (1882 – 1936) * [[Walter Schottky]] (1886 – 1976) * [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] (1911 – 1993) * [[Piet O. Schmidt]] * [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] (1908 – 1986) * [[Karl Schwarzschild]] (1873 – 1916) * [[Johann Schweigger]] (1779 – 1857) * [[Thomas Johann Seebeck]] (1770 – 1831) * [[Rudolf Seeliger]] (1886 – 1965) * [[Johann Andreas von Segner]] (1704 – 1777) * [[Francis Simon]] (1893 – 1956) * [[Johann Georg von Soldner]] (1776 – 1833) * [[Arnold Sommerfeld]] (1868 – 1951) * [[Walter Eric Spear]] (1921 – 2008) * [[Johannes Stark]] (1874 – 1957) *[[Jack Steinberger]] (1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1988 (ZDA) * [[Otto Stern]] (1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943 * [[Horst Stöcker]] (1952 –) * [[Horst Ludwig Störmer]] (1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Ernst Stuhlinger]] (1913 – 2008) == T == * [[Teodorik iz Freiberga]] (1250 – 1310) * [[Johann Daniel Titius]] (1729 – 1796) * [[Walter Tollmien]] (1900 – 1968) *[[Rudolf Tomaschek]] (1895 – 1966) * [[Johann Georg Tralles]] (1763 – 1822) * [[Hans-Jürgen Treder]] (1928 – 2006) * [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] (1651 – 1708) == U == * [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] (1905 – 1995) == V == * [[Hermann Carl Vogel]] (1841 – 1907) == W == * [[Ernst Wagner]] (1876 – 1928) *[[Friedrich Wagner]] (1943 –) * [[Herbert Wagner]] (1935 –) * [[Ludwig Waldmann]] (1913 – 1980) *[[Ulrich Hans Walter]] (1954 –) *[[Herbert Walther]] (1935 – 2006) * [[Emil Gabriel Warburg]] (1846 – 1931) *[[Wilhelm Eduard Weber]] (1804 – 1891) *([[Alfred Lothar Wegener]]) (1880 – 1930) * [[Artur Wehnelt]] (1871 – 1944) * [[Adolf Ferdinand Weinhold]] (1841 – 1917) *[[Rainer Weiss]] (1932 – 2025) (nemško-ameriški nobelov n. 2017) * [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] (1912 – 2007) * [[Hermann Weyl]] (1885 – 1955) * [[Gustav Heinrich Wiedemann]] (1826 – 1899) * [[Max Wien]] (1866 – 1938) * [[Wilhelm Wien]] (1864 – 1928) * [[Karl Wirtz]] (1910 – 1994) * [[Hans Christoph Wolf]] (1929 – 2020) * [[Theodor Wulf]] (1868 – 1946) == Z == * H. [[Dieter Zeh]] (1932 – 2018) *([[Carl Zeiss]] 1816 – 1888) * [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] (1834 – 1882) * [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018) (slovensko-nemški) * ([[Konrad Zuse]] 1910–1995) {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Fiziki]] [[Kategorija:Nemški fiziki| ]] l0ty526todma29gdfd8zf528snidcg9 6740651 6740648 2026-08-21T23:52:23Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6740651 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[fizik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ernst Karl Abbe]] (1840 – 1905) * [[Max Abraham]] (1875 – 1922) * [[Gerhard Abstreiter]] (1946 –) * [[Franz Carl Achard]] (1753 – 1821) * [[Johann Christian Gottlieb Ackermann]] (1756 – 1801) * [[Franz Aepinus]] (1724 – 1802) *[[Berni Julian Alder]] (1925 – 2020) (ZDA) *[[Franz Maria Ulrich Theodor Aepinus]] (1724 – 1802) (nem.-ruski) *[[Eva Ahnert-Rohlfs]] (1912 – 1954) * [[Georg Graf von Arco]] (1869 – 1940) * [[Manfred von Ardenne]] (1907 – 1997) * [[Peter Armbruster]] (1931 – 2024) * [[Martin Leo Arons]] (1860 – 1919) * [[Richard Assmann]] (1845 – 1918) == B == * [[Walter Baade]] (1893 – 1960) * [[Ernst Emil Alexander Back]] (1881 – 1959) * [[Heinrich Georg Barkhausen]] (1881 – 1956) * [[Johannes Georg Bednorz]] (1950 –) * [[August Beer]] (1825 – 1863) * [[Alexander Behm]] (1880 – 1952) * [[Peter Gabriel Bergmann]] (1915 – 2002) * [[Hans Albrecht Bethe]] (1906 – 2005) (nemško-ameriški) * [[Albert Betz]] (1885 – 1968) * [[Gerd Binnig]] (1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986 (sonagrajenca Ruska in Rohrer) * [[Paul Richard Heinrich Blasius]] (1883 – 1970) * [[Max Born]] (1882 – 1970) *[[Richard Börnstein]] (1852 – 1913) * [[Carl Ferdinand Braun]] (1850 – 1918) == C == *[[Ernst Boris Chain]] (1906 – 1979) (nem.-britanski Jud) *[[Ernst Florens Friedrich Chladni]] (1756 – 1827) * [[Elwin Bruno Christoffel]] (1829 – 1900) * [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] (1822 – 1888) * [[Klaus Clusius]] (1903 – 1963) * [[Karl Sebastian Cornelius]] (1819 – 1896) == D == * [[Hans Georg Dehmelt]] (1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Harry Dember]] (1882 – 1943) * [[Wolfgang Demtröder]] (1931 –) * [[Gerhard Dickel]] (1913 – 2017) (=104 letaǃ) * [[Gerhard Heinrich Dieke]] (1901 – 1965) * [[Friedrich Ernst Dorn]] (1848 – 1916) * [[Heinrich Wilhelm Dove]] (1803 – 1879) * [[Wolfgang Dreybrodt]] (1939 – 2025) * [[Paul Drude]] (1863 – 1906) * [[Hans-Peter Dürr]] (1929 – 2014) == E == *[[Werner Ebeling]] (1936 –) *[[John Eggert]] (1891 – 1973) * [[Jürgen Ehlers]] (1929 – 2008) * [[Albert Einstein]] (1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921 * [[Walter Maurice Elsasser]] (1904 – 1991) * [[Berthold-Georg Englert]] (1953 –) * [[Georg Adolf Erman]] (1806 – 1877) * [[Gerhard Ertl]] (1936 –) ( {{ikona Nob nag}} [[2007]]-za kemijo) * [[Abraham Esau]] (1884 – 1955) * [[Immanuel Estermann]] (1900 – 1973) * [[Andreas von Ettingshausen]] (1796 – 1878) * [[Hans Heinrich Euler]] (1909 – 1941) * [[Paul Peter Ewald]] (1888 – 1985) == F == * [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] (1686 – 1736) * (Heino Falcke 1966 –) * [[Gustav Theodor Fechner]] (1801 – 1887) *[[Peter Finke]] (1944 –) *[[Siegfried Flügge]] (1912 – 1997) * [[James Franck]] (1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Rudolph Franz]] (1826 – 1902) * [[Joseph von Fraunhofer]] (1787 – 1826) * [[Harald Friedrich]] (1947 – 2017) *[[Klaus Fuchs]] (1911 – 1988) *[[Reinhard Furrer]] (1940 – 1995) == G == * [[Carl Friedrich Gauss]] (1777 – 1855) * [[Ernst Gehrcke]] (1878 – 1960) * [[Paul Gerber]] (1854 – 1909) * [[Johannes Wilhelm Geiger]] (1882 – 1945) * [[Heinrich Geissler]] (1814 – 1879) * [[Walther Gerlach]] (1889 – 1979) *[[Alexander Gerst]] (geofizik, vulkanolog in astronavt) * [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] (1769 - 1824) * [[Hubert Goenner]] (1936 –) * [[Maria Goeppert-Mayer]] (1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] (1807 – 1851) * [[Eugen Goldstein]] (1850 – 1930) * [[Fritz Goos]] (1883 – 1968) * [[Leo Graetz]] (1856 – 1941) * [[Hermann Günther Grassmann]] (1809 – 1977) * [[Walter Greiner]] (1935 – 2016) * [[Peter Grünberg]] (1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Eduard Grüneisen]] (1877 – 1949) * [[Otto von Guericke]] (1602 – 1686) * [[Beno Gutenberg]] (1889 – 1960) == H == * [[Hermann Haken]] (1927 – 2024) * [[Hilda Hänchen]] (1919 – 2013) * [[Theodor Wolfgang Hänsch]] (1941 –) {{ikona Nob nag}} 2005 *[[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Otto Haxel]] (1909 – 1998) * [[Kurt Heegner]] (1893 – 1965) * [[Burkhard Heim]] (1925 – 2001) * [[Joachim Heintze]] (1926 – 2012) * [[Werner Karl Heisenberg]] (1901 – 1976) * [[Walter Heitler]] (1904 – 1981) * [[Stefan Hell]] (1962 –) * [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] (1903 – 1938) * [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] (1821 – 1894) * [[Lieselott Herforth]] (1916 – 2010) * [[Gustav Ludwig Hertz]] (1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Heinrich Rudolf Hertz]] (1857 – 1894) * [[Gerhard Herzberg]] (1904 – 1999) * [[Rolf-Dieter Heuer]] (1948 –) * [[Johann Wilhelm Hittorf]] (1824 – 1914) * [[Stefan Hollands]] (1971 –) * [[Andreas Höecker]] (1967 –) * [[Ludwig Hopf]] (1884 – 1939) * [[Sabine Hossenfelder]] (1976 –) * Friedrich Georg "Fritz" Houtermans (1903 – 1966) (nemško-avstrijsko-nizoz.) * [[Erich Hückel]] (1896 – 1980) * [[Friedrich Hund|Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997) == I == * [[Ernst Ising]] (1900 – 1998) == J == * [[Max Jakob]] (1879 – 1955) * [[Johannes Hans Daniel Jensen]] (1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Ernst Pascual Jordan]] (1902 – 1980) == K == * [[Wolfgang Kaiser]] (1925 – 2023) * [[Harmut Kallmann]] (1896 – 1978) * [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] (1885 – 1954) * [[August Karolus]] (1893 – 1972) * [[Gustav Karsten]] (1820 – 1900) * [[Alfred Kastler]] (1902 – 1984) (francoski nem. rodu, nobelovec 1966) * [[Wolfgang Ketterle]] (1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Gustav Robert Kirchhoff]] (1824 – 1887) * [[Klaus von Klitzing]] (1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985 * [[Hermann Knoblauch]] (1820 – 1895) * [[Rudolph Koenig]] (1832 – 1901) * [[Friedrich Kohlrausch]] (1840 – 1910) * [[Rudolf Kohlrausch]] (1809 – 1858) * Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910) * [[Werner Kolhörster]] (1887 – 1946) * [[Walther Kossel]] (1888 – 1956) * [[Erich Kretschmann]] (1887 – 1973) * [[Herbert Kroemer]] (1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 (nemško-ameriški) * [[August Karl Krönig]] (1822 – 1879) * [[Ralph Kronig]] (1904 – 1995) * [[Wilfried Kuhn]] (1923 – 2009) * [[August Kundt]] (1839 – 1894) * [[Polykarp Kusch]] (1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Hans Georg Küssner]] (1900 – 1984) == L == * [[Alfred Landé]] (1888 – 1976) *[[Günther Landgraf]] (1928 – 2006) (Dresden) * [[Max von Laue]] (1879 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914 * [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] (1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905 * [[Heinrich Lenz]] (1804 – 1865) * [[Wilhelm Lenz]] (1888 – 1957) * [[Georg Christoph Lichtenberg]] (1742 – 1799) * [[Franz Linke]] (1878 – 1944) * [[Detlef Lohse]] (1963 –) (nemško-nizozemski) * [[Fritz London]] (1900 – 1954) * [[Heinz London]] (1907 – 1970) * [[Otto Lummer]] (1860 – 1925) * [[Reimar Lüst]] (1923 – 2020) (astrofizik) == M == * [[Heinrich Gustav Magnus]] (1802 – 1870) * [[Heinz Maier-Leibnitz]] (1911 – 2000) * [[Herman William March]] (1878 – 1953) * [[Henry Margenau]] (1901 – 1997) *[[Mario Markus]] (1944 –) (čilsko-nemški) * [[Herbert Mataré]] (1912 – 2011) * [[Johann Tobias Mayer]] (1752 – 1830) * [[Tobias Mayer]] (1723 – 1762) * [[Julius Robert von Mayer]] (1814 – 1878) * [[Franz Melde]] (1832 – 1901) * [[Walther Meissner]] (1882 – 1974) *[[Ulf Merbold]] ([[1941|1941 –]]) * [[Oskar Emil Meyer]] (1834 – 1909) * [[Gustav Mie]] (1868 – 1957) * [[Hermann Minkowski]] (1864 – 1909) *[[Richard Mollier]] (1863 – 1935) * [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] (1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Erwin Wilhelm Müller]] (1911 – 1977) (nemško-ameriški) * [[Walther Müller]] (1905 – 1979) (nemško-ameriški) * [[Gottfried Münzenberg]] (1940 – 2024) == N == * [[Werner Nahm]] (1949 –) * [[Dieter Neher]] * [[Erwin Neher]] (1944 –) * [[Jordan Nemorarij]] (~1170 – 1237) * [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) ({{ikona Nob nag}} 1920, za kemijo) * [[Franz Ernst Neumann]] (1798 – 1895) * [[Hermann Nicolai]] (1952 –) == O == * [[Hermann Oberth]] (1894 – 1989) * [[Robert Ochsenfeld]] (1901 – 1993) * [[Hans von Ohain]] (1911 – 1998) * [[Georg Simon Ohm]] (1789 – 1854) * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] (1758 – 1840) * [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] (1894 – 1962) == P == * [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] (1919 – 2007) * [[Friedrich Paschen]] (1865 – 1947) * [[Wolfgang Paul]] (1913 – 1993) * [[Rudolf Ernst Peierls]] (1907 – 1995) * [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024) (nemško-ameriški {{ikona Nob nag}} 1978) * [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) (slovensko-nemški) * [[Christian Heinrich Pfaff]] (1773 – 1852) * [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] (1774 – 1835) * [[Max Planck]] (1858 – 1947) * [[Julius Plücker]] (1801 – 1868) * [[Ludwig Prandtl]] (1875 – 1953) * [[Agnes Pockels]] (1862 – 1935) * [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] (1865 – 1913) * [[Johann Christian Poggendorff]] (1796 – 1877) * [[Robert Wichard Pohl]] (1884 – 1976) * [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024) (slovensko-nemški) * [[Carl Pulfrich]] (1858 – 1927) == Q == * [[Georg Hermann Quincke]] (1834 – 1924) == R == * [[Karl-Heinz Rädler]] (1935 – 2020) *[[Johann Philipp Reis]] (1834 – 1874) * [[Johann Wilhelm Ritter]] (1776 – 1810) * [[Robert Rompe]] (1905 – 1993) * [[Wilhelm Röntgen|Wilhelm Conrad Röntgen]] (1845 – 1923) *[[Michael Rossmann]] (1930 – 2019) (nemško-ameriški) * [[Heinrich Rubens]] (1865 – 1922) * [[Carl David Tolmé Runge]] (1856 – 1927) * [[Ernst Ruska]] (1906 – 1988) == S == * [[Fritz Sauter]] ([[1906]] – [[1983]]) ([[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Nemci|nemški]]) * [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] (1911 – 1998) * [[Moritz Schlick]] (1882 – 1936) * [[Walter Schottky]] (1886 – 1976) * [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] (1911 – 1993) * [[Piet O. Schmidt]] * [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] (1908 – 1986) * [[Karl Schwarzschild]] (1873 – 1916) * [[Johann Schweigger]] (1779 – 1857) * [[Thomas Johann Seebeck]] (1770 – 1831) * [[Rudolf Seeliger]] (1886 – 1965) * [[Johann Andreas von Segner]] (1704 – 1777) * [[Francis Simon]] (1893 – 1956) * [[Johann Georg von Soldner]] (1776 – 1833) * [[Arnold Sommerfeld]] (1868 – 1951) * [[Walter Eric Spear]] (1921 – 2008) * [[Johannes Stark]] (1874 – 1957) *[[Jack Steinberger]] (1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1988 (ZDA) * [[Otto Stern]] (1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943 * [[Horst Stöcker]] (1952 –) * [[Horst Ludwig Störmer]] (1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Ernst Stuhlinger]] (1913 – 2008) == T == * [[Teodorik iz Freiberga]] (1250 – 1310) * [[Johann Daniel Titius]] (1729 – 1796) * [[Walter Tollmien]] (1900 – 1968) *[[Rudolf Tomaschek]] (1895 – 1966) * [[Johann Georg Tralles]] (1763 – 1822) * [[Hans-Jürgen Treder]] (1928 – 2006) * [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] (1651 – 1708) == U == * [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] (1905 – 1995) == V == * [[Hermann Carl Vogel]] (1841 – 1907) == W == * [[Ernst Wagner]] (1876 – 1928) *[[Friedrich Wagner]] (1943 –) * [[Herbert Wagner]] (1935 –) * [[Ludwig Waldmann]] (1913 – 1980) *[[Ulrich Hans Walter]] (1954 –) *[[Herbert Walther]] (1935 – 2006) * [[Emil Gabriel Warburg]] (1846 – 1931) *[[Wilhelm Eduard Weber]] (1804 – 1891) *([[Alfred Lothar Wegener]]) (1880 – 1930) * [[Artur Wehnelt]] (1871 – 1944) * [[Adolf Ferdinand Weinhold]] (1841 – 1917) *[[Rainer Weiss]] (1932 – 2025) (nemško-ameriški nobelov n. 2017) * [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] (1912 – 2007) * [[Hermann Weyl]] (1885 – 1955) * [[Gustav Heinrich Wiedemann]] (1826 – 1899) * [[Max Wien]] (1866 – 1938) * [[Wilhelm Wien]] (1864 – 1928) * [[Karl Wirtz]] (1910 – 1994) * [[Hans Christoph Wolf]] (1929 – 2020) * [[Theodor Wulf]] (1868 – 1946) == Z == * H. [[Dieter Zeh]] (1932 – 2018) *([[Carl Zeiss]] 1816 – 1888) * [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] (1834 – 1882) * [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018) (slovensko-nemški) * ([[Konrad Zuse]] 1910–1995) {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Fiziki]] [[Kategorija:Nemški fiziki| ]] ttzknvfuu4p3bzgkdlcqwmey9hdvaui Seznam nemških kemikov 0 50093 6740644 6740047 2026-08-21T22:21:32Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6740644 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[kemik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Richard Abegg]] ([[1869]] – [[1910]]) * [[Franz Carl Achard]] ([[1753]] – [[1821]]) * [[Gretel Adorno]] (r. Karplus) (1902 – 1993) * [[Kurt Alder]] ([[1902]] – [[1958]]) {{ikona Nob nag}} [[1950]] == B == * [[Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer]] ([[1835]] – [[1917]]) {{ikona Nob nag}} [[1905]] * [[Ernst Otto Beckmann]] ([[1853]] – [[1923]]) * [[Max Bergmann]] (1886 – 1944) * [[Friedrich Bergius]] ([[1884]] – [[1949]]) {{ikona Nob nag}} [[1931]] * [[René Bohn]] ([[1862]] – [[1922]]) * [[Carl Bosch]] ([[1874]] – [[1940]]) {{ikona Nob nag}} [[1931]] * [[Rudolf Christian Böttger]] ([[1806]] – [[1881]]) * [[Michael Braungart]] (1958 –) * [[Hans Theodor Bucherer]] ([[1869]] – [[1949]]) * [[Eduard Buchner]] ([[1860]] – [[1917]]) {{ikona Nob nag}} [[1907]] * [[Wilhelm Heinrich Sebastian Bucholz]] ([[1734]] – [[1798]]) * [[Heinrich Ludwig Buff]] ([[1828]] – [[1872]]) * [[Robert Bunsen|Robert Wilhelm Bunsen]] ([[1811]] – [[1899]]) * [[Adolf Butenandt]] ([[1903]] – [[1995]]) {{ikona Nob nag}} [[1939]] == C == * [[Georg Ludwig Carius]] ([[1829]] – [[1875]]) * [[Heinrich Caro]] ([[1834]] – [[1910]]) * [[Nikodem Caro]] ([[1871]] – [[1935]]) * [[Rainer Ludwig Claisen]] ([[1851]] – [[1930]]) * [[Klaus Clusius]] ([[1903]] – [[1963]]) *[[Erich Correns]] (1896 – 1981) *[[Paul Josef Crutzen]] (1933 – 2021) (nizozemsko-nemški meteorolog in atmosferski kemik) * [[Theodor Curtius]] ([[1857]] – [[1928]]) == D == * [[Johann Deisenhofer]] ([[1943]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[Otto Diels]] ([[1876]] – [[1954]]) {{ikona Nob nag}} [[1950]] * [[Johann Wolfgang Döbereiner]] ([[1780]] – [[1849]]) * [[Heinrich Dreser]] ([[1860]] – [[1924]]) * [[Carl Duisberg]] ([[1861]] – [[1935]]) * [[Friedrich Philipp Dulk]] (1788 – 1852) == E == * [[John Eggert]] ([[1891]] – [[1973]]) * [[Alexander Eibner]] ([[1862]] – [[1935]]) * [[Manfred Eigen]] ([[1927]] – 2019) {{ikona Nob nag}} [[1967]] * [[Alfred Einhorn]] ([[1856]] – [[1917]]) * [[Karl Engler]] ([[1842]] – [[1925]]) * [[Emil Erlenmeyer]] ([[1825]] – [[1909]]) * [[Gerhard Ertl]] ([[1936]] –) {{ikona Nob nag}} [[2007]] == F == * [[Hermann von Fehling]] ([[1812]] – [[1885]]) * [[Ernst Otto Fischer]] ([[1918]] – [[2007]]) {{ikona Nob nag}} [[1973]] * [[Franz Joseph Emil Fischer]] ([[1877]] – [[1947]]) * [[Hans Fischer]] ([[1881]] – [[1945]]) {{ikona Nob nag}} [[1930]] * [[Hermann Emil Fischer]] ([[1852]] – [[1919]]) {{ikona Nob nag}} [[1902]] * [[Karl Fischer]] ([[1901]] – [[1958]]) * [[Wilhelm Rudolph Fittig]] ([[1835]] – [[1910]]) * [[Adolph Frank]] ([[1834]] – [[1916]]) * [[Carl Remigius Fresenius]] ([[1818]] – [[1897]]) * [[Paul Friedländer (kemik)|Paul Friedländer]] ([[1857]] – [[1923]]) * [[Johann Nepomuk von Fuchs]] ([[1774]] – [[1856]]) * [[Helga Füredi-Milhofer]] (1930 – 2020) (nemško-hrvaška) == G == * [[Friedrich Gaedcke]] ([[1828]] – [[1890]]) * [[Heinz Gerischer]] (1919 – 1994) (elektrokemik) * [[Johann Georg Anton Geuther]] (1833 – 1889) * [[Friedrich Oskar Giesel]] ([[1852]] – [[1927]]) * [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] ([[1769]] – [[1824]]) * [[Johann Rudolf Glauber]] ([[1604]] – [[1670]]) * [[Leopold Gmelin]] ([[1788]] – [[1853]]) * [[Oswald Helmuth Göhring]] ([[1889]] – [[1915]]) * [[Hans Goldschmidt]] ([[1861]] – [[1923]]) *[[Victor Goldschmidt]] (1888 – 1947) (švicarsko-nem.-norveški) * [[Johann Friedrich August Göttling]] ([[1753]] – [[1809]]) * [[Carl Graebe]] ([[1841]] – [[1927]]) * [[Friedrich Albrecht Carl Gren]] ([[1760]] – [[1798]]) == H == * [[Fritz Haber]] ([[1868]] – [[1934]]) {{ikona Nob nag}} [[1918]] * [[Otto Hahn]] ([[1879]] – [[1968]]) {{ikona Nob nag}} [[1944]] * [[Carl Harries]] ([[1866]] – [[1923]]) * [[Robert Havemann]] ([[1910]] – [[1982]]) * [[Sigismund Friedrich Hermbstädt]] ([[1760]] – [[1833]]) * [[Gerhard Herzberg]] ([[1904]] – [[1999]]) {{ikona Nob nag}} [[1971]] * [[Georg Friedrich Hildebrandt]] ([[1764]] – [[1816]]) * [[August Wilhelm von Hofmann]] ([[1818]] – [[1892]]) * [[Fritz Hofmann (kemik)|Fritz Hofmann]] ([[1866]] – [[1956]]) * [[Karl Andreas Hofmann]] ([[1870]] – [[1940]]) * [[Felix Hoppe-Seyler]] ([[1825]] – [[1895]]) * [[Robert Huber]] ([[1937]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[Hans Hübner]] (1837 – 1884) * [[Erich Hückel]] ([[1896]] – [[1980]]) * [[Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997) (atomi, molekule) * [[Erich Huzenlaub]] ([[1888]] – [[1964]]) == I == * [[Clara Immerwahr]] ([[1870]] – [[1915]]) == K == * [[Hellmut G. Karge]] (1931 – 2013) * [[Peter Karlson]] ([[1918]] – [[2001]]) * [[Karl Wilhelm Gottlob Kastner]] ([[1783]] – [[1857]]) * [[Friedrich August Kekulé]] ([[1829]] – [[1896]]) * [[Martin Heinrich Klaproth]] ([[1743]] – [[1817]]) *[[Hermann Klare]] (1909 – 2003) * [[Franz Knoop]] ([[1875]] – [[1946]]) * [[Ludwig Knorr]] ([[1859]] – [[1921]]) * [[Helmut Knözinger]] (1935 – 2014) (fizikalni) * Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910) (fizikalni) * [[Volkmar Kohlschütter]] ([[1874]] – [[1938]]) * [[Hermann Kolbe]] ([[1818]] – [[1884]]) * [[Lothar Kolditz]] (1929 – 2025) * [[Hermann Franz Moritz Kopp]] ([[1817]] – [[1892]]) * [[Udo Kragl]] ([[1961]]) * [[Richard Kuhn]] ([[1900]] – [[1967]]) {{ikona Nob nag}} [[1938]] == L == *[[Hans Heinrich Landolt]] (1831 – 1910) (švicarsko-nem.) *[[Justus von Liebig]] ([[1803]] – [[1873]]) * [[Raphael Eduard Liesegang]] ([[1869]] – [[1947]]) * [[Heinrich Limpricht]] ([[1827]] – [[1909]]) * [[Wilhelm Lossen]] ([[1838]] – [[1906]]) * [[Carl Jacob Löwig]] ([[1803]] – [[1890]]) * [[Georg Lunge]] ([[1839]] – [[1923]]) == M == * [[Heinrich Gustav Magnus]] ([[1802]] – [[1870]]) * [[Andreas Sigismund Marggraf]] ([[1709]] – [[1782]]) * [[Adolf Mayer]] ([[1843]] – [[1942]]) * [[Jakob Meisenheimer]] ([[1876]] – [[1934]]) * [[Kurt Heinrich Meyer]] ([[1883]] – [[1952]]) * [[Lothar Meyer]] ([[1830]] – [[1895]]) * [[Viktor Meyer]] ([[1848]] – [[1897]]) * [[Hartmut Michel]] ([[1948]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[August Michaelis]] (1847 – 1916) * [[Wilhelm von Miller]] ([[1848]] – [[1899]]) * [[Eilhard Mitscherlich]] ([[1794]] – [[1863]]) * [[Alwin Mittasch]] ([[1869]] – [[1953]]) * [[Karl Friedrich Mohr]] ([[1806]] – [[1879]]) * [[Ludwig Mond]] ([[1839]] – [[1909]]) (nem.-brit.) * [[Hans Charles Freeman]] (1929 – 2008) (nem.-avstralski) == N == * [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) {{ikona Nob nag}} 1920 * [[Albert Niemann (kemik)|Albert Niemann]] (1834 – 1861) * [[Walter Noddack]] (1893 – 1960) *[[Siegfried Nowak]] (1930 – 2013) == O == * [[Wilhelm Ostwald]] ([[1853]] – [[1932]]) {{ikona Nob nag}} [[1909]] * [[Wolfgang Ostwald]] ([[1883]] – [[1943]]) == P == *[[Max von Pettenkofer]] (1818 – 1901) *[[Christian Heinrich Pfaff]] ([[1773]] – [[1852]]) * [[Matthias Pier]] ([[1882]] – [[1965]]) == R == * [[Carl Reichenbach]] ([[1788]] – [[1869]]) * [[Hans-Ulrich Reissig]] ([[1949]] –) * [[Walter Reppe]] ([[1892]] – [[1969]]) * [[Johann Wilhelm Ritter]] ([[1776]] – [[1810]]) * [[Herbert W. Roesky]] (1935 – 2025) * [[Friedlieb Ferdinand Runge]] ([[1795]] – [[1867]]) == S == * [[Otto Sackur]] ([[1880]] – [[1914]]) * [[Joachim Sauer]] ([[1949]] –) * [[Carl Wilhelm Scheele]] ([[1742]] – [[1786]]) * [[Hugo Schiff|Hugo (Ugo) Schiff]] ([[1834]] – [[1915]]) * Christian Schneider (1887 – 1972) * [[Christian Friedrich Schönbein]] ([[1799]] – [[1868]]) * [[Friedrich Otto Schott]] ([[1851]] – [[1935]]) * [[Franz Wilhelm Schweigger-Seidel]] ([[1795]] – [[1838]]) * [[Johann Schweigger]] ([[1779]] – [[1857]]) * [[Peter Schwerdtfeger]] (1955 –) (nem.-novozelandski) * [[Hermann August Seger]] ([[1839]] – [[1893]]) * [[Franz von Soxhlet]] ([[1848]] – [[1926]]) * [[Oskar Spengler]] (1880 – 1947) * [[Georg Ernst Stahl]] ([[1659]] – [[1734]]) * [[Hermann Staudinger]] ([[1881]] – [[1965]]) {{ikona Nob nag}} [[1953]] * [[Wilhelm Steinkopf]] ([[1879]] – [[1949]]) * [[Alfred Stock]] ([[1876]] – [[1946]]) * [[Julius Adolph Stöckhardt]] ([[1809]] – [[1886]]) * [[Fritz Strassmann]] ([[1902]] – [[1980]]) * [[Friedrich Stromeyer]] ([[1776]] – [[1835]]) * [[Franciscus Sylvius]] ([[1614]] – [[1672]]) == T == * [[Johannes Thiele (kemik)|Johannes Thiele]] ([[1865]] – [[1918]]) * [[Peter Adolf Thiessen]] (1899 – 1990) * [[Moritz Traube]] ([[1826]] – [[1894]]) * [[Johann Trommsdorff]] ([[1770]] – [[1837]]) * [[Hans Tropsch]] ([[1889]] – [[1935]]) == U == * [[Fritz Ullmann]] ([[1875]] – [[1939]]) == V == * [[Jacob Volhard]] ([[1834]] – [[1910]]) == W == *[[Heinrich Wilhelm Ferdinand Wackenroder]] ([[1798]] – [[1854]]) *[[Paul Walden]] ([[1863]] – [[1957]]) *[[Otto Wallach]] ([[1847]] – [[1931]]) {{ikona Nob nag}} [[1910]] *[[Christian Ehrenfried Weigel]] ([[1748]] – [[1831]]) *[[Adolf Ferdinand Weinhold]] ([[1841]] – [[1917]]) *[[Jens Weitkamp]] (1942, Paris – 2019) *[[Chaim Weizmann]] ([[1874]] – [[1952]]) *[[Heinrich Otto Wieland]] ([[1877]] – [[1957]]) {{ikona Nob nag}} [[1927]] *[[Richard Willstätter]] ([[1872]] – [[1942]]) {{ikona Nob nag}} [[1915]] *[[Adolf Otto Reinhold Windaus]] ([[1876]] - [[1959]]) {{ikona Nob nag}} [[1928]] *[[Clemens Alexander Winkler]] (1838 - 1904) *[[Georg Wittig]] ([[1897]] – [[1987]]) {{ikona Nob nag}} [[1979]] *[[Friedrich Wöhler]] ([[1800]] – [[1882]]) <br /> == Z == *[[Leonidas Zervas]] (1902 – 1980) (Grk!) *[[Karl Ziegler]] ([[1898]] – [[1973]]) {{ikona Nob nag}} [[1963]] *[[Georg Zundel]] (1931 – 2007) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Kemiki]] [[Kategorija:Nemški kemiki|*]] ffm54dxjq05k90ojmf14k46wgqf5x4h 6740649 6740644 2026-08-21T23:31:53Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6740649 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[kemik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Richard Abegg]] ([[1869]] – [[1910]]) * [[Franz Carl Achard]] ([[1753]] – [[1821]]) * [[Gretel Adorno]] (r. Karplus) (1902 – 1993) * [[Kurt Alder]] ([[1902]] – [[1958]]) {{ikona Nob nag}} [[1950]] == B == * [[Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer]] ([[1835]] – [[1917]]) {{ikona Nob nag}} [[1905]] * [[Ernst Otto Beckmann]] ([[1853]] – [[1923]]) * [[Max Bergmann]] (1886 – 1944) * [[Friedrich Bergius]] ([[1884]] – [[1949]]) {{ikona Nob nag}} [[1931]] * [[René Bohn]] ([[1862]] – [[1922]]) * [[Carl Bosch]] ([[1874]] – [[1940]]) {{ikona Nob nag}} [[1931]] * [[Rudolf Christian Böttger]] ([[1806]] – [[1881]]) * [[Michael Braungart]] (1958 –) * [[Hans Theodor Bucherer]] ([[1869]] – [[1949]]) * [[Eduard Buchner]] ([[1860]] – [[1917]]) {{ikona Nob nag}} [[1907]] * [[Wilhelm Heinrich Sebastian Bucholz]] ([[1734]] – [[1798]]) * [[Heinrich Ludwig Buff]] ([[1828]] – [[1872]]) * [[Robert Bunsen|Robert Wilhelm Bunsen]] ([[1811]] – [[1899]]) * [[Adolf Butenandt]] ([[1903]] – [[1995]]) {{ikona Nob nag}} [[1939]] == C == * [[Georg Ludwig Carius]] ([[1829]] – [[1875]]) * [[Heinrich Caro]] ([[1834]] – [[1910]]) * [[Nikodem Caro]] ([[1871]] – [[1935]]) * [[Rainer Ludwig Claisen]] ([[1851]] – [[1930]]) * [[Klaus Clusius]] ([[1903]] – [[1963]]) *[[Erich Correns]] (1896 – 1981) *[[Paul Josef Crutzen]] (1933 – 2021) (nizozemsko-nemški meteorolog in atmosferski kemik) * [[Theodor Curtius]] ([[1857]] – [[1928]]) == D == * [[Johann Deisenhofer]] ([[1943]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[Otto Diels]] ([[1876]] – [[1954]]) {{ikona Nob nag}} [[1950]] * [[Johann Wolfgang Döbereiner]] ([[1780]] – [[1849]]) * [[Heinrich Dreser]] ([[1860]] – [[1924]]) * [[Carl Duisberg]] ([[1861]] – [[1935]]) * [[Friedrich Philipp Dulk]] (1788 – 1852) == E == * [[John Eggert]] ([[1891]] – [[1973]]) * [[Alexander Eibner]] ([[1862]] – [[1935]]) * [[Manfred Eigen]] ([[1927]] – 2019) {{ikona Nob nag}} [[1967]] * [[Alfred Einhorn]] ([[1856]] – [[1917]]) * [[Karl Engler]] ([[1842]] – [[1925]]) * [[Emil Erlenmeyer]] ([[1825]] – [[1909]]) * [[Gerhard Ertl]] ([[1936]] –) {{ikona Nob nag}} [[2007]] == F == * [[Hermann von Fehling]] ([[1812]] – [[1885]]) * [[Ernst Otto Fischer]] ([[1918]] – [[2007]]) {{ikona Nob nag}} [[1973]] * [[Franz Joseph Emil Fischer]] ([[1877]] – [[1947]]) * [[Hans Fischer]] ([[1881]] – [[1945]]) {{ikona Nob nag}} [[1930]] * [[Hermann Emil Fischer]] ([[1852]] – [[1919]]) {{ikona Nob nag}} [[1902]] * [[Karl Fischer]] ([[1901]] – [[1958]]) * [[Wilhelm Rudolph Fittig]] ([[1835]] – [[1910]]) * [[Adolph Frank]] ([[1834]] – [[1916]]) * [[Carl Remigius Fresenius]] ([[1818]] – [[1897]]) * [[Paul Friedländer (kemik)|Paul Friedländer]] ([[1857]] – [[1923]]) * [[Johann Nepomuk von Fuchs]] ([[1774]] – [[1856]]) * [[Helga Füredi-Milhofer]] (1930 – 2020) (nemško-hrvaška) == G == * [[Friedrich Gaedcke]] ([[1828]] – [[1890]]) * [[Heinz Gerischer]] (1919 – 1994) (elektrokemik) * [[Johann Georg Anton Geuther]] (1833 – 1889) * [[Friedrich Oskar Giesel]] ([[1852]] – [[1927]]) * [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] ([[1769]] – [[1824]]) * [[Johann Rudolf Glauber]] ([[1604]] – [[1670]]) * [[Leopold Gmelin]] ([[1788]] – [[1853]]) * [[Oswald Helmuth Göhring]] ([[1889]] – [[1915]]) * [[Hans Goldschmidt]] ([[1861]] – [[1923]]) *[[Victor Goldschmidt]] (1888 – 1947) (švicarsko-nem.-norveški) * [[Johann Friedrich August Göttling]] ([[1753]] – [[1809]]) * [[Carl Graebe]] ([[1841]] – [[1927]]) * [[Friedrich Albrecht Carl Gren]] ([[1760]] – [[1798]]) == H == * [[Fritz Haber]] ([[1868]] – [[1934]]) {{ikona Nob nag}} [[1918]] * [[Otto Hahn]] ([[1879]] – [[1968]]) {{ikona Nob nag}} [[1944]] * [[Carl Harries]] ([[1866]] – [[1923]]) * [[Robert Havemann]] ([[1910]] – [[1982]]) * [[Sigismund Friedrich Hermbstädt]] ([[1760]] – [[1833]]) * [[Lieselott Herforth]] (1916 – 2010) * [[Gerhard Herzberg]] ([[1904]] – [[1999]]) {{ikona Nob nag}} [[1971]] * [[Georg Friedrich Hildebrandt]] ([[1764]] – [[1816]]) * [[August Wilhelm von Hofmann]] ([[1818]] – [[1892]]) * [[Fritz Hofmann (kemik)|Fritz Hofmann]] ([[1866]] – [[1956]]) * [[Karl Andreas Hofmann]] ([[1870]] – [[1940]]) * [[Felix Hoppe-Seyler]] ([[1825]] – [[1895]]) * [[Robert Huber]] ([[1937]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[Hans Hübner]] (1837 – 1884) * [[Erich Hückel]] ([[1896]] – [[1980]]) * [[Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997) (atomi, molekule) * [[Erich Huzenlaub]] ([[1888]] – [[1964]]) == I == * [[Clara Immerwahr]] ([[1870]] – [[1915]]) == K == * [[Hellmut G. Karge]] (1931 – 2013) * [[Peter Karlson]] ([[1918]] – [[2001]]) * [[Karl Wilhelm Gottlob Kastner]] ([[1783]] – [[1857]]) * [[Friedrich August Kekulé]] ([[1829]] – [[1896]]) * [[Martin Heinrich Klaproth]] ([[1743]] – [[1817]]) *[[Hermann Klare]] (1909 – 2003) * [[Franz Knoop]] ([[1875]] – [[1946]]) * [[Ludwig Knorr]] ([[1859]] – [[1921]]) * [[Helmut Knözinger]] (1935 – 2014) (fizikalni) * Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910) (fizikalni) * [[Volkmar Kohlschütter]] ([[1874]] – [[1938]]) * [[Hermann Kolbe]] ([[1818]] – [[1884]]) * [[Lothar Kolditz]] (1929 – 2025) * [[Hermann Franz Moritz Kopp]] ([[1817]] – [[1892]]) * [[Udo Kragl]] ([[1961]]) * [[Richard Kuhn]] ([[1900]] – [[1967]]) {{ikona Nob nag}} [[1938]] == L == *[[Hans Heinrich Landolt]] (1831 – 1910) (švicarsko-nem.) *[[Justus von Liebig]] ([[1803]] – [[1873]]) * [[Raphael Eduard Liesegang]] ([[1869]] – [[1947]]) * [[Heinrich Limpricht]] ([[1827]] – [[1909]]) * [[Wilhelm Lossen]] ([[1838]] – [[1906]]) * [[Carl Jacob Löwig]] ([[1803]] – [[1890]]) * [[Georg Lunge]] ([[1839]] – [[1923]]) == M == * [[Heinrich Gustav Magnus]] ([[1802]] – [[1870]]) * [[Andreas Sigismund Marggraf]] ([[1709]] – [[1782]]) * [[Adolf Mayer]] ([[1843]] – [[1942]]) * [[Jakob Meisenheimer]] ([[1876]] – [[1934]]) * [[Kurt Heinrich Meyer]] ([[1883]] – [[1952]]) * [[Lothar Meyer]] ([[1830]] – [[1895]]) * [[Viktor Meyer]] ([[1848]] – [[1897]]) * [[Hartmut Michel]] ([[1948]] –) {{ikona Nob nag}} [[1988]] * [[August Michaelis]] (1847 – 1916) * [[Wilhelm von Miller]] ([[1848]] – [[1899]]) * [[Eilhard Mitscherlich]] ([[1794]] – [[1863]]) * [[Alwin Mittasch]] ([[1869]] – [[1953]]) * [[Karl Friedrich Mohr]] ([[1806]] – [[1879]]) * [[Ludwig Mond]] ([[1839]] – [[1909]]) (nem.-brit.) * [[Hans Charles Freeman]] (1929 – 2008) (nem.-avstralski) == N == * [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) {{ikona Nob nag}} 1920 * [[Albert Niemann (kemik)|Albert Niemann]] (1834 – 1861) * [[Walter Noddack]] (1893 – 1960) *[[Siegfried Nowak]] (1930 – 2013) == O == * [[Wilhelm Ostwald]] ([[1853]] – [[1932]]) {{ikona Nob nag}} [[1909]] * [[Wolfgang Ostwald]] ([[1883]] – [[1943]]) == P == *[[Max von Pettenkofer]] (1818 – 1901) *[[Christian Heinrich Pfaff]] ([[1773]] – [[1852]]) * [[Matthias Pier]] ([[1882]] – [[1965]]) == R == * [[Carl Reichenbach]] ([[1788]] – [[1869]]) * [[Hans-Ulrich Reissig]] ([[1949]] –) * [[Walter Reppe]] ([[1892]] – [[1969]]) * [[Johann Wilhelm Ritter]] ([[1776]] – [[1810]]) * [[Herbert W. Roesky]] (1935 – 2025) * [[Friedlieb Ferdinand Runge]] ([[1795]] – [[1867]]) == S == * [[Otto Sackur]] ([[1880]] – [[1914]]) * [[Joachim Sauer]] ([[1949]] –) * [[Carl Wilhelm Scheele]] ([[1742]] – [[1786]]) * [[Hugo Schiff|Hugo (Ugo) Schiff]] ([[1834]] – [[1915]]) * Christian Schneider (1887 – 1972) * [[Christian Friedrich Schönbein]] ([[1799]] – [[1868]]) * [[Friedrich Otto Schott]] ([[1851]] – [[1935]]) * [[Franz Wilhelm Schweigger-Seidel]] ([[1795]] – [[1838]]) * [[Johann Schweigger]] ([[1779]] – [[1857]]) * [[Peter Schwerdtfeger]] (1955 –) (nem.-novozelandski) * [[Hermann August Seger]] ([[1839]] – [[1893]]) * [[Franz von Soxhlet]] ([[1848]] – [[1926]]) * [[Oskar Spengler]] (1880 – 1947) * [[Georg Ernst Stahl]] ([[1659]] – [[1734]]) * [[Hermann Staudinger]] ([[1881]] – [[1965]]) {{ikona Nob nag}} [[1953]] * [[Wilhelm Steinkopf]] ([[1879]] – [[1949]]) * [[Alfred Stock]] ([[1876]] – [[1946]]) * [[Julius Adolph Stöckhardt]] ([[1809]] – [[1886]]) * [[Fritz Strassmann]] ([[1902]] – [[1980]]) * [[Friedrich Stromeyer]] ([[1776]] – [[1835]]) * [[Franciscus Sylvius]] ([[1614]] – [[1672]]) == T == * [[Johannes Thiele (kemik)|Johannes Thiele]] ([[1865]] – [[1918]]) * [[Peter Adolf Thiessen]] (1899 – 1990) * [[Moritz Traube]] ([[1826]] – [[1894]]) * [[Johann Trommsdorff]] ([[1770]] – [[1837]]) * [[Hans Tropsch]] ([[1889]] – [[1935]]) == U == * [[Fritz Ullmann]] ([[1875]] – [[1939]]) == V == * [[Jacob Volhard]] ([[1834]] – [[1910]]) == W == *[[Heinrich Wilhelm Ferdinand Wackenroder]] ([[1798]] – [[1854]]) *[[Paul Walden]] ([[1863]] – [[1957]]) *[[Otto Wallach]] ([[1847]] – [[1931]]) {{ikona Nob nag}} [[1910]] *[[Christian Ehrenfried Weigel]] ([[1748]] – [[1831]]) *[[Adolf Ferdinand Weinhold]] ([[1841]] – [[1917]]) *[[Jens Weitkamp]] (1942, Paris – 2019) *[[Chaim Weizmann]] ([[1874]] – [[1952]]) *[[Heinrich Otto Wieland]] ([[1877]] – [[1957]]) {{ikona Nob nag}} [[1927]] *[[Richard Willstätter]] ([[1872]] – [[1942]]) {{ikona Nob nag}} [[1915]] *[[Adolf Otto Reinhold Windaus]] ([[1876]] - [[1959]]) {{ikona Nob nag}} [[1928]] *[[Clemens Alexander Winkler]] (1838 - 1904) *[[Georg Wittig]] ([[1897]] – [[1987]]) {{ikona Nob nag}} [[1979]] *[[Friedrich Wöhler]] ([[1800]] – [[1882]]) <br /> == Z == *[[Leonidas Zervas]] (1902 – 1980) (Grk!) *[[Karl Ziegler]] ([[1898]] – [[1973]]) {{ikona Nob nag}} [[1963]] *[[Georg Zundel]] (1931 – 2007) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Kemiki]] [[Kategorija:Nemški kemiki|*]] sfj8bkkfzdhgzx2mphwu1qz3omcmqox Seznam nemških dramatikov 0 50981 6740634 6740006 2026-08-21T21:14:50Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6740634 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[dramatik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Herbert Achternbusch]] == B == *[[Julius Bab]] *[[Ernst Bacmeister]] *[[Johann David Beil]] *[[Sibylle Berg]] *[[Thomas Brasch]] *[[Bertolt Brecht]] *[[Clemens Brentano]] *[[Georg Büchner]] *[[Oliver Bukowski]] *(''Hans''-Joachim ''Bunge'' 1919–1990) == D == *[[Tankred Dorst]] *[[Ernst-Jürgen Dreyer]] == E == *[[Dietrich Eckart]]?! *[[Günter Eich]] *[[Ludwig Eichrodt]] *[[Paul Ernst (nemški pisatelj)|Paul Ernst]] *[[Hermann Essig]] == F == *[[Gerhard Falkner]] *[[Rainer Werner Fassbinder]] *[[Lion Feuchtwanger]] *[[Johann Georg Fischer (pesnik)|Johann Georg Fischer]] *[[Marieluise Fleißer]] == G == *[[Emanuel Geibel]] *[[Jens Gerlach]] *[[Johann Wolfgang von Goethe]] *[[Matthias Göritz]] *[[Christian Dietrich Grabbe]] *[[Günter Grass]] *[[Hermann Grimm]] *[[Andreas Gryphius]] == H == *[[Max Halbe]] *[[Ernst Hardt]] *[[Otto Erich Hartleben]] *[[Walter Hasenclever]] *[[Gerhart Hauptmann]] *[[Friedrich Hebbel]] *[[Rolf Hochhuth]] *[[Arno Holz]] *[[Hrotsvitha]] *[[Lutz Hübner]] (1964-) == I == *[[August Wilhelm Iffland]] == J == *[[Hans Henny Jahnn]] == K == *[[Georg Kaiser]] *[[Erich Kästner]] *[[Hermann Kesten]] *[[Johann Friedrich Kind]] *[[Heinrich von Kleist]] *[[Friedrich Maximilian Klinger]] *[[(Carl) Theodor Körner]] *[[August von Kotzebue]] *[[Arnold Krieger]] *[[Franz Xaver Kroetz]] == L == *[[Peter Martin Lampel]] *[[Heinrich Laube]] *[[Josef Lauff]] *[[Hans Leip]] *[[Siegfried Lenz]] *[[Guido von List]] *[[Wolfram Lotz]] *[[Otto Ludwig]] == M == *[[Paul Maar]] *[[Marius von Mayenburg]] *[[Alfred Mombert]] *[[Salomon Hermann Mosenthal]] *[[Erich Mühsam]] *[[Heiner Müller]] == P == *[[August von Platen]] *[[René Pollesch]] == R == *[[Hans Rehfisch]] *[[Christa Reinig]] *[[Johann von Rist]] *[[Ralf Rothmann]] == S == *[[Friedrich Schiller]] *[[Roland Schimmelpfennig]] *[[Friedrich Ludwig Schröder]] *[[Aloys Senefelder|Alois Senefelder]] *[[Reinhard Sorge]] *[[Martin Sperr]] *[[Hermann Stehr]] *[[August Stramm]] *[[Botho Strauß]] *[[Hermann Sudermann]] == T == *[[George Tabori]] *[[Ernst Toller]] == U == *[[Fritz von Unruh]] == V == * [[Clara Viebig]] * [[Richard Voss]] * [[Christian August Vulpius]] == W == *[[Heinrich Leopold Wagner]] *[[Richard Wagner]] *[[Martin Walser]] *[[Frank Wedekind]] *[[Peter Weiss (pisatelj)|Peter Weiss]] *[[Zacharias Werner]] *Karl Wittfogel *[[Friedrich Wolf]] {{seznami narodov po poklicu|dramatikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Dramatiki]] [[Kategorija:Nemški dramatiki|*]] boxr3lic0r269a81s59va2258degvr4 Seznam slovenskih fotografov 0 59535 6740780 6738851 2026-08-22T11:30:04Z ~2026-44996-51 264415 6740780 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[Ljuban Cenčič]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *Domen Jančič *[[Danilo Jakovčič]] *[[Mirko Japelj]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *Brane P. Kos *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Ana Zibelnik]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] 2fpjsnjrka4zfzwe6ln4ffddrkj5c78 6740782 6740780 2026-08-22T11:31:33Z ~2026-44996-51 264415 6740782 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fotograf]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== * [[Mimi Antolović]] *[[Uroš Abram]] *[[Bojan Adamič]] *[[Jaka Adamič]] *[[Rok Alboje]] *[[Gregor Aljančič]] *[[Marko Aljančič]] *[[Ciril Ambrož]] *[[Iztok Ameršek]] * [[Igor Andjelić]] *[[Gero Angleitner]] * [[Igor Antič]] * [[Goran Antlej]] *[[Franc Aparnik]] * [[Tina Arh]] *[[Bojan Arrigler]] * [[Dragan Arrigler]] (1946-2025) *[[Vojko Artač]] *[[Ernest Artič]] *[[Marjan Artnak]] *[[Dušan Arzenšek]] *[[Florjan Auser]] *[[Polona Avanzo]] *[[Miro Ažman]] ==B== *[[Andrej Babič]] *[[Jaka Babnik]] *[[Urban Babnik]] *[[Drago Bac]] *[[Martin Baebler]] *[[Zorko Bajc]] *[[Marin Bajd]] *[[Alma Bajt]] *[[Egon Bajt]] *[[Feliks Bajt|Feliks (Srečko) Bajt]] *[[Janko Balantič|Janko Balantič Resman]] *[[Robert Balen]] *[[Boštjan Banfi]] *[[Franci Bar]] *[[Antonio Baričević]] *[[Miro Bark-Hojnik]] *[[Jože Bartolj]] *[[Rihard Baša]] *[[Jani Batič]] *[[Vilma Batič Pfeifer]] *[[Evgen Bavčar]] *[[Vinko Bavec]], [[Marija Bavec]]; [[Sonja Bavec Dominko]] *[[Franc Bazelj]] *[[Marjan Bažato]] *[[Jan Beguš-Begi]] *[[Lavoslava Benčič]] *[[Saša Benda]] *[[Tomaž Berce]] *[[Nataša Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Tadej Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[August Berthold]] *[[Goran Bertok]] *[[Veličan Bešter]] *[[Špela Bevc]] *[[Albin Bezjak]] *[[Roman Bezjak (fotograf)]] *[[Katja Bidovec]] *[[Mirko Bijuklić]] *[[Nace Bizilj]] *[[Bojan Bizjak]]? *[[Bruno Bizjak]] *[[Primož Bizjak]] *[[Rajko Bizjak]] *[[Sašo Bizjak]] *[[Vojko Bizjak]] *[[Andrej Blatnik (fotograf)]] *[[Avgust Blaznik]] *[[Metod Blejec]] *[[Janez Bogataj (fotograf)|Janez Bogataj]] *Böhm *[[Dragomil Bole|Drago(mil) Bole]] *[[Urška Boljkovac]] *[[Zdenko Bombek]] *[[Iztok Bončina]] *[[Ivo Borko]] *[[Štefi P. Borko]] *[[Manca Borštnar]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Brane Božič]] *[[Jani Božič]] *[[Emil Božnar]] *[[Alfred Bradač]] *[[Matija Bradaška]] *[[Marcandrea Bragalini]] *[[Janko Branc]] *[[Marija Braut]] (r. [[Kračun]]) (slov.-hrv.) *[[Aleš Bravničar]] *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]] *[[Primož Brecelj]] *[[Jure Breceljnik]] *[[Jaka Bregar]] *[[Tomo Brejc (fotograf)]] *[[Boris Brelih]]? *[[Kaja Brezočnik]] *[[Vid Brezočnik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Tomaž Bricelj]] *[[Bogumil Brinšek]] *[[Klemen Brumec]] *[[Matija Brumen]] *[[David Brusnjak]] *[[Vanja Bučan]]/Bućan *[[Toni Bukovnik]] *[[Jaka Bulc]] *[[Boštjan Burger]] *[[Marko Burnik]] (ornitol.) *[[Darko Butinar]] == C == *[[Rafael Cajhen]]? *[[Valentin Casarsa]] *[[Jorg Ceglar]] *[[Aljaž Celarc]] *[[Ljuban Cenčič]] *[[France Cerar]] (1904-60) *[[Josip Cerk]] *[[Biserka Cesar]] *[[Matjaž Chvatal]] *[[Anja Cigala]] *[[Ladislav Ciglenečki]] *[[Urša (Urška Nina) Cigler]] *[[Marjan Ciglič (fotograf)]] *[[Marjan Cigoj]] *[[Borut Cirnski]] *[[Tjaša Cizelj]] *[[Vlado Cizelj]] *[[Luka Cjuha]] *[[Andrej Colja]] *[[Martin Cregeen]] *[[Darko Crnkovič]] *[[Petra Cvelbar]] *[[Borut Cvetko]] *[[Tilen Cvetko]] *[[Branko Cvetkovič]] *[[Danilo Cvetnič]] ==Č== *[[Jernej Čampelj]] *[[Herman Čater]] *[[Matjaž Čater]] *[[Branko Čeak]] *[[Barbara Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Jure Čeh]] *[[Erika Čelan]] *[[Klemen Čepič]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Bogomir Čerin]] *[[Ivo Čerle]] *[[Jan Čermelj]] *[[Janez Černe]] *[[Robert Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Aleš Černivec]] *[[Dajana Čok]] *[[Irena Čok]] (podvodna) *[[Radovan Čok]] *[[Anže Čokl]] *[[Anja Čop]] *[[Jaka Čop]] *[[Suzana Čotar]] *[[Marija Čreslovnik Kotnik]] *[[Miha Črnigoj]] *[[Vesna Črnivec]] *[[Franc Črv]] *[[Aleksander Cufar|Aleksander Čufar]] *[[Mario Ćulibrk]] ==D== *[[Luka Dakskobler]] *[[Luka Dekleva (1976)]] *[[Matjaž Dekleva]] *[[DK]] (''Damjan Kocjančič'') *[[Alojz Demšar]] *[[Anton Demšar]] *[[Jon Derganc]] *[[Janko Dermastja]] *[[Rok Deželak]] *[[Janez Dobeic]] *[[Aleš Doberlet]] *[[Vasja Doberlet]] *[[Fran Dobovšek]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Bor Dobrin]] *[[Božidar Dolenc]] *[[Domen Dolenc]] *[[Hinko Dolenc]] *[[Oskar Dolenc]] *[[Davor Dolenčić]] *[[Leon Dolinšek]] *[[Mihael Dolinšek]] *[[Žiga Dolinšek]] *[[Drago Dolžan]] *[[Boštjan Doma]] *[[Gašper Domjan]] *[[Petra Draškovič Pelc]] *[[Stane Draškovič Pelc]] *[[Matej Družnik]] *[[Borut Dvornik]] *[[Ivan Dvoršak]] *[[Emil Dzimski]] (1824-1863) ==E== *[[Edi Einspieler]] - Sherpa *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Jaka Ercegovčević]] *[[Jožef Erjavec]] *[[Jure Eržen]] *[[Matic Eržen]] *[[Ivan Esenko]] *[[Luka Esenko]] ==F== *[[Gregor Fajfar]] *[[Nataša Fajon]] *Matjaž Fajt? *[[Vilko Fajt]] *[[Neca Falk]] *[[Boris Farič]] *[[Aco Ferenc]] *[[Franc Ferjan]] *[[Peter Fettich]] *[[Aleš Fevžer]] *[[Vilko Filač star.|Vilko (&Zora) Filač star.]] *[[Niki Filipovič]] *[[Adi Fink]] *[[Vilko Finžgar]] *[[Dušan Fišer]] *[[Matej Fišer]] *[[Gregor Födransperg - Fedr]] *[[Zorko Fon]] *[[Jošt Franko]] *[[Miha Fras]] *[[Ivo Frelih]] *[[Jure Frelih]] *[[Uroš Frelih]] *[[Saša Fuis]] *[[Lovrenc Funtek]] *[[Andrea Furlan|Andrej (Andrea) Furlan]] *[[Borut Furlan]] (''podvodni'') *[[Janko Furlan (fotograf)|Janko Furlan]] *[[Vladimir Furlan]] *[[Nika Furlani]] == G == *[[Boris Gaberščik]] (ml.) *[[Janko Gačnik]] *[[Dušan Gajšek]] *[[Vid Gajšek]] *[[Jože Gal]] *[[Damjan Gale]] (''arhitekturni'') *[[Jošt Gantar]] *[[Janez Gartner]]? *[[Jaka Gasar]] *[[Peter Gedei]] (''jamski'') *[[Iztok Geister]] *[[Damjan Gerl]] *[[Dušan Gerlica]] *[[Martin Germ]] *[[Maks Gliha]] *[[Damir Globočnik]] *[[Jakob Gnilšak]] *[[Boris Godnič]] *[[Tomo Godnič]] (podvodni) *[[Ivo Gogala]] *[[Bojan Golčar]] *[[Katja Goljat]] *[[Franc Golob]] *[[Gorazd Golob]] (živali-naravoslovni) *[[Rok Golob]] *[[Tibor Golob]] *[[Urban Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Vili Gombač]] *[[Diego Andres Gomez|Diego Andrés Gómez]] *[[Marko Gorenc]] *[[Jože Gorjup (fotograf)]] *[[Dora Gorše]] *[[Stane Gortnar]] *[[Stojan Gorup]] *[[Marko Gosar]] *[[Črtomir Goznik]] *[[Uroš Grabner|Uroš (Urosh) Grabner]] *[[Urška Gradišnik]] *[[Boža Grafenauer Bratož]] *[[Stane Grandljič]] *[[Davide Grassi]] *[[Milan Grego]] *[[Aleš Gregorič]] *[[Tomaž Gregorič]] *[[Zoran Gregorič]] *Barbara Gregurič Silič *[[Nina Grein]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Domen Grögl]] *[[Karol Grossmann]] *[[Brigita Grošelj]] *[[Boštjan Gunčar]] *[[Milan Grego]] *([[Bogdan Grom]]) *[[Svetozar Guček]] *[[Boštjan Gunčar]] ==H== *[[France Habe]]? *[[Dejan Habicht]] *[[Marko Habič]] *[[Vladimir Habjan]] *[[Janez (Janko) Hafner]] *[[Miran Hafner]] *''István Hagymás'' *[[Bojan Hajdu]] *([[Hanno Hardt]]) *[[Irena Herak]] (Bgd/Zemun) *[[Luka Hernet]] *[[Darko Herič]] *[[Hugo Hibšer]] *[[Primož Hieng]] *[[Franc Hlupič]] *[[Grega Hočevar]] *[[Uroš Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Jožef Hochstätter]] *[[Mišo Hochstätter]] *([[Zoran Hochstätter]]) *[[Roman Hojnik]] *[[Nika Hölcl Praper]] *[[Karel Holec]] *[[Karel Holyinski]] *[[Dragutin Horvat]] *[[Jure Horvat]] *[[Borut Hribar]] *[[Feruccio Hrvatin]] *[[Jernej Humar]] *[[Marjan Humar]] *[[Robert Hutinski]] *[[Gregor Hvastja]] == I == * [[Matjaž Intihar]] * [[Tjaša Iris]] *[[Avgust Ivančič]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] == J == *[[Stane Jagodič]] (fotomontaže) *Domen Jančič *[[Danilo Jakovčič]] *[[Mirko Japelj]] *([[Božidar Jakac]]) *[[Lado Jakša]] *[[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) *[[Tone Jakše]] *[[Franc Jamar|Franc(i) Jamar]] *[[Marko Jamnik]] *[[Stefano Jančar]] *[[Marko Jarc]] *[[Ciril Jazbec]] *[[Vlado Jehart]] (naravoslovni) *[[Jernej Jelen]] *[[Aleš Jelenko]] *[[Janko Jelnikar|Janko (Andrej) Jelnikar]] *[[Marjan Jelnikar]]? *[[Valerija Jenko]] *[[Franc Jensterle]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Jaka Jeraša]] (*1953) *[[Rado Jerič]] *[[Anton Jerkič]] *[[Ludvik Jerkič]] *[[Stane Jerko]] *[[Mirko Jernejčič]] *[[Branko Jerneić|Branko (Branimir) Jerneić]] (hrv.-slov.) *[[Andrej Jerovšek]] *[[Stane Jeršič]] & [[Barbara Jeršič]] *[[Tomo Jeseničnik]] *[[Izidor Jesenko]] *[[Sandi Jesenovec|Sandi (Aleksander) Jesenovec]] *[[Dušan Jež]] *[[Oskar Jogan]] *[[Leon Joske]] *[[Varja Jovanović Trobec]] *[[Miran Juršič]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Janez Juvan]] *[[Manca Juvan]] Hessabi *[[Primož Juvan]] == K == *[[Mihael Kacafura|Miha(el) Kacafura]] *[[Matjaž Kačičnik]] *[[Sara Kager]] *[[Janez Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]]? *[[Miran Kambič]] (''arhitekturni'') *[[Mirko Kambič]] *[[Špela Kasal]] *[[Jure Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *[[Egon Kaše]] *[[Luka Kaše]] *?Kelbl? *[[Stojan Kerbler]] *[[Matej Kerec]] *[[Janko Kermelj]] *[[Simon Kerševan]] *[[Rada Kikelj Drašler]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Branko Klančar]] *[[Jasna Klančišar]] *[[Anton Klančnik]]? *[[Lado Klar]] *[[Stane Klemenc]] *[[Dore Klemenčič]] *[[Janin Klemenčič|Janin (Maj) Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (fotograf)|Milan Klemenčič]] (1926-2020) *[[Dušan Klenovšek]]? *[[Vida Klenovšek]] *[[Kaja Kristovič]] *[[Jan Kocjan]] *[[Damjan Kocjančič]] - DK *[[Darja Kocjančič]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Oskar Kocjančič]] *[[Peter Kocjančič]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Dejan Kokol]] *[https://matejkolakovic.com/ Matej Kolaković] *[[Katarina Kolenc]] *[[Jože Kološa]] - Kološ *[[Kolšek]] - družina fotografov v Celju *Mišo Koltak *[[Biserka Komac]]? *[[Mitja Koman]] (slov.-hrv.) *[[Aleš Komovec]] *[[Miro Kompare]] *[[Franci Koncilija (fotograf)]] *[[Klemen Korenjak]] *[[Maša Kores]] *[[Žiga Koritnik]] *[[Ante Kornič]] *[[Marko Korošec]] *[[Primož Korošec]] *[[Janez Korošin]] *Brane P. Kos *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Mateo Kos]] *[[Matic Kos]] *[[Nataša Kos]] *[[Franc Kosi]] *[[Tončka Kosi]] *[[Alan Kosmač]] *[[Peter Kosmač]] *[[Peter Košenina]] *[[Aleš Košir]] *[[Lovrenc Košir]] *[[Matej Košir]]? *[[Tit Košir]] *[[Urška Košir]] *[[Nataša Košmerl]] *[[Peter Koštrun]] *[[Ivan Kotar]] (1865-1908) *[[Janez Kotar]] (z droni) *[[Jože Kotnik]] *[[Darija Kovačič]] *[[Jože Kovačič]] *[[Rok Kovačič]] (''podvodni'') *[[Saša Kovačič]] *[[Simon Kovačič]] (''naravoslovni'') *[[Alenka Kozinc]] *[[Emil Kozole]] *[[Ivo Koželj]] *[[Jure Krajc]] *[[Borut Krajnc]] *[[Damijan Krajnc]] *Bogdan Kralj? *[[Vladislav Kralj]] *[[Arven Šakti Kralj-Szomi]] *[[Lado Kraljič]] *[[Janez Kramar (fotograf)]] *[[Vekoslav Kramarič]] *[[Valter Kranjc]] *[[Andreja Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Miško Kranjec (fotograf)]] *[[Hinko Krapek]] *[[Miran Krapež]] *[[Primož Krašna]] *[[Fran Krašovec]] *[[Iko Krašovec]], predsednik FK Diana *[[Jure Kravanja]] *[[Franjo Kravos]] *[[Kajetan Kravos]] (naravoslovni) *[[Matic Kremžar]] *[[Gregor Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[France Kreuzer]] *[[Matjaž Krivic]] *[[Alojz Krivograd]] - Futy *[[Andrej Križ]] *[[Tomi Križaj]] *[[Naško Križnar]] *[[Vladimir Kržišnik]] *[[Janez Kukec-Mezek]] *[[Marjan Kukec]] *[[Milan Kumar]]? *[[Jože Kunaver]] *[[Klemen Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Franc Kunc]] ( *[[Maks Kunc]] *[[Franjo Kunšek]] *[[Jurij Kurillo]] *[[Roberto Kusterle]] (Italija) *[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904-84) *[[Blaž Kutin]] (1970–2025) *[[Dino Kužnik]] *[[Slavko Kvas]] *[[Rok Kvaternik]] == L == *[[Peter Lampič]] (1899-2001) *[[Andrej Lamut]] *[[Franc Langerholc]] *[[Tomaž Lanišek]] *[[Igor Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Eva Lasič]] *[[Tomaž Lauko]] *[[Viljem Lavrenčič]] *[[Aljaž Lavrič]] *[[Stanko Lavrič]] *[[Marjan Laznik]] *[[Ivica Leban]] *[[Valter Leban]] *[[Vid Leban]] (naravoslovni) *[[Tajda Lekše]] *[[Mirko Lenaršič]] (1882-1966) *[[Branko Lenart]] *[[Benedikt Lergetporer]] (1845-1910) *[[Karl Leskovar]] *[[Ivan Leskovšek]] *[[Gašper Lešnik]] *[[Peter Lešnik]] *[[Vladka Likar Kobal]] (1936-2018) * [[Johann Martin Lenz]] (1864-1916) *[[Mirko Ličen]] *([[Rado Likon]]) *[[Davor Lipej]] * [[Dušan Lipovec]] *[[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] *[[Milan Lipovec]] *[[Rado Lipovec]] * [[Marijan Lipovšek]] *[[Janko Logar]] *[[Ivo Lorenčič]] - Loren *[[Marko Lipuš]] (Avstrija) *[[Anton Ločnikar]] (1857) *[[Tomi Lombar]] *[[Teodor Lorenčič]] * [[Primož Lukežič]] *[[Urška Lukovnjak]] *[[Nives Lunder]] * [[Tomaž Lunder]] *[[Ferdo Lupša]] *Maruša Lužnik == M == *[[Jože Maček (fotograf)]] *[[Peter Marinšek]] *[[Lucija Magajna]] *[[Mario Magajna]] *[[Ante Mahkota]] *[[Miro Majcen]] (glasbeni in letalski) *[[Tomaž Majcen]] (naravoslovni) *[[Davorin Majkus]] *[[Marija Makarovič]] *[[Rok Malek]] *[[Andrej Malenšek]] *[[Miha Maleš]] *[[Jože Mally]] *[[Ivan Malovrh]] *[[Bogomir Maraž]] *[[Tone Marčan]] *[[Janez Marenčič]] (1914-2007) *[[Marjeta Marinčič]] *[[Jože Marinič]] *[[Peter Marinšek]] *[[Apolonija Marolt]] *[[Janez Marolt, fotograf|Janez Marolt]] *[[Ljubo Maroša]] *[[Jožef Martini]] *[[Julie Martini]] *[[Milan Matko]] *[[Iztok Medja]] *[[Nina Medved]] *[[Drago Mehara]] *[[Ivo Gogala|Lujo Michieli]] *[[Nino Mihalek]] - Muha *[[Jože A. Mihelič]] *[[Rok Mihevc]] *[[Iztok Medja]] *[[Janez Medvešek]] *[[Lujo Michieli]] *[[Rado Miklavčič]] *[[Rok Mikuletič]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Mate Mioč]] *[[Dušan Gorast Miška]] *[[Darinka Mladenovič]] *[[Marko Mladovan]] *[[Polona Mlakar Baldasin]] *[[Tone Mlakar]] *[[Lado Mlekuž]] *[[Ciril Mlinar Cic]] *[[France Modic]] *[[Igor Modic]] *[[Marko Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dragiša Modrinjak]] *[[Maja Modrinjak]] *[[Miha Mohorič]] *[[Srdan Mohorič]] *[[Oscar Molek]]/Oskar Molek *([[Inge Morath]]) *[[Andrej Morovič]] *[[Flavio Mosseti]] *[[Matjaž Motaln]] *[[Ljubo Motore]] *[[Peter Mrhar]] *[[Tilyen Mucik]] *[[Jože Mušič]] *[[Niko Mušič]] *[[Mare Mutić]] ==N== *[[Peter Naglič]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Valter Nanut]] *[[Janez Napotnik|Janez (Jani) Napotnik]] *[[Carmen Narobe]] *[[Savo Nedeljkov]] *[[Nik Erik Neubauer]] *[[Niko Nikolčič]] - Matužinov *[[Dejan Nikolić]] *[[Sašo Niskač]] *[[Ivan Noč]] ? *[[Danica Novak]] *[[Iva L. Novak]] *[[Jani Novak (1967)]] *[[Jaro Novak]] *[[Sandi Novak]] *[[Boris Novković]] == O == *[[Alojz Ojsteršek]] *[[Žiga Okorn]] *[[Matjaž Omerzel]] *[[Mojca Opresnik]] *[[Stanko Oražem]] (1887-1965) *[[Vito Oražem]] (holograf) *[[Alojz Orel]] (1918-2002, Istra) *[[Milan Orožen Adamič]] *[[Miran Orožim]] *[[Andrej Osterman (fotograf)|Andrej Osterman]] *[[Štefan Oštir]] *[[Aleksander Ota]] *[[Tomaž Ovčak]] *[[Alen Ožbolt]]? *[[Jani Orehek]] == P == *[[Justina Hermina Pacek]] *[[Vladimir Pajek]] *[[Kristijan Pajer]] *[[Milan Pajk]] *[[Volbenk Pajk]] *[[Tanja Pak]] *[[Domen Pal]] *[[Milan Papež]] *[[Marjan Paternoster]] *[[Matevž Paternoster]] (''arhitekturni'') *[[Gregor Pavlin]] *[[Fran Pavlin]] *[[Miran Pavlin (fotograf)]] *[[Matija Pavlovec]] *[[Alojz Pavšič]] (hči [[Alenka Pavšič Zavadlav]]) *[[Gianni Pečar]] *[[Urška Pečnik]] *[[Milenko Pegan]] *[[Andreja Peklaj]] *[[Josip Pelikan]] *[[Matej Peljhan]] *[[Janez Pelko]] *[[Zvone Pelko]] *[[Rok Peric]] *[[Andrej Perko (fotograf)]] *[[Miha Perne]]? *[[France Peršak]]? *[[Borut Peršolja]]? *[[Branko Petauer]] *[[Jože Petek]] *[[Matej Petelin]] *[[Borut Peterlin]] *[[Jani Peternelj]] *[[Viktor Petkovšek]]''?'' *[[Marjan Pfeifer]] *[[Miran Pflaum]] *[[Marko Pigac]]? *[[Veno Pilon]] *[[Luka Pintar (zdravnik)]] *[[Tihomir Pinter]] *[[Dušan Pirih Hup]] *[[Urška Pirjevec]] *[[Silvan Pittoli]] *[[Herman Pivk]] *[[Mateja Pivk]] *[[Mavric Pivk]] *[[Jurij Pivka]] *(Libero Pizzarello : Koper>Italija) *[[Tomaž Planina]] (jamski) *[[Boža Pleničar]] *[[Zora Plešnar]] (1925-2021) *[[Tanja Plevnik]] *[[Valentina Počkaj]] *[[Alja Podgornik]] *[[Dušan Podgornik]] *[[Janez Podnar]] *[[Rafael Podobnik]] *[[Matej Podrekar]] (naravoslovni) *[[Ana Pogačar]] *[[Kaja Pogačar]]? *[[Josip (Jože) Pogačnik]] (1902-1978) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Ernest Pogorelc|Ernest Pogorel(e)c]] *[[Gregor Pohleven]] *[[Peter Pokorn]] (st.) *[[Peter Pokorn ml.]] *[[Florijan Poljšak]] *[[Marko Polutnik]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Robert Potokar]] *[[Stane Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Sandra Požun]] *[[Gregor Preac]] *[[Primož Predalič]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Urša Premik]] *[[Nina Premk]] *[[Ferdo Premru]] *[[Andrej Prešeren]] *[[Matjaž Prešeren]] *[[Jakob Prešern]] *[[Vitomir Pretnar]] *[[Pia Prezelj]] *[[Marko Prezelj]] *[[Andrej Prijatelj]] *[[Jaka Prijatelj]] *[[Edvard Primožič|Edvard (Edo) Primožič]] *[[Nada Primožič]] *[[Boris Prinčič]] *[[Josko Prinčič]] *[[Jože Pristavec]] *[[Martin Prosen]] *[[Marko Pršina]] *[[Jurij Puc]] *[[Boštjan Pucelj]] *[[Janez Avguštin Puhar|Janez (Avguštin) Puhar]] *[[Mitja Puhar]] *[[Maruša Puhek]] *[[Janez Pukšič]] *[[Benka Pulko]] *[[Nastja Pungračič]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Smiljan Pušenjak]] *[[Matej Pušnik]] ==R== *[[Bojan Radin]] *[[Gregor Radonjič]] *[[Sandi Radovan]] *[[Bojan Radovič]] *[[Vekoslav Rajh]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Uroš Ravbar]] *[[Andreja Ravnak]] *[[Janko Ravnik]] *[[Klemen Razinger]] *[[Aljoša Rebolj]] *[[Aleksander Remec]] *[[Jela Repič]] *[[Marjan Richter]] (podvodni) *[[Avgusta Rihar|Avgusta (Gusti) Rihar]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Tatjana Rodošek]] *[[Ana Roj]] *[[Uroš Rojc]] *[[Daniel Rojšek]] Danč *[[Peter Rombo]] *[[Matic Romih]] *[[Mladen Romih]] *[[Aleš Rosa]] *[[Lucija Rosc]] *[[Igor Rosina, fotograf]] *[[Martin Rotovnik]] *[[Goran Rovan]] *[[Nik Rovan]] *[[Samo Rovan]] *[[Martin Rovšček]] *[[Davorin Rovšek]] *[https://valentinrozman.si Valentin Rozman] *[[Zoran Rožič]] *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] *[[Matej Rupel]] *[[Bojan Rupnik]] *[[Jože Rupnik]] *[[Matjaž Rus]] *[[Jadran Rusjan]] *[[Matjaž Rušt]] *[[Dušan Rutar]]? *[https://sites.google.com/view/koljarudasphotography/home Kolja Rudaš] == S == *[[Oton Sadar]] *[[Katarina Sadovski]] *[[Eva Sajovic]] *[[Bojan Salaj]] *[[Boris Salobir]] *[[Gregor Salobir]] *[[Blaž Samec]] *[[Denis Sarkić]] *[[Ajda Schmidt]] *[[Erno Sebastian]] *[[Gregor Sečen]] *[[Damijan Sedevčič]] *[[Nataša Segulin]] *[[Boštjan Selinšek]] *[[Bojan Senjur]] *[[Janez Sever]] *[[Nina Sever]] *[[Olja Simčič Jerele]] *[[Slobodan Simič-Sime]] *[[Jelka Simončič]] *[[Vlastja Simončič]] *[[Janko Simonič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Matej Sitar]] *[[Nadja Skale]] *[[Tomaž Skale]] *[[Vinko Skale]] *[[Janko Skerlep]] *[[Ana Skobe]] *[[Peter Skoberne]] *[[Vili Skok]] *[[Klemen Skubic]] *[[Niko Sladič]] *[[Bor Slana]] *[[Silvo Slapar]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maja Slavec]] *[[Alenka Slavinec]] *[[Klavdij Sluban]] *[[Ana Sluga]] *Borut Sluga *Dejan Sluga (galerist) *[[Marjan Smerke]] *[[Katja Smolar]] *[[Slavko Smolej]] *[[Tina Smrekar]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Albert Staržik]]? *[[Katarina Staut]] *France Stele (1934-2011) *France Stele (*1955) *[[Bojan Stepančič]] *[[Nicefor Stepančič]] *[[Jošt Stergaršek]] *[[Marjan Stojko]] *[[Tone Stojko]] *[[Simon Stojko Falk]] *[[Fran Stres]] *[[Boris Strmšek]] *[[Simon Strnad]] *[[Jurij Struna]] *[[Lado Stružnik]] *[[Jože Suhadolnik]] ==Š== *[[Maks Šeber]] *[[Edi Šelhaus]] *[[Julijana Šelhaus]] *[[Bojan Šenet]] *[[Marjan Šenica]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Vinko Šeško]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Smiljan Šiška]] *[[Maja Šivec]] *[[Franc Šivic]] *[[Špela Šivic]] *[[Igor Škafar]] *[[Tone Škarja]] *[[Dušan Škerlep]] *[[Fedor Škerlep]] *[[Miha Škerlep]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Primož Škof]] *Tadej Škofic (arhitekturni) *[[Danilo Škofič]] *[[Špela Škulj]] *[[Josip Šlajmer]] *(Iztok Šmajs - Muni) *[[Viktor Šmid]] *[[Matija Šircelj]] (astronomski) *[[Bojan Šnut]] *[[Nino Špacapan]] *[[Luka Šparl]] (naravoslovni) *[[Božo Štajer]] *[[Matej Štalcer]] *[[Tone Štamcar]] *[[Urban Štebljaj]] *[[Dominik Šteiner]] *[[Jana Štok]]? *[[Jendo Štoviček]] *[[Aleksander štokelj|Aleksander Štokelj]] *[[Jane Štravs]] *[[Darja Štravs Tisu]] *[[Jože Štucin]] *[[Andrej Štular]]? *[[Milan Štupar]] *[[Anton Šušteršič]] *[[Jernej Šušteršič]] *[[Miloš Švabić]]? *[[Cveto Švigelj]] ==T== *[[Boštjan Tacol]] *[[Vanja Tajnšek]] *[[Andrej Tarfila]] *[[Matjaž Tančič]] *[[Teotim Logar Zorn]] *[[Tjaša Gnezda]] *[[Boštjan Tacol]] *[[Janez Tarman]] *[[Bogo Tavčar]] *[[Darjo Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Vinko Tavčar]] *[[Franc Temelj]] *[[Alenka Teran Košir]]? *[[Simon Tihec]] *[[Robert Tisnikar]] *[[Blaž Tišler]] *[[Matej Tomažin]] *[[Tomaž Tomažin]] *[[Nika Tomažinčič]] *[[Matija Tomc (fotograf)]] *([[Davorin Tome]] - naravoslovni) *[[Stanko Tominšek]] (planinski) *[[Bojana Tomše]] *[[Ivan Tomše]] *[[Sanja Tošić]] *[[Anton Tratnik]] *[[Jernej Trnkoczy]] *[[Ubald Trnkoczy]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Dare Trobec]] *[[Rok Tržan]] *[[Brane Tuma]] *[[Branko Turin]] *[[Tom Turk]] (podvodni) ==U== * [[Aleksander Uderman]] * [[Peter Uhan]] *[[Nejc Urankar]] *[[Gorazd Uršič]] *[[Brane Usenik]] ==V== *[[Aleksandra Vajd]] *[[Lovro Vakselj]] *[[Boris Valenčič]] *Ivan Varl *[[Maja Vauda]] *[[Živa Vaukan]] *[[Tadej Vaukman]] *[[Alenka Veber]] *[[Vinko Vedlin]] *[[Tomaž Velechovsky]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Luc Velikonja|Luc(ijan) Velikonja]] ? *[[Ciril Velkovrh]] *[[Petra Vencelj]] *[[Slavko Vengar]] *Tim Vengust *[[Marjan Verč]] *[[Neta Vergan]] *[[Metka Vergnion]] *[[Tanja Verlak]] *[[Fran Vesel]] *[[Žare Veselič]] *[[Franjo Veselko]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Viktor Vičič]] *[[Damijan Vidic]] *[[Leon Vidic, fotograf]] *[[Mitja Vidmar]] *[[Stane Vidmar (fotograf)]] *[[Alenka Vidrgar]] *[[Anton Vilar]] *[[Borut Vild]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Franci Virant]] *[[Zdenka Vetrovec]] *[[Samo Vidic]] *[[Zoran Vidrih]] *? Vilhar *[[Jaka Vinšek]] *[[Žiga Virc]] *[[Andrej Viršček]] *[[Stanko Viršek|Stanko (Stane) Viršek]] *[[Vlado Vivod]] *[[Janez Vlachy]] *[[Andrej Vodopivec]] *[[Voranc Vogel]] *[[Boris Voglar]] *[[Marko Vogrič (fotograf)|Marko Vogrič]] *[[Zdenko Vogrič]] *[[Martin Vogrič Dežman]] *[[Zoran Vogrinčič]] *[[Andrej Voje]] *[[Tomaž Vojvoda]] *[[Davorin Volavšek]] *[[Tjaša Volčič]] *[[Karl Vouk]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Tomaž Vrabič]] *[[Matej Vranič]] *[[Jože Vrč]] *[[Virginia Vrecl]] (''arhitekturna'') *[[Matjaž Vrečko]] *[[Franjo Vršič]] *[[Fran Vršnak]] *[[Drago Vuica]] ==W== *[[Dunja Wedam]] *[[Matjaž Wenzel]] ==Z== *[[Jožica Zafred]] *[[Uroš Zagožen]] *[[Brane Zalar]] *[[Jožef Zalar]] *[[Sonja Zalar Bizjak]] *Janez Zalaznik *[[Matej Zalokar]] *[[Petra Zalokar]] *[[Simon Zamar]] *[[Igor Zaplatil]] *[[Marjan Zaplatil]] *[[Marko Zaplatil]] *[[Ana Zavadlav]] *[[Metod Zavadlav|Metod Zavadlav]] *[[Viljem Zavadlav]] *[[Danijel Zavratnik]] *[[Smiljan Zavrtanik]] *[[Jožef Zazula]] *[[Aleš Zdešar]] *[[Miro Zdovc|Miro(slav) Zdovc]] *[[Ana Zibelnik]] *[[Stanko Zidar]] (&sin [[Orlando Zidar]]) *[[Cveto Zlate]] *[[Manja Zore]] *[[Matic Zorman]] *[[Janez Zrnec]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Dani Zupan]] *[[Viljem Zupanc]] *[[Blaž Zorko]] *[[Primož Zorko]] *[[Branko Zorovič]] *[[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] *[[Milijan Zupančič]] *[[Šimen Zupančič]] *[[Andreja Zupanec Bajželj]] *[[Dejan Zvonar]] *[[Žiga Zwitter]] ==Ž== *[[Špela Žabkar]] *[[Brane Žalar]] *[[Janez Žalig]] *[[Peter Žargi]] *[[Anton Žbogar]] *[[Rajko Žbogar]] *[[Jože Žerjal]] *[[Katja Žerko]] *[[Nada Žgank]] *[[Aleš Žiberna]] *[[Alojzij Žibert|Alojz(ij) Žibert]] *[[Damjan Žibert]] *[[Antonio Živkovič]] *[[Borut Živulović]] *[[Srdjan Živulović]] *[[Žiga Živulović]] *[[Rok Žlebnik]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Aljaž Žnidaršič]] *[[Tadej Žnidarčič]] *[[Joco Žnidaršič]] *[[Jože Žnidaršič-List|Jože Žnidaršič - List]] (1890 -?) *[[Jože Žnidaršič - Bajčk]] (1925-2021) *[[Julijan Žnidaršič]]? *[[Matjaž Žnidaršič]] *[[Nina Žnideršič]] *[[Metka Žulič]] *[[Rebeka Žvagen]] *[[Anton Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|fotografov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi|*]] 34pii8itixsrfugyfn435q1qwmpuzzr Tromostovje 0 65633 6740707 6563685 2026-08-22T08:56:02Z G-Cup 10746 /* Zgodovina */ 6740707 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge| |image=Tromostovje from below.jpg |caption=Pogled na Tromostovje z reke [[Ljubljanica|Ljubljanice]] |bridge_name=Tromostovje |locale=[[Ljubljana]], [[Slovenija]] |carries=za pešce |crosses=[[Ljubljanica]] |open=1842; 1932 |below= |design=[[Ločni most]] |length= |width= |extra = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_partof = [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]] | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1643 1643] }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Tromostovje | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009 | refšt=398 | občina = Ljubljana | locmapin = Ljubljana-center | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 3 |lat_seconds = 4.32 |lat_direction = N | long_degrees= 14 |long_minutes = 30 | long_seconds= 22.3194 |long_direction = E | coord_display = inline,title | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane }} }} '''Tromostovje''' je kompleks kamnitega mostu in dveh dodanih betonskih brvi za pešce v [[Ljubljana|Ljubljani.]] Premostitve so zgrajene čez [[reka|reko]] [[Ljubljanica|Ljubljanico]] na ključni točki mesta ob zavoju reke pod grajskim gričem med Prešernovim trgom in Stritarjevo. Tromostovje je bilo 28. julija 2021 uvrščeno, kot del vodne osi mesta, na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref> == Zgodovina == [[File:Tromostovje napis.jpg|thumb|left|Napis v latinščini na vzvodni strani osrednjega mostu: »Nadvojvodu Francu Karlu. 1842. Mesto.«]] Že zgodaj, še pred [[Ljubljana#Zgodovina|srednjeveško Ljubljano]] so brodili čez Ljubljanico na mestu, kjer reko danes premošča Tromostovje. V listini iz leta 1280 je - prvič po antiki - omenjen leseni ''Stari most'', ki je bil zaradi poti proti Štajerski in Gorenjski najbolj pomemben prehod čez Ljubljanico. Povezoval je današnji [[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] z nasproti ležečim levim bregom. Do mostu je do potresa 1895 vodila ozka Špitalska ulica (danes [[Stritarjeva ulica]]), kasneje poimenovana po dobrodelnem zavodu, ki ga je ustanovila kraljica [[Elizabeta Ogrska]] in je prvič omenjen leta 1326. Del zavoda je bila ena najstarejših ljubljanskih cerkva, cerkev sv. Elizabete, zgrajena leta 1345. V 16. st. sta v njej pridigala tudi [[Primož Trubar]] in [[Jurij Dalmatin]]. ''Stari most'' - medtem zaradi [[Zgodnji most, Ljubljana|Zgornjega mostu]] preimenovan v ''Spodnji most'' - je leta 1657 uničil požar in je bil nadomeščen z novim, znova lesenim - ''Novim mostom''. Na njem so ob straneh postavili prodajne barake, sredi mostu pa je ob ograji stalo razpelo, ki naj bi varovalo most pred nesrečo. Leta 1796 je bil križ odstranjen in je zdaj shranjen pri vrhu stopnišča pred vhodom v cerkev Marijinega Oznanjenja - [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Frančiškansko cerkvijo]]. [[Slika:Album_Ljubljana_po_potresu_leta_1895_(27).jpg|thumb|left|250px|Špitalski most po Ljubljanskem potresu 1895; most še vedno stoji kot osrednji izmed mostov Tromostovja.]] Leta 1842 je bil na mestu starega lesenega mosta, ki je postal nevaren, zgrajen [[kamniti most|kamniti]] [[Špitalski most]] (arhitekt [[Giovanni Picco]]), ki je bil uradno poimenovan ''Francov most'' ali ''most nadvojvode Franca'' po takratnemu [[nadvojvoda|nadvojvodu]] Franc Karlu. To je danes spodnji del (do ograje) srednjega mostu Tromostovja. Pred gradnjo je mesto odkupilo manjšo hišo na dostopu na most, ki jo je bilo treba porušiti zaradi ustrezne umestitve novega mostu. Na ta način je bil razširjen tudi trg pred mostom. Most je bil zgrajen iz kamnitih kvadrov gliniškega apnenca, zavarovan je bil z litoželezno ograjo in je precej polepšal trg. Takrat Marijin (danes [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernov trg]]) še ni bil odprt proti severu z Miklošičevo cesto. Na obeh straneh so ga zapirale stavbe tik ob Ljubljanici in je bil bolj zaključen prostor kot je danes. Zaradi [[ljubljanski potres 1895|velikega potresa leta 1895]] je bila Ljubljana deležna znatne [[denar]]ne podpore države pri obnovi mesta. Tako so načrtovali, da bodo povečali kapaciteto Špitalskega mostu, ki je dobro prestal potres. Prostor so rabili zaradi nove tramvajske proge. Toda širitvena dela so čakala na čas po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], denar pa je izpuhtel. Dela so začeli šele deset let po koncu vojne. Izpeljan je bil natečaj, na katerem so sodelovali številni arhitekti Plečnikove šole. Projekt povečanja Špitalskega mostu so zaupali [[Jože Plečnik|Plečniku]], ki je ugotovil, da je obstoječi most v zelo dobrem stanju in bi ga bilo neracionalno podirati, zato je naredil načrt za dva nova mostova za pešce (brvi), nove, enotne [[balustrada|balustradne]] ograje za vse robove in mostove ter povezave s spodnjo teraso nad reko. Plečnik je z novimi betonskimi ograjami preoblikoval stari most in [[nabrežje]] okoli mostov. ''Trimostje'' so poimenovali Tromostovje (trije mostovi). Leta 1992 so Tromostovje pod nadzorom spomeniške službe temeljito obnovili. Zamenjali so razpadajoče balustrade, razen v spodnji etaži, in utrdili betonski brvi ter prenovili vse instalacije. Septembra 2007 pa je bilo območje zaprto za ves motorni promet. Pred tem so čez srednji most imeli do 1958 speljano tramvajsko progo in kasneje mestne avtobusne proge št. ''2, 10, 11, 13'' in ''20''. Tromostovje je kraj, kjer se križata dve urbanistični osi Ljubljane: vodna os in prečna os [[Ljubljanski grad]]-[[Rožnik]]. Plečnik je križišče poti poudaril z mostovi. Podobno se blizu Zoisove piramide srečata os, ki vodi mimo Križank proti grajskemu griču in pot iz Krakovega ter zakrivljena linija vzdolž reke, ki od Špice do zapornic spremlja Plečnikovo urejanje mestnega pritličja. Tromostovje je ključni del Plečnikovih izbranih del na listi UNESCO. == Tehnične značilnosti == [[File:Gente a Lubiana (13885857592).jpg|thumb|left|Fotografski utrinek dogajanja na srednjem mostu iz leta 2014]] [[Slika:Ljubljanica (3).JPG|thumb|250 px|Pogled na ločno konstrukcijo dolvodnega mostu]] Srednji most je dvoločna konstrukcija s srednjim opornikom iz rezanega kamna. Prečni prerez je bil v osnovi 6,14 m z dvema pločnikoma po 1,88 m, ob izgradnji obeh novih mostov za pešce pa tlakovan in namenjen motornemu prometu in tramvaju. Most I. za pešce je ločna betonska konstrukcija razpetine 23,15 m s prečnim prerezom 3,90 m. Most III. za pešce (brv) je prav tako ločna betonska konstrukcija, razpetine 23,80 m in prečnega prereza 3,90 m. Ob njem je bilo zgrajeno tudi stopnišče za dostop na spodnjo teraso nabrežja Ljubljanice. Obe brvi, nikoli namenjeni za vozila, sta bili odprti za promet aprila 1932. Dela je izvajala [[Stavbna družba d. d.]] iz Ljubljane. Balustre, kandelabre in simbolne gobice so odlivali v Cementninarstvu Curk. == Upodobitve == * Model mostu je razstavljen v Mini-Europe v [[Bruselj|Bruslju]]. * 23. januarja 2012, ob praznovanju 140. obletnice rojstva Jožeta Plečnika, je bila slika Tromostovja predstavljena kot uradna prilagoditev logotipa Google (Doodle) v Sloveniji. == Viri == * [[Silvester Kopriva]], Ljubljana skozi čas, Založba Borec, 1989, {{cobiss|id=14030080 }} * Priloge iz projektov, Zgodovinski arhiv Ljubljane * [[Gojko Zupan]], Tromostovje, Arhitekt Jože Plečnik, Vodnik po spomenikih, 2007. str. 79, ISBN 978-961-6420-29-7 ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]] * [[seznam mostov v Ljubljani]] * [[Seznam mostov na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.burger.si/Ljubljana/Mostovi_Tromostovje.htm Burger.si] * http://ljubljana.info/sights/triple-bridge/ * [http://www.visitljubljana.si/si/ogledi-izleti/znamenitosti/1821/detail.html Visitljubljana.si] * {{RKD|398}} {{Ljubljana}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} [[Kategorija:Mostovi v Ljubljani]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] [[Kategorija:Mostovi čez Ljubljanico]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]] 5z175459fltue64ntwef99sl7uapzdv Seznam bosansko-hercegovskih politikov 0 67374 6740567 6738115 2026-08-21T17:52:08Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6740567 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi: [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[Seznam generalov Oboroženih sil Bosne in Hercegovine]]) {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fikret Abdić]] ("Babo") *[[Elvira Abdić-Jelenović]] *[[Irfan Ajanović]] *[[Mirnes Ajanović]] *[[Mile Akmadžić]] *([[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]) *[[Tugomir Alaupović]] *[[Nisim Albahari]] *[[Alija Alijagić]] *[[Fazli Alikalfić]] *Judah Alkalaj *[[Sven Alkalaj]] *[[Ivo Andrić-Lužanski]] *[[Filip Andrić]] *([[Ivo Andrić]]) *[[Mato Andrić]]  *V. Andrić *[[Zdenko Antunović]] *[[Tarik Arapčić]] *[[Damir Arnaut]] *([[Andrija Artuković]]) *[[Amir Avdić]] *[[Sead Avdić]] == B == *[[Anto Babić]] (zgodovinar) *[[Ljubo Babić (politik)]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Marko Bagarić]] *[[Slavo Bago]] *[[Dimitrije Bajalica]] *[[Mirko Baković]] *[[Jozo Bakrač]] *[[Mirko Banjac]] *[[Luka Banović]] *[[Jusuf Barčić]] ? *[[Safvet-beg Bašagić]]  *[[Rade Bašić]] *[[Boško Baškot]] *[[Mirko Batinić]] *[[Denis Bećirović]] *[[Muhamed Beganović]] *[[Jure Begić]] *[[Muhidin Begić]] *[[Alija Begović]] *([[Vlajko Begović]]) *[[Alija Behmen]] *[[Beriz Belkić]] *[[Ivan Bender]] *[[Muhamed Berberović]] *[[Alfred Bergman]] *[[Selim Bešlagić]] *[[Vjekoslav Bevanda]] *[[Edhem Bičakčić]] *[[Slobodan Bijelić]] *[[Stojan Bjelajac]] *[[Drago Blagojević]]    *[[Marko Blagojević|Marko/Mirko Blagojević]] *[[Ivica Blažević]] *[[Mate Boban]] *[[Džemal Bijedić]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Emerik Blum]] *[[Dragan Bogdanić]] *[[Bogić Bogičević]] *[[Miodrag Bogićević]] *[[Milorad Bojović]] *[[Franjo Boras]] *[[Srećko Boras]] *[[Branislav Borenović]] *[[Semiha Borovac]] *[[Boro Bosić]] *[[Mladen Bosić]] *[[Bilal Bosnić]] (?) *[[Brano Bosnić]] *[[Mladen Bošković]] *[[Rade Bošnjak]] *[[Dragan Božanić]] *[[Lidija Bradara]] *[[Bogomir Brajković]] *[[Nedžad Branković]] *[[Ivan Brigić]] *[[Hasan Brkić]] - Aco *[[Josip Brkić]] *[[Milenko Brkić]] *[[Esad Brković]] *[[Jusuf Bubica]] *[[Željko Budimir]] *[[Živko Budimir]] *[[Marija Buhač]] *[[Pero Bukejlović]] *[[Perica Bundalo]] *[[Didak Buntić]] - ''"hercegovački Mojsije"'' *Stefan Burian *[[Mahmut Bušatlija]] *[[Vaso Butozan]] == C == *[[Karel Cankar|Karlo Cankar]] *[[Esad Cerić]] *Mustafa ef. Cerić *[[Selmo Cikotić]] *[[Igor Crnadak]] *[[Vaso Crnogorčević]] * [[Željka Cvijanović]] *[[Nikola Cvijetić]] == Č == *[[Stanislav Čaćo]] *[[Edhem Čamo]]? *[[Aljoša Čampara]] *[[Avdo Čampara]] *Mehmed Džemaludin ef. Čaušević *[[Sead Čaušević]] *[[Admir Čavalić]] *[[Marinko Čavara]] *[[Dragan Čavić]] *[[Savo Čečur]] *[[Hiba Čehajić]] *[[Osman Čehajić]] *[[Ferid Čengić]] *[[Hasan Čengić]] *[[Muhamed Čengić]] *[[Josip Čižinski]] (ps. Milan Gorkić) *[[Đorđe Čokorilo]] *[[Bariša Čolak]] *[[Božidar Čolaković]] *[[Rodoljub Čolaković|Rodoljub "Roćko" Čolaković]] *[[Dragan Čović]] *[[Jovanka Čović]] *[[Predrag Čović]]  *[[Branko Čubrilović]] *[[Nedeljko Čubrilović]] *([[Vaso Čubrilović]]) *([[Veljko Čubrilović]]) *[[Fehim Čurčić]] *[[Vojko Čvrkić]] == Ć == *(Nikola Ćabrinovič) *[[Smailaga Ćemalović]] *Ćeman *([[Hamdija Ćemerlić]]) *Mehmed-beg Ćemerlić *[[Marko Ćeranić]] *[[Husein Husaga Ćišić]] *[[Miroslav Ćorić]] *[[Svetozar Ćorović]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Zdenko Ćosić]] *[[Fehim ef. Ćurčić]] == D == *[[Draško Dalić]] *[[Branko Damjanac]] *[[Uglješa Danilović]] *[[Šemsudin Dedić]] *Jefto Dedijer *[[Zijad Deljo]] *[[Fikret Dervišević]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Danilo Dimović]] *[[Nijaz Dizdarević]] *[[Raif Dizdarević]] *[[Rešad Dizdarević]] *[[Milorad Dodik]] *[[Petar Dodik]] *[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] *[[Anto Domić]] *[[Ilija Došen]] *[[Fadil Drina]] *([[Atif Dudaković]]) *[[Ratomir Dugonjić|Rato(mir) Dugonjić]] *[[Milan Dunović]] *[[Nijaz Duraković]] *[[Jasmin Duvnjak]] *[[Šefik Džaferović]] *N. Džamonja *[[Šahbaz Džihanović]] *[[Šefkija Džiho]] *[[Aleksandar Džombić]] == Đ == *[[Stjepan Đaković]] *[[Mirsad Đapo]] *[[Branko Đerić]] *[[Osman Đikić]] *[[Gojko Đogo]] *[[Dragan Đokanović]] *[[Dženan Đonlagić]] *[[Petar Đokić]] *[[Neven Đukić]] *[[Milutin Đurašković]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Blažo Đuričić]] == E == *[[Branko Ekret]] *[[Jasmin Emrić]] *S. Eraković ? *[[Nikola Erceg]]  == F == *[[Salih Fejić]] *[[Mersud Ferizović]] *Ahmet Fetahagić *[[Ilija Filipović]] *[[Karlo Filipović]] *[[Muhamed Filipović]]? * [[Nikola Filipović]] *[[Safet Filipović]] *[[Sulejman Filipović]] *[[Jakob Finci]] * [[Ali-beg Firdus]] (Alibeg Firdus) *[[Edin Forto]] *[[Emir Frašto]]     == G == *[[Vaso Gačić]] *[[Vladimir Gaćinović]] *[[Rajko Gagović]] *[[Rade Galeb]] *[[Ale Galić]] *[[Jure Galić]] *[[Miralem Galijašević]] *[[Ejup Ganić]] *[[Mirza Ganić]] *[[Miroslav Gavrić]] *[[Halid Genjac]] *[[Šefkija Gluhić]] *[[Srebrenka Golić]] *[[Branko Golub]] *Mustafa Golubić *[[Milan Gorkić]] (pravo ime [[Josip Čižinski]]/Josef Čižinský) *[[Feliks Gorski]] *[[Vukota Govedarica]] *[[Kata Govorušić]] *[[Hasan Grabčanović]] *(Trifko Grabež) *[[Željka Grabovac Cvijanović]] *[[Husein-kapetan Gradaščević]] *[[Anđelko Grahovac]] *[[Šćepan Grđić]] *[[Vasilij Grđić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Dušan Grk]] *[[Kosta Grubačić]] *[[Josip Grubeša]] *[[Bego Gutić]] == H == *[[Fatima Hadžialić]] *[[Izmir Hadžiavdić]] *[[Hakija Hadžić]] (1883-1953) *[[Izet Hadžić]] *[[Muhamed Hadžić]] *[[Nedžad Hadžić]] *R. Hadžidamjanović *[[Huso Hadžidedić]] *[[Muhamed Hadžijahić]] *[[Jamila Hadžimustafić]] *[[Bakir Hadžiomerović]] *[[Ibrahim Hadžiomerović]] *[[Ahmet Hadžipašić]] *[[Sabira Hadžović]] *[[Safet Halilović]] *[[Salem Halilović]] *[[Sanjin Halimović]] *[[Muhidin Hamamdžić]] *[[Midhat Haračić]] *[[Vahid Hećo]] *[[Zukan Helez]] *[[Mugdin Herceg]] *[[Adem Hercegovac]] *[[Nevenko Hercog]] *[[Franjo Herljević]] *[[Atif Hodžić]] *[[Esad Horozić]] *[[Halidbeg Hrasnica]] *[[Avdo Humo]] *[[Munib Husejnagić]] == I == *[[Muhamed Ibrahimpašić]] *[[Jasmin Imamović]] *[[Muhamed Imamović]] *([[Valentin Inzko]]) *[[Ramo Isak]] *[[Fadil Islamović]] *[[Mladen Ivanić]] *[[Jerko Ivanković Lijanović]] *[[Mladen Ivanković Lijanović]] *[[Ivan Ivić]] *[[Branko Ivković]] *[[Alija Izetbegović]] *[[Bakir Izetbegović]] == J == *[[Jovo Jakšić]] *[[Rade Jakšić]] *[[Sreten Jakšić]] *Jakub-Paša Bošnjak *[[Sead Jamakosmanović]] *[[Krsto Jandrić]] *[[Bajazit Jašarević]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Ante Jelavić]] *Vjekoslav Jelavić *[[Kažimir Jelčić]] *[[Jelena]] - kraljica *[[Julijan Jelenić]] *[[Milan Jelić]] *[[Ivo Jerkić]] *[[Željko Jerkić]] *[[Amer Jerlagić]] *M. Jojkić *[[Živko Jošilo]]? *[[Stanislav Jovanić]] *([[Isa Jovanović]]) *[[Ivo Miro Jović]] *[[Ivan Jozić]] *[[Velimir Jukić]] *[[Amra Junuzović-Kaljić]] *[[Niko Jurinčić]] *[[Zvonko Jurišić]] *[[Zlatko Jušić]] == K == *[[Rasim Kadić]] *[[Esed Kadrić]] *[[Drago Kalabić]] *[[Dragan Kalinić]] *[[Ante Kamenjašević]] *[[Hajrudin Kapetanović|Hajrudin (Hajro) Kapetanović]] *[[Izudin Kapetanović]] *[[Čedo Kapor]] *[[Momir Kapor]] *[[Osman Karabegović]] *[[Radovan Karadžić]] *[[Sonja Karadžić-Jovičević]] *[[Mario Karamatić]] *[[Hamdija Karamehmedović]] *[[Siniša Karan]] *[[Zlatan Karavdić]] *[[Benjamina Karić]] *[[Enes Karić]] *[[Rajko Kasagić]] *[[Anton Kasipović]] *[[Fuad Kasumović]] *[[Mirsad Kebo]] *[[Dušan Kecmanović]] *[[Nenad Kecmanović]] *[[Vojislav "Đedo" Kecmanović]] *[[Muhamed Kešetović]] *[[Milivoje Kićanović]] *[[Dragan Kijac]] *[[Siniša Kisić]] *[[Marijan Klaić]] *[[Gojko Kličković]] *[[Zlatan Klokić]] *[[Stjepan Kljujić]] *[[Pavo Kobaš]] *[[Petar Kočić]] *[[Ljubo Kojo]] *[[Predrag Kojović]] *[[Zlatan Kokić]] *[[Rudi Kolak]] *[[Nikola Koljević]] *[[Jasmin Komić]] *[[Ivo Komšić]] *[[Željko Komšić]] *[[Elmedin Konaković|Elmedin (Dino) Konaković]] *[[Abdulah Konjicija]] *[[Dario Kordić]] *[[Sakib Korkut]] *[[Dragutin Kosovac]] - "Braco" *[[Staša Košarac]] *[[Desa Koštan]] *[[Nikola Kotle]] *[[Elvira Kovač]] *[[Dušanka Kovačević]] *[[Ljubo Kovačević]] *[[Milovan Kovačević - Mićo]] *[[Nikola Kovačević]] (1894-1979) *[[Muhammed Kozadra]] *[[Dušan Kozić]] *[[Franjo Kožul]] *[[Borislav Krajina]] *[[Momčilo Krajišnik]] *[[Muhamed Kreševljaković]] *([[Andrija Krešić]]) *[[Borjana Krišto]] *[[Jozo Križanović]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Zdravko Krsmanović]] *[[Uroš Krulj]] *[[Džafer Kulenović|Džafer (beg) Kulenović]] *[[Mesud Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Skender Kulenović]] *[[Kulin ban]] *[[Ibrahim Ibro Kulin]] *[[Esad ef. Kulović]] *[[Hamdija Kulović]] *[[Ismet Kumalić]] *[[Vojo Kuprešanin]] *[[Husnija Kurt]] *[[Mustafa Kurtović]]  *[[Šukrija Kurtović]] *[[Todo Kurtović]] == L == *[[Zlatko Lagumdžija]] *[[Denis Lasić]] *[[Viktor Lasić]] *[[Jakov Lastrić]] *[[Đorđe Latinović]] *[[Lazar Latinović]]? *Đ. Lazarević *[[Todor Lazarević]] *[[Miro Lazović]] *[[Fatima Leho]] *[[Refik Lendo]] *[[Tahir Lendo]] *[[Hamdija Lipovača]] *[[Sabid Lipović]] *Savatije Ljubibratić *[[Drago Ljubičić]] *[[Božo Ljubić]] *[[Mariofil Ljubić]] *[[Frano Ljubić]] *[[Irfan Ljubijankić]] *[[Tatjana Ljujić-Mijatović]] *[[Sreten Lopandić]] *[[Josip Lovrenović]] *[[Ljiljana Lovrić]] *[[Ivo Lozančić]] *[[Niko Lozančić]] *[[Dragan Lukač]] *[[Sreten Lukić]] *[[Vladimir Lukić]] == M == *[[Omer Macić]] *[[Danko Madunić]] *Ibrahim ef. Maglajlić *[[Šefket Maglajlić]] *[[Seid Maglajlija]] *[[Melika Mahmutbegović]] *[[Petar Majić]] *[[Dušanka Majkić]] *[[Dane Malešević]] *J(ovan?) Malić *[[Nikola Mandić]] *[[Zoran Mandlbaum]] *[[Nikola Mandić]] *[[Pašaga Mandžić]] - Murat *[[Nada Manojlović]] *[[Olga Marasović]] (por. Danilović) *[[Ignjat Marić]] *[[Jozo Marić]] *[[Hajra Marjanović|Hajr(ij)a Marjanović]] *[[Jovan Marjanović]] -Joco *[[Slobodan Marjanović]] *[[Mato Markotić]] *([[Ante Marković]]) *[[Ivan Marković - Irac]] *[[Pero Marković]] *[[Grgo Martić]] *[[Juraj Martinović]] *[[Tomislav Martinović]] *[[Hamo Masleša]] *[[Veselin Masleša]] *[[Novak Mastilović]] *[[Damir Mašić]] *[[Mijo Matanović]] *[[Ilija Materić]] *[[Božidar Matić]] *[[Darko Matijašević]] *[[Ivan Matuzović]] *[[Antun Mavrak]] - Kerber *[[Srđan Mazalica]] *[[Drago Mažar]] *[[Josip Mažar - Šoša]] *[[Savo Medan]] *[[Meho Mehičić]] *H. Mehmedagić *[[Amra Mehmedić]] *[[Besim Mehmedić]] *[[Dragan Mektić]] *[[Josip Merdžo]] *[[Munir Mesihović]] *[[Rusmir Mesihović]] *[[Mahir Mešalić]] *[[Ademaga Mešić]] *[[Mićo Mićić]] *[[Spomenka Mičić]] *[[Milanko Mihaljica]] *[[Svetozar Mihajlović]] *[[Mirko Mihaljević]] *[[Niko Mihaljević]] *[[Cvijetin Mijatović]] - Majo *[[Dunja Mijatović]] *[[Dragan Mikerević]] *[[Anđelko Mikulić]] *[[Branko Mikulić]] *[[Milan Miličević]] *Petar Milić *[[Siniša Milić]] *[[Brano Miljuš]] *[[Simo Miljuš]] *[[Goran Milojević]] *[[Smiljka Milojević]] *[[Savo Minić]] *Derviš-beg Miralem *[[Stevo Mirjanić]] *[[Željko Mirjanić]] *[[Vaso Miskin]] - Crni *[[Vojin Mitrović]] *[[Uzeir Mlivo]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Milutin Morača]] *[[Fuad Muhić]] *[[Mustafa Mujezinović]] *[[Enes Mujić]] *[[Mustafa Mulalić]] *[[Džemal Muminagić]] *[[Hasan Muratović]] *[[Fikret Musić]] *[[Zahid Mustajbegović]] *[[Abdulah Mutapčić]] *[[Asim-beg Mutevelić]] *[[Mustaj-beg Mutevelić]] == N == *[[Mario Nenadić]] *[[Nenad Nešić]] *[[Božo Nikolić]] *[[Nermin Nikšić]] *[[Zijad Nišić]] *Ž. Nježić *[[Franc Novak]] *[[Grujo Novaković]] *[[Fadil Novalić]] *[[Mevludin Nuhodžić]] == O == *[[Salko Obhođaš]] *[[Željko Obradović]] *[[Aida Obuća]] *[[Ševkija Okerić]] *[[Emir Oković]] *[[Ante Omazić]] *[[Marijan Oršolić]] *[[Salko Oruč]] *[[Stjepan Ostoja]] *[[Mirko Ostojić]] * [[Stjepan Ostojić|Stjepan II. Ostojić]] * [[Stjepan Tomaš Ostojić]] == P == *[[Miodrag Pajić]] *[[Ferdo Palac]] *[[Mustafa Pamuk]] *[[Milan Pantić]] *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] *[[Borislav Paravac]] *[[Mustafa Pašić]] *[[Marko Pavić]] *[[Nermin Pećanac]] *[[Josip Pejaković]] *[[Mirko Pejanović]] *[[Vasa Pelagić]] *[[Jure Pelivan]] *[[Stipe Pelivan]] *[[Marina Pendeš]] *[[Davor Perinović]] *[[Nikola Perišić]] *[[Mile Perković]] *([[Leposava Lepa Perović]]) *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Ivo Pilar]]? *[[Obrad Piljak]] *[[Nezir Pivić]] *[[Ibrahim Pjanić]] *[[Biljana Plavšić]] *[[Muhidin Pleh]] *[[Fikret Plevljak]] *[[Sifet Podžić]] *[[Lavoslav Polić]] *[[Nedžad Polić]] *[[Nikola Poplašen]] *[[Ismet Popovac]] *[[Draško Popović]] *[[Oskar Potiorek]] *[[Hakija Pozderac]] *[[Hamdija Pozderac]] *[[Nurija Pozderac]] *[[Davor Pranjić]] *[[Sanela Prašović-Gadžo]] *[[Hasan Paša Predojević]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *([[Ognjen Prica]]) *[[Srđan Prica]] *[[Stanko Primorac]] - Ćane *[[Boro Princip]] *([[Gavrilo Princip]]) *[[Jadranko Prlić]]  *[[Hamid Pršeš]] *[[Đuro Pucar]] - Stari *[[Svetozar Pudarić]] *[[Atif Purivatra]]? == R == *[[Živko Radišić]] *[[Desnica Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Igor Radojičić]] *[[Fahrudin Radončić]] *R. Radulović *[[Marina Raguš]] *[[Martin Raguž]] *[[Slaven Raguž]] *[[Mićo Rakić]] *[[Mustafa Ramić]] *[[Rijad Raščić]] *[[Ante Raštegorac]] *[[Stevo Rauš]] *[[Enver Redžić]] *[[Edina Rešidović]] *[[Borko Reljić]] *[[Milanko Renovica]] *[[Lejla Rešić]] *[[Nediljko Rimac]]  *[[Ali-paša Rizvanbegović]] *[[Slavko Rodić]] *[[Husein Rošić]] *[[Mustafa Ružnić]] == S == *[[Hamid Ekrem Sahinović]] *[[Bedrudin Salčinović]] *[[Izudin Saračević]] *[[Asim Sarajlić]]/Sarajlija *[[Mirsad Sarić]] *[[Murad Sarić]] *[[Stephan Sarkotić von Lovćen]] (''Stjepan Sarkotić'') *[[Milenko Savanović]] *Adalbert Schek (''Adalbert Šek'') *Halil? Seferović *[[Mustafa Sefo]] *[[Sana Selihović]] *[[Salko Selman]] *[[Haris Silajdžić]] *[[Samir Silajdžić]] *J. Simić *[[Mirko Simić]] *[[Miodrag Simović]] *[[Abdulah Skaka]] *[[Pero Skopljak]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Darja Softić Kadenić]] *Džemal Sokolović *[[Gazi Ferhad-paša Sokolović]] *[[Mehmed Paša Sokolović]] *[[Ibrahim Spahić]] *Fehim ef. Spaho *[[Mehmed Spaho]] *[[Milan Srškić]] *[[Josip Stadler]] *[[Dragiša Stanivuković|Dragiša "Draško" Stanivuković]] *[[Milovan Stanković]] *[[Nenad Stevandić]] *[[Radovan Stijačić]] *[[Miladin Stjepanović]]   *[[Mladen Stojanović]] *[[Nikola Stojanović]] *P. Stokanović *[[Velimir Stojnić]] *[[Edin Subašić]] *[[Ante Sučić]] *[[Muhamed Sudžuka]] *[[Jakub Suljkanović]] *[[Jozo Sunarić]] == Š == *[[Muhamed Šaćirbegović]] (Muhamed "Mo" Sacirbey) *[[Nedžib Šaćirbegović]] *[[Mirsad Šahinović]] *[[Vehid Šahinović]] *Sulejman ef. [[Šarac]] *[[Zaim Šarac]] *Edin Šarčević *[[Ibrahim Šarić]] *[[Ivan Šarić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Ibrahim Šator]] *[[Vlado Šegrt]] *[[Ahmet Šehović]] *[[Senad Šepić]] *[[Ilija Šimić]] *[[Akif Šeremet]] *([[Vojislav Šešelj]]) *[[Vladimir Šojić]] *[[Milan Škoro]] *[[Jovo Šmitran]] *[[Atanasije Šola]] *[[Vojislav Šola]] *[[Vladimir Šoljić]] *[[Nikola Špirić]] *([[Josip Štadler]]) *([[Gojko Šušak]]) == T == *[[Ivo Tadić]] *[[Marko Tadić]] *[[Ognjen Tadić]] *[[Simo Tadić]] *[[Arif Tanović]] *[[Zoran Tegeltija]] *[[Adnan Terzić]] *[[Redžo Terzič]] *[[Sulejman Tihić]] *[[Sejfudin Tokić]] *Stjepan III. Tomašević *[[Stanko Tomić]] *Osman Topal-paša *[[Momir Tošić]] *[[Mitar Trifunović]] "Učo" *[[Ana Trišić Babić]] *[[Jelena Trivić]] *[[Neđo Trninić]] *[[Bisera Turković]] *[[Spasoje Tuševljak]] *Stjepan Tvrtko I. *Stjepan Tvrtko II. Tvrtković == U == *[[Gojko Ubiparip]]  *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Nihad Uk]]   *[[Zagorka Umićević]] *[[Bahrija Umihanić]] *[[Nazif Uruči]] *[[Milan Uzelac]] *[[Uglješa Uzelac]] == V == *Marjan Varešanin *[[Anđelko Vasić]] *[[Dušan Vasiljević]] *[[Mirsad Veladžić]] *[[Rudo Vidović]] *[[Zora Vidović]] *[[Hazim Vikalo]] *([[Salih Vilajetović]] - vodja odpora proti avstrijski okupaciji Bosne 1878) *[[Osman Vilović]] *[[Ivo Vincetić]] *[[Bojan Vipotnik]] *[[Radovan Višković]] *[[Nemanja Vlatković]] *[[Atanasije Vojislavić Šola]]  *[[Mirko Vranić (JLA)]] *[[Dragan Vrankić]] *[[Ante Vrdoljak]] *[[Božidar Vučurević]] *[[Todor Vujasinović]] - Toša *[[Zdenko Vukić]] *[[Krunoslav Vuković]] * [[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Jusuf Zajkić]] *[[Emina Zajmović]] *[[Mirsad Zaimović]] *[[Suad Zeljković]] *[[Muhamed Zlatar]] *[[Adem Zolj]] *[[Vinko Zorić]] *[[Željana Zovko]] *[[Branko Zrno]] *[[Krešimir Zubak]] *[[Adil Zulfikarpašić]] *[[Denis Zvizdić]] == Ž == * [[Milovan Žanić]] *[[Grujica Žarković]] *[[Izet Žigić]] *[[Milorad Živković]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami bosanskohercegovskih osebnosti|Politiki]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski politiki|*]] tkwwoqbria4u3zg93rgum16qm3w46ve 6740587 6740567 2026-08-21T18:18:44Z Borhan 229011 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-44996-51|~2026-44996-51]] ([[User talk:~2026-44996-51|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-32552-67|~2026-32552-67]] 6734778 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi: [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[Seznam generalov Oboroženih sil Bosne in Hercegovine]]) {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fikret Abdić]] ("Babo") *[[Elvira Abdić-Jelenović]] *[[Irfan Ajanović]] *[[Mirnes Ajanović]] *[[Mile Akmadžić]] *([[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]) *[[Tugomir Alaupović]] *[[Nisim Albahari]] *[[Alija Alijagić]] *[[Fazli Alikalfić]] *Judah Alkalaj *[[Sven Alkalaj]] *[[Ivo Andrić-Lužanski]] *[[Filip Andrić]] *([[Ivo Andrić]]) *[[Mato Andrić]]  *V. Andrić *[[Zdenko Antunović]] *[[Tarik Arapčić]] *[[Damir Arnaut]] *([[Andrija Artuković]]) *[[Amir Avdić]] *[[Sead Avdić]] == B == *[[Anto Babić]] (zgodovinar) *[[Ljubo Babić (politik)]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Marko Bagarić]] *[[Slavo Bago]] *[[Dimitrije Bajalica]] *[[Mirko Baković]] *[[Jozo Bakrač]] *[[Mirko Banjac]] *[[Luka Banović]] *[[Jusuf Barčić]] ? *[[Safvet-beg Bašagić]]  *[[Rade Bašić]] *[[Boško Baškot]] *[[Mirko Batinić]] *[[Denis Bećirović]] *[[Muhamed Beganović]] *[[Jure Begić]] *[[Muhidin Begić]] *[[Alija Begović]] *([[Vlajko Begović]]) *[[Alija Behmen]] *[[Beriz Belkić]] *[[Ivan Bender]] *[[Muhamed Berberović]] *[[Alfred Bergman]] *[[Selim Bešlagić]] *[[Vjekoslav Bevanda]] *[[Edhem Bičakčić]] *[[Slobodan Bijelić]] *[[Stojan Bjelajac]] *[[Drago Blagojević]]    *[[Marko Blagojević|Marko/Mirko Blagojević]] *[[Ivica Blažević]] *[[Mate Boban]] *[[Džemal Bijedić]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Emerik Blum]] *[[Dragan Bogdanić]] *[[Bogić Bogičević]] *[[Miodrag Bogićević]] *[[Milorad Bojović]] *[[Franjo Boras]] *[[Srećko Boras]] *[[Branislav Borenović]] *[[Semiha Borovac]] *[[Boro Bosić]] *[[Mladen Bosić]] *[[Bilal Bosnić]] (?) *[[Brano Bosnić]] *[[Mladen Bošković]] *[[Rade Bošnjak]] *[[Dragan Božanić]] *[[Lidija Bradara]] *[[Bogomir Brajković]] *[[Nedžad Branković]] *[[Ivan Brigić]] *[[Hasan Brkić]] - Aco *[[Josip Brkić]] *[[Milenko Brkić]] *[[Esad Brković]] *[[Jusuf Bubica]] *[[Željko Budimir]] *[[Živko Budimir]] *[[Marija Buhač]] *[[Pero Bukejlović]] *[[Perica Bundalo]] *[[Didak Buntić]] - ''"hercegovački Mojsije"'' *Stefan Burian *[[Mahmut Bušatlija]] *[[Vaso Butozan]] == C == *[[Karel Cankar|Karlo Cankar]] *[[Esad Cerić]] *Mustafa ef. Cerić *[[Selmo Cikotić]] *[[Igor Crnadak]] *[[Vaso Crnogorčević]] * [[Željka Cvijanović]] *[[Nikola Cvijetić]] == Č == *[[Stanislav Čaćo]] *[[Edhem Čamo]]? *[[Aljoša Čampara]] *[[Avdo Čampara]] *Mehmed Džemaludin ef. Čaušević *[[Sead Čaušević]] *[[Admir Čavalić]] *[[Marinko Čavara]] *[[Dragan Čavić]] *[[Savo Čečur]] *[[Hiba Čehajić]] *[[Osman Čehajić]] *[[Ferid Čengić]] *[[Hasan Čengić]] *[[Muhamed Čengić]] *[[Josip Čižinski]] (ps. Milan Gorkić) *[[Đorđe Čokorilo]] *[[Bariša Čolak]] *[[Božidar Čolaković]] *[[Rodoljub Čolaković|Rodoljub "Roćko" Čolaković]] *[[Dragan Čović]] *[[Jovanka Čović]] *[[Predrag Čović]]  *[[Branko Čubrilović]] *[[Nedeljko Čubrilović]] *([[Vaso Čubrilović]]) *([[Veljko Čubrilović]]) *[[Fehim Čurčić]] *[[Vojko Čvrkić]] == Ć == *(Nikola Ćabrinovič) *[[Smailaga Ćemalović]] *Ćeman *([[Hamdija Ćemerlić]]) *Mehmed-beg Ćemerlić *[[Marko Ćeranić]] *[[Husein Husaga Ćišić]] *[[Miroslav Ćorić]] *[[Svetozar Ćorović]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Zdenko Ćosić]] *[[Fehim ef. Ćurčić]] == D == *[[Draško Dalić]] *[[Branko Damjanac]] *[[Uglješa Danilović]] *[[Šemsudin Dedić]] *Jefto Dedijer *[[Zijad Deljo]] *[[Fikret Dervišević]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Danilo Dimović]] *[[Nijaz Dizdarević]] *[[Raif Dizdarević]] *[[Rešad Dizdarević]] *[[Milorad Dodik]] *[[Petar Dodik]] *[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] *[[Anto Domić]] *[[Ilija Došen]] *[[Fadil Drina]] *([[Atif Dudaković]]) *[[Ratomir Dugonjić|Rato(mir) Dugonjić]] *[[Milan Dunović]] *[[Nijaz Duraković]] *[[Jasmin Duvnjak]] *[[Šefik Džaferović]] *N. Džamonja *[[Šahbaz Džihanović]] *[[Šefkija Džiho]] *[[Aleksandar Džombić]] == Đ == *[[Stjepan Đaković]] *[[Mirsad Đapo]] *[[Branko Đerić]] *[[Osman Đikić]] *[[Gojko Đogo]] *[[Dragan Đokanović]] *[[Dženan Đonlagić]] *[[Petar Đokić]] *[[Neven Đukić]] *[[Milutin Đurašković]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Blažo Đuričić]] == E == *[[Branko Ekret]] *[[Jasmin Emrić]] *S. Eraković ? *[[Nikola Erceg]]  == F == *[[Salih Fejić]] *[[Mersud Ferizović]] *Ahmet Fetahagić *[[Ilija Filipović]] *[[Karlo Filipović]] *[[Muhamed Filipović]]? * [[Nikola Filipović]] *[[Safet Filipović]] *[[Sulejman Filipović]] *[[Jakob Finci]] * [[Ali-beg Firdus]] (Alibeg Firdus) *[[Edin Forto]] *[[Emir Frašto]]     == G == *[[Vaso Gačić]] *[[Vladimir Gaćinović]] *[[Rajko Gagović]] *[[Rade Galeb]] *[[Ale Galić]] *[[Jure Galić]] *[[Miralem Galijašević]] *[[Ejup Ganić]] *[[Mirza Ganić]] *[[Miroslav Gavrić]] *[[Halid Genjac]] *[[Šefkija Gluhić]] *[[Srebrenka Golić]] *[[Branko Golub]] *Mustafa Golubić *[[Milan Gorkić]] (pravo ime [[Josip Čižinski]]/Josef Čižinský) *[[Feliks Gorski]] *[[Vukota Govedarica]] *[[Kata Govorušić]] *[[Hasan Grabčanović]] *(Trifko Grabež) *[[Željka Grabovac Cvijanović]] *[[Husein-kapetan Gradaščević]] *[[Anđelko Grahovac]] *[[Šćepan Grđić]] *[[Vasilij Grđić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Dušan Grk]] *[[Kosta Grubačić]] *[[Josip Grubeša]] *[[Bego Gutić]] == H == *[[Fatima Hadžialić]] *[[Izmir Hadžiavdić]] *[[Hakija Hadžić]] (1883-1953) *[[Izet Hadžić]] *[[Muhamed Hadžić]] *[[Nedžad Hadžić]] *R. Hadžidamjanović *[[Huso Hadžidedić]] *[[Muhamed Hadžijahić]] *[[Jamila Hadžimustafić]] *[[Bakir Hadžiomerović]] *[[Ibrahim Hadžiomerović]] *[[Ahmet Hadžipašić]] *[[Sabira Hadžović]] *[[Safet Halilović]] *[[Salem Halilović]] *[[Sanjin Halimović]] *[[Muhidin Hamamdžić]] *[[Midhat Haračić]] *[[Vahid Hećo]] *[[Zukan Helez]] *[[Mugdin Herceg]] *[[Adem Hercegovac]] *[[Nevenko Hercog]] *[[Franjo Herljević]] *[[Atif Hodžić]] *[[Esad Horozić]] *[[Halidbeg Hrasnica]] *[[Avdo Humo]] *[[Munib Husejnagić]] == I == *[[Muhamed Ibrahimpašić]] *[[Jasmin Imamović]] *[[Muhamed Imamović]] *([[Valentin Inzko]]) *[[Ramo Isak]] *[[Fadil Islamović]] *[[Mladen Ivanić]] *[[Jerko Ivanković Lijanović]] *[[Mladen Ivanković Lijanović]] *[[Ivan Ivić]] *[[Branko Ivković]] *[[Alija Izetbegović]] *[[Bakir Izetbegović]] == J == *[[Jovo Jakšić]] *[[Rade Jakšić]] *[[Sreten Jakšić]] *Jakub-Paša Bošnjak *[[Sead Jamakosmanović]] *[[Krsto Jandrić]] *[[Bajazit Jašarević]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Ante Jelavić]] *Vjekoslav Jelavić *[[Kažimir Jelčić]] *[[Jelena]] - kraljica *[[Julijan Jelenić]] *[[Milan Jelić]] *[[Ivo Jerkić]] *[[Željko Jerkić]] *[[Amer Jerlagić]] *M. Jojkić *[[Živko Jošilo]]? *[[Stanislav Jovanić]] *([[Isa Jovanović]]) *[[Ivo Miro Jović]] *[[Ivan Jozić]] *[[Velimir Jukić]] *[[Amra Junuzović-Kaljić]] *[[Niko Jurinčić]] *[[Zvonko Jurišić]] *[[Zlatko Jušić]] == K == *[[Rasim Kadić]] *[[Esed Kadrić]] *[[Drago Kalabić]] *[[Dragan Kalinić]] *[[Ante Kamenjašević]] *[[Hajrudin Kapetanović|Hajrudin (Hajro) Kapetanović]] *[[Izudin Kapetanović]] *[[Čedo Kapor]] *[[Momir Kapor]] *[[Osman Karabegović]] *[[Radovan Karadžić]] *[[Sonja Karadžić-Jovičević]] *[[Mario Karamatić]] *[[Hamdija Karamehmedović]] *[[Siniša Karan]] *[[Zlatan Karavdić]] *[[Benjamina Karić]] *[[Enes Karić]] *[[Rajko Kasagić]] *[[Anton Kasipović]] *[[Fuad Kasumović]] *[[Mirsad Kebo]] *[[Dušan Kecmanović]] *[[Nenad Kecmanović]] *[[Vojislav "Đedo" Kecmanović]] *[[Muhamed Kešetović]] *[[Milivoje Kićanović]] *[[Dragan Kijac]] *[[Siniša Kisić]] *[[Marijan Klaić]] *[[Gojko Kličković]] *[[Zlatan Klokić]] *[[Stjepan Kljujić]] *[[Pavo Kobaš]] *[[Petar Kočić]] *[[Ljubo Kojo]] *[[Predrag Kojović]] *[[Zlatan Kokić]] *[[Rudi Kolak]] *[[Nikola Koljević]] *[[Jasmin Komić]] *[[Ivo Komšić]] *[[Željko Komšić]] *[[Elmedin Konaković|Elmedin (Dino) Konaković]] *[[Abdulah Konjicija]] *[[Dario Kordić]] *[[Sakib Korkut]] *[[Dragutin Kosovac]] - "Braco" *[[Staša Košarac]] *[[Desa Koštan]] *[[Nikola Kotle]] *[[Elvira Kovač]] *[[Dušanka Kovačević]] *[[Ljubo Kovačević]] *[[Milovan Kovačević - Mićo]] *[[Nikola Kovačević]] (1894-1979) *[[Muhammed Kozadra]] *[[Dušan Kozić]] *[[Franjo Kožul]] *[[Borislav Krajina]] *[[Momčilo Krajišnik]] *[[Muhamed Kreševljaković]] *([[Andrija Krešić]]) *[[Borjana Krišto]] *[[Jozo Križanović]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Zdravko Krsmanović]] *[[Uroš Krulj]] *[[Džafer Kulenović|Džafer (beg) Kulenović]] *[[Mesud Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Skender Kulenović]] *[[Kulin ban]] *[[Ibrahim Ibro Kulin]] *[[Esad ef. Kulović]] *[[Hamdija Kulović]] *[[Ismet Kumalić]] *[[Vojo Kuprešanin]] *[[Husnija Kurt]] *[[Mustafa Kurtović]]  *[[Šukrija Kurtović]] *[[Todo Kurtović]] == L == *[[Zlatko Lagumdžija]] *[[Denis Lasić]] *[[Viktor Lasić]] *[[Jakov Lastrić]] *[[Đorđe Latinović]] *[[Lazar Latinović]]? *Đ. Lazarević *[[Todor Lazarević]] *[[Miro Lazović]] *[[Fatima Leho]] *[[Refik Lendo]] *[[Tahir Lendo]] *[[Hamdija Lipovača]] *[[Sabid Lipović]] *Savatije Ljubibratić *[[Drago Ljubičić]] *[[Božo Ljubić]] *[[Mariofil Ljubić]] *[[Frano Ljubić]] *[[Irfan Ljubijankić]] *[[Tatjana Ljujić-Mijatović]] *[[Sreten Lopandić]] *[[Josip Lovrenović]] *[[Ljiljana Lovrić]] *[[Ivo Lozančić]] *[[Niko Lozančić]] *[[Dragan Lukač]] *[[Sreten Lukić]] *[[Vladimir Lukić]] == M == *[[Omer Macić]] *[[Danko Madunić]] *Ibrahim ef. Maglajlić *[[Šefket Maglajlić]] *[[Seid Maglajlija]] *[[Melika Mahmutbegović]] *[[Petar Majić]] *[[Dušanka Majkić]] *[[Dane Malešević]] *J. Malić *[[Nikola Mandić]] *[[Zoran Mandlbaum]] *[[Nikola Mandić]] *[[Pašaga Mandžić]] - Murat *[[Nada Manojlović]] *[[Olga Marasović]] (por. Danilović) *[[Ignjat Marić]] *[[Jozo Marić]] *[[Hajra Marjanović|Hajr(ij)a Marjanović]] *[[Jovan Marjanović]] -Joco *[[Slobodan Marjanović]] *[[Mato Markotić]] *([[Ante Marković]]) *[[Ivan Marković - Irac]] *[[Pero Marković]] *[[Grgo Martić]] *[[Juraj Martinović]] *[[Tomislav Martinović]] *[[Hamo Masleša]] *[[Veselin Masleša]] *[[Novak Mastilović]] *[[Damir Mašić]] *[[Mijo Matanović]] *[[Ilija Materić]] *[[Božidar Matić]] *[[Darko Matijašević]] *[[Ivan Matuzović]] *[[Antun Mavrak]] - Kerber *[[Srđan Mazalica]] *[[Drago Mažar]] *[[Josip Mažar - Šoša]] *[[Savo Medan]] *[[Meho Mehičić]] *H. Mehmedagić *[[Amra Mehmedić]] *[[Besim Mehmedić]] *[[Dragan Mektić]] *[[Josip Merdžo]] *[[Munir Mesihović]] *[[Rusmir Mesihović]] *[[Mahir Mešalić]] *[[Ademaga Mešić]] *[[Mićo Mićić]] *[[Spomenka Mičić]] *[[Milanko Mihaljica]] *[[Svetozar Mihajlović]] *[[Mirko Mihaljević]] *[[Niko Mihaljević]] *[[Cvijetin Mijatović]] - Majo *[[Dunja Mijatović]] *[[Dragan Mikerević]] *[[Anđelko Mikulić]] *[[Branko Mikulić]] *[[Milan Miličević]] *Petar Milić *[[Siniša Milić]] *[[Brano Miljuš]] *[[Simo Miljuš]] *[[Goran Milojević]] *[[Smiljka Milojević]] *[[Savo Minić]] *Derviš-beg Miralem *[[Stevo Mirjanić]] *[[Željko Mirjanić]] *[[Vaso Miskin]] - Crni *[[Vojin Mitrović]] *[[Uzeir Mlivo]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Milutin Morača]] *[[Fuad Muhić]] *[[Mustafa Mujezinović]] *[[Enes Mujić]] *[[Mustafa Mulalić]] *[[Džemal Muminagić]] *[[Hasan Muratović]] *[[Fikret Musić]] *[[Zahid Mustajbegović]] *[[Abdulah Mutapčić]] *[[Asim-beg Mutevelić]] *[[Mustaj-beg Mutevelić]] == N == *[[Mario Nenadić]] *[[Nenad Nešić]] *[[Božo Nikolić]] *[[Nermin Nikšić]] *[[Zijad Nišić]] *Ž. Nježić *[[Franc Novak]] *[[Grujo Novaković]] *[[Fadil Novalić]] *[[Mevludin Nuhodžić]] == O == *[[Salko Obhođaš]] *[[Željko Obradović]] *[[Aida Obuća]] *[[Ševkija Okerić]] *[[Emir Oković]] *[[Ante Omazić]] *[[Marijan Oršolić]] *[[Salko Oruč]] *[[Stjepan Ostoja]] *[[Mirko Ostojić]] * [[Stjepan Ostojić|Stjepan II. Ostojić]] * [[Stjepan Tomaš Ostojić]] == P == *[[Miodrag Pajić]] *[[Ferdo Palac]] *[[Mustafa Pamuk]] *[[Milan Pantić]] *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] *[[Borislav Paravac]] *[[Mustafa Pašić]] *[[Marko Pavić]] *[[Nermin Pećanac]] *[[Josip Pejaković]] *[[Mirko Pejanović]] *[[Vasa Pelagić]] *[[Jure Pelivan]] *[[Stipe Pelivan]] *[[Marina Pendeš]] *[[Davor Perinović]] *[[Nikola Perišić]] *[[Mile Perković]] *([[Leposava Lepa Perović]]) *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Ivo Pilar]]? *[[Obrad Piljak]] *[[Nezir Pivić]] *[[Ibrahim Pjanić]] *[[Biljana Plavšić]] *[[Muhidin Pleh]] *[[Fikret Plevljak]] *[[Sifet Podžić]] *[[Lavoslav Polić]] *[[Nedžad Polić]] *[[Nikola Poplašen]] *[[Ismet Popovac]] *[[Draško Popović]] *[[Oskar Potiorek]] *[[Hakija Pozderac]] *[[Hamdija Pozderac]] *[[Nurija Pozderac]] *[[Davor Pranjić]] *[[Sanela Prašović-Gadžo]] *[[Hasan Paša Predojević]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *([[Ognjen Prica]]) *[[Srđan Prica]] *[[Stanko Primorac]] - Ćane *[[Boro Princip]] *([[Gavrilo Princip]]) *[[Jadranko Prlić]]  *[[Hamid Pršeš]] *[[Đuro Pucar]] - Stari *[[Svetozar Pudarić]] *[[Atif Purivatra]]? == R == *[[Živko Radišić]] *[[Desnica Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Igor Radojičić]] *[[Fahrudin Radončić]] *R. Radulović *[[Marina Raguš]] *[[Martin Raguž]] *[[Slaven Raguž]] *[[Mićo Rakić]] *[[Mustafa Ramić]] *[[Rijad Raščić]] *[[Ante Raštegorac]] *[[Stevo Rauš]] *[[Enver Redžić]] *[[Edina Rešidović]] *[[Borko Reljić]] *[[Milanko Renovica]] *[[Lejla Rešić]] *[[Nediljko Rimac]]  *[[Ali-paša Rizvanbegović]] *[[Slavko Rodić]] *[[Husein Rošić]] *[[Mustafa Ružnić]] == S == *[[Hamid Ekrem Sahinović]] *[[Bedrudin Salčinović]] *[[Izudin Saračević]] *[[Asim Sarajlić]]/Sarajlija *[[Mirsad Sarić]] *[[Murad Sarić]] *[[Stephan Sarkotić von Lovćen]] (''Stjepan Sarkotić'') *[[Milenko Savanović]] *Adalbert Schek (''Adalbert Šek'') *Halil? Seferović *[[Mustafa Sefo]] *[[Sana Selihović]] *[[Salko Selman]] *[[Haris Silajdžić]] *[[Samir Silajdžić]] *J. Simić *[[Mirko Simić]] *[[Miodrag Simović]] *[[Abdulah Skaka]] *[[Pero Skopljak]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Darja Softić Kadenić]] *Džemal Sokolović *[[Gazi Ferhad-paša Sokolović]] *[[Mehmed Paša Sokolović]] *[[Ibrahim Spahić]] *Fehim ef. Spaho *[[Mehmed Spaho]] *[[Milan Srškić]] *[[Josip Stadler]] *[[Dragiša Stanivuković|Dragiša "Draško" Stanivuković]] *[[Milovan Stanković]] *[[Nenad Stevandić]] *[[Radovan Stijačić]] *[[Miladin Stjepanović]]   *[[Mladen Stojanović]] *[[Nikola Stojanović]] *P. Stokanović *[[Velimir Stojnić]] *[[Edin Subašić]] *[[Muhamed Sudžuka]] *[[Jakub Suljkanović]] *[[Jozo Sunarić]] == Š == *[[Muhamed Šaćirbegović]] (Muhamed "Mo" Sacirbey) *[[Nedžib Šaćirbegović]] *[[Mirsad Šahinović]] *[[Vehid Šahinović]] *Sulejman ef. [[Šarac]] *[[Zaim Šarac]] *Edin Šarčević *[[Ibrahim Šarić]] *[[Ivan Šarić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Ibrahim Šator]] *[[Vlado Šegrt]] *[[Ahmet Šehović]] *[[Senad Šepić]] *[[Ilija Šimić]] *[[Akif Šeremet]] *([[Vojislav Šešelj]]) *[[Vladimir Šojić]] *[[Milan Škoro]] *[[Jovo Šmitran]] *[[Atanasije Šola]] *[[Vojislav Šola]] *[[Vladimir Šoljić]] *[[Nikola Špirić]] *([[Josip Štadler]]) *([[Gojko Šušak]]) == T == *[[Ivo Tadić]] *[[Marko Tadić]] *[[Ognjen Tadić]] *[[Simo Tadić]] *[[Arif Tanović]] *[[Zoran Tegeltija]] *[[Adnan Terzić]] *[[Redžo Terzič]] *[[Sulejman Tihić]] *[[Sejfudin Tokić]] *Stjepan III. Tomašević *[[Stanko Tomić]] *Osman Topal-paša *[[Momir Tošić]] *[[Mitar Trifunović]] "Učo" *[[Ana Trišić Babić]] *[[Jelena Trivić]] *[[Neđo Trninić]] *[[Bisera Turković]] *[[Spasoje Tuševljak]] *Stjepan Tvrtko I. *Stjepan Tvrtko II. Tvrtković == U == *[[Gojko Ubiparip]]  *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Nihad Uk]]   *[[Zagorka Umićević]] *[[Bahrija Umihanić]] *[[Nazif Uruči]] *[[Milan Uzelac]] *[[Uglješa Uzelac]] == V == *Marjan Varešanin *[[Anđelko Vasić]] *[[Dušan Vasiljević]] *[[Mirsad Veladžić]] *[[Rudo Vidović]] *[[Zora Vidović]] *[[Hazim Vikalo]] *([[Salih Vilajetović]] - vodja odpora proti avstrijski okupaciji Bosne 1878) *[[Osman Vilović]] *[[Ivo Vincetić]] *[[Bojan Vipotnik]] *[[Radovan Višković]] *[[Nemanja Vlatković]] *[[Atanasije Vojislavić Šola]]  *[[Mirko Vranić (JLA)]] *[[Dragan Vrankić]] *[[Ante Vrdoljak]] *[[Božidar Vučurević]] *[[Todor Vujasinović]] - Toša *[[Zdenko Vukić]] *[[Krunoslav Vuković]] * [[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Jusuf Zajkić]] *[[Emina Zajmović]] *[[Mirsad Zaimović]] *[[Suad Zeljković]] *[[Muhamed Zlatar]] *[[Adem Zolj]] *[[Vinko Zorić]] *[[Željana Zovko]] *[[Branko Zrno]] *[[Krešimir Zubak]] *[[Adil Zulfikarpašić]] *[[Denis Zvizdić]] == Ž == * [[Milovan Žanić]] *[[Grujica Žarković]] *[[Izet Žigić]] *[[Milorad Živković]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami bosanskohercegovskih osebnosti|Politiki]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski politiki|*]] 1zdab1h0iyx808eusl0qvvaa0wv28ob Seznam kitajskih politikov 0 68087 6740757 6735859 2026-08-22T10:23:45Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6740757 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Bo Gu]] * [[Bo Šilaj]] (Bo Xilai) * Bo Yibo == C == * [[Caj Hesen]] * [[Cao Rulin]] * [[Cen Čunšuan]] == CH (Č) == * [[Čang Čun]] * [[Čangsun Vudži]] * [[Čen Boda]] * [[Čen Dušju]] * [[Čen Gongbo]] * [[Čen Tančju]] * [[Čen Šiljan]] * [[Čen Ji]] * [[Čen Jun]] * [[Čeong Fatt Tdze]] *[[Qin Gang]] (Čin Gang) * [[Čjang Kajšek]] (Džjang Džješi) * [[Ču Čjubaj]] == D == * [[Daj Li]] * [[Deng Jingčao]] (Deng Yingchao) * [[Deng Šjaoping]] (Deng Xiaoping) * [[Dong Bivu]] (Dong Biwu) * [[Dou Šjan]] * [[Džang Čunčjao]] * [[Džu De]] (Zhu De) * Džu Rongdži (Zhu Rongji) == F == * [[Feng Juhsjang]] =? Feng Guodžang/Feng Kuočang == G == * [[Gao Gang]] (Kao Kang) * [[Gu Mu]] == H == * [[Han Dženg]] * [[Hang Jau]] * [[Hu Čunhua]] * [[Hu Hanmin]] * [[Hu Džintao]] * [[Hu Džueven]] * [[Hu Čjaomu]] * [[Hu Čuili]] * [[Hu Jaobang]] * [[Hua Guofeng]] * [[Huang Džu]] == J (DŽ) == * [[Dži Pengfej]] * [[Džja Čunvang]] * [[Džjang Čing]] * [[Džjang Čuing]] * [[Džjang Dzemin]] == K == * [[Kang Šeng]] * [[Kang Jouvej]] == L == * [[Li Čjang]] * [[Li Da]] * [[Li Dadžao]] * [[Li Dešeng]] * [[Li Yuanchao]] ([[Li Juančao]])  * [[Li Kečjang]] * [[Li Lisan]] * [[Li Peng]] * [[Li Ruihuan]] * [[Li Tiejing]] * [[Li Šiannjan]] * [[Li Juanhong]] * [[Lin Bjao]] * [[Lin Boču]] (Lin Boqu) * [[Lin Sen]] * [[Li Veihan]] * [[Li Džanšu]] * [[Li Dzongren]] * [[Li Vejhan]] * [[Lju Bočeng]] * [[Lju Čih]] * [[Lju He]] * [[Lju Šaoči]] * [[Lu Dzongju]] * [[Luo Ronghuan]] * [[Luo Džanglong]] == M == * [[Mao Cetung]] == N == * [[Ngapoi Ngavang Džigme]] == P == * [[Peng Dehuaj]] * [[Peng Šudži]] * [[Peng Džen]] == Q (Č) == * [[Ču Čjubaj]] * [[Qin Gang]] == R == * [[Rong Yiren]] == S == * [[Sajfuding Ajdzedzi]] (Sejpidin) * [[Song Čingling]] (Sung Čingling) * [[Song Ping]] (1917-2026) * [[Song Renqiong]] * [[Ši Cuntong]] * [[Sun Čunlan]] * [[Sun Ke]] * [[Sun Jatsen]] == T == * [[Tan Pingšan]] * [[Tuan Čidžui]] == U == * [[Ulanhu]] (Mongol) == W (V) == * [[Van Li]] ([[Wan Li]]) * [[Vang Anši]] * [[Vang Čisan]] * [[Vang Hebo]] * [[Vang Hongven]] * [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]] * [[Wang Qishan]] * [[Vang Džingvei]] * [[Vang Huning]] * [[Vang Ming]] * [[Vang Džen]] * [[Vei Guočing]] * [[Vei Džing]] * [[Ven Džjabao]] * [[Vu Banguo]] * [[Vu De]] * [[Vu Guišjan]] == X (Š) == * [[Ši Džinping]] * Ši Šuančjan? * [[Šiang Jing]] * [[Šjang Džongfa]] * [[Šje Džuedzaj]] * [[Šu Deheng]] (1890–1990) * [[Šu Šičang]] == Y (J) == * Jang Čengvu? * [[Jao Venjuan]] * [[Jao Jilin]] * [[Jang Šangkun]] * [[Jang Šjufeng]] * [[Čen Jongui]] * [[Ju Čjuli]] * [[Juan Šikaj]] == ZH (DŽ) == * [[Džang Bodžun]] * [[Džang Dzuolin]] * [[Džang Džjandži]] * [[Džang Gaoli]] * [[Džang Guotao]] * [[Džang Tajlei]] * [[Džang Ventjan]] (Zhang Wentian) * [[Džao Cangbi]] * [[Džao Dzijang]] * [[Džao Vendžuan]] * [[Džou Enlaj]] * [[Džou Fohaj]] * [[Džou Džjanren]] * [[Džou Dziči]] * [[Džu De]] * [[Džu Rongdži]] (1928-2026) * [[Zou Jiahua|Dzou Džiahua]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Politiki]] [[Kategorija:Kitajski politiki|*]] 9rr0fodkkbw2dzch5m5qe3w3jrfdico Seznam nemških novinarjev 0 73022 6740639 6674157 2026-08-21T21:31:51Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6740639 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[novinar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Konrad Adam]] *[[Franz Alt]] *[[Jasper Altenbockum]] *[[Günther Anders]] *[[Karl Andree]] *[[Arnfrid Astel]] * [[Rudolf Augstein]] *[[Stefan Aust]] == B == * [[Martin Born]] (1943-2007) *[[Adolf Brand]] *[[Veit-Ulrich Braun]] *[[Henryk Broder|Henryk M. Broder]] (1946) *[[Gerd Bucerius]] (1906-1995) == C == * [[C. W. Ceram]] * [[Matthias Claudius]] * [[Albrecht Prinz von Croy]] == D == *[[Tamara Dietl]] *[[Joseph Dietzgen]] * [[Marion Dönhoff]] (''Marion Hedda Ilse Gräfin von Dönhoff'', 1909–2002) * [[Sammy Drechsel]] * [[Tanja Dückers]] *[[Freimut Duve]] == E == *[[Fritz Eberhard]] *[[Dietrich Eckart]] *[[Heinrich Graf von Einsiedel]] *[[Carolin Emcke]] *[[Anna Engelke]] *[[Paul Ernst (nemški pisatelj)|Paul Ernst]] *[[Hermann Esser]] == F == * [[Wolf Feller]] * [[Sebastian Fitzek]] * [[Karl-Hermann Flach]] * [[Georg Forster]] * [[Frederic Friedel]] *[[Paul Frölich]] == F == * [[Frederic Friedel]] * [[Daniel Funke]] == G == * [[Nina George]] * [[Friedrich Clemens Gerke]] *[[Fritz Gerlich]] *[[Joseph Görres]] * [[Hermann L. Gremliza]] == H == *[[Axel Hacke]] *[[Brigitte Hamann]] * [[Maximilian Harden]] * [[Sylvia von Harden]] * [[Peter Härtling]] * [[Theodor Haubach]] * [[Norbert Haug]] * [[Gaby Hauptmann]] *[[Wolfgang Haus]] * [[Gerd Heidemann]] * [[Ulrike Herrmann]] * [[Werner Höfer]] * [[Klaus Huhn]] == J == * [[Alfred E. Johann]] *[[Wilhelm Jordan]] *[[Tilo Jung]] == K == *[[Anetta Kahane]] *[[Max Kahane]] (1910-2004) *[[Wolfgang Kapp]] * [[Hellmuth Karasek]] * [[Bernhard Kellermann]] * [[Hans Hellmut Kirst]] * [[Egon Erwin Kisch]] * [[Alfred Klaar]] * [[Ernst Klee]] (1942-2013) *[[Victor Klemperer]] *[[Manfred H. Krämer]] * [[Ildikó von Kürthy]] == L == *[[Siegfried Lenz]] *[[Gabriele Lesser]] *[[Guido von List]] *[[Gerhard Löwenthal]] == M == * [[Hede Massing]] *[[Gerhard Matzig]] *[[Karl Megerle]] * [[Wolfgang Menge]] * [[Agnes Miegel]] *[[Armin Mohler]] == N == * [[Rupert Neudeck]] * [[Heinz Neumann]] == O == * [[Alexander Oetker]] * [[Carl von Ossietzky]] == P == * [[Ludwig Pfau]] * [[Reiner Pfeiffer]] *[[Franz Pfemfert]] *[[Ulf Poschardt]] *[[Corinne Pulver]] == Q == * [[Ludwig Quidde]] == R == * [[Gustav Regler]] * [[Bernhard Reichenbach]]? * [[John Retcliffe]] *[[Manfred Reuter]] *[[Eugen Richter]] (1838–1906) * [[Wilhelm Heinrich Riehl]] *[[Klaus Rainer Röhl]] *[[Dagmar Rosenfeld-Lindner]] * [[Lea Rosh]] *[[Gerd Ruge]] *[[Nina Ruge]] == S == * [[Harald Schmautz]] * [[Karl-Eduard von Schnitzler]] * [[Doris Schröder-Köpf]] * [[Alice Schwarzer]] *[[Peter Seewald]] *[[Wolfram Siebeck]] *[[Theo Sommer]] * [[Richard Sorge]] * [[Augustin Souchy]] * [[Axel Springer]] * [[Enno Stahl]] * [[Heinz-Josef Stammel]] == T == *[[Jörg Thadeusz]] *[[Kurt Tucholsky]] == W == * [[Günter Wallraff]] * [[Rüdiger von Wechmar]] * [[Ehm Welk]] * [[Uwe Wolff (novinar)|Uwe Wolff]] == Z == * [[Hans Zehrer]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Novinarji]] [[Kategorija:Nemški novinarji|*]] 480dauwxssi9yevafi3fg67gmz63suv Seznam nemških pravnikov 0 73023 6740626 6673302 2026-08-21T20:12:41Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6740626 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[pravnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Wolfgang Abendroth]] *[[Robert Alexy]] *[[Johannes Althusius]] (1563-1638) *[[Johann August Apel]] == B == * [[Fritz Bauer]] * [[Jacob Friedrich Behrend]] * [[Gunnar Beck]] (1966-) *[[Hellmut Becker]] (1913-1993) *[[Werner Best]] (1903–1989) * [[Karl Binding]] *[[Dieter Blumenwitz]] (1939-2005) * [[Hans-Friedrich Blunck]] *[[Johann Caspar Bluntschli]] *[[Armin von Bogdandy]] *[[Klaus Bonhoeffer]] (1901-1945) * [[Otto Bradfisch]] *[[Lorenz Böllinger]] *[[Frauke Brosius-Gersdorf]] *[[Siegfried Buback]] (umorila RAF 1977) *[[Gerd Bucerius]] (1906-1995) *[[Alfred Büllesbach]] * [[Erwin Bumke]] == C == *[[Julius Leopold von Caprivi]] *[[Ninon Colneric]] == D == * [[Günter von Drenkmann]] * [[Frieder Dünkel]] (1950) == E == * [[Karl Friedrich Eichhorn]] == F == *[[Ernst Fraenkel]] (1898–1975) (nem.-amer. politolog...) *[[Roland Freisler]] == G == * [[Eduard Gans]] * [[Friedrich Heinrich Geffcken]] *[[Manfred Götzl]] == H == * [[Hugo Haase]] *[[Thomas Haldenwang]] *[[Ulrich R. Haltern]] *[[Albert Hänel]] *[[Heinrich Hannover]] * [[Arvid Harnack]] * [[Joseph von Hazzi]] * [[Hans-Joachim Heintze]] (medanrodni) * [[Rolf Dietrich Herzberg]] (1938) * [[Hermann Höcherl]] * [[E.T.A. Hoffmann]] *[[Hermann Höpker-Aschoff]] *[[Peter M. Huber]] == I == * [[Knut Ipsen]] (1935-2022) == J == * [[Georg Jellinek]] (1851-1911) *[[Rudolf von Jhering]] == K == *[[Karl-Hermann Kästner]] (*1946) *[[Klaus Kinkel]] *[[Otto Kirchheimer]] (1905-1965) (nem.-ameriški pravnik in politolog) *[[Paul Kirchhof]] (1943) * [[Armin Knab]] *[[Hans Koch]] *[[Josef Kohler]] *Jürgen Kohler (1953) * [[Joseph Martin Kraus]] == L == *[[Rüdiger Lautmann]] *[[Gerhard Leibholz]] (1901-82) *[[Gottfried Wilhelm Leibniz]] *[[Peter Lerche]] (1928–2016) *[[Hans Achim Litten]] (1903–1938) == M == *[[Horst Mahler]] *[[Werner Maihofer]] (1918-2009) *[[Georg Friedrich von Martens]] *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790-1872) *[[Konrad Maurer]] (1823-1902) *Hans Mayer (1907–2001) * [[Detlev Mehlis]] * [[Georg Michaelis]] * [[Robert von Mohl]] * [[Helmuth James Graf von Moltke]] ([[1907]]-[[1945]]) * [[Albert Mosse]] *[[Gebhard Müller]] == N == * [[Franz Neumann]] (1900-1954) (jud./nem.-amer-švic. politolog...) *[[Georg Nolte]] == O == * [[Oppenheim, Lassa]] * [[L.F.L. Oppenheim]] * [[Ulrich-Dieter Oppitz]] *[[Christian Gerhard Overbeck]] *[[Christian Theodor Overbeck|(Christian) Theodor Overbeck]] == P == *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Hugo Preuß]] (1860-1925) *[[Georg Friedrich Puchta]] * [[Samuel von Pufendorf]] * [[Johann Stephan Pütter]] (1725–1807) == R == * [[Gustav Radbruch]] (1878–1949) * [[Dietrich Rauschning|Dietrich (Guido) Rauschning]] (1931–2023) (medanrodni) * [[Hermann Roesler]] * [[Herbert Rosendorfer]] * Karl von Rotteck? (1775-1840) == S == * [[Friedrich Carl von Savigny]] *[[Fritz W. Scharpf]] (politolog?) * [[Bernhard Schlink]] *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] * [[Carl Schmitt]] (1888-1985) *[[Daniel Paul Schreber]] *[[Georg Sigmund Seld]] * [[Martin Eduard von Simson]] * [[Rudolf Stammler]] (1856-1938) *[[Friedrich Leopold zu Stolberg-Stolberg]] *[[Christina Stresemann]] *[[Hans-Christian Ströbele]] * [[Friedrich Syrup]] == T == * Wilhelm Tempel * [[Pierre Thielbörger]] * [[Anton Friedrich Justus Thibaut]] * [[Otto Georg Thierack]] * [[Christian Thomasius]] *[[Heinrich Toeplitz]] (preds. Vrhovnega sodišča DDR) == V == * [[Theodor Veiter]] * == W == *[[Josef Wintrich]] *[[Josef Wirmer]] == Z == * [[Ulrich Zasius]] *[[Juli Zeh]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Pravniki]] [[Kategorija:Nemški pravniki|*]] 8tnskh143p39hugwh5lp3z7f3vg6rpw Seznam nemških rokometašev 0 73115 6740636 5367511 2026-08-21T21:16:45Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6740636 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[rokometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Herwig Ahrendsen]] * [[Anja Althaus]] == B == * [[Willy Bandholz]] * [[Wilhelm Baumann]] * [[Maren Baumbach]] * [[Markus Baur]] * [[Helmut Berthold]] * [[Johannes Bitter]] * [[Fabian Böhm]] * [[Marielle Bohm]] * [[Günter Böttcher]] * [[Heiner Brand]] * [[Helmut Braselmann]] * [[Wolfgang Braun]] * [[Wilhelm Brinkmann]] == C == * [[Sven-Sören Christophersen]] == D == * [[Georg Dascher]] * [[Joachim Deckarm]] * [[Kurt Dossin]] * [[Mark Dragunski]] * [[Paul Drux]] == E == * [[Arno Ehret]] == F == * [[Jochen Feldhoff]] * [[Diethard Finkelmann]] * [[Christian Fitzek]] * [[Jochen Fraatz]] * [[Henning Fritz]] * [[Fritz Fromm]] == G == * [[Uwe Gensheimer]] * [[Ernst Gerlach]] * [[Alexandra Gräfer]] * [[Patrick Groetzki]] == H == * [[Kai Häfner]] * [[Hermann Hansen]] * [[Thomas Happe]] * [[Stefan Hecker]] * [[Silvio Heinevetter]] * [[Pascal Hens]] * [[Erich Herrmann]] * [[Manfred Hofmann]] * [[Claus Hormel]] == I == * [[Jan-Olaf Immel]] == J == * [[Torsten Jansen]] * [[Hans-Georg Jaunich]] * [[Grit Jurack]] == K == * [[Horst Käsler]] * [[Klaus Kater]] * [[Lars Kaufmann]] * [[Florian Kehrmann]] * [[Heinrich Keimig]] * [[Hans Keiter]] * [[Bernhard Kempa]] * [[Dominik Klein]] * [[Alfred Klingler]] * [[Kurt Klühspies]] * [[Arthur Knautz]] * [[Stefan Kneer]] * [[Michael Kraus (rokometaš)|Michael Kraus]] * [[Stefan Kretzschmar]] * [[Karl Kreutzberg]] == L == * [[Klaus Lange]] * [[Finn Lemke]] * [[Carsten Lichtlein]] * [[Herbert Lübking]] == M == * [[László Marosi]] * [[Arnulf Meffle]] * [[Silke Meier (rokometašica)|Silke Meier]] * [[Michael Müller (rokometaš)|Michael Müller]] * [[Wilhelm Müller (rokometaš)|Wilhelm Müller]] * [[Matthias Musche]] == N == * [[Rüdiger Neitzel]] == O == * [[Günther Ortmann]] == P == * [[Michael Paul (rokometaš)|Michael Paul]] * [[Hendrik Pekeler]] * [[Klaus-Dieter Petersen]] * [[Sebastian Preiß]] == R == * [[Christian Ramota]] * [[Rudolf Rauer]] * [[Dirk Rauin]] * [[Siegfried Roch]] * [[Oliver Roggisch]] * [[Christian Rose]] * [[Michael Roth]] * [[Ulrich Roth (rokometaš)|Ulrich Roth]] == S == * [[Erik Schmidt]] * [[Hansi Schmidt]] * [[Wieland Schmidt]] * [[Jens Schöngarth]] * [[Stefan Schröder]] * [[Martin Schwalb]] * [[Christian Schwarzer]] * [[Hinrich Schwenker]] * [[Uwe Schwenker]] * [[Johannes Sellin]] * [[Fritz Spengler]] * [[Horst Spengler]] * [[Thomas Springel]] * [[Rudolf Stahl]] * [[Dagmar Stelberg]] * [[Daniel Stephan]] * [[Martin Strobel]] == T == * [[Hans Theilig]] * [[Andreas Thiel]] == W == * [[Frank-Michael Wahl]] * [[Lars-Henrik Walther]] * [[Herbert Wehnert]] * [[Steffen Weinhold]] * [[Klaus Westebbe]] * [[Patrick Wiencek]] * [[Andreas Wolff]] * [[Klaus Wöller]] * [[Erhard Wunderlich]] == Z == * [[Christian Zeitz]] * [[Volker Zerbe]] {{seznami narodov po poklicu|rokometašev}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Rokometaši]] [[Kategorija:Nemški rokometaši|*]] 7d1e9jigmgh2r66lve45my6056gaopg Seznam slovenskih kemikov 0 73435 6740389 6739318 2026-08-21T12:41:12Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6740389 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945-) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *Petra Hudler * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1965/68?–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] er2plaepznqdeho67p5auhetih6edvs Seznam slovenskih plesalcev 0 73662 6740384 6739369 2026-08-21T12:28:18Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6740384 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 5cxv7qwy4uu60n3z3lgviqtvasa98uk 6740396 6740384 2026-08-21T13:11:04Z ~2026-45085-22 264465 /* L */ 6740396 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * Karla Železnik * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 0urkefu1ba1l5crgvn06g28acf2ruyg 6740701 6740396 2026-08-22T08:36:47Z ~2026-44996-51 264415 /* Ž */ 6740701 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] * [[Raša Benedik]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]]? *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * Robert Grmek * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]]? *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * Valerija Rahle Mbanwi * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *Michał Rynia (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] pjmz48c872lrn7i4mzjz8zibv467pup Uporabniški pogovor:Pinky sl 3 77638 6740378 6740321 2026-08-21T12:02:47Z Janezdrilc 3152 /* Infobox Church */ 6740378 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Uporabnik:Pinky sl/Arhivi}} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Indonezija == Pinky lepo prosim, če v članek [[Indonezija]] vtakneš pod odstavek Upravna delitev tole [https://en.wikipedia.org/wiki/Template:Indonesia_provinces_labelled_map] karto. Jaz to ne znam. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:51, 9. januar 2026 (CET) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 9. januar 2026 (CET) :: Hvala. Edino kar me moti je, da se na karti vidi napisano Sulavesi, link pa pravilno Sulavezi. Morda lahko popraviš.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:27, 10. januar 2026 (CET) :::{{opravljeno}} [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:04, 10. januar 2026 (CET) : Pinky ni še konec: v članku [[Seznam narodnih parkov Indonezije]] bi bilo treba dodati še več kart za Indonezijo (ta veliki otoki). Ali se lahko prosim ob priliki lotiš še tega. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:28, 11. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:06, 11. januar 2026 (CET) == Karta == V članku [https://en.wikipedia.org/wiki/Philippine_Sea] je karta Location map many | Pacific Ocean: prosim če jo lahko vtakneš v slovneski članek [[Filipinsko morje]], odstavek obseg. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:30, 22. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 23. januar 2026 (CET) :: Hvala. A mislila sem tisto veliko karto, ki kaže obseg Filipinskega morja.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:13, 23. januar 2026 (CET) :ok. Bom jutri. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:26, 23. januar 2026 (CET) :: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:12, 24. januar 2026 (CET) == Speciesbox == Prosim popravi Speciesbox v članku [[Afriška oljna palma]]. In hvala. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:11, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 27. januar 2026 (CET) == Karta Ruande == za članek [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi]] prosim karto. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:47, 20. februar 2026 (CET) :Karta je pod slovenskim toponimom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:00, 20. februar 2026 (CET) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == R-430 == Pinky, tole v infopolju ne štima. Tu ni analogije z avtocesto, ker nima razcepov, komaj kakšen izven nivojski priključek (ne križišče). Z avtocesto konkretna nima stika. Poglej na Google map. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:36, 4. maj 2026 (CEST) : ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 4. maj 2026 (CEST) == Javljanje napak pri sklicih == Kaj zdaj pomenijo vse te napake, ki so se pojavile pri sklicih. Ali moram jaz kaj drugače delat kot skopirat angleško referenco, kot je bilo to do sedaj? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:35, 28. junij 2026 (CEST) : Sem posodobila sistem sklicevanja. Na katere napake misliš? Mi poveš članek, in sklic. Je pa tale napaka znana " |archive-date= / |archive-url= timestamp" in je v postopku odpravljanja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 28. junij 2026 (CEST) :: omenjena napaka, da, očitno se je ostalo posodobilo, ker ne najdem več.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:11, 28. junij 2026 (CEST) :::sem popravila. :) [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:52, 28. junij 2026 (CEST) : Pinky, nekaj [[:Kategorija:Napake CS1: datumi|napak]] se še valja naokrog. Kolikor vidim, ga moti rodilniški zapis meseca: <code>|accessdate=29. 6. 2026</code> in <code>|accessdate=29. junij 2026</code> prebavi, <code>|accessdate=29. junija 2026</code> pa trenutno ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:23, 29. junij 2026 (CEST) :: ok, tole je popravljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. junij 2026 (CEST) == Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini == Pinky, prosim zemljevid za navedeni članek oz. za Palestino.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:54, 31. julij 2026 (CEST) : Zemljevid že obstaja, samo treba ga je poklicati po slovensko: Palestina, ker ni ustvarjena preusmeritev z imena v angleščini. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 31. julij 2026 (CEST) Ne rata mi tudi v članku [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:58, 31. julij 2026 (CEST) : ZDA še nima vseh lokacijskih kart narejenih. Bom poskrbela za manjkajoče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:01, 31. julij 2026 (CEST) == Karte Filipinov == Pinky, ko ne boš imela drugih idej morda pripraviš razne zemljevide za Filipine. Napisala sem in še jih pišem, vrsto člankov, kjer mi manjkajo detajlni zemljevidi, kot so v en verziji. Na celotnih Filipinih stvar ni pregledna. In Hvala vnaprej [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:21, 18. avgust 2026 (CEST) : ok, bom pripravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 18. avgust 2026 (CEST) : {{ping|Ljuba24b}} {{urejeno}}, če bo kaj manjkalo, pa sporoči v katerem članku so težave. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 18. avgust 2026 (CEST) :: Še tole poglej [https://en.wikipedia.org/wiki/Intramuros] karta Manile; ali [https://en.wikipedia.org/wiki/Taal_Volcano] ineraktivni zemljevid za Ogjenik Taal;--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:42, 18. avgust 2026 (CEST) :::Za interaktivne zemljevide je treba posodobiti predloge za infopolje. Imam prenovitev že dalj časa v mislih ... se lotim, ko bo čas. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:58, 19. avgust 2026 (CEST) == Infobox Church == V omenjenem infopolju v oddelku zgodovina, bi morala biti vrstica ''founded'' imenovana ''founded date'', vrniti pa bi morala ''ustanovljena'' in ne ''zgrajena''. Preveri prosim. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:55, 21. avgust 2026 (CEST) : {{ping|Janezdrilc}} Sem v predlogo dodala še prepoznavanje parametra "founded" (z istim pomenom kot "founded date"). Glede pomena pa upam, da bo odgovoril Janezdrilc, ki se več ukvarja s tem infopoljem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:46, 21. avgust 2026 (CEST) {{U|Ljuba24b}}, razmišljam, kaj naj bi bilo v angleškem infopolju sploh mišljeno pod parametroma ''founded'' in ''founder''. Problem je, ker v slovenščini ne uporabljamo fraze, da je bila neka cerkev ''ustanovljena''. Angleško-slovenski slovar ponuja za founded prevod osnovan, za founder pa osnovalec, ustanovitelj, povzročitelj. ''Founder'' bi potemtakem moralo pomeniti tistega, ki se je odločil cerkev zgraditi in gradnjo tudi vodil. Recimo, [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|baziliko Brestanica]] je ''zgradil'' župnik Jožef Cerjak, [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|baziliko Maribor]] pa pater Kalist Heric. Se pravi, izraz ''founder'' je dejansko možno prevesti kot ''zgradil'', lahko pa tudi kot ''idejni vodja'', ''promotor gradnje'' ali kako drugače po smislu. Mogoče tudi kar ''osnovalec''. Izraz ''ustanovitelj'' v slovenščini ni v rabi v tem kontekstu, zato se zdi še najmanj primeren. Parameter ''founded'' je še malo bolj zapleten. Lahko bi ga prevedli kot ''osnovana'' (na ta in ta datum), samo spet ostane vprašanje, za kateri datum pravzaprav gre. Ali gre za datum, ko je bil pripravljen idejni osnutek ali ko je arhitekt pripravil vso dokumentacijo ali za datum, ko se je neka župnija ali samostan odločil zgraditi novo cerkev? Vsekakor gre za zgodnejši dogodek od dogodka položitve temeljnega kamna. Ta je namreč mišljen pri parametru ''groundbreaking''. Kaj meniš, kateri prevod bi bil ''po smislu'' najboljši? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:02, 21. avgust 2026 (CEST) icjuz4kc4got5kdty0da3h526lftb8u 6740387 6740378 2026-08-21T12:39:15Z Ljuba24b 92351 /* Infobox Church */ 6740387 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Uporabnik:Pinky sl/Arhivi}} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Indonezija == Pinky lepo prosim, če v članek [[Indonezija]] vtakneš pod odstavek Upravna delitev tole [https://en.wikipedia.org/wiki/Template:Indonesia_provinces_labelled_map] karto. Jaz to ne znam. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:51, 9. januar 2026 (CET) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 9. januar 2026 (CET) :: Hvala. Edino kar me moti je, da se na karti vidi napisano Sulavesi, link pa pravilno Sulavezi. Morda lahko popraviš.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:27, 10. januar 2026 (CET) :::{{opravljeno}} [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:04, 10. januar 2026 (CET) : Pinky ni še konec: v članku [[Seznam narodnih parkov Indonezije]] bi bilo treba dodati še več kart za Indonezijo (ta veliki otoki). Ali se lahko prosim ob priliki lotiš še tega. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:28, 11. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:06, 11. januar 2026 (CET) == Karta == V članku [https://en.wikipedia.org/wiki/Philippine_Sea] je karta Location map many | Pacific Ocean: prosim če jo lahko vtakneš v slovneski članek [[Filipinsko morje]], odstavek obseg. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:30, 22. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 23. januar 2026 (CET) :: Hvala. A mislila sem tisto veliko karto, ki kaže obseg Filipinskega morja.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:13, 23. januar 2026 (CET) :ok. Bom jutri. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:26, 23. januar 2026 (CET) :: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:12, 24. januar 2026 (CET) == Speciesbox == Prosim popravi Speciesbox v članku [[Afriška oljna palma]]. In hvala. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:11, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 27. januar 2026 (CET) == Karta Ruande == za članek [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi]] prosim karto. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:47, 20. februar 2026 (CET) :Karta je pod slovenskim toponimom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:00, 20. februar 2026 (CET) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == R-430 == Pinky, tole v infopolju ne štima. Tu ni analogije z avtocesto, ker nima razcepov, komaj kakšen izven nivojski priključek (ne križišče). Z avtocesto konkretna nima stika. Poglej na Google map. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:36, 4. maj 2026 (CEST) : ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 4. maj 2026 (CEST) == Javljanje napak pri sklicih == Kaj zdaj pomenijo vse te napake, ki so se pojavile pri sklicih. Ali moram jaz kaj drugače delat kot skopirat angleško referenco, kot je bilo to do sedaj? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:35, 28. junij 2026 (CEST) : Sem posodobila sistem sklicevanja. Na katere napake misliš? Mi poveš članek, in sklic. Je pa tale napaka znana " |archive-date= / |archive-url= timestamp" in je v postopku odpravljanja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 28. junij 2026 (CEST) :: omenjena napaka, da, očitno se je ostalo posodobilo, ker ne najdem več.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:11, 28. junij 2026 (CEST) :::sem popravila. :) [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:52, 28. junij 2026 (CEST) : Pinky, nekaj [[:Kategorija:Napake CS1: datumi|napak]] se še valja naokrog. Kolikor vidim, ga moti rodilniški zapis meseca: <code>|accessdate=29. 6. 2026</code> in <code>|accessdate=29. junij 2026</code> prebavi, <code>|accessdate=29. junija 2026</code> pa trenutno ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:23, 29. junij 2026 (CEST) :: ok, tole je popravljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. junij 2026 (CEST) == Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini == Pinky, prosim zemljevid za navedeni članek oz. za Palestino.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:54, 31. julij 2026 (CEST) : Zemljevid že obstaja, samo treba ga je poklicati po slovensko: Palestina, ker ni ustvarjena preusmeritev z imena v angleščini. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 31. julij 2026 (CEST) Ne rata mi tudi v članku [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:58, 31. julij 2026 (CEST) : ZDA še nima vseh lokacijskih kart narejenih. Bom poskrbela za manjkajoče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:01, 31. julij 2026 (CEST) == Karte Filipinov == Pinky, ko ne boš imela drugih idej morda pripraviš razne zemljevide za Filipine. Napisala sem in še jih pišem, vrsto člankov, kjer mi manjkajo detajlni zemljevidi, kot so v en verziji. Na celotnih Filipinih stvar ni pregledna. In Hvala vnaprej [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:21, 18. avgust 2026 (CEST) : ok, bom pripravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 18. avgust 2026 (CEST) : {{ping|Ljuba24b}} {{urejeno}}, če bo kaj manjkalo, pa sporoči v katerem članku so težave. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 18. avgust 2026 (CEST) :: Še tole poglej [https://en.wikipedia.org/wiki/Intramuros] karta Manile; ali [https://en.wikipedia.org/wiki/Taal_Volcano] ineraktivni zemljevid za Ogjenik Taal;--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:42, 18. avgust 2026 (CEST) :::Za interaktivne zemljevide je treba posodobiti predloge za infopolje. Imam prenovitev že dalj časa v mislih ... se lotim, ko bo čas. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:58, 19. avgust 2026 (CEST) == Infobox Church == V omenjenem infopolju v oddelku zgodovina, bi morala biti vrstica ''founded'' imenovana ''founded date'', vrniti pa bi morala ''ustanovljena'' in ne ''zgrajena''. Preveri prosim. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:55, 21. avgust 2026 (CEST) : {{ping|Janezdrilc}} Sem v predlogo dodala še prepoznavanje parametra "founded" (z istim pomenom kot "founded date"). Glede pomena pa upam, da bo odgovoril Janezdrilc, ki se več ukvarja s tem infopoljem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:46, 21. avgust 2026 (CEST) {{U|Ljuba24b}}, razmišljam, kaj naj bi bilo v angleškem infopolju sploh mišljeno pod parametroma ''founded'' in ''founder''. Problem je, ker v slovenščini ne uporabljamo fraze, da je bila neka cerkev ''ustanovljena''. Angleško-slovenski slovar ponuja za founded prevod osnovan, za founder pa osnovalec, ustanovitelj, povzročitelj. ''Founder'' bi potemtakem moralo pomeniti tistega, ki se je odločil cerkev zgraditi in gradnjo tudi vodil. Recimo, [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|baziliko Brestanica]] je ''zgradil'' župnik Jožef Cerjak, [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|baziliko Maribor]] pa pater Kalist Heric. Se pravi, izraz ''founder'' je dejansko možno prevesti kot ''zgradil'', lahko pa tudi kot ''idejni vodja'', ''promotor gradnje'' ali kako drugače po smislu. Mogoče tudi kar ''osnovalec''. Izraz ''ustanovitelj'' v slovenščini ni v rabi v tem kontekstu, zato se zdi še najmanj primeren. Parameter ''founded'' je še malo bolj zapleten. Lahko bi ga prevedli kot ''osnovana'' (na ta in ta datum), samo spet ostane vprašanje, za kateri datum pravzaprav gre. Ali gre za datum, ko je bil pripravljen idejni osnutek ali ko je arhitekt pripravil vso dokumentacijo ali za datum, ko se je neka župnija ali samostan odločil zgraditi novo cerkev? Vsekakor gre za zgodnejši dogodek od dogodka položitve temeljnega kamna. Ta je namreč mišljen pri parametru ''groundbreaking''. Kaj meniš, kateri prevod bi bil ''po smislu'' najboljši? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:02, 21. avgust 2026 (CEST) :Moje razmišljanje je sledeče: začetki - ustanovitev cerkve - je lahko prej, kot pa je zgrajena cerkev (stavba). Ti članki se nanašajo na stavbo. V infopolju sta tudi izraza '' groundbreaking '' in ''completed '', ki določata začetek in konec gradnje, kar je po mojem nekaj drugega kot ''founded date'' in ''founder ''. Vsekakor je treba pojme razčistiti, skladno z vsebino člankov, ki govorijo o cerkveni stavbi.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:39, 21. avgust 2026 (CEST) tmyh2l613i54c0grpebmo30x9ithox1 6740475 6740387 2026-08-21T15:17:19Z Ljuba24b 92351 /* Infobox Church */ 6740475 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Uporabnik:Pinky sl/Arhivi}} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjala ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovorila, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |} == Indonezija == Pinky lepo prosim, če v članek [[Indonezija]] vtakneš pod odstavek Upravna delitev tole [https://en.wikipedia.org/wiki/Template:Indonesia_provinces_labelled_map] karto. Jaz to ne znam. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:51, 9. januar 2026 (CET) : {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:19, 9. januar 2026 (CET) :: Hvala. Edino kar me moti je, da se na karti vidi napisano Sulavesi, link pa pravilno Sulavezi. Morda lahko popraviš.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:27, 10. januar 2026 (CET) :::{{opravljeno}} [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:04, 10. januar 2026 (CET) : Pinky ni še konec: v članku [[Seznam narodnih parkov Indonezije]] bi bilo treba dodati še več kart za Indonezijo (ta veliki otoki). Ali se lahko prosim ob priliki lotiš še tega. --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 13:28, 11. januar 2026 (CET) :{{opravljeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:06, 11. januar 2026 (CET) == Karta == V članku [https://en.wikipedia.org/wiki/Philippine_Sea] je karta Location map many | Pacific Ocean: prosim če jo lahko vtakneš v slovneski članek [[Filipinsko morje]], odstavek obseg. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:30, 22. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 23. januar 2026 (CET) :: Hvala. A mislila sem tisto veliko karto, ki kaže obseg Filipinskega morja.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:13, 23. januar 2026 (CET) :ok. Bom jutri. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:26, 23. januar 2026 (CET) :: {{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:12, 24. januar 2026 (CET) == Speciesbox == Prosim popravi Speciesbox v članku [[Afriška oljna palma]]. In hvala. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:11, 26. januar 2026 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 27. januar 2026 (CET) == Karta Ruande == za članek [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi]] prosim karto. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:47, 20. februar 2026 (CET) :Karta je pod slovenskim toponimom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:00, 20. februar 2026 (CET) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == R-430 == Pinky, tole v infopolju ne štima. Tu ni analogije z avtocesto, ker nima razcepov, komaj kakšen izven nivojski priključek (ne križišče). Z avtocesto konkretna nima stika. Poglej na Google map. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:36, 4. maj 2026 (CEST) : ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 4. maj 2026 (CEST) == Javljanje napak pri sklicih == Kaj zdaj pomenijo vse te napake, ki so se pojavile pri sklicih. Ali moram jaz kaj drugače delat kot skopirat angleško referenco, kot je bilo to do sedaj? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:35, 28. junij 2026 (CEST) : Sem posodobila sistem sklicevanja. Na katere napake misliš? Mi poveš članek, in sklic. Je pa tale napaka znana " |archive-date= / |archive-url= timestamp" in je v postopku odpravljanja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:17, 28. junij 2026 (CEST) :: omenjena napaka, da, očitno se je ostalo posodobilo, ker ne najdem več.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:11, 28. junij 2026 (CEST) :::sem popravila. :) [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:52, 28. junij 2026 (CEST) : Pinky, nekaj [[:Kategorija:Napake CS1: datumi|napak]] se še valja naokrog. Kolikor vidim, ga moti rodilniški zapis meseca: <code>|accessdate=29. 6. 2026</code> in <code>|accessdate=29. junij 2026</code> prebavi, <code>|accessdate=29. junija 2026</code> pa trenutno ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:23, 29. junij 2026 (CEST) :: ok, tole je popravljeno. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:34, 29. junij 2026 (CEST) == Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini == Pinky, prosim zemljevid za navedeni članek oz. za Palestino.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:54, 31. julij 2026 (CEST) : Zemljevid že obstaja, samo treba ga je poklicati po slovensko: Palestina, ker ni ustvarjena preusmeritev z imena v angleščini. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 31. julij 2026 (CEST) Ne rata mi tudi v članku [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:58, 31. julij 2026 (CEST) : ZDA še nima vseh lokacijskih kart narejenih. Bom poskrbela za manjkajoče. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:01, 31. julij 2026 (CEST) == Karte Filipinov == Pinky, ko ne boš imela drugih idej morda pripraviš razne zemljevide za Filipine. Napisala sem in še jih pišem, vrsto člankov, kjer mi manjkajo detajlni zemljevidi, kot so v en verziji. Na celotnih Filipinih stvar ni pregledna. In Hvala vnaprej [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:21, 18. avgust 2026 (CEST) : ok, bom pripravila. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:22, 18. avgust 2026 (CEST) : {{ping|Ljuba24b}} {{urejeno}}, če bo kaj manjkalo, pa sporoči v katerem članku so težave. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:40, 18. avgust 2026 (CEST) :: Še tole poglej [https://en.wikipedia.org/wiki/Intramuros] karta Manile; ali [https://en.wikipedia.org/wiki/Taal_Volcano] ineraktivni zemljevid za Ogjenik Taal;--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:42, 18. avgust 2026 (CEST) :::Za interaktivne zemljevide je treba posodobiti predloge za infopolje. Imam prenovitev že dalj časa v mislih ... se lotim, ko bo čas. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:58, 19. avgust 2026 (CEST) == Infobox Church == V omenjenem infopolju v oddelku zgodovina, bi morala biti vrstica ''founded'' imenovana ''founded date'', vrniti pa bi morala ''ustanovljena'' in ne ''zgrajena''. Preveri prosim. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 11:55, 21. avgust 2026 (CEST) : {{ping|Janezdrilc}} Sem v predlogo dodala še prepoznavanje parametra "founded" (z istim pomenom kot "founded date"). Glede pomena pa upam, da bo odgovoril Janezdrilc, ki se več ukvarja s tem infopoljem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:46, 21. avgust 2026 (CEST) {{U|Ljuba24b}}, razmišljam, kaj naj bi bilo v angleškem infopolju sploh mišljeno pod parametroma ''founded'' in ''founder''. Problem je, ker v slovenščini ne uporabljamo fraze, da je bila neka cerkev ''ustanovljena''. Angleško-slovenski slovar ponuja za founded prevod osnovan, za founder pa osnovalec, ustanovitelj, povzročitelj. ''Founder'' bi potemtakem moralo pomeniti tistega, ki se je odločil cerkev zgraditi in gradnjo tudi vodil. Recimo, [[Bazilika Lurške Matere Božje, Brestanica|baziliko Brestanica]] je ''zgradil'' župnik Jožef Cerjak, [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|baziliko Maribor]] pa pater Kalist Heric. Se pravi, izraz ''founder'' je dejansko možno prevesti kot ''zgradil'', lahko pa tudi kot ''idejni vodja'', ''promotor gradnje'' ali kako drugače po smislu. Mogoče tudi kar ''osnovalec''. Izraz ''ustanovitelj'' v slovenščini ni v rabi v tem kontekstu, zato se zdi še najmanj primeren. Parameter ''founded'' je še malo bolj zapleten. Lahko bi ga prevedli kot ''osnovana'' (na ta in ta datum), samo spet ostane vprašanje, za kateri datum pravzaprav gre. Ali gre za datum, ko je bil pripravljen idejni osnutek ali ko je arhitekt pripravil vso dokumentacijo ali za datum, ko se je neka župnija ali samostan odločil zgraditi novo cerkev? Vsekakor gre za zgodnejši dogodek od dogodka položitve temeljnega kamna. Ta je namreč mišljen pri parametru ''groundbreaking''. Kaj meniš, kateri prevod bi bil ''po smislu'' najboljši? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:02, 21. avgust 2026 (CEST) :Moje razmišljanje je sledeče: začetki - ustanovitev cerkve - je lahko prej, kot pa je zgrajena cerkev (stavba). Obrede so izvajali na prostem, v improviziranih objektih,... Ti članki se nanašajo na stavbo. V infopolju sta tudi izraza '' groundbreaking '' in ''completed '', ki določata začetek in konec gradnje, kar je po mojem nekaj drugega kot ''founded date'' in ''founder ''. Vsekakor je treba pojme razčistiti, skladno z vsebino člankov, ki govorijo o cerkveni stavbi.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 14:39, 21. avgust 2026 (CEST) agvucx4a5ux73ifjja8po39s7r9pam2 Seznam nemških zdravnikov 0 78976 6740638 6547154 2026-08-21T21:27:52Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6740638 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[zdravnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} ==A== * [[Friedrich Gottfried Abel]] * [[Johann Christian Gottlieb Ackermann]] * [[Sigismund Albicus]] *[[Josef Albert Amann]] * [[Walter Arndt]] * [[Richard Assmann]] * [[Rudolf Attig]] ==B== *[[Franz Xaver von Baader]] *[[Erwin Bälz]] * [[Anton de Bary]] * [[Karl Adolph von Basedow]] * [[J. J. Becher]] * [[Harry Benjamin]] * [[Gottfried Benn]] *[[Carl Georg Bergmann]] *[[Christian Bergmann]] *[[Ernst Bergmann]] * [[Theodor Bilharz]] * [[Hieronymus Bock]] * [[Johann Lucas Boër]] * [[Emil du Bois-Reymond]] * [[Ernst Wilhelm von Brücke]] * [[Ludwig Büchner]] ==C== * [[Rudolf Jakob Camerer]] * [[Werner Catel]] * [[Valerius Cordus]] ==D== * [[Anton Dilger]] * [[Johann Konrad Dippel]] *[[Alfred Döblin]] *[[Rüdiger Döhler]] == E == * [[Wilhelm Ebstein]] * [[Wilhelm Ferdinand Erichson]] * [[Johann Friedrich von Eschscholtz]] * [[Christian Gottfried Daniel Nees von Esenbeck]] * [[Michael Ettmüller]] == F == * [[Otfrid Foerster]] * [[Werner Forssmann]] * [[Albert Fraenkel]] * [[Carl Friedländer]] * [[Leonhart Fuchs]] * [[Georg Christian Füchsel]] ==G== * [[Samuel Gottlieb Gmelin]] *[[Arnold Graffi]] (1910–2006) * [[Georg Groscurth]] * [[Alfred Grotjahn]] ==H== * [[Ernst Haeckel]] * [[Samuel Hahnemann]] * [[Knut-Olaf Haustein]] * [[Carl Wilhelm Heine]] * [[Hermann von Helmholtz]] * [[Friedrich Gustav Jakob Henle]] * [[Eduard Heinrich Henoch]] * [[Johann Ferdinand Hertodt]] * [[Friedrich Hoffmann]] * [[Christoph Wilhelm Hufeland]] ==I== * [[Josef Issels]] ==J== * [[Jakob Heine]] ==K== * [[Engelbert Kaempfer]] * [[Justinus Kerner]] * [[Johann Hieronymus Kniphof]] *[[Martin Kirschner]] * [[Robert Koch]] * [[Alban Kohler]] * [[Johann Heinrich Kopp]] *[[Karl Kremer]] * [[Gerhard Küntscher]] ==L== *[[Karl Lauterbach]] *[[Ursula von der Leyen]] * [[Johann Gottlob Leidenfrost]] *[[Werner Lierse]] (1928-1993) (anatom, sodeloval s [[Franc Copf|Francem Copfom]]) *[[Georg Lockemann]] (zgodovinar medicine in farmacije/zdravilstva) * [[Carl Friedrich Wilhelm Ludwig]] ==M== * [[Alfred Marchionini]] * [[Julius Robert von Mayer]] * [[Heinrich Meibom (zdravnik)|Heinrich Meibom]] * [[Josef Mengele]] * [[Joseph von Mering]] * [[Franz Mesmer|Franz Anton Mesmer]] (1734-1815) * [[Franz Meyen]] * [[Otto Fritz Meyerhof]] * [[Leonor Michaelis]] * [[Paul Möhring]] * [[Theo Morell]] * [[Markus Mosse]] == N == * [[Albert Ludwig Sigesmund Neisser]] * [[Max Nonne]] ==O== * [[Ferdinand Christoph Oetinger]] * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] * [[Hermann Oppenheim]] ==P== * [[Dirk-Achim Pajonk]] * [[Caspar Peucer]] * [[Christian Heinrich Pfaff]] * [[Fritz Pfeffer]] * [[Alfred Ploetz]] ==R== * [[Leonhard Rauwolf]] * [[Eugen Rehfisch]] * [[Johann Christian Reil]] * [[Ferdinand August Maria Franz von Ritgen]] *[[Augustus Quirinus Rivinus]] * [[Moritz Heinrich Romberg]] * [[Eucharius Rösslin]] == S == * [[Bert Sakmann]] (fiziolog, nobelovec) * [[Ferdinand Sauerbruch]] *[[Hans Schaefer]] (1906 - 2000) * [[Mildred Scheel]] * [[Rudolf Schindler]] (1888 - 1968) *[[Cornelia Schorer]] (1863 - 1939) * [[Johann Schröder]] * [[Johann Lukas Schönlein]] *[[Hans-Wilhelm Schreiber]] *''Horst Schumann'' (1906–1983) * [[Albert Schweitzer]] * [[Philipp Franz von Siebold]] * [[Volkmar Sigusch]] * [[Kurt Sprengel]] * [[Johann Spurzheim]] * [[Samuel Thomas von Sömmering]] * [[Georg Ernst Stahl]] * [[Johann Friedrich Struensee]] ==T== * [[Hermann Friedrich Teichmeyer]] * [[Karl Thiersch]] * [[Friedrich Trendelenburg]] * [[Gottfried Reinhold Treviranus]] * [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ==U== * [[Paul Gerson Unna]] ==V== * [[Karl von Vierordt]] * [[Rudolf Virchow]] * [[Oskar Vogt]] (1870–1959) * [[Norbert Vollertsen]] * [[Friedrich Daniel von Recklinghausen]] == W == * [[Klaus Wagner]] * [[Johann Julius Walbaum]] * [[Ernst Heinrich Weber]] *[[Siegfried Weller]] * [[Otto Werner]] * [[Karl Wernicke]] * ([[Anton Wernig]]) * [[Christian Rudolph Wilhelm Wiedemann]] == Z == * [[Johann Wilhelm Kellner von Zinnendorf]] * [[George Ludwig Zuelzer]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Zdravniki]] [[Kategorija:Nemški zdravniki|*]] d3klhkkxe9hotnnyis4kzgl9zk0h8oa Kekec 0 85774 6740485 6740239 2026-08-21T15:35:53Z Hladnikm 6240 /* Kekčeva dediščina */ podjed 6740485 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kekec}} {{Infopolje Izmišljena oseba | colour = #C80815 | name = Kekec | image = Kekec 1951 (film).jpg | caption = filmski plakat | first = ml. list Zvonček<br>1. januar 1918<br>''[[Kekec na hudi poti]]'' | alias = Mežnarčev Gregec | gender = | occupation = [[pastir]] | family = Mežnar | portrayer = [[Matija Barl]] (1951)<br>[[Velimir Gjurin]] (1963)<br>[[Zlatko Krasnič]] (1968) | creator = [[Josip Vandot]] }} '''Kékec''' (Mežnarčev Gregec) je slovenski [[literarni lik]] in junak, ki ga je leta 1918 ustvaril [[Josip Vandot]], ko se prvič pojavi v planinski pripovedki ''[[Kekec na hudi poti]]'', objavljeni v mladinskem listu ''Zvonček'' (letnik 1918).<ref>{{navedi novico|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUMSSDMB/?euapi=1&query=%27keywords%3dkekec+na+hudi+poti%27&pageSize=5&page=2|title=''Kekec na hudi poti''; objavljeno 1. januarja 1918 kot priloga v Zvončku; letnik 19, številka 1/2|publisher=[[Digitalna knjižnica Slovenije|dlib.si]]|accessdate=28. januar 2017}}</ref> Pojavi se še v dveh Vandotovih pripovedkah: ''[[Kekec na volčji sledi]]'' (1922) in ''[[Kekec nad samotnim breznom]]'' (1924). == Opis lika == Kekec je pogumen in prijazen pastirček, ki na visokogorskih pašnikih doživi marsikaj zanimivega. Medtem ko se njegova čreda [[ovca|ovac]] in [[govedo|goveda]] mirno pase, se on sprehaja in raziskuje po gorskih travnikih in poteh. Kekec ima zelo dobra prijatelja, strahopetnega [[Rožle]]ta in prijazno [[Slepota|slepo]] deklico Mojco. Ko skupaj pasejo živino, jim težave povzročata hudobni divji [[Lovec (oseba)|lovec]] [[Bedanec]] in divja teta [[Pehta]]. Zviti in iznajdljivi Kekec se ju prav nič ne boji in ju vedno prelisiči, celo v ujetništvu pod njunim budnim očesom. == Vandotove pripovedke == Tri planinske pripovedke o Kekcu so bile v mladinskem časopisu ''Zvonček'' objavljene z nekajletnim razmikom, vsaka v 12 mesečnih nadaljevanjih. V podnaslovu so bile označene kot "planinska pripovedka". {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |# !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Naslov !scope="col" style="background:#ccc;" width=170px;"|Izid vseh dvanajstih delov !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" |Avtor !scope="col" style="background:#ccc;" width=130px;"|Objava (priloga) !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Strani !scope="col" style="background:#ccc;" width=440px;"|Opomba |- | 1 | align=center|"''[[Kekec na hudi poti]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1918 | align=center|[[Josip Vandot]] | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|86 | align=center|januarja in julija sta bili objavljeni dve nadaljevanji, februarja in junija pa nobeno |- | 2 | align=center|"''[[Kekec na volčji sledi]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1922 | align=center|Josip Vandot | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|117 | align=center|julija sta bili objavljeni dve nadaljevanji, avgusta pa nobeno |- | 3 | align=center|"''[[Kekec nad samotnim breznom]]''" | align=center|1. januar – 1. december 1924 | align=center|Josip Vandot | align=center|mladinski list Zvonček | align=center|123 | align=center|pripovedka je bila objavljena vsakega prvega v mesecu vse leto |} Pripovedka je izhajala v mesečnih nadaljevanjih "lista s podobami za slovensko mladino" ''Zvonček'', v rubriki Priloga Zvončku. == Filmi == {{glavni članek|Kekec (film)}} Po Vandotovih planinskih pripovedkah in motivih je [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] posnel tri filme o Kekcu:<ref>Za razlike med pripovedkami in filmsko adaptacijo glej Miran Hladnik: [[:v:Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad samotnim breznom]]. Spremna beseda k ponatisu Ljubljana: Beletrina, 2023.</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |# !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" |Poster !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Film !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Datum izida !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Režiser !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Producent !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Skladatelj !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Produkcij. hiša !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Distribucija !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Posneto po pripovedki !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Lik (igralec/-ka) !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Opomba |- | 1 | [[File:Kekec_1951_(film).jpg|80px]] | align=center|"''[[Kekec (film)|Kekec]]''" | align=center|18. december 1951 | align=center|[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] | align=center|Dušan Povh | align=center|[[Marjan Kozina]] | align=center|[[Triglav Film]] | align=center|Vesna film <small>(prvotno)</small><br>Viba film <small>(trenutno)</small> | align=center|"''[[Kekec nad samotnim breznom|Kekec nad<br>samotnim breznom]]''"<br>(1924) | Kekec <small>([[Matija Barl]])</small><br>[[Kosobrin]] <small>([[Frane Milčinski]])</small><br>[[Bedanec]] <small>([[France Presetnik]])</small><br>Mojca <small>(Zdenka Logar)</small><br>Tinka <small>(Alenka Lobnikar)</small><br>Rožle <small>(Jože Mlakar)</small><br>Mišnjek <small>(Modest Sancin)</small> | align=center|sploh prvi slovenski<br>mladinski celovečerec<br><br>nagrado Zlati levi na<br>[[Beneški filmski festival|beneškem festivalu]]<br>prejme leta 1952 |- | 2 | [[File:Srečno, Kekec.jpg|80px]] | align=center|"''[[Srečno, Kekec!]]''" | align=center|15. december 1963 | align=center|Jože Gale | align=center|Dušan Povh | align=center|[[Marjan Vodopivec]] | align=center|[[Viba film]] | align=center|Viba film | align=center|"''[[Kekec na volčji sledi]]''"<br>(1922) | Kekec <small>([[Velimir Gjurin]])</small><br> Mojca <small>(Blanka Florjanc)</small><br>Rožle <small>(Martin Mele)</small><br>[[Pehta]] <small>([[Ruša Bojc]])</small><br>oče <small>([[Bert Sotlar]])</small> <br>mati <small>([[Marija Goršič]])</small><br>berač <small>([[Stane Sever]])</small> | align=center|sploh prvi slovenski<br>barvni celovečerni film |- | 3 | [[File:Kekčeve ukane 1969.jpg|80px]] | align=center|"''[[Kekčeve ukane]]''" | align=center|23. december 1968 | align=center|Jože Gale | align=center|Ljubo Struna | align=center|[[Bojan Adamič]] | align=center|Viba film | align=center|Vesna film <small>(prvotno)</small><br>Viba film <small>(trenutno)</small> | align=center|"''po motivih Vandotovih pripovedk o Kekcu''" | Kekec <small>([[Zlatko Krasnič]])</small><br>Bedanec <small>([[Polde Bibič]])</small><br>Rožle <small>(Boris Ivanovski)</small><br>Mojca <small>(Jasna Krofak)</small><br>Tinkara <small>(Fanika Podobnikar)</small><br>Brincelj <small>(Milorad Radovič)</small><br>Vitranc <small>([[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]])</small> | align=center|zadnji in daleč najslabše ocenjen, obiskan in sprejet<br>film o Kekcu |} <gallery mode="packed"> Slika:Jože Gale 1930s.jpg|[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (režiser trilogije) Slika:Matija Barl.jpg|[[Matija Barl]] <small>(Kekec I)</small> Slika:Velimir Gjurin 2011.jpg|[[Velimir Gjurin|Gjurin]] <small>(Kekec II)</small> Slika:Kekec.jpg|[[Zlatko Krasnič]] <small>(Kekec III)</small> Slika:France Presetnik.jpg|[[France Presetnik|Presetnik]] <small>(Bedanec I)</small> Slika:Ruša Bojc 1963.jpg|[[Ruša Bojc]] <small>(Pehta)</small> Slika:BibičPolde.png|[[Polde Bibič|Bibič]] <small>(Bedanec II)</small> </gallery> == Ostalo == === Televizijska serija === * [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] je po koncu filmske trilogije imel resen namen posneti tudi [[televizija|televizijsko serijo]] o Kekcu, po Vandotovih pripovedkah, vendar do realizacije žal nikoli ni prišlo. == Kekčeva dediščina == * [[Kekec (film)| filmi o Kekcu]] * ilustracije: Ivan Erbežnik (1952) * France Bevk: slikanice o Kekcu, ilustracije Marička Koren (1970) * Ivo Zorman: ''Kekec in Bedanec ''(ilustracije Matjaž Schmidt) (1989) * Bogdan Novak: ''Kekec in divji mož'', pravljice (1994) * Andrej Rozman Roza: ''Kekec in Bedanec'', ilustracije Zvonko Čoh (2001) * Eva Grafenauer Korošec: Kekec, slikopis s pobarvankami in nalepkami, ilustracije Ajda Erznožnik (2013) * Niko Grafenauer: slikanice ''Kekec užene Bedanca, Kekec in Pehta, Kekec in Prisank'' (2014) * Marko Radmilovič: fantazijski roman ''[[:v:Kekec štiri|Kekec štiri]]'' (2025) * J. S. Velušček: slikopis ''Kekec na poti s soncem v roki. Vse narobe'' (2026) * prevodi * uglasbitve (Franc Podjed: Kekec, Pehtina pesem (2019) * gledališke predstave * poimenovanja (vrtec, planinski pohodi, revija, pašteta, turistični objekti ...) * razprave == Primerjava z drugimi liki == Zgodbo Kekec lahko primerjamo z drugimi zgodbami s podobnim naslovom: * [[Pastir s čudežnim kravjim rogom]] * [[Pastirček in čarovnikova hči]] * [[Svinjski pastir]] * [[Pastirček]] Ter z drugimi zgodbami s podobno vsebino oziroma zgodbe z junaškimi liki: * [[Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice]] * [[Martin Krpan]] * [[Peter Klepec]] * [[Kralj Matjaž]] == Sklici == {{sklici|60em}} == Zunanje povezave == * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174641043 Stoletje Vandotovega Kekca]«. ''Sledi časa'' (29. september 2019). RTV Slovenija. [[Kategorija:Kekec| ]] [[Kategorija:Literarni liki]] [[Kategorija:Dela leta 1918]] [[Kategorija:Josip Vandot]] [[Kategorija:Filmski liki]] qfmnmclo0fnh9qwsvqb4b6jo8tjp6w3 Ljubljanski potniški promet 0 87270 6740785 6740142 2026-08-22T11:34:50Z Muc77 247998 /* Shema linij */ posodobljene sheme linij 6740785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/wp-content/uploads/2026/08/Shema-dnevnih-linij-LPP_junij-2026_net-1.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/wp-content/uploads/2026/08/Shema-nocnih-linij-LPP_junij-2026.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''224''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''148''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. Občasno se na posameznih odhodih linij, predvsem na klic, uporabljajo tudi potniška kombinirana vozila. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |- |1 |Fiat Ducato |nizkopodni | |?: LJ•HP-770 | [[File:LPP Fiat Ducato.jpg|120px]] |- |1 |Mercedes-Benz eSprinter |nizkopodni | |?: LJ•10-CJK | |} ===== Kavalir & Urban ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- |2 |Sightseeing Trains Rügen GmbH |nizkopodni | |2018: U1<br>2023: U2 | |- |3 |Italcar Attiva (odprti tip) |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |Kavalir 1<br>Kavalir 2<br>Kavalir 7 | |- |6 |Esagono Energia Geco (zaprti tip) |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09<br>?: K12 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |3 |MAN Lion's City 12 E |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2026: 750–752 | [[Slika:LPP 751.jpg|120px]] | |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 5 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420, 421, 424, 426, 430 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–221, 248 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | [[Slika:LPP 357.jpg|120px]] |- | 25 | Mercedes-Benz eCitaro G | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2026: 800–824 | [[Slika:LPP 805.jpg|120px]] |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> Slika:LPP MAN SG 312.jpg|MAN NG 312<br /><small>1996–2026: 370–419</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140, 141 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij); 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij); 399, 405 (september) * 1997–2026: 385 (junij) * 1998–2026: 392, 393, 400 (junij); 391, 396, 402, 406, 408 (julij) * 2000–2026: 419; 411 (junij); 409, 410, 414, 416-418 (julij) MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 * 2003–2026: 422 (avgust), 425, 427 (junij), 428 (julij), 432 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj); 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj); 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025), 110 '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] lfmh9n8bufhxpeia23n7b45c9ot01r0 Župnija Apače 0 92135 6740670 6712098 2026-08-22T06:19:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740670 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Apače | image = | caption = | headquarters =Apače 97<br>9253 Apače | parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = 1590<ref>{{navedi splet |url=https://www.rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/VZA.pdf |title=Vodnik po župnijskih uradih na območju SR Slovenije |accessdate= |date=1975 |format= |work=}}</ref> | first_mentioned = | deanery = [[Dekanija Ljutomer |Ljutomer ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota ]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Apače''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Apače|Apačah]], ki spada pod [[Dekanija Ljutomer|dekanijo Ljutomer]] in [[škofija Murska Sobota|škofijo Murska Sobota]]. ==Zgodovina== Cerkev v Apačah se v pisnih virih prvič omenja 1420, vikariat pred letom 1445. Župnija je bila ustanovljena leta 1590.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/VZA.pdf |title=Vodnik po župnijskih uradih na območju SR Slovenije |accessdate= |date=1975 |format= |work=}}</ref> V obdobju med 15. in 18. stoletjem je v teh krajih razsajala [[kuga]], ker je vidno v mnogih kužnih znamenjih iz tega časa, ki so bila postavljena ob cesti od [[Apače|Apač]] do [[Cmurek|Cmureka]]. Župnija z imeni Maria im Dorn (Marija v trnju) oz. Abstall ali Abtei<ref>{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/Kazalo_krajev.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij: kazalo krajev |accessdate=15. januar 2025 |date= |format= |work= }}</ref> je bila ustanovljena leta 1590. Do konca druge svetovne vojne je bil namreč v župniji uradni in splošni jezik nemščina, ker je bila velika večina prebivalcev nemškega porekla. Po koncu vojne so se Nemci odselili, novi priseljenci pa so prišli iz Notranjske, Primorske, Dolenjske in Prekmurja. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[Škofija]] [[Murska Sobota]], je bila župnija del [[Pomurski naddekanat|Pomurskega naddekanata]], ki je bil del [[škofija Maribor|Škofije Maribor]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60346974|150px}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače |cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Apače]] |- | 2. | | Kapela sv. Bernarda, Črnci|kapela sv. Bernarda<br> [[Kapela|kapela]] | [[Črnci]] |- | 2. | | Kapela Marije pomagaj, Žepovci|kapela Marije pomagaj<br> kapela | [[Žepovci]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, [[Kužno znamenje|kužnih znamenj]] in križev. ===Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja=== Cerkev Marijinega vnebovzetja v Apačah je bila zgrajena okoli leta 1440, leta 1590 pa je postala [[župnijska cerkev]]. Nahaja se v samem središču naselja, tik ob glavni cesti. Prvotni enoladijski cerkvi so kasneje prizidali stransko ladjo, leta 1644 pa še zvonik. Ob južnem delu stavbe se je ohranil sramotilni steber oz. [[Sramotilni steber|pranger]]. V začetku 18. stoletja so prvotni ravni leseni strop obokali v baročnem slogu. Največji znamenitosti sta kamnita gotska [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]] in prav tako gotski kamniti Marijin kip, iz leta 1470.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/dusan-scap-knjiga-o-zgodovini-zupnije-cerkve-apace |title= Dušan Ščap – knjiga o zgodovini župnije in cerkve Apače |accessdate= |date=4. julij 2022 |format= |work= }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Ščap, Dušan |year=2022 |title=Drobci iz zgodovine župnije in cerkve Apače |publisher=samozaložba |isbn=978-961-95768-0-9 |cobiss=105541635 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Evangeličanska cerkvena občina Apače]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Murska Sobota|Apače]] [[Kategorija:Dekanija Ljutomer|Apače]] [[Kategorija:Apače]] 2n34mvo4su9n80p3y4bxjsgt005ajxd Župnija Adlešiči 0 92145 6740662 6712112 2026-08-22T05:49:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Adlešiči | image = | caption = | headquarters =Adlešiči 14<br>8341 Adlešiči | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Adlešiči]]{{sfn|Gale|1996|p=7}} | dedication = [[Sveti Nikolaj]] | established = [[1789]]<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | first_mentioned = | deanery = [[dekanija Črnomelj |Črnomelj ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Novo mesto |Novo mesto]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Adlešiči''' je [[Katoliška Cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Adlešiči|Adlešičih]], ki spada pod [[Dekanija Črnomelj|dekanijo Črnomelj]] in [[Škofija Novo mesto|škofijo Novo mesto]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66640997|150px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Adlešiči|cerkev sv. Nikolaja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Adlešiči]] |- | 2. | {{Slika d|Q105652349|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tribuče|cerkev sv. Janeza Krstnika]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tribuče]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675655|150px}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Dolenjci|cerkev sv. Marije Magdalene]] <br> podružnica | [[Dolenjci]] |- | 4. | | [[Kapela Marije pomočnice, Dolenjci|kapela Marije pomočnice]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja-adlesici|title=Župnija Adlešiči|accessdate=7. 12. 2025|website=Druzina.si|publisher=založba Družina}}</ref> <br> kapela | [[Dolenjci]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. ==Zgodovina== Lokalija oz. vikariat je bil v Adlešičih ustanovljen leta 1785, župnija pa z odredbo 23. 6. 1789, ko se je odcepila od [[Župnija Podzemelj|Župnije Podzemelj]].<ref name="župnija">{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate=25. maj 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Kljub temu pa so do 15. 1. 1791 župnijske matične knjige s podatki o krstih, porokah in smrti vodili v župniji Podzemelj. Vzrok za to je, kot domneva [[Ivan Šašelj|Ivan Šešelj]], da župnišče še ni bilo urejeno, posledično pa v župniji ni bival noben župnik. Prvi poznani župnik novoustanovljene župnije je postal [[Jakob Kraševec]], ki je župnikoval od 1791 do 1799. Leta 1838 so v župniji zgradili novo, prostornejše župnišče. To je končalo prostorsko stisko in omogočilo bivanje tudi kaplanom. Med leti 1858—1860 so v vasi postavili [[Osnovna šola Adlešiči|šolo]], v kateri so predvsem v začetku učili župniki in kaplani iz Adlešičev. <ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina adlešičke fare na Belokranjskem|last=Šašelj|first=Ivan|publisher=Anton Koblar|year=1887|cobiss=40124160}}</ref> Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} *{{Navedi knjigo|title=Zgodovina adlešičke fare na Belokranjskem|last=Šašelj|first=Ivan|publisher=Anton Koblar|year=1887|cobiss=40124160}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Adlešiči]] [[Kategorija:Dekanija Črnomelj]] [[Kategorija:Adlešiči]] kxeuy061pnxtolbl1n8h4mgg786kec0 Župnija Ajdovec 0 92208 6740663 6712188 2026-08-22T05:54:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740663 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Ajdovec | image = | caption = | headquarters =Dolnji Ajdovec 12A <br>8361 Dvor | parish_church = [[Cerkev sv. Trojice, Doljni Ajdovec]]{{sfn|Gale|1996|p=8}} | dedication = [[Sveta Trojica]] | established = [[1877]] | first_mentioned = [[1789]] (lokalija) | deanery = [[dekanija Žužemberk |Žužemberk ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Novo Mesto |Novo Mesto ]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Ajdovec''' je [[Rimokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Dolnji Ajdovec|Dolnjem Ajdovcu]], ki spada pod [[Dekanija Žužemberk|dekanijo Žužemberk]] in [[škofija Novo mesto|škofijo Novo mesto]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skofija-novomesto.si/sl/pastoralne-enote/dekanije-in-zupnije|title=Škofija Novo mesto: dekanije in župnije|accessdate=7. januar 2026}}</ref> == Zgodovina == Lokalija v Ajdovcu je bila ustanovljena novembra 1789, ko je dobila svojega prvega duhovnika, vendar je še spadala pod [[Župnija Dobrnič|župnijo Dobrnič]]. Samostojna župnija je postala leta 1877. 12. decembra 1942 so [[Partizani (razločitev)|partizani]] požgali cerkev, župnišče in Gnidovčev dom, ki so ga zgradili in [[zakramentali|blagoslovili]] jeseni 1939. Novo cerkev so na mestu stare zgradili šele 47 let po partizanskem napadu.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/ajdovec-1942-vaska-straza-partizani-1|title=Ajdovec 1942, vaška straža, partizani|date=30. april 2024|accessdate=7. januar 2026|website=Druzina.si|publisher=Založba Družina|last=Žajdela|first=Ivo}}</ref> Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105713628|150px}} | [[Cerkev sv. Trojice, Dolnji Ajdovec|cerkev sv. Trojice]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Dolnji Ajdovec]] |- | 2. | {{Slika d|Q60354004|150px}} | [[Cerkev sv. Miklavža, Sela pri Ajdovcu|cerkev sv. Miklavža]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Sela pri Ajdovcu]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. === Župnijske spominske plošče === V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena župljanov iz okoliških vasi (Boršt, Brezova Reber, Dolnji Ajdovec, Gornji Ajdovec, Mali Lipovec, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, Podlipa in Sela), ki so padli zaradi komunističnega nasilja.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> Prve spominske plošče so v župniji na grobu vseh ubitih v letu 1942 postavili že pred osamosvojitvijo. Leta 2010 so pod župnijsko cerkvijo postavili nov spomenik z dopolnjenim seznamom oseb, ki jih je skupno 138.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Ajdovec]] [[Kategorija:Dekanija Žužemberk]] [[Kategorija:Ajdovec]] nncqfm2seqkk4ilvz8it6sg4blblmpv Župnija Ambrus 0 92209 6740667 6712189 2026-08-22T06:05:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Ambrus | image = | caption = | headquarters = Ambrus 30<br>1303 Zagradec | parish_church = [[Cerkev sv. Jerneja, Ambrus|Cerkev sv. Jerneja]] | dedication = [[Sveti Jernej]], apostol | established = | first_mentioned = | deanery = [[dekanija Žužemberk |Žužemberk]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Novo mesto |Novo Mesto]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Ambrus''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Ambrus|Ambrusu]], ki spada pod [[Dekanija Žužemberk|dekanijo Žužemberk]] in [[škofija Novo mesto|škofijo Novo mesto]]. ==Zgodovina== Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ===Župnijske spominske plošče=== V župniji Ambrus so postavljene spominske plošče, na katerih so napisani podatki župljanov okoliških vasi, ki so padli na protikomunistični strani v letih 1941-1945. Skupno je na ploščah 178 imen.<ref>Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995</ref> == Pastoralno področje župnij Ambrus/Šmihel/Zagradec== Župnik Uroš Švarc pastoralno upravlja tudi sosednji župniji [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel]] in [[Župnija Zagradec|Zagradec]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105658990|100px}} | [[Cerkev sv. Jerneja, Ambrus|cerkev sv. Jerneja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ambrus]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641303|100px}} | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Višnje|cerkev sv. Filipa in Jakoba]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Višnje, Ivančna Gorica|Višnje]] |- | 3. | {{Slika d|Q105675240|100px}} | [[Cerkev sv. Lucije, Kal, Ivančna Gorica|Cerkev sv. Lucije]] <br> podružnica | [[Kal, Ivančna Gorica|Kal]] |- | 4. | {{Slika d|Q105691379|100px}} | [[Cerkev Marijinega srca, Brezovi Dol|Cerkev Marijinega srca]] <br> podružnica | [[Brezovi Dol]] |- | 5. | {{Slika d|Q60353787|100px}} | [[Cerkev sv. Petra, Kamni Vrh pri Ambrusu|Cerkev sv. Petra]] <br> podružnica | [[Kamni Vrh pri Ambrusu|Kamni Vrh]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Ambrus]] [[Kategorija:Dekanija Žužemberk]] [[Kategorija:Ambrus]] cix3pyvd3gxyy2vmq0ha2ucvknrmddz Župnija Artiče 0 92287 6740671 6719542 2026-08-22T06:21:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740671 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | headquarters = [[Artiče]] 50<br>8253 Artiče | parish_church = [[Cerkev sv. Duha, Artiče]] | dedication = [[Sveti Duh]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Artiče''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Artiče|Artičah]], ki spada pod [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|dekanijo Laško - Videm ob Savi]] in [[Škofija Celje|škofijo Celje]]. [[Župnijska cerkev]] v [[Artiče|Artičah]] je posvečena [[Sveti Duh|Svetemu Duhu]]. ==Zgodovina== Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del [[Savski naddekanat|Savskega naddekanata]] [[Nadškofija Maribor|Škofije Maribor]]. Župnija je od 1. septembra 2021 del [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Dekanije Laško - Videm ob Savi]], ki je nastala z združitvijo dotedanjih dekanij [[Dekanija Laško|Laško]] in [[Dekanija Videm ob Savi|Videm ob Savi]]. ===Pastoralno območje župnije Brežice=== Ko je sosednja [[Župnija Sromlje]] ostala brez svojega župnika, je župnijo upravljal tedanji artiški župnik, dokler ni bil imenovan za župnijskega upravitelja župnik [[Župnija Dobova|Župnije Dobova]]. Od 1. avgusta 2023 upravlja župniji Sromlje in Artiče (med drugimi) župnik [[Župnija Brežice|Župnije Brežice]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Kraj |- | 1. | {{Slika d|Q66458873}} | [[Cerkev sv. Duha, Artiče|Cerkev sv. Duha]] | [[Artiče]] |} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-artice-sromlje.rkc.si/ Zupnija-artice-sromlje.rkc.si] * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-artice Družina.si] {{Škofija Celje}} {{Dekanija Videm ob Savi}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Artiče]] [[Kategorija:Dekanija Laško - Videm]] [[Kategorija:Artiče]] [[Kategorija:Posavje]] nalzk8n630razj8bzktd347rd47lqon Predloga:Sveto pismo 10 98099 6740531 5735230 2026-08-21T16:49:15Z Pinky sl 2932 | state = {{{state|<noinclude>uncollapsed</noinclude>}}} 6740531 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Sveto pismo | state = {{{state|<noinclude>uncollapsed</noinclude>}}} | title = [[Sveto pismo|{{Barva|white|Sveto pismo}}]] | bodyclass = hlist | basestyle = background:#a30021; color:white; | groupstyle = width:5%; text-align:left; | list1style = background:#a30021; color:white; | list1 = '''[[Stara zaveza|{{Barva|white|Stara zaveza}}]]''' | group2 = [[Postava|{{Barva|white|Postava}}]] | list2 = * [[1. Mojzesova knjiga]] * [[2. Mojzesova knjiga]] * [[3. Mojzesova knjiga]] * [[4. Mojzesova knjiga]] * [[5. Mojzesova knjiga]] | group3 = Preroki | list3 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color: white; width:9%; text-align:left; | group1 = Zgodnji | list1 = * [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]] * [[Sodniki]] * [[1. Samuelova knjiga]] * [[2. Samuelova knjiga]] * [[1. knjiga kraljev]] * [[2. knjiga kraljev]] | group2 = Poznejši | list2 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color:white; width:8%; text-align:left; | group1 = Veliki | list1 = * [[Izaija (svetopisemska knjiga)|Izaija]] * [[Jeremija (svetopisemska knjiga)|Jeremija]] * [[Ezekiel (svetopisemska knjiga)|Ezekiel]] | group2 = Mali | list2 = * [[Ozej (svetopisemska knjiga)|Ozej]] * [[Joel (svetopisemska knjiga)|Joel]] * [[Amos (svetopisemska knjiga)|Amos]] * [[Abdija (svetopisemska knjiga)|Abdija]] * [[Jona (svetopisemska knjiga)|Jona]] * [[Mihej (svetopisemska knjiga)|Mihej]] * [[Nahum (svetopisemska knjiga)|Nahum]] * [[Habakuk (svetopisemska knjiga)|Habakuk]] * [[Sofonija (svetopisemska knjiga)|Sofonija]] * [[Agej (svetopisemska knjiga)|Agej]] * [[Zaharija (svetopisemska knjiga)|Zaharija]] * [[Malahija (svetopisemska knjiga)|Malahija]] }} }} | group4 = Spisi | list4 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color:white; width:9%; text-align:left; | group1 = Veliki | list1 = * [[Knjiga psalmov|Psalmi]] * [[Job (svetopisemska knjiga)|Job]] * [[Pregovori]] | group2 = Mali | list2 = * [[Ruta (svetopisemska knjiga)|Ruta]] * [[Visoka pesem]] * [[Pridigar (Kohelet)]] * [[Žalostinke]] * [[Esterina knjiga|Estera]] * [[Daniel (svetopisemska knjiga)|Daniel]] * [[Ezra (svetopisemska knjiga)|Ezra]] * [[Nehemija (svetopisemska knjiga)|Nehemija]] * [[1. kroniška knjiga]] * [[2. kroniška knjiga]] }} | group5 = [[Devterokanon|{{Barva|white|Devterokanon}}]] | list5 = {{Navpolje podskupina | groupstyle = background:#a30021; color:white; width:9%; text-align:left; | list1 = * [[Judita (svetopisemska knjiga)|Judita]] * [[Tobit (svetopisemska knjiga)|Tobit]] * [[1. knjiga Makabejcev]] * [[2. knjiga Makabejcev]] * [[Knjiga modrosti]] * [[Sirah (svetopisemska knjiga)|Sirah]] * [[Baruh (svetopisemska knjiga)|Baruh]] | group2 = Dodatka | list2 = * [[Estera (grška)]] * [[Dodatki (grški) k Danielu]] }} | list6style = background:#a30021; color:white; | list6 = '''[[Nova zaveza|{{Barva|white|Nova zaveza}}]]''' | group7 = [[Evangelij|{{Barva|white|Evangeliji}}]] in [[Apostolska dela|{{Barva|white|Apostolska dela}}]] | list7 = * [[Evangelij po Mateju]] * [[Evangelij po Marku]] * [[Evangelij po Luku]] * [[Evangelij po Janezu]] * [[Apostolska dela]] | group8 = Pisma [[Sveti Pavel|{{Barva|white|svetega Pavla}}]] | list8 = * [[Pismo Rimljanom]] * [[1. pismo Korinčanom]] * [[2. pismo Korinčanom]] * [[Pismo Galačanom]] * [[Pismo Efežanom]] * [[Pismo Filipljanom]] * [[Pismo Kološanom]] * [[1. pismo Tesaloničanom]] * [[2. pismo Tesaloničanom]] * [[1. pismo Timoteju]] * [[2. pismo Timoteju]] * [[Pismo Titu]] * [[Pismo Filemonu]] * [[Pismo Hebrejcem]] | group9 = Splošna ali katoliška pisma | list9 = * [[Jakobovo pismo]] * [[1. Petrovo pismo]] * [[2. Petrovo pismo]] * [[1. Janezovo pismo]] * [[2. Janezovo pismo]] * [[3. Janezovo pismo]] * [[Judovo pismo]] | group10 = Preroška knjiga | list10 = * [[Razodetje (Apokalipsa)|Razodetje]] | list11style = background:#a30021; color:white; | list11 = '''Teme''' | group12 = Teme | list12 = * [[Svetopisemski kanon]] * [[Knjige Svetega pisma]] * [[Prevajanje Svetega pisma|Prevajanje]] * [[Eksegeza Svetega pisma|Eksegeza]] * [[Zgodbe Svetega pisma]] * [[Seznam svetopisemskih oseb|Svetopisemske osebe]] * [[Seznam svetopisemskih krajev|Svetopisemski kraji]] * [[Adam in Eva (apokrifna izročila)]] * [[Rodoslovna neskladja v Svetem pismu (Geneza)]] | below = * [[Sveta knjiga|{{Barva|white|Sveta knjiga}}]] * [[Judovstvo|{{Barva|white|Judovstvo}}]] * [[Krščanstvo|{{Barva|white|Krščanstvo}}]] }}<noinclude> [[Kategorija:Svetopisemske predloge]] </noinclude> 7ze3cg7emg8osw31xqnj22bjqmc8kej Peter Bonomo 0 99199 6740753 6552910 2026-08-22T10:21:12Z Erardo Galbi 166658 6740753 wikitext text/x-wiki {{infopolje Škof | name = Peter Bonomo | image =<!-- WD --> | religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | See = | Title = | Period = | Predecessor = | Successor = | ordination = | other_post = | date of birth = <!-- WD --> | place of birth = <!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> }} '''Peter Bonomo''' ({{Jezik-it|Pietro Bonomo}}), [[Avstrijci|avstrijski]] [[humanist]], [[politik]], [[pesnik]], [[diplomat]], [[Trst|tržaški]] in [[Dunaj|dunajski]] [[škof]], * [[1458]], [[Trst]], [[Notranja Avstrija]], † [[4. julij]] [[1546]], Trst, [[Habsburške dedne dežele]]. Študiral je na [[Univerza v Bologni|Univerzi v Bologni]]. Bonomo je bil prvi na Slovenskem, ki se je srečal s [[protestantizem|protestantskimi]] idejami. Tako je močno vplival na [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], ki je v času svojega študija bival pri njem v Trstu. Bil je tudi vodja reformacijskega krožka, v katerem je bil tudi Primož Trubar. Trubarja je kasneje vzel na dvor ga naučil veliko drugih jezikov in t. i. renesančnih spretnosti. Bonomo je Trubarju tako zaupal, da mu je že pri mladih letih ponudil službo v župniji Loka pri Zidanem Mostu, to pa je Trubar odklonil, ker se je hotel naprej izobraževati. Med letoma 1521 in 1523 je bil avstrijski kancler. == Glej tudi == * [[Protestantizem na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Pietro Bonomo}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bbonomo.html Catholic-hierarchy.org] {{S-začetek}} {{S-rel|ca}} {{S-bef|before=[[Luca Rinaldi da Veglia]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam rimskokatoliških škofov Trsta|Tržaški škof]]|years=pred 1502–1546}} {{S-aft|after=[[Francesco Rizzano]]}} {{S-bef|before=[[Jurij Slatkonja]]}} {{S-ttl|title=Apostolski administrator [[Nadškofija Dunaj|Škofije Dunaj]] |years=1522–1523}} {{S-aft|after=[[Johann von Revellis]]}} {{S-konec}} {{Tržaški škofje}} {{Dunajski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Bonomo, Peter}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Trsta]] [[Kategorija:Slovenski protestanti]] jfq9zh098as0finok2qq7gdchvylnih Grafična fakulteta v Zagrebu 0 112582 6740631 2811901 2026-08-21T20:37:23Z XJaM 3 m+/dp+/dodana vsebina 6740631 wikitext text/x-wiki {{infopolje Univerza | name= {{ubl | Grafična fakulteta | [[Univerza v Zagrebu]]}} | native_name= {{ubl | Sveučilište u Zagrebu | Grafički fakultet}} | image= UniZg.png | image_size= 162px | established= 1919 | type= javna fakulteta | dean= [[Klaudio Pap]]{{r|spl00}} | students= | undergrad= | postgrad= | city= [[Zagreb]] | country= {{CRO}} | campus= | affiliations= | website= {{URL|www.grf.unizg.hr}} | faculty= | staff= | motto= }} '''Grafična fakulteta''' (izvirno [[hrvaščina|hrvaško]] ''Grafički fakultet u Zagrebu''), s sedežem v [[Zagreb]]u, je [[fakulteta]], ki je članica [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]]. == Zgodovina == Več let so se za grafični poklic izobraževali le kvalificirani in visokokvalificirani delavci. Šele leta 1951 je bila ustanovljena grafična tehnika, kjer so se začeli izobraževati grafični tehniki. Leta 1959 je bil sprejet Zakon o ustanovitvi '''Višje grafične šole v Zagrebu'''. Kmalu se je izkazala potreba po univerzitetno izobraženem grafičnem osebju, vendar se je resnejša akcija za ustanovitev Grafične fakultete začela šele leta 1973. Višja grafična šola v Zagrebu je kot polnopravna članica leta 1979 postala del Univerze v Zagrebu. Po odločitvi Samoupravne interesne skupnosti usmerjenega izobraževanja grafične industrije [[Socialistična republika Hrvaška |SR Hrvaške]] o spremembi imena in dejavnosti Višje grafične šole v Grafično fakulteto v Zagrebu, Republiški odbor za znanost, tehnologijo in informatiko je izdal odločbo o spremembi imena in Grafična fakulteta se je registrirala kot znanstvenopoučevalna organizacija na področju [[kemijsko inženirstvo|kemijskega inženirstva]] kot začasno znanstveno področje do končne odločitve o priznanju nove [[grafika|grafične]] tehnologije. Skupščina mesta Zagreb je sprejela Statut Grafične fakultete in ga je leta 1990 registrirala v registru Gospodarskega sodišča v Zagrebu kot Grafična fakulteta z osnovno dejavnostjo v izobraževanju [[grafični inženir|grafičnih inženirjev]] in diplomiranih grafičnih inženirjev. Na ta način so bili zaključeni ukrepi Parlamenta, Univerze, Republiškega odbora za znanost in grafično industrijo glede ustanovitve Grafične fakultete kot edine za visokošolsko izobraževanje v grafični dejavnosti, ne samo na Hrvaškem, ampak v celotni [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Do sedaj je diplomiralo več kot 2129 grafičnih inženirjev in 276 diplomiranih inženirjev grafične tehnologije.{{r|spl01}} == Glej tudi == * [[seznam fakultet na Hrvaškem]] == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="spl00">{{citat | title= Dekanat | date= |website= grf.unizg.hr| lang= hr | url= https://www.grf.unizg.hr/dekanat/ | accessdate= 2026-08-21}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Povijest | date= | website= grf.unizg.hr | lang= hr | url= http://www.grf.unizg.hr/povijest/ | accessdate= 2016-10-17}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{uradno spletno mesto | name= Uradno spletno mesto {{!}} www.grf.unizg.hr | url= www.grf.unizg.hr}} {{v jeziku | hr}} {{Uni_ZG}} {{škrbina-šola}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Zagrebu]] [[Kategorija:Fakultete na Hrvaškem]] [[Kategorija:Članice Univerze v Zagrebu]] rr49fg85mg6f5raoxxhbtmolvd6ryxn Župnija Ajdovščina 0 112772 6740664 6712570 2026-08-22T05:55:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = | caption = | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''Župnija Ajdovščina''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] s sedežem v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], ki spada pod [[Dekanija Vipavska|dekanijo Vipavska]] in [[škofija Koper|škofijo Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2019=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} 9fbneqcs9y0lzs71ox9ovguggzbiywq 6740665 6740664 2026-08-22T05:57:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -/* Viri */ 6740665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = | caption = | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''Župnija Ajdovščina''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] s sedežem v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], ki spada pod [[Dekanija Vipavska|dekanijo Vipavska]] in [[škofija Koper|škofijo Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2019=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} n6m280khw6ekf2dlctblxeeqagl5vqb 6740666 6740665 2026-08-22T05:58:24Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Po 1. januarju 2018 */ 6740666 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = | caption = | headquarters = Ulica Quiliano 2<br>5270 Ajdovščina. | parish_church = [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] | dedication = [[Janez Krstnik]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes=Ustje<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> | neigboring_parishes = }} '''Župnija Ajdovščina''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] s sedežem v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], ki spada pod [[Dekanija Vipavska|dekanijo Vipavska]] in [[škofija Koper|škofijo Koper]]. ==Zgodovina== === Povečanje župnije === Na podlagi Odloka o preureditvi župnij v Škofiji Koper, ki je pričel veljati 1. januarja 2018, je bila Župnija Ajdovščina povečana, k njej je bila namreč pridružena Župnija Ustje, tamkajšnja župnijska cerkev sv. Justa pa je postala podružnična cerkev.<ref name="odlok">{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60360123|150px}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ajdovščina|cerkev sv. Janeza Krstnika]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ajdovščina]] |- |} ===Po 1. januarju 2018=== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q105662354|150px}} | [[Cerkev sv. Justa, Ustje|cerkev sv. Justa]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] == Zunanje povezave == * [http://zupnije.rkc.si/ Slovenske katoliške župnije] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ajdovščina]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Ajdovščina]] [[Kategorija:Ajdovščina]] {{Škofija Koper}} c47l34lt88av3c06klszb2iqbwjjmyp Barcs 0 113411 6740522 6730105 2026-08-21T16:36:39Z Erardo Galbi 166658 6740522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |vrsta= [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] |prebivalstvo=12 237 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2013-12-05 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=7570 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Barcsi |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Barcs''' ({{Jezik-hr|Barč}} ali ''Barča'', {{Jezik-de|Bartsch}} ali {{lang|de|Draustadt}}) je [[mesto]] v [[Šomodska županija|Šomodski županiji]] na [[madžarska|Madžarskem]]. Leži ob reki [[Drava|Dravi]] blizu madžarsko-[[Hrvaška|hrvaške]] meje. Po popisu iz leta 2001 ima 12.237 prebivalcev. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest na Madžarskem]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Barcs}} * [https://www.barcs.hu/ Uradna spletna stran] {{hu-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta Šomodske županije]] [[Kategorija:Naselja ob Dravi]] k8rll6zb3xavxbhqmu46v8pf3yym2bq Edvard Ravnikar 0 115400 6740484 6732791 2026-08-21T15:34:49Z G-Cup 10746 /* Arhitekt */ 6740484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Edvard Ravnikar''' (tudi '''Edo Ravnikar''' st.), [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], univerzitetni profesor, * [[4. december]] [[1907]], [[Novo mesto]], † [[23. avgust]] [[1993]], [[Ljubljana]]. Ravnikar je najprej zaključil ljudsko šolo in za tem srednjo šolo, Realko, obe v Ljubljani. Po več letih študija arhitekture na Dunaju je bil kar osem let študent [[Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Pri njem je tudi diplomiral in delal kot asistent. Po načrtovanju grobnice padlim vojakom na Žalah in zlasti po tem, ko je samostojno načrtoval Moderno galerijo, je nadaljeval samostojno pot. V letih 1938-39 se je krajši čas (tri mesece) izpopolnjeval v Parizu pri [[Le Corbusier]]ju. Vojno v Jugoslaviji je preživel v italijanskih taboriščih v južni Italiji in za tem v ilegali v Ljubljani. Med letoma 1946–1980 je bil profesor na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] (1946-50 je predaval tudi o kulturni oz. umetnostni zgodovini na novoustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost, kasnejši [[ALU|ALUO]]). Od leta 1969 je bil izredni, od leta 1979 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. Ravnikarjeva arhitektura postopoma dobiva objektivno kritično vrednotenje. Cenjen je med svojimi učenci, ki so o njem priredili nekaj razstav in izdali več knjig. Umetnostni zgodovinarji od F. Šijanca, N. Šumija in S. Bernika so ga že v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja ocenili kot osrednjega slovenskega arhitekta 20. stoletja po J. Plečniku. Zgodaj je o njem pisala J. Pirkovičeva, za njo P. Krečič in G. Zupan. Najbolj tehtne analize so dodali [[France Ivanšek]]. in [[Marta Ivanšek]], A. Vodopivec in N. Koseljeva. Velja za najpomembnejšega slovenskega in enega najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov druge polovice 20. stoletja. == Arhitekt == [[Slika:Grobisce muzej talcev.JPG|thumb|240px|Grobišče talcev, Begunje]] Ravnikarjeva arhitektura je neobičajna avtorska sinteza, ki črpa iz Plečnikovega lokalno obarvanega klasicizma, Le Corbusierjevega modernizma do brutalizma in ljudske arhitekture, pa tudi antičnih in drugih vzorov, od Skandinavije do Japonske ter lastne likovne inventivnosti. Prva pomembnejša zgradba, ki jo je načrtoval samostojno, je bila valjasta kostnica padlim med prvo svetovno vojno na Žalah v Ljubljani. Izvirne prvine načrtovanja je še bolj pokazal pri izjemni konceptni in izvedbeni rešitvi, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderni galeriji]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Mecen, umetnostni zgodovinar Izidor Cankar (ob finančni pomoči družine Hribar) je načrte zanjo najprej iskal pri Plečniku, kasneje je delo zaupal Ravnikarju, ki si je zato nakopal tudi Plečnikovo zamero. Galerija pa je pomenila prestop v sodobnejšo arhitekturo in do sedaj nepreseženo namensko muzejsko zgradbo v slovenskem prostoru. Za njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani velja [[urbanizem|urbanistično]] in arhitekturno celostno načrtovani kompleks [[Trg Republike, Ljubljana|Trga revolucije]] v Ljubljani, zasnovan leta 1960. Preurejanje območja nekdanjega Uršulinskega vrta so načrtovali že v petdesetih letih, delno celo prej, ko so postavljali stanovanjske hiše v zaledju Prešernove ceste. Ravnikar je s svojo zamislijo zmagal na natečaju in za tem, skupaj s sodelavci, urejal celoto in posamezne objekte do leta 1982. Kompleks obsega ploščadi in različno visoke ter različno oblikovane stavbe: tlorisno tristrani stolpnici TR2 (Ljubljanska banka) in TR3 (nekdaj Iskra) v osi simbolnih [[ljubljanska vrata|ljubljanskih vrat]]; blagovnico Maximarket ob vzhodnem robu in kulturni ter kongresni center [[Cankarjev dom]] (dokončan 1982). Ob robu trga stoji še Spomenik revoluciji ali Kompozicija množic, zasnovan 1964 (kipar Drago Tršar, mikro ureditev arhitekt [[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]]; otvoritev 9. maj 1975). Površino velikega trga so znova pretlakovali in odprli septembra 2014. Takrat so premaknili drog za slovensko zastavo in umaknili korito z lipo, kar so dodajali mimo Ravnikarjeve izhodiščne zasnove. Spremembe namembnosti stolpnic in veleblagovnice ogrožajo celostno urbanistično zasnovo. Drugo pomembno Ravnikarjevo delo, zlasti s področja [[urbanizem|urbanizma]], je [[Nova Gorica]]. Mesto je bilo zgrajeno po [[II. svetovna vojna|II. svetovni vojni]] kot samostojno novo naselje ob starem strnjenem mestu [[Gorica]], ki je po določitvi nove državne meje ostalo v Italiji. Urbanistični načrt mesta je zasnovan kot mreža, ki so jo pričeli graditi leta 1947 v osi med Sveto gori in Kostanjevico. Ravnikarjev urbanistični načrt nikoli ni bil izveden v celotnem obsegu. Urbanistične zasnove profesorja, le redke uresničene, poznamo od Finske, Benetk do Beograda in Skopja. Znane zgradbe, ključne za slovensko sodobno arhitekturo, z različno namembnostjo in ureditve, ki jih je zasnoval Ravnikar, so še v Kranju: izjemna palača Mestne občine [[Kranj]] (OLO Kranj), banka, hotel Creina z avtorsko značilno opečno oblogo in nekdanja veleblagovnica s kortenskimi oblogami; sedaj knjižnica Globus (prenova Ravnikarjevi nasledniki). Inventivno je urejal spominske prostore: [[grobišče talcev]] v parku v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in posebej zanimivo grobišče talcev v Dragi. Zasnoval je ureditev za pokopališče internirancev v Kamporju na Rabu (1953) in več manjših javnih spomenikov v Ljubljani (Tabor, Prešernova-Erjavčeva, Ciril-Metodov trg) ter v naseljih po Sloveniji: Goriče, Radovljica, Nova vas na Blokah, Pivka, Trnovo. Pri manjših zasnovah so aktivno sodelovali učenci. Njegovo delo, kjer je vključil več sodelavcev, so mdr. stanovanjski kompleks Ferantov vrt (1975), zgradba časopisnega podjetja Dnevnik (Kanarček, poimenovana po rumeni plastični fasadi) in [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.]] V pozni starosti je zmagal na natečaju za prizidek k Narodni galeriji (dograjen 1993, s pomočjo sodelavcev), vse v Ljubljani. Ravnikar je oblikoval opremo za knjige, plakate in druge izdelke ter s svojim zgledom in učenjem bistveno vplival na razvoj slovenskega grafičnega oblikovanja pred uvajanjem računalnikov. Med drugim je bil Ravnikar tudi del projektne skupine, ki je zasnovala [[Novi Beograd]]. == Pedagog == Edvard Ravnikar je bil med mladimi arhitekti, ki so po [[druga svetovna vojna|II. svetovni vojni]], delno s pomočjo političnih povezav, za Plečnikom in Vurnikom prevzeli vodenje šole za arhitekturo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Katolicizmu in klasični arhitekturi predani Plečnik je zaradi svojega političnega prepričanja in starosti (73 let) po vzpostavitvi [[komunizem|komunistične]] (socialistične) oblasti v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] na univerzi ostal ob robu in delno v senci učencev. Plečnikovo neomajno vztrajanje pri tradicionalnem poučevanju arhitekture je že v letih med 1920 in 1930 vzbudilo odpor pri nekaterih njegovih študentih, ki so jih zanimala sodobnejša gibanja v arhitekturi. Kar sedem, med njimi E. Ravnikar, jih je odšlo študirat in vsaj za krajši čas delat k [[Le Corbusier]]ju v [[Pariz|Pariz.]] Ta je odlične risarje in marljive sodelavce z veseljem sprejel. Z znanjem in izkušnjami, ki jih je nabral pri [[Le Corbusier]]ju, je Ravnikar na prehodu iz 1940-ih v 1950-a razvoj slovenske arhitekture in delno tudi likovne umetnosti, skupaj z nekaterimi drugimi ustvarjalci, uspel odvrniti stran od ozke ideologije socialističnega realizma. Arhitekturna šola se je oprla na sodobne arhitekturne tokove v zahodni Evropi ter kritično razpravo, ki je potekala znotraj [[CIAM]]. Na nov način so uporabljali uveljavljene in nove materiale ter njihove kombinacije. Priljubljenost profesorja potrjuje izjemno število njegovih diplomantov. Včasih med kolegi ni imel ustreznega razumevanja za nove smeri študija in poučevanja. Ambiciozno zasnovana smer B, ki je vključevala oblikovanje, je zamrla. Večina njegovih študentov smeri B je bila kasneje med pionirji uvedbe univerzitetnega študija oblikovanja na [[ALU|ALUO]]. Ravnikar je oblikoval znak [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte slovenskega naroda]].<ref>Bole, Tone; Vidmar, Josip. (''ur.'') ''<u>Enciklopedija Slovenije</u>'', zv. 3 (Eg – Hab), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989., [http://books.google.com/books?id=Z7dBAAAAYAAJ&q=znak+Osvobodilne str. 378. in 379.,] ISBN 86-11-14288-8 {{COBISS|id=17411}}</ref> Ključna vloga pedagoga pa je bila vzgoja vrste izvrstnih arhitektov in arhitektk. == Slovenski modernizem == Ravnikar sam in njegovi študentje so prevzeli ključne naloge pri povojni prenovi in obnovi v [[Socialistična republika Slovenija|socialistični Sloveniji]] in širše v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Slovenska moderna arhitektura, ki je nastajala v tem času, je prepoznavna po razumni uporabi ter kombinaciji materialov, premišljeni tlorisni organizaciji in posebnih detajlih pri oblogah površin in spajanju konstrukcij. Arhitekti so bili po eni strani prisiljeni izumljati novosti zaradi pomanjkanja gotovih gradbenih izdelkov, po drugi strani pa so pomenili delno nadaljevanje obrtništva, ki ga je v šolo vpeljal Plečnik. Najvidnejši Ravnikarjevi študenti, ki so ustvarjali arhitekturo tega obdobja, so arhitekti: [[Savin Sever]], [[Oton Jugovec]], [[Milan Mihelič]], [[Miloš Bonča]], [[Grega Košak]], [[Majda Dobravec Lajovic]], [[Janez Lajovic]], [[Stanko Kristl]] in [[Ilija Arnautović]]. == Priznanja == Edvard Ravnikar je dobil več pomembnih nagrad, mdr. Prešernovo 1961 in 1978 (za življenjsko delo), Župančičevo 1965, Plečnikovo nagrado 1975 in 1987 (jubilejno), jugoslovanski nagradi "Borbe" in Avnoja (1982) in dunajsko Herderjevo nagrado (1988). Postal je dopisni član Jugoslovanske akademije v Zagrebu (JAZU, 1963), Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU: dopisni član 1969, redni 1979), 1985 je dobil naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, Tehniška univerza v Gradcu (Graz) pa mu je leta 1988 podelila častni doktorat. Moderna galerija v Ljubljani, Občina v Kranju, ves Trg republike s ključnimi stavbami in spomeniki so razglašeni za spomenike državnega pomena. == Literatura o njem == * ''Edvard Ravnikar: Bauten und Projekte: die Fortsetzung einer mitteleuropäischen Architekturtradition: dissertation von Karl Friedrich Gollmann, 1985'' * Gojko ZUPAN, Arhitekt, urbanist, oblikovalec in pedagog Edvard Ravnikar : (Novo mesto, 4.12.1907 - Ljubljana, 23.8.1993), ''Sinteza, 95/100'', Ljubljana, 1994. * ''Hommage'' à ''Edvard Ravnikar'': 1907-1993 (zbornik uredil [[France Ivanšek]], 1995) * Peter KREČIČ, Marko MUŠIČ, Gojko ZUPAN'', Edvard Ravnikar: arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj, publicist: umetnostnozgodovinski oris'' (katalog, 1996),razstava Arhitekturnega muzeja Ljubljana na fužinskem gradu, 19. september - 19. oktober 1996 * Gojko ZUPAN, Katalog slovenske moderne arhitekture 1945-1970, ''Arhitektov Bilten, AB'', L. 30, št. 149/150, november 2000, str. 66-67. * ''Arhitekt Edvard Ravnikar, spominski kompleks na otoku Rab, 1953'' (katalog, 2004) * [[Fedja Košir|Fedja KOŠIR]]: ''Edvard Ravnikar kot arhitekturni teoretik,'' 2006 * ''Umetnost in arhitektura: zbornik esejev'' (2007, popravljena izd. 2021) (uredil [[Aleš Vodopivec]]) * ''Edvard Ravnikar : architect and teacher'' (Friderich Achleitner ... et al.; katalog, 2009) * ''Ali mora biti ta hiša ravno taka?'' (zbornik dogodkov ob stoletnici rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja) (ur. Anja Planišček, 2010) * ''Design / Edvard Ravnikar'' (2017) * ''Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948-1980'', 2021, MOMA * ''Florian Cziesla: HOMMAGE TR3 ali kdo je Edvard Ravnikar?'' (2021) * ''Edvard Ravnikar: risbe'' (uredil [[Matevž Granda]], 2022) * ''Edvard Ravnikar:'' ''Skice in refleksije/Sketsches and thoughts'' (spremna besedila Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar), Slovenska matica, 2024 * ''Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja'', MAO, Ljubljana, 2025 == Viri in opombe == {{seznam_referenc}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arhitektov]] * seznam prejemnikov [[Johann Gottfried Herder|Herderjeve]] nagrade == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=15&tip=0&kraj=0&obdobje=0 Edvard Ravnikar], Arhitekturni vodnik * {{slovenski grobovi|id=23/edo--ravnikar}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ravnikar, Edvard}} [[Kategorija:Edvard Ravnikar| ]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Novomeščani]] r8fq5clv42kka7z1296ppwk3tor8y4n Mošnje 0 121896 6740550 6699297 2026-08-21T17:23:16Z Hladnikm 6240 ref 6740550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10126932_b4 | latd = 46 |latm = 19 |lats = 57.14 |latNS = N | longd = 14 |longm = 12 |longs = 42.17 |longEW = E |najdisi=Mošnje |slika=Mošnje.jpg |nadmorska=480 |povrsina=2,41 |prebivalstvo=444 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4240 |posta=Radovljica |obcina=Radovljica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Mošnje''' so [[vas]] južno od [[Radovljica|Radovljice]] na nadmorski višini med 478 in 482 metri. V krajevno skupnost Mošnje spada še sosednje naselje [[Globoko, Radovljica|Globoko]]. V vasi sta osnovna šola in gasilski dom, na njenem robu ob avtocesti pa arheološko nahajališče Villa rustica (EŠD 10036). Razprostira se na levi strani glavne ceste [[Ljubljana]] - [[Jesenice]]. Vas se je oblikovala ob robu terase, v smeri potoka, ki teče skozi Graben. Potok se imenuje [[Dobruša]]. Zanj je značilno, da se so ob njem nekdaj nahajali [[mlin]]i in [[žaga|žage]]. Še si je mogoče ogledati eno izmed delujočih [[žaga (industrijski obrat)|žag]], imenovano venecijanka. Znamenitost vasi je [[grad Podvin]], kateremu so domačini nadeli ime Podvinska graščina. Danes je graščina preoblikovana v gostinsko-turistični objekt. Naslednja znamenitost je [[Cerkev sv. Andreja, Mošnje|cerkev sv. Andreja]], le-ta najbrž tam stoji že od 10. stoletja. V njej so [[freska|freske]] iz 15. stoletja ter [[barok|baročni]] [[oltar]]ji. K [[župnija Mošnje|župniji Mošnje]] je do 21. stoletja spadalo romarsko središče [[Brezje, Radovljica|Brezje]]. Vas ima Krajevni [[muzej]], v katerem je leta 2004 nastala manjša muzejska zbirka. Leta 2007 so muzej dopolnili in preoblikovali. Razdeljen je na dva dela: na zbirko orodij in strojev iz domačih logov ter na zbirko, ki zajema dejavnosti v kraju, ki so zaznamovale razvoj vasi. Posebnost vasi je aktivnosti poln [[Krajevni dom]]. ==Zgodovina== [[Slika:Rimska naseldbina.jpg|thumb|left|200px|Ostanki rimske naselbine]] [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarhi]] so bili deželni knezi in cerkveni knezi na [[Kranjska|Kranjskem]] od leta 1077 do leta 1335. V zameno za vezalni odnos so podeljevali svoja [[veleposestvo|veleposestva]] plemstvu in cerkvenim dostojanstvenikom. Tako so dali 1. aprila leta 1154 treviškemu škofu Ulriku mošenjsko cerkev svetega Andreja (prva omemba imena Mošnje in cerkve v pisnih virih). Župnija je bila ustanovljena leta 1156. Po Ulrikovi smrti so dobili goriško-tirolske fevde, kamor so spadale tudi Mošnje (Ortenburžani). Po razdelitvi grofije na dva dela, to je bilo 25. aprila 1262, je ortenburški grof [[Friderik I. Ortenburški|Friderik I.]] v [[Radovljica|Radovljici]] zgradil upravno središče, duhovnega pa ni mogel, saj tamkajšnja cerkev ni spadala pod Ortenburžane. Leta 1418, ko je umrl zadnji ortenburški grof [[Friderik III. Ortenburški|Friderik III.]], so ga na podlagi dedne pogodbe nasledili [[Celjski grofje]], ki so s tem dobili tudi patronat na župnijsko cerkvijo v Mošnjah. Leta 1456 so Celjski grofje izumrli, po dedni pogodbi pa je njihova mogočna kneževina pripadla rodbini [[Habsburžani|Habsburžanov]]. V vasi je bilo tudi več [[dvorec|dvorcev]], najbolj znan je bil vsaj od 14. stoletja v lasti rodbine Podvinskih. V kasnejših letih so bile Mošnje občina. Velikost se je nenehno spreminjala (menjave oblasti, različne naloge oziroma potrebe, ...), največja pa je bila v času Dravske banovine, ko je Občina Mošnje imela 2151 prebivalcev. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je sedež prenesel na [[Črnivec]], po desetih letih pa v [[Občina Radovljica|Občino Radovljico]]. Leta 1943 se je v Mošnje v župnišče naselil nemški kmet iz [[Celovec|Celovca]] Hans Warmuth z družino in nadzoroval Mošnjane, kako so predani nemškemu rajhu. Marca leta 1944 so partizani na župnijskem dvorišču ubili njegovega 15-letnega sina. Kot kazen za ta uboj so Nemci izselili štiri družine, ki so imele sinove že pri partizanih. Štirinajst dni kasneje pa sta se dva mlada partizana Dane in Brane vtihotapila v župnišče, da bi Hansa razorožila. Hans je eno roko dvignil, z drugo pa ustrelil Daneta v nogo. To dejanje je bilo za Hansa usodno. Takoj zatem so [[Nemci]] začeli z iskanjem »banditov«, a ju niso našli. Za kazen so ponoči vse vaščane odvedli na zbirno mesto v šolo. Nato so vaščane izselili v [[taborišče Burghausen]] na [[Bavarska|Bavarskem]], izropali hiše ter jih požgali. Vaščani so se domov vrnili 8. maja leta 1945. Peter Jeram iz Mošenj je o vrnitvi izgnancev napisal pesem Vrnitev, ki jo je prepeval zbor veteranov.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 244 sl.</ref> Na pokopališču je grobišče borcev Rašiške čete in talcev, ubitih 17. 10. 1941 na [[Lancovo|Lancovem]], med katerimi je bila narodna herojinja [[Rezka Dragar]]. Marmornat obelisk na grobišču je leta 1958 zasnoval [[Edvard Ravnikar]] (EŠD 10046).<ref>[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.33501930329504&lng=14.209882020950317&layers=&layer=partisanmemorial&id=69 Spomenik padlim v NOB, Mošnje.] Patizanstvo.si.</ref> Padli v nemški vojski imajo svojo ploščo. Drugo svetovno vojno obeležujeta še plošča padlim gasilcem na gasilskem domu (EŠD 10035),<ref>[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.33501930329504&lng=14.209882020950317&layers=&layer=partisanmemorial&id=4822 Padlim gasilcem v Mošnjah.] Partizanstvo.si.</ref> na poslopju šole pa plošča 29 družinam, ki so jih Nemci 4. 4. 1944 zbrali v šoli ter izgnali v taborišče (EŠD 24624).<ref>[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.33501930329504&lng=14.209882020950317&layers=&layer=partisanmemorial&id=68 Interniranim družinam, Mošnje]. Partizanstvo.si.</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mošnje}} *[http://www.radovljica.si/podrocje.aspx?id=231 Krajevna skupnost Mošnje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071013005647/http://www.radovljica.si/podrocje.aspx?id=231 |date=2007-10-13 }} *[http://www.atl.si/atl/index.htm Osnovna šola Mošnje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071009105813/http://www.atl.si/atl/index.htm |date=2007-10-09 }} *[http://franciskani.rkc.si/?id=62&fmod=2 Župnija Mošnje] * [http://www.sd-mosnje.info/ Športno Društvo Mošnje] *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Mo%C5%A1nje%20-%20zgodovina.pdf Mošnje v starih virih in časopisih.] Digitalni arhiv Radovljice. * Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Mo%C5%A1nje%20-%20hi%C5%A1e%20in%20ljudje.pdf Mošnje, hiše in ljudje.] DAR - Digitalni arhiv Radovljica. * Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Mo%C5%A1nje%20-%20zgodovina.pdf Mošnje, zgodovina.] DAR - Digitalni arhiv Radovljica. {{Radovljica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Radovljica]] [[Kategorija:Mošnje|*]] bmshyngzrxri042rzv1dmetl21f39e2 6740552 6740550 2026-08-21T17:24:32Z Hladnikm 6240 popr. 6740552 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10126932_b4 | latd = 46 |latm = 19 |lats = 57.14 |latNS = N | longd = 14 |longm = 12 |longs = 42.17 |longEW = E |najdisi=Mošnje |slika=Mošnje.jpg |nadmorska=480 |povrsina=2,41 |prebivalstvo=444 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4240 |posta=Radovljica |obcina=Radovljica |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Mošnje''' so [[vas]] južno od [[Radovljica|Radovljice]] na nadmorski višini med 478 in 482 metri. V krajevno skupnost Mošnje spada še sosednje naselje [[Globoko, Radovljica|Globoko]]. V vasi sta osnovna šola in gasilski dom, na njenem robu ob avtocesti pa arheološko nahajališče Villa rustica (EŠD 10036). Razprostira se na levi strani glavne ceste [[Ljubljana]] - [[Jesenice]]. Vas se je oblikovala ob robu terase, v smeri potoka, ki teče skozi Graben. Potok se imenuje [[Dobruša]]. Zanj je značilno, da se so ob njem nekdaj nahajali [[mlin]]i in [[žaga|žage]]. Še si je mogoče ogledati eno izmed delujočih [[žaga (industrijski obrat)|žag]], imenovano venecijanka. Znamenitost vasi je [[grad Podvin]], kateremu so domačini nadeli ime Podvinska graščina. Danes je graščina preoblikovana v gostinsko-turistični objekt. Naslednja znamenitost je [[Cerkev sv. Andreja, Mošnje|cerkev sv. Andreja]], le-ta najbrž tam stoji že od 10. stoletja. V njej so [[freska|freske]] iz 15. stoletja ter [[barok|baročni]] [[oltar]]ji. K [[župnija Mošnje|župniji Mošnje]] je do 21. stoletja spadalo romarsko središče [[Brezje, Radovljica|Brezje]]. Vas ima Krajevni [[muzej]], v katerem je leta 2004 nastala manjša muzejska zbirka. Leta 2007 so muzej dopolnili in preoblikovali. Razdeljen je na dva dela: na zbirko orodij in strojev iz domačih logov ter na zbirko, ki zajema dejavnosti v kraju, ki so zaznamovale razvoj vasi. Posebnost vasi je aktivnosti poln [[Krajevni dom]]. ==Zgodovina== [[Slika:Rimska naseldbina.jpg|thumb|left|200px|Ostanki rimske naselbine]] [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarhi]] so bili deželni knezi in cerkveni knezi na [[Kranjska|Kranjskem]] od leta 1077 do leta 1335. V zameno za vezalni odnos so podeljevali svoja [[veleposestvo|veleposestva]] plemstvu in cerkvenim dostojanstvenikom. Tako so dali 1. aprila leta 1154 treviškemu škofu Ulriku mošenjsko cerkev svetega Andreja (prva omemba imena Mošnje in cerkve v pisnih virih). Župnija je bila ustanovljena leta 1156. Po Ulrikovi smrti so dobili goriško-tirolske fevde, kamor so spadale tudi Mošnje (Ortenburžani). Po razdelitvi grofije na dva dela, to je bilo 25. aprila 1262, je ortenburški grof [[Friderik I. Ortenburški|Friderik I.]] v [[Radovljica|Radovljici]] zgradil upravno središče, duhovnega pa ni mogel, saj tamkajšnja cerkev ni spadala pod Ortenburžane. Leta 1418, ko je umrl zadnji ortenburški grof [[Friderik III. Ortenburški|Friderik III.]], so ga na podlagi dedne pogodbe nasledili [[Celjski grofje]], ki so s tem dobili tudi patronat na župnijsko cerkvijo v Mošnjah. Leta 1456 so Celjski grofje izumrli, po dedni pogodbi pa je njihova mogočna kneževina pripadla rodbini [[Habsburžani|Habsburžanov]]. V vasi je bilo tudi več [[dvorec|dvorcev]], najbolj znan je bil vsaj od 14. stoletja v lasti rodbine Podvinskih. V kasnejših letih so bile Mošnje občina. Velikost se je nenehno spreminjala (menjave oblasti, različne naloge oziroma potrebe, ...), največja pa je bila v času Dravske banovine, ko je Občina Mošnje imela 2151 prebivalcev. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je sedež prenesel na [[Črnivec]], po desetih letih pa v [[Občina Radovljica|Občino Radovljico]]. Leta 1943 se je v Mošnje v župnišče naselil nemški kmet iz [[Celovec|Celovca]] Hans Warmuth z družino in nadzoroval Mošnjane, kako so predani nemškemu rajhu. Marca leta 1944 so partizani na župnijskem dvorišču ubili njegovega 15-letnega sina. Kot kazen za ta uboj so Nemci izselili štiri družine, ki so imele sinove že pri partizanih. Štirinajst dni kasneje pa sta se dva mlada partizana Dane in Brane vtihotapila v župnišče, da bi Hansa razorožila. Hans je eno roko dvignil, z drugo pa ustrelil Daneta v nogo. To dejanje je bilo za Hansa usodno. Takoj zatem so [[Nemci]] začeli z iskanjem »banditov«, a ju niso našli. Za kazen so ponoči vse vaščane odvedli na zbirno mesto v šolo. Nato so vaščane izselili v [[taborišče Burghausen]] na [[Bavarska|Bavarskem]], izropali hiše ter jih požgali. Vaščani so se domov vrnili 8. maja leta 1945. Peter Jeram iz Mošenj je o vrnitvi izgnancev napisal pesem Vrnitev, ki jo je prepeval zbor veteranov.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 219.</ref> Na pokopališču je grobišče borcev Rašiške čete in talcev, ubitih 17. 10. 1941 na [[Lancovo|Lancovem]], med katerimi je bila narodna herojinja [[Rezka Dragar]]. Marmornat obelisk na grobišču je leta 1958 zasnoval [[Edvard Ravnikar]] (EŠD 10046).<ref>[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.33501930329504&lng=14.209882020950317&layers=&layer=partisanmemorial&id=69 Spomenik padlim v NOB, Mošnje.] Patizanstvo.si.</ref> Padli v nemški vojski imajo svojo ploščo. Drugo svetovno vojno obeležujeta še plošča padlim gasilcem na gasilskem domu (EŠD 10035),<ref>[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.33501930329504&lng=14.209882020950317&layers=&layer=partisanmemorial&id=4822 Padlim gasilcem v Mošnjah.] Partizanstvo.si.</ref> na poslopju šole pa plošča 29 družinam, ki so jih Nemci 4. 4. 1944 zbrali v šoli ter izgnali v taborišče (EŠD 24624).<ref>[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.33501930329504&lng=14.209882020950317&layers=&layer=partisanmemorial&id=68 Interniranim družinam, Mošnje]. Partizanstvo.si.</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mošnje}} *[http://www.radovljica.si/podrocje.aspx?id=231 Krajevna skupnost Mošnje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071013005647/http://www.radovljica.si/podrocje.aspx?id=231 |date=2007-10-13 }} *[http://www.atl.si/atl/index.htm Osnovna šola Mošnje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071009105813/http://www.atl.si/atl/index.htm |date=2007-10-09 }} *[http://franciskani.rkc.si/?id=62&fmod=2 Župnija Mošnje] * [http://www.sd-mosnje.info/ Športno Društvo Mošnje] *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Mo%C5%A1nje%20-%20zgodovina.pdf Mošnje v starih virih in časopisih.] Digitalni arhiv Radovljice. * Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Mo%C5%A1nje%20-%20hi%C5%A1e%20in%20ljudje.pdf Mošnje, hiše in ljudje.] DAR - Digitalni arhiv Radovljica. * Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Mo%C5%A1nje%20-%20zgodovina.pdf Mošnje, zgodovina.] DAR - Digitalni arhiv Radovljica. {{Radovljica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Radovljica]] [[Kategorija:Mošnje|*]] azrfubhh6q90m3hoq8w6fmtsx0qiw8m Pnevmatika 0 125289 6740400 6714509 2026-08-21T13:15:02Z Nareto 77605 6740400 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tire tread.jpg|thumb|300px|Površina pnevmatike]] '''Pnevmatika''' je z zrakom napolnjeno kolo iz [[Guma|gume]]. Pnevmatika je edini del vozila, ki je v stiku s cesto, zato je ključna za varnost (zavorna pot, oprijem, stabilnost). Pravilna dimenzija (npr. 245/45 R20) mora ustrezati tistemu, kar je zapisano na nalepki vozila ali v navodilih proizvajalca. Nosilnost in hitrostni razred morata biti enaki ali višji od originalne specifikacije (npr. 103V, 106W …). Pravilni tlak v pnevmatikah je enako pomemben kot sama izbira pnevmatik — premajhen ali prevelik tlak poveča obrabo, poslabša oprijem in veča porabo ter lahko povroči akvaplaning. Minimum profila je 1,6 mm, a za varno vožnjo pozimi je priporočljivo vsaj 4 mm. Če so pnevmatike stare več kot 6 let, se material začne starati (tudi če je profil še ok). Pnevmatike z vidnimi poškodbami (razpoke, bulice, reze) je treba zamenjati takoj. Zimske pnevmatike so narejene za nizke temperature (pod 7 °C): bolj mehka guma, več lamel, boljši oprijem na snegu in ledu. Letne pnevmatike so optimalne pri temperaturah nad 7 °C: boljša stabilnost, manjša obraba in krajša zavorna pot na suhem. Celoletne (all-season) so kompromis: dobre v blagi zimi, a slabše v ekstremih (globok sneg ali vročina). {| class="wikitable" !Globina profila !Oprijem pnevmatike - letne !Oprijem pnevmatike - zimske |- |8 mm (nova) |100 % |100 % |- |6 mm |~98 % |~95–98 % |- |5 mm |~95 % |~80–90 % |- |4 mm (zakonski minimum za zimske) |~90–95 % |~75–85 % že občutno slabša, priporočljiva menjava |- |3 mm |~80–90 % čas za menjavo |~60–70 % na snegu slaba - nevarna |- |2 mm |~60–75 % slabše na mokrem |~40–50 % na snegu zelo slaba - zelo nevarna |- |1,6 mm (zakonski minimum za letne) |~50–60 % zelo slaba na mokrem |~10 % totalno neuporabna |} == Vpliv pnevmatike na vožnjo == Pnevmatika je dejansko edina povezava avtomobila s cesto. Širša pnevmatika * več oprijema pri suhem, * bolj neposreden občutek v volanu - trši volan, * bolj stabilna pri hitri vožnji, * lahko pa bolj sledi vzdolžnim kolesnicam, * več hrupa in nekoliko večji upor. Višja bočnica * več udobja - mehkejši volan, * bolje absorbira luknje in dilatacije, * manj tresljajev v kabini, * bolj "plavajoč", sproščen občutek, * nekoliko manj neposreden odziv volana - mehkejši volan. Trša/športnejša bočnica * zelo hiter odziv na volan - trši volan, * manj nagibanja pnevmatike, * bolj natančen občutek - več informacij na volanu o cesti, * ampak več udarcev, hrupa in vibracij. Zato je lahko isti avtomobil z 18" in 20" kolesi presenetljivo drugačen avto. {| class="wikitable" |+Specifični o občutek na volanu !Cilj: mehak/lahek volan !Cilj: trd/direkten volan |- |Manjše platišče, npr. 17–18" |Večje platišče, npr. 19–21" |- |Višja bočnica |Nižja bočnica |- |Ožja pnevmatika |Širša pnevmatika |- |Touring pnevmatika |Športna pnevmatika |- |Mehkejša bočnica |Trša bočnica |- |Standardna konstrukcija |XL/Extra Load |- |Po možnosti brez Run-Flat |Run-Flat lahko dodatno otrdi občutek |- |Manjši tlak v okviru predpisanega območja |Višji tlak v okviru predpisanega območja |- |Michelin Primacy, Continental PremiumContact ipd. |Michelin Pilot Sport, Continental SportContact ipd. |} == OEM pnevmatike proizvajalca avtomobila == OEM pnevmatike (ang. Original Equipment Manufacturer) oz. odobrene pnevmatike proizvajalca [[Avtomobil|avtomobila]] so pnevmatike, ki jih proizvajalec avtomobila izbere in namesti na vozilo že pri serijski proizvodnji. To pomeni, da so originalna oprema za tisti model avtomobila. OEM oznaka ne pomeni, da je pnevmatika edina primerna, pomeni pa, da je optimizirana za to vozilo (vodljivost, hrup, udobje, elektronika). Pri 4x4 pogonu (Xdrive) in večjih platiščih (npr. 19–21″) so oznaka pogosto priporočljive, predvsem zaradi usklajenosti z DSC/ABS sistemi. Pomembno pri OEM pnevmatikah: * Pnevmatika je bila izbrana s strani proizvajalca avtomobila (BMW, Audi, Mercedes, itd.), * Je prilagojena specifikacijam vozila (vozna dinamika, udobje, hrup, poraba, upravljanje, varnost), * Proizvajalec avtomobila je pogosto sodeloval z gumarskim proizvajalcem pri razvoju in testiranju, * OEM pnevmatike pogosto nosijo posebne oznake Zakaj je pomembno uporabljati OEM pnevmatiko: * Avto je nastavljen nanjo (proizvajalec skupaj z gumarjem prilagodi: podvozje, blažilnike, krmiljenje, ESP/DSC logiko) * Stabilnost in predvidljivo obnašanje (guma ima točno določeno bočnico, miren volan pri višjih hitrostih) * OEM pnevmatika je testirana (pri zaviranju v sili, pri polno naloženem vozilu, pri visoki hitrosti) * OEM gume so tišje in povzročajo manj vibracij v kabini * Garancija vozila v celoti velja samo na vozila z OEM pnevmatikami {| class="wikitable" |+OEM odobrene pnevmatike avtomobilskih proizvajalcev !'''Avtomobilski proizvajalec''' !'''OEM oznaka na pnevmatiki''' !'''Pomen oznake''' |- |'''BMW / MINI''' |<code>☆</code> (zvezdica) |BMW-odobrena pnevmatika razvita/testirana po BMW specifikacijah |- |'''Audi''' |<code>AO</code>, <code>AOE</code> |Audi Original (AOE = Run-Flat) |- |'''Mercedes-Benz''' |<code>MO</code>, <code>MOE</code> |Mercedes Original (MOE = Run-Flat) |- |'''Porsche''' |<code>N0</code>, <code>N1</code>, <code>N2</code>, <code>N3</code> … |Porsche homologacija (višja številka = novejša verzija) |- |'''Volkswagen (VW)''' |<code>VW</code>, <code>⊕</code>, <code>V0</code>, <code>V1</code> |VW-specifična odobritev |- |'''Škoda''' |<code>SK</code> |Škoda OEM homologacija |- |'''SEAT / CUPRA''' |<code>SE</code> |SEAT / CUPRA odobritev |- |'''Ferrari''' |<code>F</code> |Ferrari homologacija |- |'''Lamborghini''' |<code>L</code> |Lamborghini homologacija |- |'''Maserati''' |<code>MGT</code> |Maserati homologacija |- |'''Jaguar''' |<code>J</code>, <code>JLR</code> |Jaguar / Jaguar Land Rover odobritev |- |'''Land Rover''' |<code>LR</code> |Land Rover homologacija |- |'''Volvo''' |<code>VOL</code>, <code>VOLVO</code> |Volvo-specifična pnevmatika |- |'''Tesla''' |<code>T0</code>, <code>T1</code>, <code>T2</code> |Tesla OEM odobritev |- |'''Ford''' |<code>FO</code> |Ford Original |- |'''Hyundai''' |<code>H</code> |Hyundai OEM |- |'''Kia''' |<code>KI</code> |Kia OEM |- |'''Toyota''' |<code>TO</code>, <code>T</code> |Toyota homologacija |- |'''Lexus''' |<code>LE</code> |Lexus OEM |- |'''Peugeot / Citroën (PSA)''' |<code>PE</code>, <code>CP</code> |PSA skupina homologacija |- |'''Renault''' |<code>RE</code> |Renault OEM |- |'''Alfa Romeo''' |<code>AR</code> |Alfa Romeo homologacija |- |'''Aston Martin''' |<code>AM</code> |Aston Martin OEM |- |'''Bentley''' |<code>B</code> |Bentley homologacija |} == Oznake pnevmatik == Primer: '''245/45 R20 103V''' '''RSC''' '''DOT 2319''' * '''245''' = širina v mm * '''45''' = profil (višina v % od širine) * '''R''' = radialna konstrukcija * '''20''' = premer platišča v palcih * '''103''' = nosilnost (load index) * '''V''' = hitrostni razred * '''RSC''' = [[Praznovozna pnevmatika|Runflat]] System Component (omogočajo vožnjo tudi po predrtju) * '''DOT''' = Department of Transportation (koda za starost) * '''23''' = 23. teden * '''19''' = leto 2019 {| class="wikitable" |+Hitrostni razredi avtomobilskih pnevmatik !Hitrostni razred !Največja hitrost (km/h) !Opis |- |Q |do 160 km/h |Za zelo poceni/ozke pnevmatike, starejši modeli |- |S |do 180 km/h |Za manj zmogljiva vozila |- |T |do 190 km/h |Pogosto za kompaktna vozila |- |H |do 210 km/h |Najpogostejši za družinska vozila |- |V |do 240 km/h |Za športnejša vozila |- |W |do 270 km/h |Za zmogljivejša vozila |- |Y |do 300 km/h |Za zelo hitra športna vozila |- |(Y) |nad 300 km/h |Poseben indeks za ekstremne hitrosti |- |R |do 170 km/h |Redkejši, pogosto na starijih pnevmatikah |} {| class="wikitable" |+Tabela nosilnostnih indeksov (Load Index) !Load index !Nosilnost na pnevmatiko (kg) |- |71 |345 kg |- |75 |387 kg |- |80 |450 kg |- |85 |515 kg |- |90 |600 kg |- |96 |710 kg |- |100 |800 kg |- |103 |875 kg |- |104 |900 kg |- |108 |1000 kg |- |109 |1030 kg |- |110 |1060 kg |- |115 |1215 kg |- |116 |1250 kg |- |120 |1400 kg |- |122 |1500 kg |- |124 |1600 kg |- |125 |1650 kg |- |126 |1700 kg |- |128 |1800 kg |- |130 |1900 kg |- |132 |2000 kg |- |140 |2500 kg |- |146 |3000 kg |} Primer letnih praznovoznih pnevmatik: * Michelin Latitude Sport 3 ZP Run-Flat * Michelin Pilot Sport 4 SUV ZP Run-On-Flat FRV == Zimske pnevmatike == [[Slika:Drive_smart_this_winter-_USAG_Rheinland-Pfalz_highlights_new_German_tire_regulations_to_keep_residents_safe,_ticket-free_(8626672).jpg|alt=Snow tire sidewall with M+S and 3PMSF markings.|sličica|299x299_pik|Oznaka zimskih pnevmatik M+S in 3PMSF3 Peak Mountain SnowFlake (triglava gora s snežinko) ]] V deželah, kjer so temperature v hladnem delu leta pod +7°C in kjer se pogosto pojavi sneg ali plundra in voda na vozišču pod +10°C so obvezne za varnost v cestnem prometu. Zimsko pnevmtiko je priporočljivo menjati po 6 letih, tudi če še ima dovolj profila, ker postane trda. V državah z blagimi zimami ali redkim snegom so zimske pnevmatike priporočljive, a niso nujne npr. Velika Britanija, Irska, Španija, Portugalska, Jug Italije, Grčija, Turčija, Ciper, Malta. Zakonsko minimum profila 3 mm, ampak za varno zimo je priporočljivo vsaj 4 mm. Manj kot 4 mm → slabši oprijem na snegu in mokri cesti, večja nevarnost [[Akvaplaning|aquaplaninga]]. {{multiple image | align = right | total_width = 510 | image1 = Mud_And_Snow_Tire_Icon.png | width1 = 50 | image2 = 3PMSF Snow Tire Icon.png | width2 = 100 | image3 = Ice Grip Symbol Snow Tire Icon.png | width3 = 100 | footer = Tipični simboli na pnevmatikah namenjene za zimske razmere<br>"Blato in sneg", "Močan sneg", "Ledene razmere", "Močan sneg" in "Posipano Moč.Sneg". | height1 = 50 | height2 = 100 | height3 = 94 | image4 = Studded Snow Tire Ш Icon.png | width4 = 100 | height4 = 70 | image5 = Studded TEXT Snow Tire Ш Icon.png | width5 = 100 | height5 = 90 }} Ključne lasnosti zimskih pnevmatik: * 3PMSF (ang. 3 Peak Mountain SnowFlake) oznaka: gora s snežinko - pnevmatika je testirana in certificirana za resne zimske razmere (sneg, led), * M+S (ang. Mud + Snow) pomeni blato plus sneg, a ni nujno prava zimska pnevmatika - pogosto samo mehkejša guma (po letu 2024 ni več dovolj), * Zimske pnevmatike so posebej narejene za nizke temperature pod +7 °C, * Guma ostane mehka in prožna, zato ima boljši oprijem, * Tekalna površina ima več lamel, ki “grizejo” v sneg in led, * Zimske pnevmatike skrajšajo zavorno pot na snegu in ledu Primer zimskih pnevmatik: * Michelin Pilot Alpin 5 * Pirelli Scorpion Winter * Continental WinterContact * Michelin X-ICE XI3 Run-Flat (praznovozna pnevmatika) * Pirelli Winter Sottozero 3 Run-Flat (praznovozna pnevmatika) {| class="wikitable" |+Obvezna Zimska Oprema !Država !Zimske pnevmatike obvezne !Datum !Verige obvezne !Opombe/omejitve |- |Avstrija |Da, za vozila do 3,5 t |1.11.–15.4. |Da, na določenih cestah |Za snežne in poledenele ceste; verige obvezne, če so znak “Ketten” |- |Italija |Da, na določenih cestah |15.11.–15.4. |Da, ob oznakah |Regionalne razlike po provincah; znak “catene o pneumatici da neve” |- |Slovenija |Da, za vozila do 3,5 t |15.11.–15.3. |Da, ob oznakah na cestah |Obvezne na določenih cestah, oznake “zimska oprema obvezna” |- |Hrvaška |Da, priporočeno |Ni fiksnega datuma |Da, na označenih cestah |Zimska oprema obvezna na gorskih cestah z zimskimi znaki |- |Francija |Da, na določenih cestah |Ni fiksnega datuma |Da, ob oznakah na gorskih cestah |Gorski prelazi (Alpe, Pireneji) zahtevajo verige ali zimske pnevmatike |- |Nemčija |Da, zim. pnevmatike “M+S” ali zimski simbol |Ni fiksnega datuma |Da, ob znakih “Schneekettenpflicht” |Velja pri snegu/ledeni cesti; odvisno od pogojev |- |Švica |Da, priporočeno |Ni fiksnega datuma |Da, ob snegu na znakih |Obvezne na gorskih cestah (npr. Gotthard, Simplon) |} == Akvaplaning == ''Glavni članek:'' [[Akvaplaning]] Akvaplaning (hidroplaning) je pojav, ko pnevmatika pri vožnji po mokri cesti izgubi stik z asfaltom, ker se med gumo in cestiščem ustvari plast vode. Namesto da bi tekalna plast pnevmatike odvajala vodo skozi kanale profila, začne pnevmatika "plavati" na vodnem filmu. [[Slika:Two_vehicles_aquaplaning.jpg|alt=File:Two vehicles aquaplaning.jpg|sličica|Dve vozili v Akvaplaningu]] Posledice: * izguba krmiljenja – volan ne vpliva več normalno na smer, * močno slabše zaviranje – ABS lahko deluje, vendar pnevmatika nima dovolj stika s cesto, * možnost zdrsa ali vrtenja vozila, * pri pogonskih kolesih lahko pride do nenadne izgube oprijema. Na primer: voziš 120 km/h po avtocesti, na cesti je 5–10 mm vode, pnevmatika ne uspe več iztisniti vse vode, nastane vodna plast in kolo začne drseti po vodi. Na nastanek akvaplaninga najbolj vplivajo: # Hitrost – večja kot je, večja je nevarnost. # Globina vode – več vode pomeni večjo možnost. # Profil pnevmatike – nova guma bolje odvaja vodo. # Tlak – prenizek tlak poveča tveganje. # Širina pnevmatike – širša pnevmatika ima večjo površino, zato pri enakih pogojih lažje "zaplava". Hitrost pri kateri nastopi akvaplaning je odvisna od tlaka v pnevmatiki: <math>V (km/h)\approx 73*\surd(P(bar)) </math> * 2,0 bara → ≈ 103 km/h * 2,5 bara → ≈ 115 km/h * 3,0 bara → ≈ 126 km/h * 3,2 bara → ≈ 131 km/h * 3,5 bara → ≈ 137 km/h == Zgodovinski razvoj pnevmatik == Razvila se je postopoma iz kolesnega obroča s polno gumo, katerega je leta [[1845]] patentiral [[Škoti|Škot]] [[Robert William Thomson]] in ga je praktično uporabil na kolesih [[voz]]ov [[Izvošček|izvoščkov]]. Do množične uporabe teh obročev ni prišlo predvsem zaradi visoke cene gume. Za prvega izumitelja prave pnevmatike pa velja škotski [[živinozdravnik]] [[John Boyd Dunlop]] (1840- 1921), ki je izdelal leta [[1887]] za svojega bolnega sina lesen [[tricikel]], za ublažitev udarcev koles pa je napolnil svinjska [[Črevo|čreva]] z [[Zrak|zrakom]], katera je obdana z gumijastim obročem in tako izdelal prvo pnevmatiko. Razvoj sta poleg Dunlopa nadaljevala še Angleža Edlin in Sinclair. Irski kolesar-dirkač Hume, zmagovalec več kolesarskih tekem, je ustanovil z Dunlopom prvo družbo- podjetje za pnevmatike koles. Leta 1890 je mehanik Wilch razdelil pnevmatiko v dva dela, v zunanji [[plašč]] in notranjo- [[Zračnica|zračnico]]. Nadaljnji razvoj pnevmatike sta nadaljevala dva [[Francoz|Francoza]] brata [[André Michelin]] in [[Édouard Michelin]], katera sta razvila najprej pnevmatike za osebne avtomobile, nato pa še za tovorne avtomobile. Razvoj pnevmatik se je nato razvijal vzporedno z razvojem [[Avtomobil|avtomobilov]], izboljševali so se materiali in konstrukcija pnevmatik. Najhitrejši razvoj pnevmatik je bil pri dirkalnih avtomobilih. Brata Michelin sta zaradi reklame opremila tri avtomobile na dirki [[Pariz-Bordeaux-Pariz]] (leta 1895) z novimi pnevmatikami in tako demonstrirala njihove prednosti. Na teh dirkah so morali pnevmatike menjati na vsakih sto prevoženih kilometrov. Zamislila sta si tudi znameniti humanoidni simbol podjetja -[[Bibendum]], katerega uporablja še danes. Razvoj pnevmatik je močno poganjal naprej hiter razvoj [[Avtomobilizem|avtomobilizma]], zlasti pa ljubitelji hitrih avtomobilov na dirkah ali v poskusih postavitve [[kopenski hitrostni rekord|kopenskega hitrostnega rekorda]]. Vsako povečanje hitrosti dirkalnih avtomobilov je zahtevalo tudi, močnejše, kvalitetnejše in vzdržljive pnevmatike, katere so morali proizvajalci še posebej pripraviti za takšno dirko. Tudi danes na dirkah [[Formula 1|formule 1]], vozniki dirkalnikov demonstrirajo tudi kvaliteto nameščenih pnevmatik. == Glej tudi == * [[Vulkanizacija]] - izum 1839. leta, Američana [[Charles Goodyear|Charlesa Goodyeara]], * [[Kolesni obroč iz polne gume]] - izum 1845. leta, Škota [[Robert William Thomson|Roberta Williama Thomsona]], * [[Tweel]] - brezzračna guma * [[Ponovno oplaščenje gum]] * [[Praznovozna pnevmatika]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Tires}} * Angleška stran -pnevmatike Dunlop/zgodovina- [http://www.dunloptyres.co.uk/dunlop/history/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070227131747/http://www.dunloptyres.co.uk/dunlop/history/ |date=2007-02-27 }} * Angleška stran -pnevmatike Michelin- [http://www.michelin.com/corporate/front/templates/affich.jsp?codeRubrique=99&lang=EN] * Oznake na pnevmatikah - [http://avtonasveti.com/nakup-pnevmatik/] [[Kategorija:Kolesarstvo]] [[Kategorija:Motociklizem]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Izumi]] [[Kategorija:1845 v znanosti]] [[Kategorija:1887 v znanosti]] [[Kategorija:John Boyd Dunlop]] {{normativna kontrola}} 4ijtjg9elt7nlzo9j18l7hi3t98zhca 6740402 6740400 2026-08-21T13:15:56Z Nareto 77605 /* Vpliv pnevmatike na vožnjo */ 6740402 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tire tread.jpg|thumb|300px|Površina pnevmatike]] '''Pnevmatika''' je z zrakom napolnjeno kolo iz [[Guma|gume]]. Pnevmatika je edini del vozila, ki je v stiku s cesto, zato je ključna za varnost (zavorna pot, oprijem, stabilnost). Pravilna dimenzija (npr. 245/45 R20) mora ustrezati tistemu, kar je zapisano na nalepki vozila ali v navodilih proizvajalca. Nosilnost in hitrostni razred morata biti enaki ali višji od originalne specifikacije (npr. 103V, 106W …). Pravilni tlak v pnevmatikah je enako pomemben kot sama izbira pnevmatik — premajhen ali prevelik tlak poveča obrabo, poslabša oprijem in veča porabo ter lahko povroči akvaplaning. Minimum profila je 1,6 mm, a za varno vožnjo pozimi je priporočljivo vsaj 4 mm. Če so pnevmatike stare več kot 6 let, se material začne starati (tudi če je profil še ok). Pnevmatike z vidnimi poškodbami (razpoke, bulice, reze) je treba zamenjati takoj. Zimske pnevmatike so narejene za nizke temperature (pod 7 °C): bolj mehka guma, več lamel, boljši oprijem na snegu in ledu. Letne pnevmatike so optimalne pri temperaturah nad 7 °C: boljša stabilnost, manjša obraba in krajša zavorna pot na suhem. Celoletne (all-season) so kompromis: dobre v blagi zimi, a slabše v ekstremih (globok sneg ali vročina). {| class="wikitable" !Globina profila !Oprijem pnevmatike - letne !Oprijem pnevmatike - zimske |- |8 mm (nova) |100 % |100 % |- |6 mm |~98 % |~95–98 % |- |5 mm |~95 % |~80–90 % |- |4 mm (zakonski minimum za zimske) |~90–95 % |~75–85 % že občutno slabša, priporočljiva menjava |- |3 mm |~80–90 % čas za menjavo |~60–70 % na snegu slaba - nevarna |- |2 mm |~60–75 % slabše na mokrem |~40–50 % na snegu zelo slaba - zelo nevarna |- |1,6 mm (zakonski minimum za letne) |~50–60 % zelo slaba na mokrem |~10 % totalno neuporabna |} == Vpliv pnevmatike na vožnjo == Pnevmatika je dejansko edina povezava avtomobila s cesto. Širša pnevmatika * več oprijema pri suhem, * bolj neposreden občutek v volanu - trši volan, * bolj stabilna pri hitri vožnji, * lahko pa bolj sledi vzdolžnim kolesnicam, * več hrupa in nekoliko večji upor. Višja bočnica * več udobja - mehkejši volan, * bolje absorbira luknje in dilatacije, * manj tresljajev v kabini, * bolj "plavajoč", sproščen občutek, * nekoliko manj neposreden odziv volana - mehkejši volan. Trša/športnejša bočnica * zelo hiter odziv na volan - trši volan, * manj nagibanja pnevmatike, * bolj natančen občutek - več informacij na volanu o cesti, * ampak več udarcev, hrupa in vibracij. Zato je lahko isti avtomobil z 18" in 20" kolesi presenetljivo drugačen avto. {| class="wikitable" |+Specifični občutek na volanu !Cilj: mehak/lahek volan !Cilj: trd/direkten volan |- |Manjše platišče, npr. 17–18" |Večje platišče, npr. 19–21" |- |Višja bočnica |Nižja bočnica |- |Ožja pnevmatika |Širša pnevmatika |- |Touring pnevmatika |Športna pnevmatika |- |Mehkejša bočnica |Trša bočnica |- |Standardna konstrukcija |XL/Extra Load |- |Po možnosti brez Run-Flat |Run-Flat lahko dodatno otrdi občutek |- |Manjši tlak v okviru predpisanega območja |Višji tlak v okviru predpisanega območja |- |Michelin Primacy, Continental PremiumContact ipd. |Michelin Pilot Sport, Continental SportContact ipd. |} == OEM pnevmatike proizvajalca avtomobila == OEM pnevmatike (ang. Original Equipment Manufacturer) oz. odobrene pnevmatike proizvajalca [[Avtomobil|avtomobila]] so pnevmatike, ki jih proizvajalec avtomobila izbere in namesti na vozilo že pri serijski proizvodnji. To pomeni, da so originalna oprema za tisti model avtomobila. OEM oznaka ne pomeni, da je pnevmatika edina primerna, pomeni pa, da je optimizirana za to vozilo (vodljivost, hrup, udobje, elektronika). Pri 4x4 pogonu (Xdrive) in večjih platiščih (npr. 19–21″) so oznaka pogosto priporočljive, predvsem zaradi usklajenosti z DSC/ABS sistemi. Pomembno pri OEM pnevmatikah: * Pnevmatika je bila izbrana s strani proizvajalca avtomobila (BMW, Audi, Mercedes, itd.), * Je prilagojena specifikacijam vozila (vozna dinamika, udobje, hrup, poraba, upravljanje, varnost), * Proizvajalec avtomobila je pogosto sodeloval z gumarskim proizvajalcem pri razvoju in testiranju, * OEM pnevmatike pogosto nosijo posebne oznake Zakaj je pomembno uporabljati OEM pnevmatiko: * Avto je nastavljen nanjo (proizvajalec skupaj z gumarjem prilagodi: podvozje, blažilnike, krmiljenje, ESP/DSC logiko) * Stabilnost in predvidljivo obnašanje (guma ima točno določeno bočnico, miren volan pri višjih hitrostih) * OEM pnevmatika je testirana (pri zaviranju v sili, pri polno naloženem vozilu, pri visoki hitrosti) * OEM gume so tišje in povzročajo manj vibracij v kabini * Garancija vozila v celoti velja samo na vozila z OEM pnevmatikami {| class="wikitable" |+OEM odobrene pnevmatike avtomobilskih proizvajalcev !'''Avtomobilski proizvajalec''' !'''OEM oznaka na pnevmatiki''' !'''Pomen oznake''' |- |'''BMW / MINI''' |<code>☆</code> (zvezdica) |BMW-odobrena pnevmatika razvita/testirana po BMW specifikacijah |- |'''Audi''' |<code>AO</code>, <code>AOE</code> |Audi Original (AOE = Run-Flat) |- |'''Mercedes-Benz''' |<code>MO</code>, <code>MOE</code> |Mercedes Original (MOE = Run-Flat) |- |'''Porsche''' |<code>N0</code>, <code>N1</code>, <code>N2</code>, <code>N3</code> … |Porsche homologacija (višja številka = novejša verzija) |- |'''Volkswagen (VW)''' |<code>VW</code>, <code>⊕</code>, <code>V0</code>, <code>V1</code> |VW-specifična odobritev |- |'''Škoda''' |<code>SK</code> |Škoda OEM homologacija |- |'''SEAT / CUPRA''' |<code>SE</code> |SEAT / CUPRA odobritev |- |'''Ferrari''' |<code>F</code> |Ferrari homologacija |- |'''Lamborghini''' |<code>L</code> |Lamborghini homologacija |- |'''Maserati''' |<code>MGT</code> |Maserati homologacija |- |'''Jaguar''' |<code>J</code>, <code>JLR</code> |Jaguar / Jaguar Land Rover odobritev |- |'''Land Rover''' |<code>LR</code> |Land Rover homologacija |- |'''Volvo''' |<code>VOL</code>, <code>VOLVO</code> |Volvo-specifična pnevmatika |- |'''Tesla''' |<code>T0</code>, <code>T1</code>, <code>T2</code> |Tesla OEM odobritev |- |'''Ford''' |<code>FO</code> |Ford Original |- |'''Hyundai''' |<code>H</code> |Hyundai OEM |- |'''Kia''' |<code>KI</code> |Kia OEM |- |'''Toyota''' |<code>TO</code>, <code>T</code> |Toyota homologacija |- |'''Lexus''' |<code>LE</code> |Lexus OEM |- |'''Peugeot / Citroën (PSA)''' |<code>PE</code>, <code>CP</code> |PSA skupina homologacija |- |'''Renault''' |<code>RE</code> |Renault OEM |- |'''Alfa Romeo''' |<code>AR</code> |Alfa Romeo homologacija |- |'''Aston Martin''' |<code>AM</code> |Aston Martin OEM |- |'''Bentley''' |<code>B</code> |Bentley homologacija |} == Oznake pnevmatik == Primer: '''245/45 R20 103V''' '''RSC''' '''DOT 2319''' * '''245''' = širina v mm * '''45''' = profil (višina v % od širine) * '''R''' = radialna konstrukcija * '''20''' = premer platišča v palcih * '''103''' = nosilnost (load index) * '''V''' = hitrostni razred * '''RSC''' = [[Praznovozna pnevmatika|Runflat]] System Component (omogočajo vožnjo tudi po predrtju) * '''DOT''' = Department of Transportation (koda za starost) * '''23''' = 23. teden * '''19''' = leto 2019 {| class="wikitable" |+Hitrostni razredi avtomobilskih pnevmatik !Hitrostni razred !Največja hitrost (km/h) !Opis |- |Q |do 160 km/h |Za zelo poceni/ozke pnevmatike, starejši modeli |- |S |do 180 km/h |Za manj zmogljiva vozila |- |T |do 190 km/h |Pogosto za kompaktna vozila |- |H |do 210 km/h |Najpogostejši za družinska vozila |- |V |do 240 km/h |Za športnejša vozila |- |W |do 270 km/h |Za zmogljivejša vozila |- |Y |do 300 km/h |Za zelo hitra športna vozila |- |(Y) |nad 300 km/h |Poseben indeks za ekstremne hitrosti |- |R |do 170 km/h |Redkejši, pogosto na starijih pnevmatikah |} {| class="wikitable" |+Tabela nosilnostnih indeksov (Load Index) !Load index !Nosilnost na pnevmatiko (kg) |- |71 |345 kg |- |75 |387 kg |- |80 |450 kg |- |85 |515 kg |- |90 |600 kg |- |96 |710 kg |- |100 |800 kg |- |103 |875 kg |- |104 |900 kg |- |108 |1000 kg |- |109 |1030 kg |- |110 |1060 kg |- |115 |1215 kg |- |116 |1250 kg |- |120 |1400 kg |- |122 |1500 kg |- |124 |1600 kg |- |125 |1650 kg |- |126 |1700 kg |- |128 |1800 kg |- |130 |1900 kg |- |132 |2000 kg |- |140 |2500 kg |- |146 |3000 kg |} Primer letnih praznovoznih pnevmatik: * Michelin Latitude Sport 3 ZP Run-Flat * Michelin Pilot Sport 4 SUV ZP Run-On-Flat FRV == Zimske pnevmatike == [[Slika:Drive_smart_this_winter-_USAG_Rheinland-Pfalz_highlights_new_German_tire_regulations_to_keep_residents_safe,_ticket-free_(8626672).jpg|alt=Snow tire sidewall with M+S and 3PMSF markings.|sličica|299x299_pik|Oznaka zimskih pnevmatik M+S in 3PMSF3 Peak Mountain SnowFlake (triglava gora s snežinko) ]] V deželah, kjer so temperature v hladnem delu leta pod +7°C in kjer se pogosto pojavi sneg ali plundra in voda na vozišču pod +10°C so obvezne za varnost v cestnem prometu. Zimsko pnevmtiko je priporočljivo menjati po 6 letih, tudi če še ima dovolj profila, ker postane trda. V državah z blagimi zimami ali redkim snegom so zimske pnevmatike priporočljive, a niso nujne npr. Velika Britanija, Irska, Španija, Portugalska, Jug Italije, Grčija, Turčija, Ciper, Malta. Zakonsko minimum profila 3 mm, ampak za varno zimo je priporočljivo vsaj 4 mm. Manj kot 4 mm → slabši oprijem na snegu in mokri cesti, večja nevarnost [[Akvaplaning|aquaplaninga]]. {{multiple image | align = right | total_width = 510 | image1 = Mud_And_Snow_Tire_Icon.png | width1 = 50 | image2 = 3PMSF Snow Tire Icon.png | width2 = 100 | image3 = Ice Grip Symbol Snow Tire Icon.png | width3 = 100 | footer = Tipični simboli na pnevmatikah namenjene za zimske razmere<br>"Blato in sneg", "Močan sneg", "Ledene razmere", "Močan sneg" in "Posipano Moč.Sneg". | height1 = 50 | height2 = 100 | height3 = 94 | image4 = Studded Snow Tire Ш Icon.png | width4 = 100 | height4 = 70 | image5 = Studded TEXT Snow Tire Ш Icon.png | width5 = 100 | height5 = 90 }} Ključne lasnosti zimskih pnevmatik: * 3PMSF (ang. 3 Peak Mountain SnowFlake) oznaka: gora s snežinko - pnevmatika je testirana in certificirana za resne zimske razmere (sneg, led), * M+S (ang. Mud + Snow) pomeni blato plus sneg, a ni nujno prava zimska pnevmatika - pogosto samo mehkejša guma (po letu 2024 ni več dovolj), * Zimske pnevmatike so posebej narejene za nizke temperature pod +7 °C, * Guma ostane mehka in prožna, zato ima boljši oprijem, * Tekalna površina ima več lamel, ki “grizejo” v sneg in led, * Zimske pnevmatike skrajšajo zavorno pot na snegu in ledu Primer zimskih pnevmatik: * Michelin Pilot Alpin 5 * Pirelli Scorpion Winter * Continental WinterContact * Michelin X-ICE XI3 Run-Flat (praznovozna pnevmatika) * Pirelli Winter Sottozero 3 Run-Flat (praznovozna pnevmatika) {| class="wikitable" |+Obvezna Zimska Oprema !Država !Zimske pnevmatike obvezne !Datum !Verige obvezne !Opombe/omejitve |- |Avstrija |Da, za vozila do 3,5 t |1.11.–15.4. |Da, na določenih cestah |Za snežne in poledenele ceste; verige obvezne, če so znak “Ketten” |- |Italija |Da, na določenih cestah |15.11.–15.4. |Da, ob oznakah |Regionalne razlike po provincah; znak “catene o pneumatici da neve” |- |Slovenija |Da, za vozila do 3,5 t |15.11.–15.3. |Da, ob oznakah na cestah |Obvezne na določenih cestah, oznake “zimska oprema obvezna” |- |Hrvaška |Da, priporočeno |Ni fiksnega datuma |Da, na označenih cestah |Zimska oprema obvezna na gorskih cestah z zimskimi znaki |- |Francija |Da, na določenih cestah |Ni fiksnega datuma |Da, ob oznakah na gorskih cestah |Gorski prelazi (Alpe, Pireneji) zahtevajo verige ali zimske pnevmatike |- |Nemčija |Da, zim. pnevmatike “M+S” ali zimski simbol |Ni fiksnega datuma |Da, ob znakih “Schneekettenpflicht” |Velja pri snegu/ledeni cesti; odvisno od pogojev |- |Švica |Da, priporočeno |Ni fiksnega datuma |Da, ob snegu na znakih |Obvezne na gorskih cestah (npr. Gotthard, Simplon) |} == Akvaplaning == ''Glavni članek:'' [[Akvaplaning]] Akvaplaning (hidroplaning) je pojav, ko pnevmatika pri vožnji po mokri cesti izgubi stik z asfaltom, ker se med gumo in cestiščem ustvari plast vode. Namesto da bi tekalna plast pnevmatike odvajala vodo skozi kanale profila, začne pnevmatika "plavati" na vodnem filmu. [[Slika:Two_vehicles_aquaplaning.jpg|alt=File:Two vehicles aquaplaning.jpg|sličica|Dve vozili v Akvaplaningu]] Posledice: * izguba krmiljenja – volan ne vpliva več normalno na smer, * močno slabše zaviranje – ABS lahko deluje, vendar pnevmatika nima dovolj stika s cesto, * možnost zdrsa ali vrtenja vozila, * pri pogonskih kolesih lahko pride do nenadne izgube oprijema. Na primer: voziš 120 km/h po avtocesti, na cesti je 5–10 mm vode, pnevmatika ne uspe več iztisniti vse vode, nastane vodna plast in kolo začne drseti po vodi. Na nastanek akvaplaninga najbolj vplivajo: # Hitrost – večja kot je, večja je nevarnost. # Globina vode – več vode pomeni večjo možnost. # Profil pnevmatike – nova guma bolje odvaja vodo. # Tlak – prenizek tlak poveča tveganje. # Širina pnevmatike – širša pnevmatika ima večjo površino, zato pri enakih pogojih lažje "zaplava". Hitrost pri kateri nastopi akvaplaning je odvisna od tlaka v pnevmatiki: <math>V (km/h)\approx 73*\surd(P(bar)) </math> * 2,0 bara → ≈ 103 km/h * 2,5 bara → ≈ 115 km/h * 3,0 bara → ≈ 126 km/h * 3,2 bara → ≈ 131 km/h * 3,5 bara → ≈ 137 km/h == Zgodovinski razvoj pnevmatik == Razvila se je postopoma iz kolesnega obroča s polno gumo, katerega je leta [[1845]] patentiral [[Škoti|Škot]] [[Robert William Thomson]] in ga je praktično uporabil na kolesih [[voz]]ov [[Izvošček|izvoščkov]]. Do množične uporabe teh obročev ni prišlo predvsem zaradi visoke cene gume. Za prvega izumitelja prave pnevmatike pa velja škotski [[živinozdravnik]] [[John Boyd Dunlop]] (1840- 1921), ki je izdelal leta [[1887]] za svojega bolnega sina lesen [[tricikel]], za ublažitev udarcev koles pa je napolnil svinjska [[Črevo|čreva]] z [[Zrak|zrakom]], katera je obdana z gumijastim obročem in tako izdelal prvo pnevmatiko. Razvoj sta poleg Dunlopa nadaljevala še Angleža Edlin in Sinclair. Irski kolesar-dirkač Hume, zmagovalec več kolesarskih tekem, je ustanovil z Dunlopom prvo družbo- podjetje za pnevmatike koles. Leta 1890 je mehanik Wilch razdelil pnevmatiko v dva dela, v zunanji [[plašč]] in notranjo- [[Zračnica|zračnico]]. Nadaljnji razvoj pnevmatike sta nadaljevala dva [[Francoz|Francoza]] brata [[André Michelin]] in [[Édouard Michelin]], katera sta razvila najprej pnevmatike za osebne avtomobile, nato pa še za tovorne avtomobile. Razvoj pnevmatik se je nato razvijal vzporedno z razvojem [[Avtomobil|avtomobilov]], izboljševali so se materiali in konstrukcija pnevmatik. Najhitrejši razvoj pnevmatik je bil pri dirkalnih avtomobilih. Brata Michelin sta zaradi reklame opremila tri avtomobile na dirki [[Pariz-Bordeaux-Pariz]] (leta 1895) z novimi pnevmatikami in tako demonstrirala njihove prednosti. Na teh dirkah so morali pnevmatike menjati na vsakih sto prevoženih kilometrov. Zamislila sta si tudi znameniti humanoidni simbol podjetja -[[Bibendum]], katerega uporablja še danes. Razvoj pnevmatik je močno poganjal naprej hiter razvoj [[Avtomobilizem|avtomobilizma]], zlasti pa ljubitelji hitrih avtomobilov na dirkah ali v poskusih postavitve [[kopenski hitrostni rekord|kopenskega hitrostnega rekorda]]. Vsako povečanje hitrosti dirkalnih avtomobilov je zahtevalo tudi, močnejše, kvalitetnejše in vzdržljive pnevmatike, katere so morali proizvajalci še posebej pripraviti za takšno dirko. Tudi danes na dirkah [[Formula 1|formule 1]], vozniki dirkalnikov demonstrirajo tudi kvaliteto nameščenih pnevmatik. == Glej tudi == * [[Vulkanizacija]] - izum 1839. leta, Američana [[Charles Goodyear|Charlesa Goodyeara]], * [[Kolesni obroč iz polne gume]] - izum 1845. leta, Škota [[Robert William Thomson|Roberta Williama Thomsona]], * [[Tweel]] - brezzračna guma * [[Ponovno oplaščenje gum]] * [[Praznovozna pnevmatika]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Tires}} * Angleška stran -pnevmatike Dunlop/zgodovina- [http://www.dunloptyres.co.uk/dunlop/history/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070227131747/http://www.dunloptyres.co.uk/dunlop/history/ |date=2007-02-27 }} * Angleška stran -pnevmatike Michelin- [http://www.michelin.com/corporate/front/templates/affich.jsp?codeRubrique=99&lang=EN] * Oznake na pnevmatikah - [http://avtonasveti.com/nakup-pnevmatik/] [[Kategorija:Kolesarstvo]] [[Kategorija:Motociklizem]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Izumi]] [[Kategorija:1845 v znanosti]] [[Kategorija:1887 v znanosti]] [[Kategorija:John Boyd Dunlop]] {{normativna kontrola}} cp2q4msnfx2v0sn1jpg3tdwd7v84bil Seznam mest s tramvajskim prometom 0 133264 6740600 6381042 2026-08-21T19:02:30Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740600 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[mesto|mest]] s [[tramvaj]]skim prometom.''' == Zahodna Evropa == === Irska === * [[Dublin]] === Združeno kraljestvo === * [[Birmingham]] * [[Blackpool]] * [[Douglas]] * [[London]] * [[Manchester]] * [[Nottingham]] * [[Seaton]] * [[Sheffield]] === Portugalska === * [[Lizbona]] * [[Porto]] * [[Sintra]] === Španija === * [[Alicante]] * [[Barcelona]] * [[Bilbao]] * [[Valencia]] * [[Vélez-Málaga]] === Italija === * [[Messina]] * [[Milano]] * [[Neapelj]] * [[Rim]] * [[Sassari]] * [[Torino]] === Francija === * [[Bordeaux]] * [[Clermont-Ferrand]] * [[Grenoble]] * [[Lille]] * [[Lyon]] * [[Montpellier]] * [[Mulhouse]] * [[Nantes]] * [[Orléans]] * [[Pariz]] * [[Rouen]] * [[Saint-Étienne]] * [[Strasbourg]] * [[Valenciennes]] === Belgija === * [[Antwerpen]] * [[Bruselj]] * [[Charleroi]] * [[Gent]] * [[Han-sur-Lesse]] * Obalna tramvaj [[Kusttram]] === Nizozemska === * [[Amsterdam]] * [[Rotterdam]] * [[Haag]] * [[Utrecht]] – [[Nieuwegein]] === Švedska === * [[Göteborg]] * [[Norrköping]] * [[Stockholm]] === Norveška === * [[Oslo]] * [[Trondheim]] == Srednja Evropa == === Švica === * [[Basel]] * [[Bern]] * [[Zürich]] * [[Lausanne]] * [[Ženeva]] === Nemčija === * [[Augsburg]] * [[Bad Schandau]] * [[Berlin]] * [[Bielefeld]] * [[Bonn]] * [[Brandenburg]] * [[Braunschweig]] * [[Bremen]] * [[Cottbus]] * [[Darmstadt]] * [[Dresden]] * [[Erfurt]] * [[Frankfurt na Majni]] * [[Frankfurt na Odri]] * [[Freiburg]] * [[Gera]] * [[Görlitz]] * [[Gotha]] in [[Waltershausen]] * [[Halberstadt]] * [[Halle]] * [[Hannover]] * [[Heilbronn]] * [[Chemnitz]] * [[Jena]] * [[Kassel]] * [[Köln]] * [[Leipzig]] * [[Ludwigshafen]] * [[Magdeburk]] * [[Mainz]] * [[Mannheim]] * [[Merseburg]] * [[Naumburg]] * [[Nordhausen]] * [[Plauen]] * [[Potsdam]] * [[Rostock]] * [[Saarbrücken]] * [[Schwerin]] * [[Strausberg]] * [[Stuttgart]] * [[Ulm]] * [[Wuppertal]] * [[Würzburg]] * [[Zwickau]] === Poljska === * [[Bidgošč]] * [[čenstohova]] * [[Elbląg]] * [[Gdansk]] * [[Gorzów Wielkopolski]] * [[Grudziądz]] * Gornošlezijska mesta [[Katovice]], [[Chorzov]], [[Bytom]], [[Gliwice]], [[Siemianowice Śląskie]], [[Zabrze]], [[Będzin]], [[Ruda Śląska]], [[Świętochłowice]], [[Sosnowiec]], [[Dąbrowa Górnicza]], [[Mysłowice]] - integrovani mestni promet KZK GOP * [[Krakov]] * [[Lodž]] * [[Poznanj]] * [[Szczecin]] {{main|Ščečinski tramvaj}} * [[Olsztyn]] * [[Torunj]] * [[Varšava]] * [[Vroclav]] === Češka === * [[Brno]] * [[Liberec]] * [[Most (Češka)|Most]] in [[Litvínov]] * [[Olomouc]] * [[Ostrava]] * [[Plzeň]] * [[Praga]] === Avstrija === * [[Gmunden]] * [[Gradec]] * [[Innsbruck]] * [[Linz]] * [[Dunaj]] === Slovaška === * [[Bratislava]] * [[Košice]] === Madžarska === * [[Budimpešta]] * [[Debrecen]] * [[Miskolc]] * [[Szeged]] == Vzhodna Evropa == === Finska === * [[Helsinki]] === Estonija === * [[Talin]] === Latvija === * [[Daugavpils]] * [[Liepaja|Liepāja]] * [[Riga]] === Belorusija === * [[Mazir]] * [[Minsk]] * [[Navapolack]] * [[Vicebsk]] === Rusija === * [[Ačinsk]] * [[Angarsk]] * [[Astrahan]] * [[Barnaul]] * [[Čeljabinsk]] * [[Čerepovec]] * [[Dzeržinsk]] * [[Habarovsk]] * [[Irkutsk]] * [[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]] * [[Iževsk]] * [[Jaroslavelj]] * [[Jekaterinburg]] * [[Kaliningrad]] * [[Karpinsk]] * [[Kazan]] * [[Kemerovo]] * [[Kolomna]] * [[Komsomolsk na Amurju]] * [[Krasnoarmejsk]] * [[Krasnodar]] * [[Krasnojarsk]] * [[Krasnoturjinsk]] * [[Kursk]] * [[Lipeck]] * [[Magnitogorsk]] * [[Moskva]] * [[Naberežnije Čelni]] * [[Nižnekamsk]] * [[Nižni Tagil]] * [[Nižni Novgorod]] * [[Noginsk]] * [[Novočerkassk]] * [[Novokuzneck]] * [[Novosibirsk]] * [[Novotroick]] * [[Omsk]] * [[Orjol]] * [[Orsk]] * [[Osinniki]] * [[Perm, Rusija|Perm]] * [[Pjatigorsk]] * [[Prokopjevsk]] * [[Rjazan]] * [[Rostov na Donu]] * [[Salavat]] * [[Samara]] * [[Sankt Peterburg]] * [[Saratov]] * [[Smolensk]] * [[Stari Oskol]] * [[Šahti]] * [[Taganrog]] * [[Tomsk]] * [[Tula, Rusija|Tula]] * [[Tver]] * [[Ufa]] * [[Ulan-Ude]] * [[Uljanovsk]] * [[Usolje-Sibirskoje]] * [[Ust-Ilimsk]] * [[Vladikavkaz]] * [[Vladivostok]] * [[Volčansk, Rusija|Volčansk]] * [[Volžski]] * [[Voronež]] * [[Zlatoust, Rusija|Zlatoust]] === Ukrajina === *[[Avdijivka]] *[[Harkov]] *[[Dnipro]] * [[Doneck]] *[[Družkivka]] * [[Gorlivka]] * [[Jenakijeve]] * [[Jevpatorija]] *[[Kadijivka]] *[[Kamjanske]] *[[Kijev]] * [[Konotop]] * [[Kramatorsk]] *[[Krivi Rog]] *[[Lvov]] * [[Mariupol]] *[[Mikolajiv]] *[[Moločne]] * [[Odesa]] * [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * [[Zaporožje]] * [[Žitomir]] === Bosna in Hercegovina === * [[Sarajevo]] === Srbija === * [[Beograd]] === Hrvaška === * [[Zagreb]] * [[Osijek]] === Romunija === * [[Arad]] * [[Botoșani]] * [[Brăila]] * [[Brașov]] * [[Bukarešta]] * [[Cluj-Napoca]] * [[Constanța]] * [[Craiova]] * [[Galați]] * [[Iași]] * [[Oradea]] * [[Ploiești]] * [[Reșița]] * [[Sibiu]] - [[Rășinari]] * [[Temišvar]] === Bolgarija === * [[Sofija]] === Grčija === * [[Atene]] === Turčija === * [[Istanbul]] == Azija == === Indija === * [[Kalkuta]] === Severna Koreja === * [[Pjongjang]] == Afrika == === Egipt === * [[Kairo]] in [[Heliopolis]] == Severna Amerika == === ZDA === * [[Dallas, Teksas|Dallas]] * [[Denver]] * [[Houston, Teksas|Houston]] * [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]] * [[Newark]] * [[Portland (Oregon)|Portland]] * [[Sacramento (Kalifornie)|Sacramento]] * [[San Diego]] * [[San Francisco]] * [[San Jose]] * [[Salt Lake City]] [[Kategorija:Seznami mest|Tramvaj]] [[Kategorija:Tramvaji|*]] kgyldvnn6aj8q9ocij1hfhgikc7cqhl Carrarski marmor 0 135076 6740695 6180622 2026-08-22T08:00:23Z Erardo Galbi 166658 6740695 wikitext text/x-wiki [[Slika:Marmo z09.JPG|thumb|Carrarski marmor]] '''Carrarski [[marmor]]''' so v antiki imenovali ''marmor lunensis''. Danes mu pravimo carrarski marmor po mestu [[Carrara]], ki leži v italijanski pokrajini [[Toskana]] v provinci Massa-Carrara, med Apuanskimi alpami in [[Ligursko morje|Ligurskim morjem]]. Severno od mesta ležijo številni carrarski kamnolomi, ki se razprostirajo na površini 16&nbsp;km<sup>2</sup>. == Geologija in pojavnost == Carrarski marmor je mlečno bele barve, včasih z rahlo modrikasto senco. Je apnenčev [[Metamorfoza|metamorfiziran]] [[kristal]]. Nastaja iz kemičnih in organskih depozitov, ki jih proces metamorfizacije spremeni v majhne kristale romboidne oblike, ki so značilni za apuansko območje. Carrarski marmor ima videz trdnega kamna. Prekrit je z naravnimi lomi, v mineralološkem žargonu imenovani peli. Ti lomi so bili osnova za antične tehnike lomljenja kamna. Marmor sestavlja 98 % [[kalcijev karbonat|karbonat]] in [[kalcit]], 10-15 % pa predstavljajo apnenčeve nečistoče, ki se med procesom metamorfizacije spremenijo v zelenkaste pasove. == Kamnolom == [[Slika:Carrara01.jpg|thumb|Kamnolom v Carrari]] Prvi omenjeni antični carrarski kamnolom je Fantiscritti, ki ga je leta 1442 omenil ''Ciriacus Anconitanus''. Pomemben vir predstavlja slika Saverija Salvionija iz leta 1812, saj je prvič prikazan antični kamnolom na gori Strinato. L. Bruzza in C. Dubois sta konec 19. stol. objavila več epigrafskih virov. Prelomnico v proučevanju predstavljajo različne študije L. Banti, ki je antične carrarske kamnolome katalogizirala, opisala in naredila topografsko karto. Leta 1977 so začeli ta prostor tudi sistematično raziskovati. Namen raziskav je bila dopolnitev L. Banti in izdelava tipologije sledov lomljenja kamna v rimskem času, saj je rimska tehnika lomljenja kamna specifična in jo lahko ločimo od srednjeveške. V tem času začne s svojimi študijami tudi italijanski arheolog E. Dolci, ki je dejaven še danes. Carrarske kamnolome so pred prihodom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] izkoriščali že v času [[Etruščani|Etruščanov]], največ dokazov pa imamo za 2. in 1. stoletje pr. n. št. Sprva so za potrebe transporta uporabljali tukajšnje pristanišče (''portus Lunae''), leta 177 pr. n. št. pa so ustanovili mesto Luni, kamor so prevažali kamen iz številnih carrarskih kamnolomov. Sprva so na saneh (''lizzatura'') vozili kamen v dolino reke Magro, nato pa po reki do mesta Luni in naprej po morju. Ko pride na oblast rimski cesar [[Gaj Avgust Oktavijan]] (27 pr. n. št - 14 n. št.), carrarski kamnolomi postopoma pridejo v imperialno last, pod katero so zagotovo v času cesarja [[Tiberij]]a (14 - 37). S svojim zakonom o izkoriščanju in rudarjenju (''ius metallorum'') je v rimskem imperiju ustvaril monopol nad kamnolomi in tako tudi nad carrarskimi. Njihov pomen kaže število piscev, ki jih omenjajo, npr. [[Strabon]], [[Plinij Starejši]], Silij Italik, Stacij, Svetonij, ... Do sedaj je znanih 18 antičnih carrarskih kamnolomov. Nadmorska višina teh kamnolomov se giblje med 320 in 715 m. Gre za tri bazene nahajališč marmorja znotraj katerih se pojavljajo ti kamnolomi. Število rimskih kamnolomov se z vsako novo raziskavo povečuje, saj so [[arheologija|arheološke]] raziskave na tem območju zelo zahtevne zaradi še danes delujočih kamnolomov. Nekateri so ohranjeni v celoti ali deloma, drugih ni več. Rimske kamnolome so potrdile številne arheološke najdbe, kot so sledi sekanja in rezanja kamna (''caesura''), sledi koničastega dleta (''subula''), motik (''upupa'') in klinov (''cunei''), najdbe različnih drugih orodij, polizdelkov in samih izdelkov ter epigrafskih virov (napisi). V bazenu Colonnata (bacino di Colonnata) se nahajajo kamnolomi (glej topografsko karto): Bacchiotto (1), Calagio (2), Gioia(3), Fossa Ficola (4), Fossacava (5), Tartone (6) in Scalocchilla (7). V bazenu Miseglia (bacino di Miseglia) so: Bocca di Canalgrande (8), Vara (9), Calangrande (10), La Tagliata (11), Fantiscritti (12) in Monte Strinato (13). V bazenu Torano (bacino di Torano) pa se nahajajo: Crestola/2 (14), Crestola/3 (15), Polvaccio (16), Mandria (17) in Pescina (18). == Delavnice in izdelki == [[Slika:Carrara103.jpg|thumb|Delavnica kiparskega mojstra iz Carrare]] Kamen so lomili s pomočjo različnih orodij. V carrarskih kamnolomih so največ uporabljali kladivo (''malleus''), kladivce (''malleolus''), kladivo s konicama na obeh straneh (''vacena'') ter kladivo v obliki paralelepipeda. Takšna orodja so uporabljali tudi v drugih rimskih kamnolomih. S pomočjo najdenih orodij, izdelkov in predvsem polizdelkov arheologi prepoznavajo delavnice (''officinae''). Dobro poznana delavnica je bila na gori Strinato. V antiki je bilo v Carrari več delavnic. Zagotovo vemo za: Gioia, Fossa Ficola, Fossacava, Scalocchiella, Bocca di Canalgrande in Monte Strinato. Na območju carrarskega kompleksa se pojavljajo različni tipi carrarskega marmorja. Na makroskopski ravni je glavna razlika med tukajšnjimi marmorji barva, glavna tipa sta bel in sivkast marmor. Zaradi teh lastnosti so določeni tipi primerni za različne vrste izdelkov, kot so arhitektonski členi, [[kip]]i, [[sarkofag]]i, tlaki in obloge. Najpogostejši polizdelki, ki jih najdemo, so kapiteli stebrov različnih oblik z napisom (''notae lapicidinarum''), baze stebrov, bloki v obliki paralelepipeda z napisom ter na pol obdelani bloki brez napisa. Pomembnen del odkrivanja dogajanja v kamnolomih predstavljajo napisi, ki jih najdemo tako na izdelkih kot tudi na stenah kamnolomov. Napise okrajšanih imen in večinoma rabljenih rimskih številk so vklesali s koničastim dletom. V Carrari je veliko napisov, ki kažejo na imperialno last. Številne kratice omenjajo cesarja, upravitelja kamnoloma, sužnja ali osvobojenca. Osebo, ki je imela določeno zadolžitev pri proizvodnji marmorja. Med napisi se pojavljajo tudi napisi s številkami, ki kažejo na količino izdelkov. [[Epigrafika|Epigrafski]] viri potrjujejo obstoj carrarskih kamnolomov med 1. stoletjem pr. n. št. ter vsaj do 3. stoletja n. št.. == Literatura == * F. Cooarelli, 1985-87, La fondazione di Luni, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 1, str. 17''. Luni. * Cramer, Thomas. ''[http://deposit.d-nb.de/cgi-bin/dokserv?idn=972710817&dok_var=d1&dok_ext=pdf&filename=972710817.pdf Multivariate Herkunftsanalyse von Marmor auf petrographischer und geochemischer Basis]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Dissertation, Berlin 2004. (v nemščini) * E. Dolci, 1981-82, La localizzazione ed il rilevamento delle cave lunensi, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 7, str. 47''. Luni. * E. Dolci, 1983, Nuovi rilevamenti nelle cave lunense, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 8, str. 53''. Luni. * E. Dolci, 1985-87, I marmi lunensi: tradizione, produzione, applicazioni, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 2, str. 405''. Luni. * E. Dolci, 1997, Un`officina imperiale nelle cave lunensi: il sito del monte Strinato a Carrara, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 3, str. 27''. Luni. * E. Dolci, 1998, Una cava lunense scoperta di recente a Carrara: il sito della Scalocchiela, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 4, str. 115''. Luni. * E. Dolci, 1999, La tutela del patrimonio archeologico delle cave lunensi di Carrara: temi e problemi, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 5, str. 33''. Luni. * E. Dolci, 2000, Attrezi per l`escavazione da una cava lunense, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 6, str. 29''. Luni. * E. Dolci, 2004, Sui marmi lunensi recentemente scoperti, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 8, str. 47''. Luni. * A. Frova, 1985-87, La produzione di scultura a Luni, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 2, str. 223''. Luni. * L.T. Mannoni, 1985-87, Primi probabili impieghi del marmo lunense e il portus Lunae, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 2, str. 395''. Luni. * L.T. Mannoni, 2004, Itinerario di archeologia industriale nelle Alpi Apuane, v: ''Quaderni di Studi Lunensi 8, str. 163''. Luni. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Carrara marble|Carrarski marmor}} [[Kategorija:Marmor]] 42hnz9k06vcmppwwoud1mrji09wwblw Mošćenička Draga 0 135890 6740467 6731806 2026-08-21T15:06:54Z ~2026-45085-22 264465 6740467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=439 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=16 |postna=51417 |posta=Mošćenička Draga |mesto= |obcina=Moščeniška Draga |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} [[Slika:Medveja1.jpg|thumb|220px|Kopališče v Moščeniški Dragi]] '''Moščeniška Draga''' je [[naselje]] z okoli 500 prebivalci na [[Opatijska riviera|opatijski rivieri]] na [[vzhod]]ni [[obala|obali]] [[Istra|Istre]] in središče [[Občina Mošćenička Draga|občine Mošćenička Draga]] s 1292 prebivalci (2021). Naselje leži zahodno od [[Reka, Hrvaška|Reke]] ob [[cesta|cesti]] proti [[Pulj|Pulju]] pod staro vasjo [[Mošćenice]], ki je na izpostavljeni legi okoli 180 m visoko nad njo. Najjužnejše samostojno naselje v občini je [[Brseč]]. Poleg omenjenih treh so v Občini Mošćenička Draga še naselja in zaselki: [[Martina, Mošćenička Draga|Martina]], [[Golovik]], Sv. Jelena, [[Selce]], [[Grabrova]], [[Kalac]], [[Rovini]], Sv. Petar, [[Obrš]], [[Sučići]], Potoki, Štepča, [[Trebišća]], [[Donji Kraj]], [[Gornji Kraj]], Donje Selo, Sv. Anton, Prem, Gradac, Cesare, Zagore, Presunac, Franelji, Krsonjin, Perišići, Carići, Golovik, Blažići, Marići, Mihani, Kalac, Uhači, Haldej, Prem... Naselje se je razvilo v [[zaliv]]u, ki se končuje v ''Suhi dolini'', globoki [[dolina|dolini]], vsekani v [[apnenec|apnenčne]] stene [[Učka|Učke]]. Zaradi blagega [[podnebje|podnebja]], dolgih peščenih [[plaža|plaž]] in bujnega [[sredozemlje|sredozemskega]] [[rastline|rastlinja]], se je Mošćeniška Draga razvila v priljubljeno [[turizem|turistično]] distinacijo v [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskem zalivu]]. Posebej številni slovenski turisti prihajajo iz [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]], ki so v obdobju [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] imeli tam številna sindikalna letovišča. == Podnebje == Moščeniško Drago odlikuje blaga klima.Povprečna januarska [[temperatura]] je 5,8[[°C]], julijska pa 23,7&nbsp;°C. Povprečna letna sončna obsevanost je 2230 ur == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 684 || 603 || 519 || 363 || 428 || 442 || 618 || 586 || 294 || 348 || 416 || 456 || 498 || 472 || 439 |525 |482 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == {{Commonscat|Mošćenička Draga}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Istra]] gbzf6qxcaket6eu8bys2fjk5pxcg1sv 6740468 6740467 2026-08-21T15:07:17Z ~2026-45085-22 264465 6740468 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=439 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=16 |postna=51417 |posta=Mošćenička Draga |mesto= |obcina=Moščeniška Draga |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} [[Slika:Medveja1.jpg|thumb|220px|Kopališče v Moščeniški Dragi]] '''Moščeniška Draga''' je [[naselje]] z okoli 500 prebivalci na [[Opatijska riviera|opatijski rivieri]] na [[vzhod]]ni [[obala|obali]] [[Istra|Istre]] in središče [[Občina Mošćenička Draga|občine Mošćenička Draga]] s 1292 prebivalci (2021). Naselje leži zahodno od [[Reka, Hrvaška|Reke]] ob [[cesta|cesti]] proti [[Pulj|Pulju]] pod staro vasjo [[Mošćenice]], ki je na izpostavljeni legi okoli 180 m visoko nad njo. Najjužnejše samostojno naselje v občini je [[Brseč]]. Poleg omenjenih treh so v Občini Mošćenička Draga še naselja in zaselki: [[Martina, Mošćenička Draga|Martina]], [[Golovik]], Sv. Jelena, [[Selce]], [[Grabrova]], [[Kalac]], [[Rovini]], Sv. Petar, [[Obrš]], [[Sučići]], Potoki, Štepča, [[Trebišća]], [[Donji Kraj]], [[Gornji Kraj]], Donje Selo, Sv. Anton, Prem, Gradac, Cesare, Zagore, Presunac, Franelji, Krsonjin, Perišići, Carići, Golovik, Blažići, Marići, Mihani, Kalac, Uhači, Haldej ... Naselje se je razvilo v [[zaliv]]u, ki se končuje v ''Suhi dolini'', globoki [[dolina|dolini]], vsekani v [[apnenec|apnenčne]] stene [[Učka|Učke]]. Zaradi blagega [[podnebje|podnebja]], dolgih peščenih [[plaža|plaž]] in bujnega [[sredozemlje|sredozemskega]] [[rastline|rastlinja]], se je Mošćeniška Draga razvila v priljubljeno [[turizem|turistično]] distinacijo v [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskem zalivu]]. Posebej številni slovenski turisti prihajajo iz [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]], ki so v obdobju [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] imeli tam številna sindikalna letovišča. == Podnebje == Moščeniško Drago odlikuje blaga klima.Povprečna januarska [[temperatura]] je 5,8[[°C]], julijska pa 23,7&nbsp;°C. Povprečna letna sončna obsevanost je 2230 ur == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 684 || 603 || 519 || 363 || 428 || 442 || 618 || 586 || 294 || 348 || 416 || 456 || 498 || 472 || 439 |525 |482 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == {{Commonscat|Mošćenička Draga}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Istra]] oe58obniw8ghxkz87w1kg9fnlfxt47m 6740469 6740468 2026-08-21T15:09:49Z ~2026-45085-22 264465 6740469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=439 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=16 |postna=51417 |posta=Mošćenička Draga |mesto= |obcina=Moščeniška Draga |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} [[Slika:Medveja1.jpg|thumb|220px|Kopališče v Moščeniški Dragi]] '''Moščeniška Draga''' je [[naselje]] z okoli 500 prebivalci na [[Opatijska riviera|opatijski rivieri]] na [[vzhod]]ni [[obala|obali]] [[Istra|Istre]] in središče [[Občina Mošćenička Draga|občine Mošćenička Draga]] s 1292 prebivalci (2021). Naselje leži zahodno od [[Reka, Hrvaška|Reke]] ob [[cesta|cesti]] proti [[Pulj|Pulju]] pod staro vasjo [[Mošćenice]], ki je na izpostavljeni legi okoli 180 m visoko nad njo. Najjužnejše samostojno naselje v občini je [[Brseč]]. Poleg omenjenih treh so v Občini Mošćenička Draga še naselja in zaselki: [[Martina, Mošćenička Draga|Martina]], [[Golovik]], Sv. Jelena, [[Selce]], [[Grabrova]], [[Kalac]], [[Rovini]], Sv. Petar, [[Obrš]], [[Sučići]], Potoki, Štepča, [[Trebišća]], [[Donji Kraj]], [[Gornji Kraj]], Donje Selo, Sv. Anton, Prem, Gradac, Cesare, Zagore, Presunac, Franelji, Krsonjin, Perišići, Carići, Golovik, Blažići, Marići, Mihani, Kalac, Uhači, Haldej, Detanji, Kali, Marceli, Draga, Visoče, Kalić... Naselje se je razvilo v [[zaliv]]u, ki se končuje v ''Suhi dolini'', globoki [[dolina|dolini]], vsekani v [[apnenec|apnenčne]] stene [[Učka|Učke]]. Zaradi blagega [[podnebje|podnebja]], dolgih peščenih [[plaža|plaž]] in bujnega [[sredozemlje|sredozemskega]] [[rastline|rastlinja]], se je Mošćeniška Draga razvila v priljubljeno [[turizem|turistično]] distinacijo v [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskem zalivu]]. Posebej številni slovenski turisti prihajajo iz [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]], ki so v obdobju [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] imeli tam številna sindikalna letovišča. == Podnebje == Moščeniško Drago odlikuje blaga klima.Povprečna januarska [[temperatura]] je 5,8[[°C]], julijska pa 23,7&nbsp;°C. Povprečna letna sončna obsevanost je 2230 ur == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 684 || 603 || 519 || 363 || 428 || 442 || 618 || 586 || 294 || 348 || 416 || 456 || 498 || 472 || 439 |525 |482 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == {{Commonscat|Mošćenička Draga}} * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] [[Kategorija:Istra]] 48ylqg71o7e6omfmbhdxm5fijpen3ei Radovna, Gorje 0 139989 6740527 6698582 2026-08-21T16:44:14Z Hladnikm 6240 spomeniki 6740527 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Radovna}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Radovna |geopedia=#L410_T13_F10127165_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 14.19 |latNS = N | longd = 13 |longm = 58 |longs = 54.26 |longEW = E |najdisi=Radovna,+Zgornje+Gorje |slika= |povrsina=12,86 |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=691,8 |postna=4247 |posta=Zgornje Gorje |obcina=Gorje |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Radovna''' je [[naselje]] v [[Občina Gorje|Občini Gorje]]. Radovna je v kolektivnem spominu vas, ki so jo 20.septembra 1944 požgali Nemci in postrelili 24 vaščanov. V dolini so štiri partizanska obeležja: *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1941/ spomenik požgani Radovni.] Partizanstvo.si. *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1940/ plošča kurirski postaji G-29.] Partizanstvo.si. *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1939/ plošča padlemu Janku Reklju - Špiku pri Debelem kamnu.] Partizanstvo.si. *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1938/ spomenik 13 padlim partizanom v Žvegeljnovem rovtu.] Partizanstvo.si. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom O, Radovna pesnika [[Miha Klinar|Miha Klinarja]].<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 244 sl.</ref> Veteranski zbor jo je zapel leta 2004 ob slovesnosti pri spomeniku požgani Radovni.<ref>[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/483/ Jaka Bernard, Bled.] Partizanstvo.si.</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Gorje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorje]] oriqihwp2q5xuufi91qpfy7w7sqfjs0 6740530 6740527 2026-08-21T16:48:58Z Hladnikm 6240 cor. 6740530 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Radovna}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Radovna |geopedia=#L410_T13_F10127165_b4 | latd = 46 |latm = 25 |lats = 14.19 |latNS = N | longd = 13 |longm = 58 |longs = 54.26 |longEW = E |najdisi=Radovna,+Zgornje+Gorje |slika= |povrsina=12,86 |prebivalstvo=11 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=691,8 |postna=4247 |posta=Zgornje Gorje |obcina=Gorje |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Radovna''' je [[naselje]] v [[Občina Gorje|Občini Gorje]]. Radovna je v kolektivnem spominu vas, ki so jo 20. septembra 1944 požgali Nemci in postrelili 24 vaščanov. V dolini so štiri partizanska obeležja: *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1941/ spomenik požgani Radovni.] Partizanstvo.si. *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1940/ plošča kurirski postaji G-29.] Partizanstvo.si. *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1939/ plošča padlemu Janku Reklju - Špiku pri Debelem kamnu.] Partizanstvo.si. *[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1938/ spomenik 13 padlim partizanom v Žvegeljnovem rovtu.] Partizanstvo.si. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom O, Radovna pesnika [[Miha Klinar|Miha Klinarja]].<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 244 sl.</ref> Veteranski zbor jo je zapel leta 2004 ob slovesnosti pri spomeniku požgani Radovni.<ref>[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/483/ Jaka Bernard, Bled.] Partizanstvo.si.</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Gorje}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Gorje]] ml5hwvp7xcwyt39nkvfv6nes0uqqzo3 Slavko Pregl 0 140155 6740492 6737944 2026-08-21T15:44:01Z G-Cup 10746 /* Delo */ 6740492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Slavko''' (Vekoslav<ref>{{Navedi splet |title=Urnik pogrebov |url=https://www.zale.si/sl/urnik-pogrebov/ |access-date=2026-08-12 |website=ŽALE Javno podjetje, d.o.o. |language=sl}}</ref>) '''Pregl''' [prégəl], [[Slovenci|slovenski]] [[mladinski pisatelj]], [[pripovednik]], [[basnopisec]], [[založnik]] in [[urednik]], * [[9. september]] [[1945]], [[Ljubljana]], † [[10. avgust]] [[2026]].<ref>{{Navedi novice |title=Umrl je mladinski pisatelj in založnik Slavko Pregl | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-08-10 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-pisatelj-in-zaloznik-slavko-pregl | language=sl | access-date=2026-08-10}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11}}</ref> Pokopan je na Žalah v Ljubljani. == Mladost == Obiskoval je osnovno šolo in gimnazijo v Šentvidu. Z novinarskim in literarnim delom je začel v [[Gimnazija|gimnaziji]], ko je deloval kot urednik šolskega glasila ''[[Utripi]]''. Ves čas urednikovanja se je ukvarjal s pisanjem. Pisal je [[humor]]istične [[Črtica (književnost)|črtice]], [[Basen|basni]], [[povest]]i, [[Satira|satire]], ki so najprej izhajale v revijah in časopisih, za katere je dobil več priznanj. Diplomiral je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] leta 1972. V mladosti je igral tudi v [[Harmonikarski orkester DPD ''Svoboda'', Šentvid - Ljubljana|harmonikarskem orkestru DPD ''Svoboda'', Šentvid - Ljubljana]]. == Delo == V času študija na ekonomski fakulteti je bil član uredniškega odbora Tribune, sodelavec Mladine in Pavlihe. Od 1969 je bil tudi glavni in odgovorni urednik Mladine, takrat so format iz časopisnega spremenili v revijalnega ter 1970 prejeli Tomšičevo nagrado za novinarstvo kot publikacija, ki je v enem letu napravila največji kvalitetni premik. Med letoma 1969 in 1991 je bil zaposlen v založbi [[Mladinska knjiga]]. Inovativno je vodil TOZD Koprodukcija, ki ga je razvil v mednarodno odmevno založbo likovnih monografij in grafik. Mladinska knjiga TOZD Koprodukcija je bila en prvih uvoznikov računalnikov v Jugoslaviji in založnik računalniške literature ter izvoznik v Sloveniji tiskanih knjig. V okviru Mladinske knjige je bil 1974 zraven tudi pri organizaciji, zasnovi kluba [[Svet knjige]]. in Od 1991 do 2002 je bil samostojni založnik, direktor založbe EWO. Od leta 2003 je imel status samozaposlenega v [[kultura|kulturi]]. V letih 1998 - 2002 je bil predsednik Društva slovenskih založnikov, od leta 2004 do marca 2008 je bil predsednik [[Društvo Bralna značka|Društva Bralna značka]]. V letih od 2005 do 2007 je bil podpredsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], konec leta 2007 pa je postal predsednik (do konca 2009). Med leti 2000 in 2002 je vodil ''Nacionalni svet za kulturo''. Leta 2009 je postal prvi direktor [[Javna agencija za knjigo|Javne agencije za knjigo]] ([[JAK]]); to funkcijo je opravljal do upokojitve 2012.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/slavko-pregl-odhaja-iz-javne-agencije-za-knjigo.html |title= Slavko Pregl odhaja iz Javne agencije za knjigo |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=31.7.2012 |accessdate=7.10.2013}}</ref> Bil je soustanovitelj gibanja [[Forum 21]] in njegov podpredsednik od ustanovitve leta 2004.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref>. Bil je podpornik stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=(INTERVJU) Slavko Pregl: Nekaj bedakov lahko potegne za sabo široke množice, ker je laž zelo mamljiva in atraktivna|url=https://vecer.com/slovenija/intervju-slavko-pregl-nekaj-bedakov-lahko-potegne-za-sabo-siroke-mnozice-ker-je-laz-zelo-mamljiva-in-atraktivna-10398789|website=Večer|date=2025-12-01|accessdate=2025-12-02|language=sl}}</ref> Njegov sin je umetnik in aktivist [[Arjan Pregl]], njegov brat pa nekdanji jugoslovanski politik in gospodarstvenik [[Kazimir Živko Pregl]]. == Slog == Za njegova dela je značilen [[Realizem|realističen]] način pisanja. Preglova tematika vsebuje zabavne in napete pripovedi o mladih, pri čemer je njegova problematika tudi soočanje mladih s svetom odraslih. Za njegova mladinska dela so značilne vedrina, radoživost in humor. Med njegovimi številnimi deli izstopajo predvsem pripovedi o duhovitih skupnih pustolovščinah. Njegove literarne osebe pogosto temeljijo na resničnem življenju. V njegovih mladinskih delih je večkrat mogoče zaslediti temo, kako starši oziroma starejši gledajo na mlajšo generacijo in kakšen odnos imajo starši in otroci med seboj. Slavka Pregla je vodil pereč motiv mladostnikov in otrok s problemi v družini in družbi. == Bibliografija == {{div col|colwidth=20em}} * [[Nova zgodovina]], 1972 {{cobiss|id=2413576}} *Razkošje v glavi, 1974 {{cobiss|id=8508417}} * [[Odprava zelenega zmaja]], 1976 {{cobiss|id=2432008}} *PPP, 1977 {{cobiss|id=746270}} * [[Priročnik za klatenje]], 1977 * [[Basni]], 1978 * [[Geniji v kratkih hlačah]], 1978 * [[Papiga v šoli]], 1978 * [[Denar]], 1979 * [[Umazana zgodba]], 1981 * [[Juha Cviluha]], 1981 * [[Strašna bratranca]], 1981 * [[Zgode na dvoru kralja Janeza]], 1981 * [[Zdravilo za poredneže]], 1982 * [[Bojni zapiski mestnega mulca]], 1982 * [[Smejalnik in cvililna zavora]], 1984 * [[Geniji v dolgih hlačah]], 1985 * [[Zgodba o knjigi]], 1986 * [[Zgodovina o knjigi za]], 1986 * [[Smrka in njegovi]], 1987 * [[Umazana zgodba]], 1988 * [[Če bi ali če ne bi]], 1993 * [[Počesane muhe]], 1993 * [[Olimpiada v živalskem vrtu]], 1990 * [[Papiga že spet v šoli]], 2001 * [[S knjigo po svetu]], 2003 * [[Srebro iz modre špilje]], 2003 * [[Zvezda s čepico]], 2003 * [[Male oblačne zgodbe]], 2004 * [[Zadnja želja]], 2004 * [[Usodni telefon]], 2004 * [[Spričevalo]], 2005 * [[Ujeti ribič]], 2005 * Varja se pogovarja, 2006 * [[Dva majhna velika ribiča]], 2006 * [[Med delom in denarjem]], 2008 * [[Petelin na gnoju: basni]], 2008 * Zakaj ima babica dve palici, 2008 * [[Car brez zaklada]], 2009 * [[Geniji brez hlač]], 2009 * [[Lutke iz sedmega nadstropja]], 2009 * [[Sladke denarnice in druge basni]], 2009 * Mulci na pohodu, 2010 * [[Čudni časi : basni]], 2011 * Radovedne pravljice, 2011 * O zmaju, ki je želel biti kralj, 2012 * Gospodka iz samokolnice, 2013 * Velika skrivnostna skrivnost, 2013 * Kukavičje jajce, 2013 * Zgode na dvoru kralja Janeza, 2014 * Basni, 2014 * Slaščičarna pri veseli Eli, 2014 * Pravljice za punce, fante in vse ostale, 2015 * Prerok na tankem ledu, 2015 * Poker z ničlami, 2016 * Poletje pod lastovičjim zvonikom, 2016 * Pošast in kraljična, 2017 *Srajca srečnega človeka, 2019 *Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič, 2019 (soavtor [[Leon Pogelšek]]) *Prodajalci megle, 2020 *O fantu, ki je lepo pozdravljal, 2020 *Nekoč bo vse drugače, 2021 *Piran: zgodbe in legende, 2022 (soavtorica [[Barbara Habič Pregl]]) *Štirinajst o treh, 2022 *O fantu, ki je imel rad ptičke, 2022 *Male skodrane zgodbe, 2023 *O fantu, ki je iskal muco, 2024 *Pokvarjeno zlato, 2024 (soavtor Leon Pogelšek) *Baletka in sladoled, 2025 *O fantu, ki je počel vse mogoče, 2025 *Široko zaprta vrata, 2025 {{div col end}} == Priznanja in nagrade == * 1972 [[Srebrna ćivija]] na jugoslovanskem festivalu humorja in [[satira|satire]] v Šabcu za zgodbo ''[[Zadnja želja]]'' * 1973 Tretja nagrada na jugoslovanskem natečaju [[Radoje Domanović]] v [[Beograd]]u, za zgodbo ''[[Razkošje v glavi]]'' * 1976 [[Levstikova nagrada]] za najboljšo prozno delo za otroke in mladino - ''[[Geniji v kratkih hlačah]]'' * 1978 Druga nagrada za [[satira|satiro]] na tečaju [[Primorski dnevnik|Primorskega dnevnika]] * 2003 Nagrada za satiro [[Grand prix Aleko]] na mednarodnem tečaju v Sofiji za satiro ''[[Gordijski vozel]]'' * 2004 Nagrada [[Večernica (nagrada)|večernica]] za knjigo ''[[Srebro iz modre špilje]]'' * 2005 [[Desetnica (nagrada)|Desetnica]] za knjigo [[Usodni telefon|''Usodni telefon'']] * 2005 Nagrada [[Rastem s knjigo]] za najboljšo knjigo za sedmošolce - ''[[Šolsko poročilo]]'' * 2007 [http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-za-zivljenjsko-delo-slavku-preglu/153175/ ''Schwentnerjeva nagrada''] za življenjsko delo v založništvu * 2010 [[Župančičeva nagrada]] za literarna dela za otroke in mladino * 2010 Nagrada [[Rastem s knjigo]] za najboljšo knjigo za dijake višje stopnje - ''[[Geniji brez hlač]]'' * 2014 Nagrada Rastem s knjigo za najboljšo knjigo za sedmošolce - Odprava zelenega zmaja *2016 Premija Jugra, Hantimansijsk, za najboljše mladinsko delo, prevedeno v ruščino (Geniji brez hlač) * 2017 Levstikova nagrada za življenjsko delo<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/slavko-pregl-in-lila-prap-v-panteonu-levstikovih-nagrajencev/424318 |title=Slavko Pregl in Lila Prap v panteonu Levstikovih nagrajencev |date=6.6.2017 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=7.6.2017}}</ref> * 2017 [[Red za zasluge (Slovenija)|Red za zasluge]] za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih<ref>{{navedi splet |url= http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Red-za-zasluge?OpenDocument|title= Red za zasluge v letu 2017|accessdate= 13. december 2017|date= |format= |work= up-rs.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''Diplomsko delo: Pripovedne značilnosti Preglovih del, primernih za razredno stopnjo osnovne šole'', Mateja Hribar, Ljubljana, 2000 [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1916540942969555 (COBISS)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''Petdeset zlatnikov'', Igor Saksida, Učila, založba, d.o.o., Tržič, 1998 [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1916540942969555&rec=1&sid=2 (COBISS)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304184957/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1916540942969555&rec=1&sid=2 |date=2016-03-04 }} * ''Leksikoni Cankarjeve založbe, slovenska književnost'', Ljubljana, 1982 [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1916540942969555&rec=3&sid=13 (COBISS)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194554/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=1916540942969555&rec=3&sid=13 |date=2016-03-04 }} * http://www.svetizbesed.com * http://www.knjigosled.com/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071222071634/http://www.knjigosled.com/ |date=2007-12-22 }} * http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews%2F&op=sections&func=read&c_menu=5&c_id=21136 * http://www.felix.si/index.php?str=isci&fkaj=Slavko+Pregl&itip=proiz&sk1=0&sk2=0&sk3=0&sk4=0&sk5=0&sk6=0 * http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=19&c_id=26608 * Slavko Pregl'' - Catalogue, Didakta, Radovljica, 2011 {{COBISS|ID=255389184}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{Wikivir}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/vecerni_gost/slavko-pregl/ Oddaja TV Slovenija: Večerni gost - Slavko Pregl] * [http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-za-zivljenjsko-delo-slavku-preglu/153175/ Rtvslo.si: Nagrada za življenjsko delo Slavku Preglu] * [http://www.bralnaznacka.si/ Društvo Bralna značka Slovenije] * [http://www.jakrs.si/ Javna agencija za knjigo] * [http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/484/detail.html/ Portal slovenskih pisateljev - Slavko Pregl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224032317/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/484/detail.html |date=2012-02-24 }} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175242748 Slavko Pregl: Vedno sem imel dober stik z otroki]. Naši umetniki pred mikrofonom (15. avgust 2026). RTV Slovenija. {{Večernica}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{Levstikovi nagrajenci}} {{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pregl, Slavko}} [[Kategorija:Slavko Pregl| ]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]] {{literat-stub}} n570qszov0ontyxk3n0sj1bk8bui7e7 Videm, Krško 0 141406 6740759 6694393 2026-08-22T10:26:13Z ~2026-44996-51 264415 6740759 wikitext text/x-wiki : ''Ne zamenjaj za mestni predel Krškega [[Videm ob Savi]]. Za druge pomene glej [[Videm]].'' {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Videm |geopedia=#L410_T13_F10105609_b4 | latd = 45 |latm = 55 |lats = 20.82 |latNS = N | longd = 15 |longm = 22 |longs = 21.8 |longEW = E |najdisi=Videm,+Raka |slika= |povrsina=0,3 |prebivalstvo=10 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=176,8 |postna=8274 |posta=Raka |obcina=Krško |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Videm''' je [[naselje]] ([[vas]]) z 10 prebivalci v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]], v Krajevni skupnosti [[Raka]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Videm, Krško}} {{Krško}} {{normativna kontrola}} {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Krško]] siym9nmcr9wwx1vzfprtrc7dgzji1ek Afakija 0 142867 6740708 5969802 2026-08-22T09:02:42Z Erardo Galbi 166658 6740708 wikitext text/x-wiki '''Afakíja''' ({{Jezik-grc|ἀφακία}}, iz ἀ- »brez« in ϕακός »leča«) ali '''brezléčnost''' je manjkanje [[očesna leča|očesne leče]] kot posledica kirurškega posega, poškodbe ali pa je prirojena. Ljudje s to boleznijo lahko vidijo [[ultravijolična svetloba|ultravijolično svetlobo]], ki jo pri zdravih ljudjeh vsrka leča. == Zdravljenje == Možno je zdravljenje z nošenjem [[očala|očal]], [[kontaktne leče|kontaktnih leč]] ali z vsaditvijo leče. {{med-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] prkna0qlqbe3g0577zpfab71cxmo2wb Nikon D40x 0 145418 6740698 6580191 2026-08-22T08:09:27Z Erardo Galbi 166658 6740698 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Digitalni fotoaparat | model = Nikon D40x | image = [[Slika:NikonD40.JPG|300px]] | kind = dSLR | sensor = Nikon DX format 23.7 × 15.6 mm [CD | res = D40: 3,008 × 2,000 (6 MP);<br/> D40x: 3,872 x 2,592 (10 MP) | lens = Priklop Nikon F Mount, popolna funkcionalnost le z objektivi serije AF-S in AF-I | shutter = | shutterRange = 1/4000 - 30 seconds, bulb | emode = ročna nastavitev, nastavitev osvetlitvenega časa, nastavitev zaslonke, prednaložene nastavitve: avtomatski, portretni (navadni in nočni), pokrajinski, otroški, hitri (športni) in bližinski (makro) način | mmode = 3D barvno mejenje | farea = 3 točke Multi-CAM530 | fmode = autofokus: enojni (AF-S); zaporedni (AF-C); avtomatska izvbira (AF-A); ročni fokus | cont = 3 slike/s | viewfinder = optično iskalo z direktno povezavo z objektivom, 0.8× magnifikacija, 95% pokritje | speedRange = ISO 100-3200 | flash = vgrajena i-TTL, možnost dodatnega priklopa | flbkt = | WB = | ExpBkt = | rearLCD = 2.5 placa TFT, 230000 točkovni | battery = 1,000 mAh litij ionske EN-EL9 | weight = 471 g brez baterij, 126 × 94 × 64mm (5.0 × 3.7 × 2.5 in.) | obp = | storage = SD, SDHC do 4GB }} '''D40x''' je [[Nikon]]ov model v vstopnem [[Digitalno zrcalno refleksni fotoaparat|dSLR]] razredu, predstavljen [[6. marec|6. marca]] [[2007]].<ref>Nikon Corporation: Nikon D40x (http://nikonimaging.com/global/news/2007/0306_01.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071213011631/http://nikonimaging.com/global/news/2007/0306_01.htm |date=2007-12-13 }}). Pridobljeno: 2007-03-6</ref> Medtem ko je po zunanji obliki identičen svojemu predhodniku, se od njega razlikuje po boljšem 10.2 megatočkovnem senzorju CCD, hitrejšem zajemanju zaporednih slika (3 slike na sekundo nameso 2.5), večjem razponu občutljivosti (ISO 100-3200) in daljšem življenjskem času akumulatorskih baterij. Prodaja se samostojno in v kompletu z boljšim teleobjektivom objektivom s stabilizatorjem slike, AF-S DX VR Zoom-Nikkor 55-200mm f/4-5.6G IF-ED. == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.nikond40x.info Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080722190518/http://www.nikond40x.info/ |date=2008-07-22 }} {{Nikon dslr}} [[Kategorija:Nikon|D40x]] [[Kategorija:Digitalni fotoaparati]] l8asiecwjnzwm1k5swtq8sz5e3xjhgv Galatasaray 0 146097 6740439 6237652 2026-08-21T14:21:45Z Makenzis 158308 6740439 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Galatasaray | Slika = | image = [[Slika:Galatasaray Sports Club Logo.svg|180px|Logo]] | | fullname = Galatasaray Spor Kulübü | nickname = ''Aslanlar'' (Levi) | founded = [[1905]] | ground = [[Türk Telekom Arena]],<br />[[İstanbul]], [[Turčija]] | capacity = 52.695 | chairman = [[Burak Elmas]] | manager = [[Domenec Torrent]] | league = [[Spor Toto Süper Lig (Turčija)|Spor Toto Süper Lig]] | season = 2025-26 | position = 1. mesto | pattern_la1 = _galatasaray1920h | pattern_b1 = _galatasaray1920h | pattern_ra1 = _galatasaray1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 8C1223 | body1 = 8C1223 | rightarm1 = FCB514 | shorts1 = 8C1223 | socks1 = 000000 | pattern_la2 = _galatasaray1920a | pattern_b2 = _galatasaray1920a | pattern_ra2 = _galatasaray1920a | pattern_sh2 = _galatasaray1920a | pattern_so2 = _socks | leftarm2 = E1CEA9 | body2 = E1CEA9 | rightarm2 = E1CEA9 | shorts2 = E1CEA9 | socks2 = E1CEA9 | pattern_la3 = _usa18h | pattern_b3 = _galatasaray1819t | pattern_ra3 = _usa18h | pattern_sh3 = _usa18h | pattern_so3 = _galatasaray1819t | leftarm3 = FFFFFF | body3 = FFFFFF | rightarm3 = FFFFFF | shorts3 = FFFFFF | socks3 = FFFFFF }} '''Galatasaray SK''' (tur. Galatasaray Spor Kulübü) je [[Turčija|turški]] [[nogometni klub]] iz [[Istanbul]]a. Leta 1905 so ga ustanovili dijaki istoimenske srednje šole (tur. Galatasaray Lisesi). Domače tekme igra na stadionu [[Türk Telekom Arena]], zgrajenemu leta 2011 s kapaciteto 52.695. Galatasaray je, z 20-mi naslovi prvaka, najuspešnejši turški klub ter tako tudi klub, ki ima za seboj večje uspehe v evropskih tekmovanjih. V sezoni 1999/2000 so osvojili pokal UEFA, z zmago v finalu proti Arsenal z 4-1, ter tudi superpokal proti Real Madridu z 2-1. Ob nogometnem moštvu, po katerem je Galatasaray tudi najbolj znan, pa je klub dejaven tudi v drugih športnih panogah. Med drugim ima tudi uspešno košarkaško moštvo [[Galatasaray Liv Hospital]] in odbojkarsko ekipo [[Galatasaray Daikin]]. == Uspehi == === Mednarodni === * '''[[pokal UEFA]]''' ** '''Zmagovalec (1):''' [[pokal UEFA 1999/00.|1999/2000.]] * '''[[UEFA Superpokal]]''' ** '''Zmagovalec (1):''' 2000. * '''[[Liga prvakov]]''' ** '''Polfinale (1):''' [[Liga prvakov 1988/89.|1988/1989.]] === Domača scena === * '''[[Turška Super Liga|Turška Liga]]:''' ** '''Prvaki (24):''' 1961/62, 1962/63, 1968/69, 1970/71, 1971/72, 1972/73, 1986/87, 1987/88, 1992/93, 1993/94, 1996/97, 1997/98, 1998/99, 1999/00, 2001/02, 2005/06, 2007/08, 2011/12, 2012/13, 2014/15, 2017/18, 2018/19, 2022/23, 2023/24 ** '''Drugouvrščeni (10):''' 1959, 1960-61, 1965-66, 1974-75, 1978-79, 1985-86, 1990-91, 2000-01, 2002-03, 2013-14 * '''[[Turški Pokal]]: (rekord)''' ** '''Zmagovalec (15):''' 1963, 1964, 1965, 1966, 1973, 1976, 1982, 1985, 1991, 1993, 1996, 1999, 2000, 2005, 2014 ** '''Finalist (5):''' 1969, 1980, 1994, 1995, 1998 * '''[[Turški Superpokal]]''':''' (rekord) ** '''Prvaki (11):''' 1966, 1969, 1972, 1982, 1987, 1988, 1991, 1993, 1996, 1997, 2008, 2012, 2013 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Galatasaray}} * [http://www.galatasaray.org Galatasaray Spor Kulübü Resmi Sitesi (uradna spletna stran)] (turško, angleško) {{sport-stub}} [[Kategorija:Turški nogometni klubi]] [[Kategorija:Galatasaray|*]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Carigradu]] rlxhf6jv4ge8m91uptz95x50fqvxkzc 6740440 6740439 2026-08-21T14:22:31Z Makenzis 158308 /* Domača scena */ 6740440 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Galatasaray | Slika = | image = [[Slika:Galatasaray Sports Club Logo.svg|180px|Logo]] | | fullname = Galatasaray Spor Kulübü | nickname = ''Aslanlar'' (Levi) | founded = [[1905]] | ground = [[Türk Telekom Arena]],<br />[[İstanbul]], [[Turčija]] | capacity = 52.695 | chairman = [[Burak Elmas]] | manager = [[Domenec Torrent]] | league = [[Spor Toto Süper Lig (Turčija)|Spor Toto Süper Lig]] | season = 2025-26 | position = 1. mesto | pattern_la1 = _galatasaray1920h | pattern_b1 = _galatasaray1920h | pattern_ra1 = _galatasaray1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 8C1223 | body1 = 8C1223 | rightarm1 = FCB514 | shorts1 = 8C1223 | socks1 = 000000 | pattern_la2 = _galatasaray1920a | pattern_b2 = _galatasaray1920a | pattern_ra2 = _galatasaray1920a | pattern_sh2 = _galatasaray1920a | pattern_so2 = _socks | leftarm2 = E1CEA9 | body2 = E1CEA9 | rightarm2 = E1CEA9 | shorts2 = E1CEA9 | socks2 = E1CEA9 | pattern_la3 = _usa18h | pattern_b3 = _galatasaray1819t | pattern_ra3 = _usa18h | pattern_sh3 = _usa18h | pattern_so3 = _galatasaray1819t | leftarm3 = FFFFFF | body3 = FFFFFF | rightarm3 = FFFFFF | shorts3 = FFFFFF | socks3 = FFFFFF }} '''Galatasaray SK''' (tur. Galatasaray Spor Kulübü) je [[Turčija|turški]] [[nogometni klub]] iz [[Istanbul]]a. Leta 1905 so ga ustanovili dijaki istoimenske srednje šole (tur. Galatasaray Lisesi). Domače tekme igra na stadionu [[Türk Telekom Arena]], zgrajenemu leta 2011 s kapaciteto 52.695. Galatasaray je, z 20-mi naslovi prvaka, najuspešnejši turški klub ter tako tudi klub, ki ima za seboj večje uspehe v evropskih tekmovanjih. V sezoni 1999/2000 so osvojili pokal UEFA, z zmago v finalu proti Arsenal z 4-1, ter tudi superpokal proti Real Madridu z 2-1. Ob nogometnem moštvu, po katerem je Galatasaray tudi najbolj znan, pa je klub dejaven tudi v drugih športnih panogah. Med drugim ima tudi uspešno košarkaško moštvo [[Galatasaray Liv Hospital]] in odbojkarsko ekipo [[Galatasaray Daikin]]. == Uspehi == === Mednarodni === * '''[[pokal UEFA]]''' ** '''Zmagovalec (1):''' [[pokal UEFA 1999/00.|1999/2000.]] * '''[[UEFA Superpokal]]''' ** '''Zmagovalec (1):''' 2000. * '''[[Liga prvakov]]''' ** '''Polfinale (1):''' [[Liga prvakov 1988/89.|1988/1989.]] === Domača scena === * '''[[Turška Super Liga|Turška Liga]]:''' ** '''Prvaki (26):''' 1961/62, 1962/63, 1968/69, 1970/71, 1971/72, 1972/73, 1986/87, 1987/88, 1992/93, 1993/94, 1996/97, 1997/98, 1998/99, 1999/00, 2001/02, 2005/06, 2007/08, 2011/12, 2012/13, 2014/15, 2017/18, 2018/19, 2022/23, 2023/24, 2024/25, 2025/26 ** '''Drugouvrščeni (10):''' 1959, 1960-61, 1965-66, 1974-75, 1978-79, 1985-86, 1990-91, 2000-01, 2002-03, 2013-14 * '''[[Turški Pokal]]: (rekord)''' ** '''Zmagovalec (15):''' 1963, 1964, 1965, 1966, 1973, 1976, 1982, 1985, 1991, 1993, 1996, 1999, 2000, 2005, 2014 ** '''Finalist (5):''' 1969, 1980, 1994, 1995, 1998 * '''[[Turški Superpokal]]''':''' (rekord) ** '''Prvaki (11):''' 1966, 1969, 1972, 1982, 1987, 1988, 1991, 1993, 1996, 1997, 2008, 2012, 2013 == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Galatasaray}} * [http://www.galatasaray.org Galatasaray Spor Kulübü Resmi Sitesi (uradna spletna stran)] (turško, angleško) {{sport-stub}} [[Kategorija:Turški nogometni klubi]] [[Kategorija:Galatasaray|*]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]] [[Kategorija:Šport v Carigradu]] exsuswvnb2q4ssa9wwv9uub18w0u4xp Claudio Langes 0 150257 6740747 6159837 2026-08-22T10:11:22Z Erardo Galbi 166658 6740747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivši dirkač F1| Name = Claudio Langes | Image = | Nationality = {{ikonazastave|Italija}} [[Italijani|Italijan]] | Years = {{F1|1990}} | Team(s) = [[EuroBrun]] | Races = 14 (0) | First race = [[Velika nagrada ZDA 1990]] | Last race = [[Velika nagrada Španije 1990]] | }} '''Claudio Langes''', [[Italijani|italijanski]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[20. julij]] [[1960]], [[Brescia]], [[Italija]]. Claudio Langes je upokojeni italijanski dirkač Formule 1. V [[Formula 1 sezona 1990|sezoni 1990]] je nastopil na prvih štirinajstih Velikih nagradah sezone, toda z nekonkurenčnim dirkalnikom [[EuroBrun ER189|ER189]] se mu na nobeni izmed Velikih nagrad ni uspelo kvalificirati na dirko, kasneje pa ni več dirkal v Formuli 1. == Popolni rezultati Formule 1 == {{Glava za dirkača F1|16}} |- | rowspan="2" | {{F1|1990}} ! rowspan="2" | [[EuroBrun|EuroBrun Racing]] ! [[EuroBrun]] [[EuroBrun ER189|ER189]] ! rowspan="2" | [[Judd (motor)|Judd]] [[V8 engine|V8]] |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada ZDA 1990|ZDA]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Brazilije 1990|BRA]]<br /><small>DNPQ</small> | | | | | | | | | | | | | | ! rowspan="2" | - ! rowspan="2" | 0 |- ! [[EuroBrun]] [[EuroBrun ER189|ER189B]] | | |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada San Marina 1990|SMR]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Monaka 1990|MON]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Kanade 1990|KAN]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Mehike 1990|MEH]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Francije 1990|FRA]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 1990|VB]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Nemčije 1990|NEM]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Madžarske 1990|MAD]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Belgije 1990|BEL]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Italije 1990|ITA]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Portugalske 1990|POR]]<br /><small>DNPQ</small> |bgcolor="#FFCFCF"| [[Velika nagrada Španije 1990|ŠPA]]<br /><small>DNPQ</small> | [[Velika nagrada Japonske 1990|JAP]]<br /><small></small> | [[Velika nagrada Avstralije 1990|AVS]]<br /><small></small> |} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{škrbina o dirkaču}} {{DEFAULTSORT:Langes, Claudio}} [[Kategorija:Italijanski dirkači]] [[Kategorija:Italijanski vozniki Formule 1]] [[Kategorija:EuroBrunovi dirkači Formule]] [[Kategorija:Dirkači Formule 1, ki niso nikoli štartali]] 44a576gb62k0fllztc6o0p9wisnxpmk Kirnja 0 150712 6740764 6295203 2026-08-22T10:37:16Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740764 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kirnja | image = Merou4.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 16 November 2021">{{cite iucn |author=Pollard, D.A. |author2=Afonso, P. |author3=Bertoncini, A.A. |author4=Fennessy, S. |author5=Francour, P. |author6=Barreiros, J. |date=2018 |title=''Epinephelus marginatus'' |volume=2018 |article-number=e.T7859A100467602 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T7859A100467602.en |access-date=16 November 2021 }}</ref> | taxon = Epinephelus marginatus | authority = ([[Richard Thomas Lowe|Lowe]], 1834) | synonyms = {{Collapsible list| *''Serranus marginatus'' <small>Lowe, 1834</small> *''Perca gigas'' <small>[[Morten Thrane Brünnich|Brünnich]], 1768</small> *''Cerna gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Epinephelus gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Holocentrus gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Serranus gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Serranus fimbriatus'' <small>Lowe, 1838</small> *''Serranus aspersus'' <small>[[Richard Leonard Jenyns|Jenyns]], 1840</small> *''Cernua gigas'' <small>[[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1849</small> *''Serranus cernioides'' <small>[[Félix António de Brito Capello|de Brito Capello]], 1867</small> *''Epinephelus brachysoma'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1871</small> }} | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Epinephelus|marginatus|month=December|year=2019 }}</ref> }} '''Kirnja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Epinephelus marginatus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]]. ==Opis== Kirnja je velika riba roparica, katere glavna [[hrana]] so manjše ribe, raki in hobotnice, ki jih lovi iz zasede. Ta samotarska riba živi na kamnitih tleh obalnega morja, kjer se skriva v razpokah med [[kamen]]jem. Mlajši primerki živijo v globinah do 60 metrov, starejše pa je moč najti tudi do 300 metrov globine. Značilna za kirnjo je njen čokat, kratek in nabit trup, na katerem se od hrbta proti trebuhu prelivajo barve, od temno rjave do rumenkasto zlate. Predvsem pa je za to ribo značilna velika glava z ogromnim gobcem. Na [[škržni poklopec|škržnem poklopcu]] ima tri bodice. Hrbtna plavut je dolga in na prvem delu bodičasta, rep pa je okroglo zaključen. V [[Jadran]]u je to ena največjih rib, saj lahko zraste do 150&nbsp;cm in lahko tehta tudi do 60&nbsp;kg. Povprečne mere so nekoliko manjše in se gibljejo od 50 do 100&nbsp;cm, povprečna teža pa se giblje med 3 in 10&nbsp;kg. Kirnja je okusna riba in je kot taka izredno priljubljena tarča za podvodni [[ribolov]]. ==Reprodukcija== Kot tudi nekateri ostali zobčasti ostriži je tudi kirnja [[hermafrodit]]. Mlajše ribe so namreč samice, v starosti pa spremenijo spol in postanejo samci. Kirnje se [[drst]]ijo v poletnih mesecih. ==Glej tudi== * [[Pisanica]] ==Zunanje povezave== {{zbirka|Epinephelus marginatus}} * {{SealifePhotos|127036}} {{Taxonbar|from=Q192167}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1834]] qwh9wrhb41twqyvbccfbql11n8xdknx 6740766 6740764 2026-08-22T10:39:03Z Pinky sl 2932 +sklici 6740766 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kirnja | image = Merou4.jpg | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 16 November 2021">{{cite iucn |author=Pollard, D.A. |author2=Afonso, P. |author3=Bertoncini, A.A. |author4=Fennessy, S. |author5=Francour, P. |author6=Barreiros, J. |date=2018 |title=''Epinephelus marginatus'' |volume=2018 |article-number=e.T7859A100467602 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T7859A100467602.en |access-date=16 November 2021 }}</ref> | taxon = Epinephelus marginatus | authority = ([[Richard Thomas Lowe|Lowe]], 1834) | synonyms = {{Collapsible list| *''Serranus marginatus'' <small>Lowe, 1834</small> *''Perca gigas'' <small>[[Morten Thrane Brünnich|Brünnich]], 1768</small> *''Cerna gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Epinephelus gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Holocentrus gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Serranus gigas'' <small>(Brünnich, 1768)</small> *''Serranus fimbriatus'' <small>Lowe, 1838</small> *''Serranus aspersus'' <small>[[Richard Leonard Jenyns|Jenyns]], 1840</small> *''Cernua gigas'' <small>[[Oronzio Gabriele Costa|Costa]], 1849</small> *''Serranus cernioides'' <small>[[Félix António de Brito Capello|de Brito Capello]], 1867</small> *''Epinephelus brachysoma'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1871</small> }} | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Epinephelus|marginatus|month=December|year=2019 }}</ref> }} '''Kirnja''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Epinephelus marginatus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]]. ==Opis== Kirnja je velika riba roparica, katere glavna [[hrana]] so manjše ribe, raki in hobotnice, ki jih lovi iz zasede. Ta samotarska riba živi na kamnitih tleh obalnega morja, kjer se skriva v razpokah med [[kamen]]jem. Mlajši primerki živijo v globinah do 60 metrov, starejše pa je moč najti tudi do 300 metrov globine. Značilna za kirnjo je njen čokat, kratek in nabit trup, na katerem se od hrbta proti trebuhu prelivajo barve, od temno rjave do rumenkasto zlate. Predvsem pa je za to ribo značilna velika glava z ogromnim gobcem. Na [[škržni poklopec|škržnem poklopcu]] ima tri bodice. Hrbtna plavut je dolga in na prvem delu bodičasta, rep pa je okroglo zaključen. V [[Jadran]]u je to ena največjih rib, saj lahko zraste do 150&nbsp;cm in lahko tehta tudi do 60&nbsp;kg. Povprečne mere so nekoliko manjše in se gibljejo od 50 do 100&nbsp;cm, povprečna teža pa se giblje med 3 in 10&nbsp;kg. Kirnja je okusna riba in je kot taka izredno priljubljena tarča za podvodni [[ribolov]]. ==Reprodukcija== Kot tudi nekateri ostali zobčasti ostriži je tudi kirnja [[hermafrodit]]. Mlajše ribe so namreč samice, v starosti pa spremenijo spol in postanejo samci. Kirnje se [[drst]]ijo v poletnih mesecih. ==Glej tudi== * [[Pisanica]] == Sklici == {{Reflist|30em}} ==Zunanje povezave== {{zbirka|Epinephelus marginatus}} * {{SealifePhotos|127036}} {{Taxonbar|from=Q192167}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1834]] 92fkfb03liwavz6u4ybp14j45smiw8n Epinephelus marginatus 0 150713 6740765 1015658 2026-08-22T10:38:26Z Pinky sl 2932 6740765 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kirnja]] {{Redirect category shell| {{R from scientific name|fish}} }} 2tmxdb3h9n29d2dg7hjlcr1kxed8vud Uporabniški pogovor:Octopus 3 158919 6740434 6737709 2026-08-21T14:16:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ujgurski kanat */ nov razdelek 6740434 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljena/pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: &#126;&#126;&#126;&#126;. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/-a]] oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: * za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. * v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[pod lipo]] ali pa se obrni kar name. |} {{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu! == Periodni sistem == Barve ozadja celic elementov: * alkalijske kovine: #ff6666 * aktinoidi: #ff99cc * lantanoidi: #ffbfff * nekovine: #a0ffa0 * polkovine: #cccc99 * prehodne kovine: #ffc0c0 * šibke kovine: #cccccc [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:40, 10. maj 2010 (CEST) == Slike k Millerjevim indeksom == Pri slikah [[:Slika:Millerjevi indeksi 01.png]] in [[:Slika:Millerjevi indeksi 02.png]] si napisal, da nista zaščiteni. Je mogoče ta podatek najti na omenjeni spletni strani ali si dobil avtorjevo dovoljenje za objavo? --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 12:39, 20. julij 2010 (CEST) * Slike so del gradiva iz predmeta GRADIVA I profesorja Franca Zupaniča z Mariborske univerze. V gradivu ni eksplicitno označeno, da je avtorsko zaščiteno. Če meniš, da je objava sporna, bom poiskal kakšni drugi primerni sliki in ustrezno prilagodil tekst.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:08, 20. julij 2010 (CEST) ::Načeloma je treba privzet, da je delo avtorsko zaščiteno, tudi če nikjer to ne piše. Ampak v konkretnem primeru gre za slike, sestavljene zgolj iz enostavnih geometrijskih oblik, ki jih ni možno zaščititi in so avtomatsko v javni lasti - glej [[:Commons:Template:PD-shape]]. Še najbolje bi jih bilo prerisat v SVG in naložit v Zbirko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:14, 20. julij 2010 (CEST) * Strinam se, da so vsa dela načeloma avtorsko zaščitena. Glede na to, da sta obe sliki in spremljajoči tekst opremljeni s citiranjem avtorja, objava po mojem ne bi smela biti sporna.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:29, 20. julij 2010 (CEST) : Sem prestavil v Zbirko. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 13:58, 20. julij 2010 (CEST) == PIČ == Prosil bi te, da glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glas. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:57, 1. september 2010 (CEST) == Infobox mineral == Vidim, da bi rad popravil [[:Predloga:Infobox mineral]]. Pripravljam posodobljeno predlogo (iz :en) v mojem peskovniku. Namesto <nowiki>{{Infobox mineral</nowiki> za poizkus uporabi v članku <nowiki>{{Uporabnik:Pinky/Peskovnik5</nowiki>. Nekaj parametrov je v predlogi dodanih in te so še neprevedene. Če mi pomagaš pri prevodih ... Popravi kar v mojem peskovniku. In ko boš zadovoljen kar sam prepiši [[:Predloga:Infobox mineral]]. Če pa imaš voljo prevesti še dokumentacijo predloge, pa še toliko bolje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:23, 9. september 2010 (CEST) * Res je. Infopolje sem poskusil spremeniti, vendar sem spremembo še pravočasno preklical. Pregledal sem tvoj osnutek infopolja, po katerem zaenkrat ne bi rad šaril, zato ti pošiljam svoje predloge za spremembe in prevode. ** Strunz classification → Strunzova klasifikacija (mineralov); članek še ni napisan, Strunzovo klasifikacijo pa bo treba verjetno posodobiti iz devetih v deset razredov ** Dana classification → Danova klasifikacija (mineralov) ** <nowiki> [[Hermann–Mauguin notation|Crystal symmetry]] → [[Hermann–Mauguinova notacija|Kristalna simetrija]]</nowiki> ** <nowiki>[[Unit cell]] → [[Kristalna struktura|Osnovna celica]]</nowiki> ** Tenacity → Žilavost ** <nowiki>[[Trdota]] → [[Mohsova lestvica|Trdota]]</nowiki> ** Polish lust → izraza ne znam ustrezno prevesti :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Grossular]] [[:en:Hessonite]] '' ** <nowiki>[[Birefringence]] → [[Dvolomnost]]</nowiki> ** <nowiki>[[Pleochroism]] → [[Pleohroizem]]</nowiki> ** <nowiki>[[2V angle]] → Kot med optičnima osema</nowiki> ** <nowiki>[[Dispersion (optics)|Dispersion]] → [[Disperzija (optika)|Disperzija]]</nowiki> ** <nowiki>Extinction → Ekstinkcija ali [[Ekstinkcija (optika)|Ekstinkcija]]</nowiki> ** Length fast/slow → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne poznam natančne vsebine :: ''V članku [[:en:Optical mineralogy]] omenja Length fast vs. length slow. Praktično uporabo pa nisem našla. Če ne najdeš ustreznega prevoda lahko ta parameter enostavno izključiva. Tudi tukaj [http://geology.uprm.edu/Classes/rwattsfolder/3055lectures/11biaxialminerals.ppt#4] '' ** <nowiki>Ultraviolet [[fluorescence]] → [[Svetloba|Ultravijolična]] [[fluorescenca]]</nowiki> ** <nowiki>[[Absorption spectroscopy|Absorption spectra]] → [[Absorpcijski spekter]]</nowiki> ** Common impurities → Običajne (ali še bolje Najpogostejše) nečistoče ** Alters to → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne vem, kaj bi lahko spadalo v to kategorijo :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Microcline]], [[:en:Triplite]] ali [[:en:Orthoclase]]'' ** Reference → Sklici ** Major varieties → Glavne vrste :Ko se bova uskladila, lahko spremembe vnesem tudi jaz.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:09, 9. september 2010 (CEST) : Nekaj idej je zgoraj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] 23:43, 9. september 2010 (CEST) :tu je prikaz stare in nove predloge z identičnimi podatki, kjer se lahko tudi igraš z njimi (kar se v peskovniku tudi sicer počne :) [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 08:38, 10. september 2010 (CEST) <br> * Odkril sem '''''Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms''''' http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/index.html, ki je po mojem mnenju zelo uporaben, ker vsebuje kratke razlage strokovnih izrazov. Novi predlogi: ** <nowiki>[[Polish lust]] (pravilno [[Polish luster]]) → [[Sijaj površine]] </nowiki>; podatek je bolj pomemben za kamnine kot za kristale ** <nowiki>[[2V angle]] → [[kot 2V]]</nowiki> ** Length fast/slow → Negativna/pozitivna elongacija ** Alters to → Pretvorbe; primer: mikroklin se običajno pretvori v sericit ali glino.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 12:54, 10. september 2010 (CEST) Popravljeno, izgled lahko sedaj vidiš na [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]]. * Ali bi lahko v [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5]] dokumentacijo dodal še nekaj tvojih prevodov in dopolnitev. Popravi kar tam, ker sem jaz svoje znanje izčrpala. Popraviš lahko vse nepravilnosti, ki sem jih povzročila s prevajanjem iz :en, ker NE poznam mineralogije. * Tam pri dokumentaciji bi bilo lepo vpisati pri vseh parametrih kratek opis parametra in primere, da bi uporabnik lahko prav izpolnil polje. * Kjer so zahtevane merske enote naj bo to poudarjeno, da se merska enota zahteva in katera je to. LP, --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:17, 12. september 2010 (CEST) * Angleško besedilo v infopolju "Rubin" sem prevedel v slovenski jezik. Dopolnil sem tudi opise pojmov in navodila za izpolnjevanje infopolja. Nekatere lastnosti, na primer "ekstinkcija", so opisane zelo površno, ker bi moral biti za podrobno razlago vsakega pojma napisan samostojen članek, ki pa je strokovno zelo zahteven.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:02, 13. september 2010 (CEST) ::Uspešno posodobljena predloga, sedaj pa na pivo .. :) --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 19:37, 13. september 2010 (CEST) * Vidim, da si zadovoljna. Jaz tudi. Na zdravje![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 20:46, 13. september 2010 (CEST) == PIČ == == PIČ == Prosil bi te, da si vzameš nekaj časa in glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glasm da se jih zaključi. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:00, 16. september 2010 (CEST) == Seznam mineralov == Zdravo, mislim da bi bil omenjeni seznam počasi zrel za predlog za IČ, tako da če se strinjaš, bi podal predlog. Sem sicer dopolnil uvod s sklici in jasneje podal pojasnila k seznamu, kaj več pa ne bi dodajal, ker bi PMM posegli preširoko izven seznama. Razen seveda, če opaziš zanimivi mineral... Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 14:06, 31. oktober 2010 (CET) :Preden predlagaš seznam za IČ, razmisli še o tem, da bi ga preimenovali v nekakšen Seznam mineralov na Slovenskem, temu primerno omejili število mineralov in ustrezno prilagodili uvod. Vse minerale, obstoječe in nove, bi vzporedno prenesli v nek nov Seznam mineralov, v katerem bi bila samo imena, urejena po abecedi.-[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:41, 31. oktober 2010 (CET) Čeprav sem bil na začetku zdvojen glede tvojega predloga, se po tehtnem premisleku pravzaprav strinjam. Stvar je v tem, da bo postal seznam stabilen, saj je meja pomembnosti mineralov včasih malce nejasna (recimo obstranski minerali v dekoraciji pri draguljarstvu) oz. z drugimi besedami, ne bo več dilem o tem, ali se naj nek mineral doda/odstrani. Navsezadnje je to slovenska WP, poleg tega pa sem se pri izdelavi osredotočal predvsem na slovenski vir, tako da če si za, bom začel s preureditvijo. Za celosten seznam mineralov pa bi predlagal tako obliko, kot jo imajo na en. WP in tudi ponekod drugje ([[:en:List of minerals (complete)|glej tukaj]]).--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 16:22, 31. oktober 2010 (CET) :S tvojim predlogom se v celoti strinjam. Slovenski del seznama se bo sčasoma stabiliziral, tisti drugi pa bo tako rekoč neomejen. Zdi se mi, da imajo podobna seznama v svoji WP Čehi ali Slovaki, s katerimi se po bogastvu mineralov ne moremo primerjati, vendar trenutno nimam časa, da bi jih poiskal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 16:38, 31. oktober 2010 (CET) Evo, sem preoblikoval seznam po dogovoru. Če imaš še kakšen predlog, pa kar na plano z njim.--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 18:33, 31. oktober 2010 (CET) :Sem že opazil! Zdaj, ko je prejšnji seznam preurejen (primenovan), odpri še tistega drugega - splošnega - in ga poveži s seznami v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:46, 31. oktober 2010 (CET) :To je to!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:03, 31. oktober 2010 (CET) :Um, [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Seznam mineralov v Sloveniji|predlog za IČ]] sem sicer že podal, če te zanima... :). --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 17:55, 20. november 2010 (CET) == PIČ == Prosil bi te, da si ogledaš [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predloge za IČ]] in podaš svoj glas. Nekaterim manjka samo še 1 glas za končanje postopka. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:54, 8. februar 2011 (CET) :Pregledal sem predloge za IČ. Vsi predlagani članki obravnavajo področja, ki jih ne poznam, zato zanje raje ne bi glasoval.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 08:17, 15. februar 2011 (CET) == Kategorija:Fosfatni minerali == Bi lahko uredil prevod v [[:Kategorija:Fosfatni minerali]]? Sem precenila svoje znanje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 16:18, 31. marec 2011 (CEST) :Bom poskusil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:17, 31. marec 2011 (CEST) == Catholic Encyclopedia == Predlagam, da daš pri navajanju ''Catholic Encyclopedia'' raje link do Wikivira, kjer je digitalizirana (skoraj) v celoti, kot na zunanjo spletno stran. Je bolj zanesljivo in bolj v duhu projekta. The Council of Florence je recimo [[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence|tukaj]], povezavo dobiš s kodo <code><nowiki>[[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence]]</nowiki></code>. Včasih se splača pobrskat po Wikiviru, pa ne samo za ''Catholic Encyclopedia'' - imajo tudi Britannico iz 1911 in več drugih (glej [[:s:en:Category:Encyclopedias|kategorijo enciklopedij]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. junij 2011 (CEST) ==konstantinopelski== SP ima svojilni pridevnik konstantinop'''e'''lski, za prebivalca pa Konstantinopelčan. Prosim, popravi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:46, 27. september 2011 (CEST) :* Popravljeno.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:17, 27. september 2011 (CEST) == Pregled kem. člankov == Nekaj časa nazaj si se ponudil za pomoč pri kemiji. Če imaš čas, bi te prosil za pregled člankov [[Wikipedija:WikiProjekt Nevarne snovi|projekta Nevarne snovi]]. Sam sem jih slogovno popravil (prišel sem do L, tako da jih je nekaj pripravljenih; jih popravim nekako 10 na teden), tako da bi zdaj rabili še strokovni pregled (nekatere imajo reakcije). HvN! LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:59, 26. november 2011 (CET) :Mogoče pogledaš še [[Pogovor:Kislost|tole]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 20:47, 26. november 2011 (CET) ==Roš ha-šona?== Doma imam leksikon ''Judovstvo'' (v izvirniku ''Dictionary of Jewish Lore and Legend'') Alana Untermana v prevodu Bogdana Gradišnika (zbirka Mali leksikon, Mladinska knjiga, 2001). Tam je praznik zapisan kot '''roš ha-šona'''. Ali imaš kakšen pisen vir, da se prazniku v slovenščini reče [[roš hašana]]? Mimogrede, v članku bom/sem popravil zapis praznikov, ker se v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (torej judovsko novo leto namesto judovsko Novo leto ipd.). Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em"><font face="Century Gothic"><big>&nbsp;'''ℳ'''</big><font color="yellow">₪Zaplotnik</font>&nbsp;</font></span>]] 12:28, 27. november 2011 (CET) :* V vseh jezikovnih različicah članka, ki sem jih pregledal, se praznik imenuje '''roš hašana'''. V sefardski ([[en:Ladin language|ladino]]) različici, ki je verjetno merodajna, se imenuje [[Lad:Rosh Ashana|Rosh Ashana]] (iz hebrejskega: ראש השנה, rosh ha-shānā)… :* V članku [http://www.radiovaticana.net/slv/articolo.asp?c=524761 Papež voščil za 5772. judovsko novo leto], Radio Vatikan, 29. septembra 2011, se praznik imenuje '''roš hašana'''.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:28, 27. november 2011 (CET) ==Infopolje Verski objekt== * Prosim te, da prevedeš '''{{tl|Infobox religious building}}''', ali pa me naučiš, kako to gre. Slednje bi mi bilo še bolj všeč. Infopolje bi rad vključil v članek [[Modra mošeja]].[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:05, 5. december 2011 (CET) # Klikni na rdečo povezavo, da ustvariš novo predlogo # Iz :en prenesi celotno vsebino predloge in jo shrani # Preimenuj predlogo v nekaj slovenskega, npr. v Predloga:Infopolje Verska zgradba ali objekt # Iz :en prenesi tudi stran dokumentacije '''[[en:Template:Infobox religious building/doc]]''' v našo ../dok stran (rdeča povezava) # V dok podstrani popravi interwikije in kategorizacijo (zaenkrat poglej kategorije v {{tl|Infopolje cerkev}}). # Ne pozabi dodati še naš interwiki v :en predlogo. # Na isti način boš moral še ustvariti podpredlogi {{tl|Designation}} s še eno podpredlogo {{tl|Designation/colour}}, {{tl|Designation/text}} ter {{tl|Infobox religious building/color}} in mogoče še kakšna. # Sedaj bo prevajanje lažje ... mogoče bi lahko zbrisal iz predloge tiste parametre, ki so omenjeni v dokumentaciji pod poglavjem ''clergy'' in ''laity'', ker pri nas tega ne bo noben vzdrževal. # Zaenkrat toliko ... če se ti zatakne pa ... ti bom gledala pod prste. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:01, 6. december 2011 (CET) Še glede avtomatskega določanja barv: predloga {{tl|Designation/colour}} naj bi uporabljala iste barve in izraze kot predloga (kjer se pač ujemata) {{tl|Infopolje Cerkev/denomination}}. Mi je pa pri različnih izrazih za krščanske cerkve pomagal [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:08, 6. december 2011 (CET) == SloWiki10 == [[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]] Živjo, v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci. Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 17. februar 2012 (CET) ==Kategoriziranje== Vidim, da kategoriziraš Ilire :) Pripomnil bi, da je pri kategorijah potrebno paziti, da so čim bolj pregledne. Recimo neko ilirsko pleme lahko kategoriziramo samo kot Ilire. Iliri so nadkategorija in se sami kategorizirajo v Staroveška ljudstva in v Jugozahodno Evropo. V nasprotnem se stvari preveč podvajajo in kategorije izgubijo smisel. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 20:45, 9. april 2012 (CEST) == Alkaloid == Octopus, lepo pozdravljen.</br> Že nekaj časa popravljam članek [[Kokain]], ki je preveden po angleški WP. Muči me sledeče: po mojem razumevanju je alkaloid koke kokain. Torej je produkt ''kokan'' oz. ''alkaloid kokain'' (kar se mi zdi nepotrebno kopičenje izrazov). Napačen termin je ''alkaloid kokaina''? Prosim za razlago. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 10:36, 21. maj 2012 (CEST) ==Iliri== Danes sem pri Ilirih dodal šrbine o Oserijatih, Deremistih in Devrih. Glede na to, da imaš pobudo pri urejanju prispevkov s področja Ilirov, in ker bo še bolj obskurna plemena praktično nemogoče opisati kot samostojna gesla, predlagam, da se vsa še nepobarvana gesla iz predloge preko preusmeritev združi pod eno samo geslo (npr. z naslovom ''Manj znana ilirska plemena'' ali kaj podobnega. Verjetno so ta obskurna plemena tudi razlog, zakaj na angleški vse skupaj obravnavajo pod enim samim geslom. Lp, --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 19:56, 30. maj 2012 (CEST) :Se strinjam.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:00, 4. junij 2012 (CEST) Občudujem tvoje delo na področju antične zgodovine. Res krasna gesla. Fino bi pa bilo, če narediš še preusmeritve z vseh imen ilirskih plemen, ki nimajo svojega gesla, na seznam, kjer so vsaj na kratko opisana. To bo zelo koristno za vse, ki iščejo, še bolj pa za tiste, ki dodajajo/mo np v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:34, 27. junij 2012 (CEST) == Prvo bolgarsko cesarstvo == Pozdravljen. Naletel sem na [[Prvo bolgarsko cesarstvo|ta]] članek, ki se mi zdi silno zanimiv in ki mi je razjasnil nekatere dvome, ki sem jih imel v zvezi z nastankom Bolgarije. Po mojem mnenju bi se članek lahko predlagal za "izbranega", morda po nekaterih popravkih - če potrebuješ pomoč, sem na razpolago. Hotel sem samo vprašati, zakaj je stalno govora o bolgarskem "cesarstvu" in ne "carstvu". Kolikor meni znano, beseda ''cesar'' in ''cesarstvo'' nima povezave z besedo ''car'' in ''carstvo'', saj nima iste etimologije. Se mar motim? Bolgari so imeli kane, kagane in nato carje, pa se mi ne zdi prav, da jih imenujemo cesarje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:20, 26. junij 2012 (CEST) == Zgodovinar ;) == Po nekj letnem predahu od urejanja wikipedije sem se ponovno vrnil s pisanjam [[Zgodovina Portugalske|tegale članka]]. Ker vidim, da veliko pišeš o zgodovini, bi te prosil, če lahko malce preletiš napisano (mučijo me predvsem imena, saj prevajam iz angleščine... bo treba vzeti kako knjigo v roke). LP, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] ([[Uporabniški pogovor:Fran|pogovor]]) 20:14, 10. julij 2012 (CEST) == Nervi(jci) == Živjo, v zvezi z imenom tega ljudstva imam pomislek, če ni morda bolj ustrezno reči ''Nervijci''. Njihovo latinsko poimenovanje je namreč ''Nervii'' (''Nerviorum'', ednina ''Nervius'') in tudi drugi jeziki ohranjajo ''i'': nem. ''Nervier'', fr. ''Nerviens'', šp. ''Nervios'', mdr. tudi slovanski jeziki, npr. shr. ''Nervijci'' [http://sh.wikipedia.org/wiki/Nervijci]. Če je množinska oblika ''Nervi'', bi bila po tej analogiji ednina ''Nerv'', kar mi nekako ne gre skupaj, poleg tega je to po naključju enaka beseda kot latinska tujka za živec. Bi se strinjal s prestavitvijo na naslov ''Nervijci''? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 16:48, 23. julij 2012 (CEST) :Se strinjam in bom popravil. Pri imenih, sem dostikrat v zadregi, kako naj jih napišem, zato sta vsak nasvet in pomoč dobrodošla. Hvala! -- [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:13, 26. julij 2012 (CEST) ==Rimska zgodovina== Mislim da bi bilo prav, da med literaturo v gesla o relevantnem obdobju rimske zgodovine vključiš tudi [[Rajko Bratož|Bratožovo]] ''Rimsko zgodovino'', ki je edino slovensko delo na to temo in zato za slovenskega bralca posebno uporabno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:30, 27. julij 2012 (CEST) ==Civitas== Ustavil sem se pri članku [[Galci]] in nekaj malega dodal. Sedaj bi rad popravil, kar piše o socialni ureditvi tega naroda, ker je napačno, napačno tudi v en wiki, odkoder je prevedeno. To me je pripeljalo do potrebe po [[Civitas (razločitev)|tej]] razločitveni strani in nato do članka [[Civitas]]. To je zelo zanimiv in jasno napisan članek, a mislim, da so napake v prevodih iz latinščine. Da ne prideva do urejevalske vojne, morda ti prej izpišem odlomke, ki bi jih popravil, da lahko preveriš po svojih zapiskih, saj ni veliko. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:42, 24. september 2012 (CEST) :Latinska besedila sem prevedel kakor sem pač znal, zato ti jih z veseljem in brez predhodnega dogovarjanja prepuščam v bolj strokovno prevajanje. Če bom potreboval še kakšen prevod, se bom obrnil kar nate. Za začetek te prosim za prevod citata: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam" - "Razen tega zahtevam, da se mora Kartagina uničiti". Je prevod pravilen? Hvala![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:20, 24. september 2012 (CEST) :: Pravilno. Dobesedno je "...da mora biti Kartagina uničena" - pa ne zveni preveč slovensko, tvoje je boljše. Hvala za zaupanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:30, 24. september 2012 (CEST) :Bom popravil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:38, 24. september 2012 (CEST) ==Stari Rim== Se mi je zataknilo in ne znam naprej, pa te prosim za mnenje. Davi sem preuredil članek [[Antični Rim]], ker je po mojem mnenju to le poimenovanje '''mesta''' Rim v dobi antike, to je do srednjega veka. Sedaj brskam po sorodnih člankih in vidim, da se v slo wiki splošno uporablja "Antični Rim" kot oznaka rimske '''države''' v istem časovnem presledku. Meni se zdi, da je tako poimenovanje preohlapno, saj obsega poldrugo tisočletje zgodovine – da ne govorimo o teritorialnih razsežnostih. Vendar se mi porajata dve vprašanji. (1) Poznamo kak drugi naziv za to obdobje (od nastanka Rima do konca starega veka), če ne antični Rim? Recimo neko skupno ime za kraljevino, republiko in cesarstvo, vsaka od katerih bi se potem naprej delila na manjša obdobja. (2) Naj predvidim popravljanje vseh člankov, ki o tem govorijo? Na primer tako, da namesto "Antični Rim" vpišem "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" (seveda bi najprej predelal oba ta članka). Upam, da sem dovolj jasno povedal, in te prosim za mnenje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:50, 29. september 2012 (CEST) :Opravičujem se ti za zamudo, ker sem bil na potovanju, s katerega sem se vrnil šele včeraj zvečer. :Pregledal sem nekaj člankov o Rimu, antičnem Rimu, Rimski republiki in cesarstvu. :"Antični Rim" je v slovenskem članku definiran kot '''mesto''' od legendarne ustanovitve leta 753 pr. n. št. do začetka srednjega veka leta 476 n. št.. "Antični Rim" v angleškem članku ni definiran kot '''mesto''', ampak kot '''civilizacija''' z zgodovinskimi obdobji od legendarne ustanovitve, kraljestva, republike, cesarstva in propada. Angleška definicije po mojem mnenju zadevo izredno poenostavi, ker omenjena obdobja postanejo odstavki v zgodovini "Antičnega Rima". :Vsebino obstoječega članka "Antični Rim" bi zato ob primerni predelavi prenesel v članek "Rim" v odstavek "Zgodovina", ki je zelo skromen in potreben razširitve, pri pisanju "novega" članka "Antični Rim" pa bi se zgledoval po strukturi angleškega članka. :Naslovov "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" seveda ne moreš uporabiti za "Antični Rim" ali kaj drugega. Članek "Rimska republika" sem nameraval v bližnji prihodnosti sam razširiti in dodelati. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Samo na kratko, ker imam probleme z računalnikom. "Rimsko republiko" imam skoraj izgotovljeno, prosim počakaj malo s svojim prispevkom. O ostalem se še pogovoriva. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:31, 4. oktober 2012 (CEST) :V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Naj čim bolj sintetično odgovorim. - 1 – Ne bom se zgledoval po angleških člankih, ker (a) ne vidim potrebe po posnemanju in (b) staroevropsko kulturo Amerikanci razumejo kot ''kuriozum'' (kot bi lahko bila recimo marsovska kultura), za nas pa je del naše preteklosti, smo jo doživeli, zato jo bolje razumemo. In smo tudi dovolj odrasli, da lahko mislimo s svojo glavo. - 2 – Članek o Rimu praktično še ne obstaja, vendar mislim, da je o tem mestu možno toliko povedati, da bi bilo bolje o starem Rimu imeti drugi članek, saj bi tudi o tem lahko napisali še veliko. Zato bi osebno bil za en članek o današnjem Rimu s sklici na članek o starem Rimu, na članek o srednjevekem Rimu, na članek o papeškem Rimu itd itd. Zato sem sedaj obstoječi članek "Antični Rim" kar pustil, samo drugi odstavek sem popravil. - 3 – Ta popravek se sklicuje na nov članek "Starorimska civilizacija", ki sem ga že izdelal in ki praktično samo pove, da je to pravilno poimenovanje za dobo kraljevina+republika+cesarstvo. Skratka, meni se zdi, da je poimenovanje "Starorimska civilizacija" bolj primerno kot "Antični Rim" za to zgodovinsko obdobje. Če si za to, bi ta kratek članek tudi vnesel v wiki, samo bi mu moral dodati vse iw, ki so zdaj v članku "Antični Rim". - 4 – Ostanejo seveda samostojni članki za kraljevino, republiko in cesarstvo. Članek Rimsko Kraljestvo je dober, le malo ga je treba popraviti. (Sem le v dvomu, če "kraljestvo" ali "kraljevina".) Rimsko republiko sem pravkar predelal in jo bom jutri dal v wiki. Članek Rimski imperij potrebuje zgodovinski pregled cesarjev, sicer je zanimiv. Ostanejo tudi npr članki Rimski senat, Rimsko pravo, Rimska arhitektura in razni drugi, samo malo urediti je treba vse skupaj, predvsem kategorizacijo. - 5 – Povsod sem uporabil besedo "cesarstvo" namesto sedanjega "imperij", ker mi tujke niso všeč, posebno če imamo svojo besedo. Zavedam se, da sem se zapletel v dolgo delo, pa ne bi rad še tebe vpletal. Za enkrat mi prosim samo povej, kaj misliš o zgornjih točkah. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:57, 6. oktober 2012 (CEST) :* Ko sem omenil zgledovanje po angleškem članku, sem mislil predvsem na organizacijo članka in manj na njegovo vsebino. Dobra organizacija zelo poenostavlja popravljanje, širjene in preusmerjanje na glavne članke. :* Članek "Rim" lahko zaenkrat ostane tak kot je; v odstavek "Antični Rim" vstavi preusmeritev na glavni članek "Antični Rim". Enako lahko ob primerni strukturi članka narediš tudi za druga zgodovinska obdobja. :* Članek "Starorimska civilizacija" mora po mojem mnenju zajeti celo zgodovino in ne samo obdobje kraljestva+republike+cesarstva. :* Naziv "kraljestvo" mi je ljubši od "kraljevine" in "cesarstvo" od "imperija". :* Jutri bom pogledal novo verzijo "Rimske republike", potem pa se slišiva.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:31, 6. oktober 2012 (CEST) Malo pozno sem se zavedel, da imaš v planu starorimsko zgodovino. Opravičujem se za neokorne posege v tvoje prispevke, ni bil moj namen, da bi prekrival tvoje delo. Odslej bom to obdobje zgodovine prepustil tebi. Upam, da ostaneva brez zamere. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 9. november 2012 (CET) :Zakaj bi ti zameril? Ti kar piši tudi o rimski zgodovini, saj se držim načela "ne piši, če nočeš, da bo kdo za teboj popravljal". [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:42, 9. november 2012 (CET) == [[Fraat III.]] == Octopus, pozdravljen. Ob pregledovanju pogovornih strani sem na pogovorni strani o Fraatu III. našla spodnje besedilo in mislim, da je namenjeno tebi: ''Predlagam, da pogledaš še prispevek "PARTI" in zadeve uskladiš. Meni ni jasno ali sta ta dva članka usklajena. Tudi kategorije.--Ljuba brank (pogovor) 17:52, 11. december 2012 (CET)'' :Bom še Ljubi napisala obvestilo, da se dobita pri tebi. ;)--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 12:50, 5. januar 2013 (CET) Članka sta usklajena. Kategorijo Partsko cesarstvo sem prekvalificiral v Zgodovino Irana (dokler se o [[Parti]]h ne nabere dovolj člankov). V članku [[Seznam perzijskih kraljev]] niso bile usklajene letnice vladanja Fraata III., Oroda II. in Mitridata III.. Letnice sem uskladil in pri tem opazil, da so napačne tudi nekatere druge. Usklajevanje ni enostavno, zato je bolje, da za nekaj časa ostane kar tako. Lep vikend! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:05, 5. januar 2013 (CET) == Beneška republika== Pozdravljen. Hotel sem malo predelati članek o Beneški republiki, a sem v dvomu za eno od letnic nastanka. Dobro poznam vse letnice in dogodke od eksarhata do republike, vendar me moti ta podatek, ki je sedaj v članku: "... Venetia, ki jo je končno (814) priznal tudi bizantinski cesar..." Po tvojih evidencah, je res Bizanc priznal Venetio leta 814? Sicer nimam točnih podatkov, a se mi ne zdi, da se je cesar Leon formalno odpovedal Jadranskim posestvom. Ti je znano, kdaj se je to zgodilo? To bi bil namreč "uradni" datum nastanka. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:05, 24. januar 2013 (CET) :V literaturi sem našel naslednje zanesljive podatke iz tistega obdobja: :* do leta 726 je beneške dože imenoval Bizanc, potem pa so jih izbirale vplivne beneške družine s potrditvijo Bizanca, :* leta 805 so prišle Benetke pod frankovsko oblast, po podpisu Aachenskega miru leta 812 pa so jih Franki vrnili Bizantincem. :in nič več. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:49, 25. januar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:15, 9. februar 2013 (CET) :Pozdravljen! Seveda si želim, da bi nas bilo več, zato sem pripravljen prispevati tudi kaj več kot samo 15 ur. Z veseljem se bom pridružil, ker sem prepričan, da nam bo uspelo.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) == Wikipedija gre med ljudi - srečanje == Vsem, ki ste se javili kot možni prostovoljci, se zahvaljujem za vašo pripravljenost. Kot najavljeno, želim, da se srečamo tudi osebno. Predlagani termin je torek, 12. marec 2013, ob 18. uri, v lokalu caffe Metropola, oz. Kiberpipa (skozi cafe v klet; lokacija: {{coord|46.056049|N|14.504228|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} ), ki nam omogoča vse tehnične možnosti za izvedbo srečanja. Na srečanju bomo: * ponovno poenotili poglede, za kaj sploh gre pri projektu "Wikipedija gre med ljudi" * pogledali, kaj bi moral narediti vsak posameznik in s čim lahko pomagam jaz * pogledali, kakšen je okvirni program predstavitve in nato šolanja * preizkusili vaše predavateljske sposobnosti * razložili, kako predložiti obračun stroškov (potni stroški, ostali materialni stroški) * mogoče vsi skupaj šli na kakšno okrepčilo ;) Upam, da vam termin ustreza, sporočite če vam, ali pa če vam ne - če vas bo takih več, bomo poiskali nadomestni termin (mogoče predlagate takega, ki vam ustreza). Na svidenje! --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:52, 4. marec 2013 (CET) == [[Ibn al-Faqih]] == Pozdravljen. Pri čiščenju člankov sem naletela na zagato. V tem članku si kot jezik zastavil arabščino, nekdo je vmes [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=2452406&oldid=2174659 popravil v perzijščino], jaz sem popravila z [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=4069056&oldid=2174659 jezikovno predlogo]. Ker ne vem, koliko so bili vmesni uredniki dobronamerni, koliko pa lokalpatrioti in ker se na to preslabo spoznam, te prosim, če preveriš ta članek. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:21, 28. junij 2013 (CEST) * Primerjal sem zapisa imena Ibn al-Faqih v arabskem in perzijskem (farsi) jeziku. V slovenskem članku je njegovo ime resnično zapisano v perzijskem jeziku, zato sem dodal še arabskega. Ker je Iran v tistem času spadal k arabskemu [[Abasidi|Abasidski kalifatu]], je težko reči, kateri zapis je bolj pravilen. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:43, 29. junij 2013 (CEST) :{{hvala}}--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 11:35, 30. junij 2013 (CEST) :: Vendar Ibn al-Faqih v slovenščini gotovo ni pravilno. Po SP je treba (arabska) imena načeloma sloveniti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:50, 29. julij 2013 (CEST) == Re: Locutiones et proverbia == Hej, glede na to, da si že napisal članek o asu, sem prevedel pregovore (v primeru da si slučajno spregledal odgovor), če so seveda za kako rabo ... --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 00:08, 29. julij 2013 (CEST) == Petoviona == Drobna pripomba: Poetovio klasični filologi in antični zgodovinarji že nekaj časa slovenijo v Petoviona. V obeh primerih pa je ženskega spola. Gl. Aubelj, Antična imena po Slovensko. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:21, 15. oktober 2013 (CEST) : Hvala za pripombo! - [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 15. oktober 2013 (CEST) Po novejših ugotovitvah Emona ni sodila v Panonijo, ampak Italijo. Gl. http://av.zrc-sazu.si/En/53/SaselKos53.html. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:52, 27. oktober 2013 (CET) : Drži! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:59, 27. oktober 2013 (CET) Čestitam za Emono, res impresivno. Bi bilo pa splošnokoristno, če krajši povzetek vključiš še v geslo o [[Ljubljana|Ljubljani]], kakšen odlomek pa morda tudi v geslo o [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:41, 18. november 2013 (CET) ==Slika:Pisidia si.gif== Pozdravljen, pri sliki [[:Slika:Pisidia si.gif]] moraš navesti vir, od koder je vzeta. Licenca tudi ni prava, saj ne gre za lastno delo, temveč za delo uporabnika Lectiodifficilior. Prosim za popravek. Hvala in lp, --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:06, 28. oktober 2013 (CET) :Hvala za popravek; še vedno pa manjka vir. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:37, 29. oktober 2013 (CET) {{Odgovor|Yerpo|Emona|ts = 19:16, 1. november 2013 (CET)}} ==Al-Hakam II.: prečrkovanje arabskih imen== Pozdravljen, predlagam, da se, če ni na razpolago drugačno mnenje arabistov, držimo navodil za prečrkovanje v Slovenskem pravopisu. Tako bo pravilno ''Al Hakam'' (gl. [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf str. 188]). --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:16, 4. december 2013 (CET) : V redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:28, 4. december 2013 (CET) == Abasidi in njihova drzava == Ko se ravno ukvarjas z muslimani, bi se ti ljubilo napisat vsaj skrbino o [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] ([[:en:Abbasid Caliphate|Abbasid Caliphate]]) s seznama 1000 nujnih za enciklopedijo (edini trenutno manjkajoci clanek v :slwiki)? Imamo clanek [[Abasidi]], ki pa je prejsnji mesec padel iz seznama. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:25, 8. januar 2014 (CET) * Bom.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:05, 9. januar 2014 (CET) ::Super, za začetek bo, hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 9. januar 2014 (CET) Ko sva ravno na Bližnjem vhodu! Rad bi poenotil nazive Umajadi/Omajdi in Umajadski/Omajadski kalifat in še vedno ne vem, kateri je primernejši. Mi lahko pomagaš?[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:46, 9. januar 2014 (CET) :Na žalost nisem pravi naslov za taka vprašanja; poskusi z našimi jezikoslovci ([[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ali [[Uporabnik:IP 213|IP 213]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:51, 10. januar 2014 (CET) V ušesu imam Omajade, bi pa moral preveriti v literaturi.. Sicer pa sem v geslu Teodorik Veliki opazil dve drobni težavi: v uvodnem odstavku se Italija povezuje na današnjo republiko, v infopolju pa Norik na razločitveno stran. Ker urejaš, nisem popravil. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2014 (CET) : Hvala za opozorilo! Mislim, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:20, 27. januar 2014 (CET) Tudi jaz. Sicer pa sem v [[Norik (rimska provinca)‎‎]] dodal še infopolje in te prosim, če ga pogledaš, ker si ti naredil večino drugih "provincialnih". --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:33, 27. januar 2014 (CET) :Pinky se je lotila dela: gl. [[Uporabniški pogovor:IP 213#Infopolje Zgodovinska pokrajina]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:35, 6. februar 2014 (CET) ==Gibbon== Gibbona bi jaz uporabljal zelo previdno, ker gre za zelo zastarelo in tendenčno delo. O rimski antiki je veliko novejšega in boljšega. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:34, 21. maj 2014 (CEST) : Hvala za opozorilo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:31, 22. maj 2014 (CEST) ==Centuria== Pozdravljen. Izvor besede dejansko ni povsem jasen. Predvsem nikjer nisem našel podatka, da pomeni "pleme ali druženje"; vir, ki ga navajaš, se mi ne zdi pomensko izčrpen oziroma časovno zanesljiv. Kolikor meni znano (vendar ne bi mogel navesti kakega vira), je bila centurija prvotno skupščina volilcev (comitia centuriata), in to volilcev iz vrst najnižjih slojev prebivalstva, saj je beseda "cento" pomenila "kup cunj", zato "centuria" pomeni nekako "skupščina razcapancev". Pozneje je beseda centuria prešla tudi na vojaško področje, kjer se je povsem udomačila, tudi zato, ker se je začela pojmovati kot "skupina stotih mož" zaradi podobnosti z besedo "centum" = sto. Šele veliko pozneje je beseda iz vojaškega pojmovanja spet prešla v vsakdanjo rabo s pomenom "druščina", v smislu ''skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava'' (glej SSKJ), nikoli pa ne s pomenom "pleme". --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:18, 2. junij 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo in razlago. Definicijo sem spremenil in uskladil s trenutno razpoložljivimi podatki.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:48, 3. junij 2014 (CEST) ==Briškovska jama== Čeprav živim precej blizu te jame, še nikoli nisem slišal drugega poimenovanja kot ''Briška jama'' ali ''jama pri Briščikih''. Če si prevzel sedanje poimenovanje po drugih wikijih, prosim popravi, kot sem osebno popravil na italijanski in nemški wiki. Če pa izhaja poimenovanje iz kakega drugega vira, lepo prosim, da mi ga navedeš, da ne bom ustvarjal nereda. Meni se sicer zdi, da je pravilno tisto ime, ki ga uporabljajo domačini, a to pravilo na žalost ni vedno upoštevano. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:13, 18. avgust 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo! Bom takoj popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:35, 18. avgust 2014 (CEST) * Dilema z imeno je odprta še danes. Berem, da se domačini borijo za vrnitev imena ''Briškovska jama''. Imamo tudi (strokovni?) članek v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]]: https://www.primorski.eu/ne-prezrite/uporaba-pridevnika-briskovski-oz-briski-JF412931 --[[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] ([[Uporabniški pogovor:S58MJ|pogovor]]) 09:27, 28. maj 2020 (CEST) ==Uporabniški pogovor== Pozdravljeni Octopus, na mojem uporabniškem pogovoru imam vprašanje za vas. [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] ([[Uporabniški pogovor:Tadejadermastja|pogovor]]) 14:17, 8. oktober 2014 (CEST) Hvala za kakršenkoli odgovor, Tadeja. == [[:en:Do not buy Russian goods!]] == Hello! Could you translate an article about boycott of Russian goods in Ukraine for the Slovene Wikipedia? Thanks for the help.--[[Uporabnik:Trydence|Trydence]] ([[Uporabniški pogovor:Trydence|pogovor]]) 21:33, 2. december 2014 (CET) == Global account == Hi Octopus! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Octopus|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:11, 17. januar 2015 (CET) == [[WP:SLOG]] == Ali lahko še malo bolj izpiliva slog etimologij? Če pogledaš dosedanji slog v razdelku [[WP:SLOG#Etimologije|Klasična grščina]], se rabi naslednji zapis: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}}: Kuklou mētresis) ... Ti rabiš: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]) ... Angleška wp npr. piše dvopičje in nato vejico: : '''''Measurement of a Circle''''' (Greek: {{lang|grc|Κύκλου μέτρησις}}, ''Kuklou metrēsis'') ... Sam predlagam dogovor, preden se morebiti popravlja za nazaj. Ob tem se mi poraja še vprašanje ali izvirno μέτρησις pomeni [[merjenje]] ali [[meritev]], kar je sicer pomensko enako? Poenotil sem sedaj, ko je članek napisan, na ''Merjenje ~''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:46, 21. januar 2016 (CET) * Hvala za opozorilo! Že nekaj let uporabljam obliko zapisa :... ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]), : ker me nihče ni opozoril na obliko v Slogovnem priročniku. Od sedaj bom uporabljal predlagano obliko zapisa. * Odločitev, ali je za izraz ''μέτρησις'' ustrezen prevod ''merjenje'' ali ''meritev'', prepuščam nekomu, ki se na zadevo bolje spozna od mene. Bilo bi pa dobro čimprej vedeti, ker se izraz trenutno pojavlja na zelo malo mestih, ki se jih da hitro uskladiti. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:02, 23. januar 2016 (CET) ==Potrebujem nasvet== Pozdravljen. Ker si napisal veliko lepih člankov o Bizantincih, mi morda lahko pomagaš. Zanima me namreč, kako bi po naše imenovali dinastijo Angelov iz 11. stoletja. Ker trenutno pišem nekaj vrstic o Henriku VI. Hohenstaufen, sem hotel omeniti Ireno, pa ne razumem, če je prav ''Angelina'' ali ''Angela'' ali ''Angelo'' ali ''Angelovna'' ali ''Ange'' ali ''Anđelina'' ali kako drugače – vsaka wikipedija pove po svoje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:25, 12. februar 2016 (CET) * Ime dinastije Angel že dolgo časa muči tudi mene. V [[Seznam bizantinskih cesarjev|Seznamu bizantinskih cesarjev]] je zapisano kot ''Dinastija Angel'', tako kot ''Dinastija Komnen''. Če se ne bi obremenjeval z angeli, bi jo poimenoval ''Angelska dinastija'', kot na primer ''Komnenska dinastija'', tako pa čakam, da to neredi kakšen zgodovinar ali nekdo, ki se na to spozna bolje od mene. : Ženska imena sem dosledno pisal po zgledu ''Ana Komnena'', ker se njeno ime piše tako tudi drugje. Na tak zapis do sedaj ni bilo nobenih pripomb. Irenino ime bi zato zapisal kot ''Irena Angelina''.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:44, 12. februar 2016 (CET) :: Če Komnen postane Komnena, mar ne bi Angel postal Angela? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:35, 13. februar 2016 (CET) * V članku [[Izak II. Angel]] sta imeni njegovih hčera zapisani kot ''Eufrozina Angelina'' in ''Irena Angelina''. Slednje je prečrkovano iz grškega ''Ειρήνη Αγγελίνα''. Obstaja knjiga ''Slovenjenje grških osebnih imen'', ki je, žal, nimajo v nobeni ljubljanski knjižnici. Za slovenjenje imen ''Ειρήνη Αγγελίνα'' in ''Οίκος Αγγέλων'' (dinastija Angel) sem poslal poizvedovanje v SAZU in čakam na odgovor.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 13. februar 2016 (CET) :: Hvala za pozornost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:29, 13. februar 2016 (CET) * Po več dopisih z jezikoslovcem g. [[Marko Snoj|Markom Snojem]] s [[SAZU]] sem dobil naslednje odgovore. : Pravila za slovenjenje grških imen so na spletnem naslovu [http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf], točka 1107 in 1108 na strani 242-244 (v izvirniku 174-176). Pravila niso tako enostavna, kot izgledajo na prvi pogled, ker se mora vedeti, ali gre za starogrško, novogrško ali bizantinsko grščino in ali ima ime že utečen slovenski prevod. :Po teh pravilih se v imenu Ειρήνη Αγγελίνα ::εi prečrkuje v i, ::γγ pa v ng. :Njeno ime se zato glasi Iréne (Irena) Angelína. :Slovenjenje imena dinastije Οίκος Αγγέλων, ki dobesedno pomeni »hiša angelov«, je bolj zapleteno. Iz imena Ισαάκιος Β’ Άγγελος (Isákios II. Angelos) je razvidno, da je Angelos priimek, ki se posloveni z Angel. To pomeni, da se dinastija imenuje Angeli, tako kot Karađorđevići, Izak II. pa Angel kot Petar I. Karađorđević. Dinastija bi se lahko imenovala tudi Angelska (če bi bila Vražja verjetno ne bi bilo nobene dileme). :Zapisano velja, če niso zgodovinarji v preteklosti že izbrali kako manj običajno rešitev. : Če imaš še kakšno vprašanje, mi povej, ker je g. Snoj izjemno dostopen in takoj ogovori na vsa vprašaja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:02, 17. februar 2016 (CET) ::: Res nisem pričakoval tako izčrpnega odgovora, ne morem se ti dovolj zahvaliti! Moje zanimanje je bilo v resnici gola radovednost, ker se nisem nikoli dovolj resno bavil z bizantinsko in grško kulturo. Je pa tudi res, da tega nisem storil predvsem zaradi ne-poznanja pisave in prečrkovanja. Zato mi je zelo dobrodošel link na FRAN, ki govori o tem. Še enkrat hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:36, 19. februar 2016 (CET) Na wiki commons je kopica fotografij, nisem pa identificirala kategorije. Ali morda ne obstaja in jo je treba narediti? Tudi sama imam o Jemnu precej gradiva, saj sem bila pred časom tam in bi lahko prispevala. kategorije sama še nisem naredila, zato rabim pomoč.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:47, 22. februar 2016 (CET) * Kategorizacija je opisana v članku [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Kategorizacija Wikipedija:Kategorizacija] : Kategorizacijo fotografij lahko narediš tudi potem, ko je slika že naložena (in morda nekategorizirana): odpreš sliko, klikneš »Več podrobnosti«, nato »Edit« (ali Uredi), da prideš v urejevalnik, na koncu pripišeš <nowiki>[[Kategorija:xyz]]</nowiki> in s »Save page« shraniš spremembo. Sporoči mi, kako ti je uspelo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:21, 22. februar 2016 (CET) Hvala, sem razumela, poskušala na eni sliki iz Taiza in posledično ugotovila, da kategorija obstaja po imenom Ta'izz. Bom pregledala še ostale kraje v Jemnu in uredila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) Danes sem poskušala nalagat slike v commons, pa je nekaj narobe z njim ali z mano. Ko se vključim, je povsem mrtva. Nič ne deluje? --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) * Pojdi v [https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimedia Commons] in nato Upload file. Pred tem preveri svojo registracijo. Veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:04, 23. februar 2016 (CET) == Nikolaj Noskov == Pozdravljeni, dragi Octopus! Ne vem, jezik, ampak samo vedeti nekaj pesmi iz Evrovizije in rezervirajte za vas: lahko naredite na vaši slovenskega jezika članek o ruski glasbenik Nikolai Noskov? če bi ta članek, bom zelo hvaležen! Hlava! --[[Posebno:Prispevki/217.66.158.133|217.66.158.133]] 23:00, 12. avgust 2016 (CEST) :Rock je področje, na katerega se resnično prav nič ne spoznam, zato poskusi dobiti koga drugega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:46, 12. avgust 2016 (CEST) == Nesebar == Živjo, pri temle mestu imam pomislek glede zapisa in sklanjanja njegovega imena. Črka ъ v izvirni bolgarski obliki Несебър označuje polglasnik, ta pa se tradicionalno in tudi glede na priporočila slovenskega pravopisa transkribira s črko ă (ali pa tudi brez nje, tako kot pri [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]]). Sklanjati pa bi ga bilo treba Nesebăr/Nesebra/Nesebru itn., tako kot Zadar/Zadra/Zadru. Se strinjaš, da prestavim na Nesebăr? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:00, 23. avgust 2016 (CEST) * Hvala za nasvet in pomoč! Pred nekaj dnevi sem se spravil na [[Veliko Trnovo]] in sam ugotovil, da delam napako. Bilo bi lepo, če bi ''"ъ, ki se transkribira v ă - ali pa tudi ne"'', poenotili. Sam se nagibam k temu, da ъ dosledno transkribiramo v ă. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:41, 26. avgust 2016 (CEST) Se strinjam. Če smo dosledni, naj bo vedno ''ă'' (nikakor pa ne ''a'', ki fonetično ni ustrezen). Bom prestavil. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:21, 26. avgust 2016 (CEST) == Dve pripombi == Če se ne motim, na koncu stavka ni dveh pik, tudi če imaš pred tem vladarsko ime. Torej "... Mehmeda II." in ne "... Mehmeda II..". Bej pa je v slovenščini običajno beg, bejlerbej beglerbeg. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:14, 7. december 2016 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:16, 7. december 2016 (CET) To s pikami drži – mi je enkrat en lektor pojasnil: »Dve neenaki ločili lahko stojita skupaj, medtem ko dve enaki ne, razen ko gre za namensko ločilo, tipa tri pike, npr.« --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:27, 7. december 2016 (CET) : Hvala! Se že držim obeh pravil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:29, 7. december 2016 (CET) == Venčeslav ali Vaclav ali Václav == Imena vladarjev običajno res slovenimo, vendar se mi zdi, da Vaclavi običajno ostajajo neprevedeni. Prosim, preveri v novejši literaturi in slovenskih leksikonih in enciklopedijah. Jaz jih ta čas nimam pri roki. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:18, 30. december 2016 (CET) : V do sedaj pregledani literaturi nisem našel natančnega pravila za slovenjenje češkega Václava. Tudi meni Venčeslav od nekdaj ne gre v uho, zlasti na primer za Václavské náměstí (angleško Wenceslas Square, italijansko Piazza San Venceslao), vendar sem se z njim nekako sprijaznil. :* V članku [[Češka#Češka, dinastija Pšemisl|Češka]] se dosledno uporablja ime Venčeslav, medtem ko je naslov češkega članka :* Svatý Václav (Václav I.) poslovenjen v [[Sveti Venceslav]] (ne Venčeslav). :* Na spletnem naslovu [http://www.behindthename.com/name/va10clav ''Behind the name''] je Věnceslav omenjen kot redko rabljena različica imena Václav. : Václava bom zaenkrat poslovenil v Venčeslava, ker se pojavlja dokaj redko, ko bom vedel kaj več, pa ga bom spremenil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:52, 30. december 2016 (CET) ==Publij Kornelij Scipion== Sestavil sem [[Publij Kornelij Scipion|ta članek]] in bom skušal popraviti sklice, ki se nanašajo na to ime. Prosil bi te, da upoštevaš to razločitev, čče boš kdaj obravnaval zadevne dogodke. MMG, če se ti zdi, da je kateri od Scipionov nepomemben, recimo Salvitoni, kar izbriši oglate oklepaje (sklice). Pozdrav in srečno 2017. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:56, 8. januar 2017 (CET) :Seznam je pregleden in enoznačen in zato zelo uporaben. Nobenega imena seveda ne bom brisal. Tudi tebi srečno 2017! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:50, 8. januar 2017 (CET) == User:EGalvez (WMF)/Sandbox/MassMessageTest == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:44, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey (revised heading) == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:50, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> {{reflist-talk}} == Volški Tatari == Živjo, preveril sem poimenovanje za pokristjanjene Tatare in mislim, da ime Keršeni ni čisto ustrezno. Možno bi bilo Kerešeni (po njihovem lastnem imenu Keräşen) ali Krjašeni (iz ruščine). Lahko pa tudi uporabimo rusko ime in damo izvirno tatarsko ime v oklepaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:46, 19. februar 2017 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:26, 19. februar 2017 (CET) == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == (''Sorry to write in English'') <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''28 February, 2017 (23:59 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now.]''' If you already took the survey - thank you! We won't bother you again. '''About this survey:''' You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project here]] or you can read the [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through EmailUser function to [[:m:Special:EmailUser/EGalvez_(WMF)| User:EGalvez (WMF)]]. '''About the Wikimedia Foundation:''' The [[:wmf:Home|Wikimedia Foundation]] supports you by working on the software and technology to keep the sites fast, secure, and accessible, as well as supports Wikimedia programs and initiatives to expand access and support free knowledge globally. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 09:04, 23. februar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16297909 --> == Avari == Bravo za sve članke, posebno za [[Avari]], čisto pet (5). Koristio sam članak za pisanje o Avarima na [[Wikipedia.sh]]. Imam jednu sugestiju. U tom članku nema pomena o drugom pohodu Avara protiv Franaka 566. godine, pobjedi Avara, i sporazumu. Nakon toga, Evropa je podijeljena na zapadni, franački dio i istočni, avarski, što će imati za posljedicu kolonizaciju Slavena. (Walter Pohl: Die Awaren, str. 46.)--[[Uporabnik:Zavičajac|Zavičajac]] ([[Uporabniški pogovor:Zavičajac|pogovor]]) 15:24, 2. julij 2017 (CEST) == Slike v tabeli faraonov == Za slike v tabeli je dobro, da so čisto v levem stolpcu. Pač, bralec najprej, ko vidi tabelo s slikami, vidi slike, šele potem besedilo, zato je dobro, da so čisto na začetku vsake vrstice – na levi. Saj tudi tako kot sedaj ni narobe, samo bolj praktično je. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:22, 22. avgust 2017 (CEST) * Se strinjam. Ker je urejanje bolj na začetku, bo popravkov relativno malo in jih bom postopoma popravil. Ko sva ravno pri Egiptu, imam nekaj vprašanj: # Kako naslavljati dinastije: je bolje Prva dinastija (Egipt) ali Prva egipčanske dinastija ali kako drugače? # Kako naslavljati kraljestva: Staro kraljestvo Egipt, Srednje kraljestvo Egipt ali kako drugače? : Pisanje je šele na začetku, zato bi bilo dobro, da bi naslove čimprej dorekli. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:02, 22. avgust 2017 (CEST) Za dinastijo mogoče Prva egipčanska dinastija, za kraljestvo pa Staro egipčansko kraljestvo. Če bo še {{U|IP 213}} kaj predlagal ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:40, 22. avgust 2017 (CEST) :Nimam pojma, kako je uveljavljeno. Bi pa pogledal po literaturi in se zgledoval po tej. Za začetek Veliki splošni leksikon in podobno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:34, 24. avgust 2017 (CEST) * V redu! Do takrat, ko pridem z dopusta, bo zadeva že zrela. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:27, 24. avgust 2017 (CEST) Malo sem pobrskal! Vsekakor bi veljalo vzeti v roke knjigo J. Romerja, ''Zgodovina Starega Egipta'' (Ljubljana 2016), ki je najnovejši slovenski prevod na to temo (gl. [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=26409 kratko predstavitev v Bukli], in tam pogledati terminologijo. Jaz je nimam pri roki, da bi pomagal. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:31, 29. avgust 2017 (CEST) * Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:12, 6. september 2017 (CEST) ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017/Izbirni krog]]== Pozdravljen, opazil sem, da si v izbirnem krogu glasovanja za sliko leta 2017 oddal glas samo za eno sliko. Ker je v tem krogu glasovanja dovoljeno oddati glasove za pet slik, si seveda vabljen, da do konca izbirnega kroga (do 10. 12.) oddaš še preostale glasove. Hvala, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="font-family:Aharoni"><span style="color:#191970">Ϻ</span> <span style="color:#9370DB">Zaplotnik</span></span>]] <sup><small>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<span style="color:#8B008B">prispevki</span>]]</small></sup> 18:59, 21. november 2017 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:07, 21. november 2017 (CET) ==Hvala!== Pozdrav slovenske Wikipedije in uporabniku "Octopus", Jaz sem "MinnesotanUser", urednik angleške Wikipedije. Uredil sem veliko angleškega članka o Rhind Papyrusu iz starodavne egiptovske matematike in opazil sem, da je moje delo (zlasti velika miza) prevedeno v slovenski članek. Zelo sem vesela in ponižana, da je moje delo prevedeno v druge jezike in da je to pripomoglo k predstavitvi članka o slovenski Wikipediji! To je bil prvi veliki projekt v Wikipediji za mene, in sem bil zelo previden. S tem sem rekel, da ne morem govoriti ali napisati slovenščine, zato pišem to surovo sporočilo s pomočjo Google-ovega prevajanja. Upajmo, da bo pravilno preveden. Kljub tej jezikovni oviri sem še vedno zanima predmet antične matematike. Na primer, upam, da bom v prihodnosti spoznal "mošusni papyrus". Ta opomba je preprosta "hvala" za dobro razmišljanje o mojem delu, in mi lahko pustite komentar na angleških ali slovenskih "pogovornih" straneh, še posebej, če imate ideje za sodelovanje pri nadaljnjih projektih, tudi glede na zgornje omejitve. [[Uporabnik:MinnesotanUser|MinnesotanUser]] ([[Uporabniški pogovor:MinnesotanUser|pogovor]]) 10:46, 27. junij 2018 (CEST) == Infopolje Muzej == Sem pripravila osnovo za predlogo. Lahko prevedeš parametre v [[Predloga:Infopolje Muzej/peskovnik]]. Kako bo uporaba predloge izgledala, pa si ogledaš in stestiraš v [[Predloga:Infopolje Muzej/testniprimeri]]. : Pri nas koordinate delujejo drugače, zato obvezno uporabljaj parametra <nowiki>| latitude = 39.9570 in | longitude = -75.1714</nowiki>. V zvezi s koordinatami in prikazovanjem zemljevidov, se bom pa še poigrala kasneje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:16, 9. november 2018 (CET) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:39, 9. november 2018 (CET) * Koordinate. V polji '''latitude/longitude''' sem vnesel koordinati v decimalnem zapisu. Muzej je na karti Slovenije pravilno poziciran, koordinate v polju '''Coordinates''' pa so napačne (iz predloge). --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:54, 9. november 2018 (CET) * Dela! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:22, 10. november 2018 (CET) Hvala tebi! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:33, 10. november 2018 (CET) == Nalaganje slik == Živijo. V [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?limit=500&user=Octopus&title=Posebno%3ASeznamDatotek seznamu datotek], ki si jih naložil, vidim, da je vsaj zadnjih 10 primernih za v Zbirko (za ostale nisem posebej preverjal). Dobro bi bilo, če jih prestaviš tja, da jih tu potem lahko zbrišemo. Lahko jih samo s [[c:Special:UploadWizard|čarovnikom]] naložiš, ostale stvari, če bo kaj manjkalo (kategorije na primer), pa lahko uredim kasneje. Za kakršnokoli pomoč sem seveda na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:03, 27. november 2018 (CET) * Da poenostavim. To pomeni, da jih znova naložim s čarovnikom? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:07, 28. november 2018 (CET) Najboljše kar tako, ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:07, 28. november 2018 (CET) * V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:03, 28. november 2018 (CET) * Tri slike [[skorš]]a sem prekopiral v zbirko, zdaj me pa zanima, kakšni so kriteriji za kopiranje v zbirko in kdo presoja primernost? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:38, 28. november 2018 (CET) Super, uspelo. Brišem tukajšnje dvojnike. Za kopiranje v Zbirko ni kakšnih drugih pravil kot tako imenovana [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštena uporaba]]. To pomeni, da če nekdo naredi sliko in jo objavi pod katerim izmed prostih dovoljenj, gre avtomatsko v Zbirko (razen seveda, če je na njej nek moderen avtorsko zaščiten objekt). Zato je želja, da se že v izhodišču čimveč stvari nalaga v Zbirko, da jih potem ni treba prestavljat. Razne panorame (narava, naselja ...) vsekakor spadajo v Zbirko. Tudi slike raznih kemijskih shem, katerih avtor si sam, so primerne za kopiranje, zemljevide tujih avtorjev pa jo bolje pustiti tu, razen, če se te avtorje prosi za posebno dovoljenje. Ampak s tem si po moje vsaj zaenkrat ni treba delati skrbi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:00, 28. november 2018 (CET) * Kemijske formule in sheme so prekopirane. ker niso bile v zbirki. Nekatere so prevedene v slovenščino, vendar niso moje lastno delo. Zaenkrat jih ne bi kopiral, razen če meniš drugače. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:07, 28. november 2018 (CET) Vredu, potem jih kar pusti. Bolj je mišljeno za nalaganje v bodoče. To še samo: za [[c:File:Sorbus domestica 9378.jpg]] vidim, da ima dobrih 800 kb velikosti, kar je precej malo. Mogoče imaš na fotoaparatu nastavljeno tako nizko kvaliteto, ali pa si morda kasneje sliko skompresiral. Skratka, v vsakem primeru je dobro, če ima slika polno velikost, oziroma pač čimvečjo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:12, 28. november 2018 (CET) * Hvala za opozorilo. Slika ni skomprimirana. Fotoaparat ima privzet format 4:3. Če preklopim na format 16:9, se del kakovosti izgubi. Slik nisem nameraval objaviti, zato je tako. Sicer pa pazim na to.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 28. november 2018 (CET) == [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] == Živjo, pomislek imam glede naslova tega članka. Naslov ''Hati (anatolsko ljudstvo)'' se mi zdi neustrezen, ker se namreč izraz ''anatolski'' uporablja za [[Anatolski jeziki|jezikovno skupino indoevropskih ljudstev]], kamor spadajo Hetiti, Luvijci itd., medtem ko za Hate obstaja splošen konsenz, da so bili neindoevropskega izvora, vendar njihove etnolingvistične povezave niso jasne. Problem je, ker imamo hkrati tudi članek [[Hati (germansko pleme)]]. Zagato bi se v tem primeru dalo rešiti, če za obe ljudstvi uporabimo zemljepisno razlikovanje, npr. ''Hati (Germanija)'' in ''Hati (Anatolija)''. Bom povprašal še naokrog glede možne rešitve. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 15:07, 1. marec 2019 (CET) : Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:19, 1. marec 2019 (CET) Se strinjaš, da članek ''[[Hati (anatolsko ljudstvo)]]'' po ruskem zgledu prestavim na naslov ''Hati (Anatolija)''? Zdi se, mi da je to nekako najbolj racionalna rešitev glede na zgornji pomislek. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:41, 20. marec 2019 (CET) * Seveda se strinjam. Če je še kaj spornega, se slišiva! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:57, 20. marec 2019 (CET) == Sicilske večernice == Imam malo pripomb v zvezi s tem člankom, ki je sicer kot vsi tvoji prispevki zelo zanimiv in dobro dokumentiran. Prosim ne jemlji mojih besed kot kritiko, temveč kot konstruktivno opombo. Moj prvi pomislek je, da sicilske večernice niso ''del vojn med gvelfi in gibelini'', temveč samo ''casus belli'' za [[večerniške vojne]], ki so del vojn med Anžujci in Aragonci, katere so del cesarskih teženj po hegemoniji nad Sredozemljem. Vojne med gvelfi in gibelini so del tisočletnih nasprotovanj med Svetim rimskim cesarstvom in Papeško državo za oblast na Apeninskem polotoku, a niso dosegle Sicilije. Po tvojem mnenju gre za nasprotstvo ''med Svetim rimskim cesarstvom, se pravi Štaufovci, in papeži''. Predvsem, Karel ni bil Štaufovec ampak Anžujec, zato cesarstvo=Štaufovci ne bo držalo. Razen tega Papeška država ni načrtovala zasedbe sicilske kraljevine; nasprotovanje papežev je bilo le podaljšanje nasprotstev s Friderikom II., ki ni sprejemal papeževe nadoblasti. Tu se postavlja vprašanje, komu ali čemu naj bi v večerniških vojnah nasprotovali papeži? Lahko bi rekli Štaufovcem (vendar ne cesarstvu), to je Manfrediju in Corradinu, vendar se onadva nista borila za dinastijo Hohenstaufen (ki je dejansko nista niti poznala), temveč za Kraljevino Sicilijo. Po mojem je treba razumeti večerniške vojne kot dinastični boj med Anžujci in Kraljevino Sicilijo oziroma Aragonci. Pri tem Papeška država pride v poštev samo v kolikor sta bila Urban IV. in Klemen IV. Francoza, zato ni čuda, da sta podprla Karla Anžujskega. Cesarstvo je pa vpleteno, ker je hotel Karel razširiti svojo oblast na račun Bizanca, za kar je bilo treba predhodno zasesti Kraljevino Sicilijo. Pa še to. V infopolju so udeleženci neki nepojasnjeni ''Sicilski gibelini''. Ni šlo mar za Kraljevino Sicilijo? In kako to, da podatek v infopolju govori o 4.000 žrtvah, tekst pa o 13.000? Skratka, meni se zdi članek o večernicah obilno preobširen (če že ne nepotreben), ker je to bil le, ponavljam, ''casus belli'', to je iskra, ki je prižgala večerniške vojne. Vzroki in ozadje so zadosti prikazani v članku o večerniških vojnah in v članku [[Kraljevina Sicilija]]. Potrebno bi bilo tema dvema dodati kak podatek, zato predlagam združitev člankov [[Sicilske večernice]] in [[Večerniške vojne]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:38, 28. avgust 2019 (CEST) * Hvala za konstruktivno kritiko. Nekaj se že popravil s pomočjo članka v italijanskem jeziku, ki se mi zdi bolj logičen in jedrnat, nekaj pa še bom v nekaj dneh. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:44, 30. avgust 2019 (CEST) == Concordia Sagittaria == Dodal sem par besed, upam, da se strinjaš. Samo prosil bi te, preglej še enkrat ime župana, menda ga je treba "osvežiti", pa osebno nimam podatkov pri roki. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:52, 6. december 2019 (CET) * Hvala za opozorilo! Župan je res drug, čeprav ni ravno nov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:01, 6. december 2019 (CET) == Sardinija == Pozdravljen. Slučajno sem pogledal članek [[Sardinija]], ki si ga pred nedavnim precej razširil. Po mojem mnenju je infopolje napačno, ker se podatki nanašajo na administrativno enoto Sardinija, torej na članek [[Sardinija (dežela)]]. V ta članek pa, ki obravnava Sardinijo kot otok, to je geografski pojem, bi spadalo infopolje otok (infobox islands), pa ne znam, kje naj ga najdem – vsekakor nekaj takega kot so infopolja otokov Beneške lagune (npr [[Pellestrina]]). Tudi nekatere podatke članka [[Sardinija]], recimo ves drugi odstavek uvoda, bi prenesel v članek [[Sardinija (dežela)]]. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:41, 13. december 2019 (CET) :Hvala za opozorilo! Bom pregledal in uredil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:53, 22. december 2019 (CET) Nekaj sem uredil, za kaj več pa bi si moral vzeti več časa. Pričajujem tvoj komentar. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:24, 25. december 2019 (CET) :Ne maram biti picajzljast, menim samo, da vsaka omemba politične ureditve in jezikov ne spada v geografijo otoka. Če koga to zanima, naj si ogleda članek o administrativni deželi, kot svetuje prva vrstica. Vendar pa, če je tebi prav tako, lahko tudi ostane. MMG Ne gre za ''nekaj notranje avtonomije'', temveč za ''popolno administrativno avtonomijo'', glej [[Italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|tukaj]]. :V zvezi z jeziki bi pa pripomnil, da bi treba problematiko še malo razviti, ker je [[Sardinija (dežela)#Jezik|tukaj]] premalo povedano; vendar moramo biti pozorni na dejstvo, da Sardinci trdijo, da je njihov jezik enostavno sardinščina - sasarščina in algareščina in galurščina itd. so le '''narečja'''. :Kar se tiče naravnih posebnosti, je otok tako bogat, da se je svoj čas zdelo umestno ustvariti [[Naravne vrednote Sardinije|ločen članek]], ki je pa žal ostal še vedno popolnoma rdeč. Če se boš kdaj lotil temeljitega preurejevanja, imej v evidenci, da imam nekaj knjig, ki bi mi pomagale opisati večino sardinskih parkov. A mislim, da za enkrat ni velikega zanimanja za te članke, zato sem tudi takrat stvar opustil. :--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:03, 26. december 2019 (CET) Članek Sardinija ni samo v moji domeni. Če boš pregledal njegovo zgodovino, boš ugotovil, da sem bil samo eden od zadnjih urejevalcev. Iz tvojih komentarjev je razvidno, da Sardinijo in Italijo poznaš mnogo bolje od mene, zato te prosim, da sam vneseš najbolj ustrezne in točne popravke. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:32, 26. december 2019 (CET) == Predlogi za članke == Živijo... po dolgem času :) Imam nekaj predlogov zate, da bi jih napihnil do nivoja izbranega članka. Recimo [[Rimsko cesarstvo]], pa lahko daš men en del...., pa še na 1000 nujnih je pa [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=Rimsko_cesarstvo vsi berejo].... Jest se bom verjetno lotil [[denar]]ja... saj veš, samo predlog je to :) lp. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 1. januar 2020 (CET) * Trenutno imam povsem drugačne načrte. Morda kdaj kasneje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:58, 2. januar 2020 (CET) == Inženirji kemije == Boš verjetno ti najbolje vedel ... Naletel sem na eno sumljivo kategorijo, [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemijske tehnologije]]. FKKT ima res višješolski študijski program s tem nazivom, ampak ali ima razločevanje teh ljudi od [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] globalno kak smisel? Bi naredili napako, če jih damo kar med inženirje kemije? Načeloma se kategorizira bolj po poklicu kot po izobrazbi. Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:55, 16. januar 2020 (CET) * Poklica kemika in kemijskega tehnologa sta povsem različna in se ju ne sme zamenjavati. Ne vem, kako je zdaj, toda v času, ko sem sam študiral, so bili že v prvem letniku programi zelo različni. Celo pri matematiki. Razliko med poklicoma bi morda najbolje pojasnil s primerom iz kemijske kinetike: ko kemiki preučijo vse aspekte neke kemijske reakcije (hitrost, ravnotežje, energijska bilanca…), je na kemijskih tehnologih naloga, da njihove izsledke prenesejo v proizvodnjo (velikost reaktorjev, izbira gradiv, ogrevanje, hlajenje…).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:27, 16. januar 2020 (CET) ::To že, ampak ali sta različna tudi profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologije? Vsaj jaz si pod izrazom "inženir" predstavljam, da gre za nekoga, ki bazične izsledke prenaša v prakso. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:59, 16. januar 2020 (CET) Profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologija sta povsem različna. Za prvega bi bil bolj primeren naziv "kemik" za drugega pa "kemijski tehnolog". Naziv "inženir" v nazivu kemika je zapuščina, povezana z uradnimi nazivi diplomantov visokošolskih ustanov in državno regulativo. Podobna zapuščina sta na primer naziva "magister farmacije" za farmacevte in "doktor prava" za pravnike, ki že dolgo nista več v rabi. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ima na dodiplomski ravni tri študijske smeri in svojim diplomantom podeljuje bolj vsebini študija primerne nazive (poenostavljeno): * diplomirani/a inženir/ka kemijskega inženirstva * diplomirani/a kemik/kemičarka (in ne več inženir/ka) * diplomirani/a inženir/ka kemijske tehnologije Pregledal sem tudi [[Seznam slovenskih kemikov]] in kategoriji Inženirji kemije in Inženirji kemijske tehnologije, predvem imena tistih, ki sem jih ali jih poznam. V seznamu kemikov so tako kemiki kot tehnologi, kategorizacija pa je prepuščena občutku avtorja članka, ki praviloma ne ve, na kateri smeri je kdo diplomiral.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:03, 16. januar 2020 (CET) :Mislim, da zdaj bolje razumem, hvala. Bi bilo potemtakem angleško kategorijo [[:en:Category:Chemical engineers|Category:Chemical engineers]] primerneje povezati s [[:Kategorija:Kemijski tehnologi]] kot s [[:Kategorija:Inženirji kemije]]? Najbrž ne bom delal večjih posegov, ker so ti nazivi tako zakoreninjeni v slovenščini, da ne bo še večje zmede. Večino članov teh kategorij je sicer naštepal Klemen, ki je vedel kvečjemu za smer študija (pri politikih ipd.) in običajno ni imel občutka za vsebino posameznikovega strokovnega dela. Mimogrede, kakšna je pa razlika med inženirji kemijskega inženirstva in inženirji kemijske tehnologije? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:05, 17. januar 2020 (CET) Ker ne poznam študijskih vsebin obeh smeri, bom razliko med kemijskim inženirstvom in kemijsko tehnologijo opisal tako, kot smo nanju gledali v času mojega študija, ko smeri inženirstvo še sploh ni bilo. Kemijskim inženirstvo naj bi se ukvarjalo predvsem z modeliranjem, dimenzioniranjem in projektiranjem kemijskih procesov, kemijska tehnologija pa bolj z zagonom in vzdrževanjem proizvodnih procesov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:54, 19. januar 2020 (CET) == [[Švedsko-norveška zveza]] == Ko ravno vidim, da se ukvarjaš s severnimi deželami ... si imel slučajno namen v bližnji prihodnosti napisati članek o [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveški zvezi]]? Jaz sem razmišljal o njem za pomodritev povezav v člankih o Nobelovi nagradi, a ti ga z veseljem prepustim, kot bolj načitanemu o zgodovinskih temah. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:48, 1. februar 2020 (CET) * Bom. Najkasneje drug teden.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:56, 1. februar 2020 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:14, 29. februar 2020 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2020 == Si nameraval članek [[Etnografski muzej, Ankara]] šteti kot prispevek za natečaj, ki trenutno poteka (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020]])? Če boš še pisal o Turčiji in soseščini v naslednjih dveh mesecih, si vabljen, da se vpišeš med sodelujoče in dodajaš predlogo {{tl|CEE Spring 2020}} na pogovorne strani - za najbolj produktivne bodo knjižne nagrade. Če ti je prezapleteno, lahko predloge dodajava s Pinky, samo med sodelujoče se vpiši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:55, 21. marec 2020 (CET) == Osmani == Samo nastavila sem članek o Osmanih (rodbini), saj je bila notranja povezava usmerjena na Osmansko cesarstvo, ki je bilo nekoč preusmerjeno iz Osmanov. Ker si vešč zgodovine predlagam, da članek o rodbini Osmanov dokončaš.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:26, 11. april 2020 (CEST) : Hvala za namig. Pridejo na vrsto.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:34, 11. april 2020 (CEST) == [[:Slika:Carevec main gate 1358.jpg]] == Sliki manjka dovoljenje oz. licenca. Če ga ne dodaš, bo brisana. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:08, 23. junij 2020 (CEST) : Sliki je dodana licenca.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 29. november 2020 (CET) == Zelo stare letnice == Pozdravljen, osebno nisem čisto prepričan, da ima smisel ustvarjati ločene strani za tako starodavna leta kot je recimo [[1750 pr. n. št.]] Take strani so potem obsojene na večno stagnacijo z minimalno količino vsebine in ne koristijo praktično ničemur. Tudi dogodki v njih običajno niso zanesljivo datirani in je lahko umestitev zavajajoča. Bi razmislil mogoče raje o praksi angleške Wikipedije, kjer so tako stari dogodki predstavljeni kar na seznamih po stoletjih (v tem primeru recimo [[:en:18th century BC]])? Iz posameznih let, če so omenjena v ¨!člankih, se potem naredi preusmeritve. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:32, 8. februar 2021 (CET) : Strinjam se s tvojim predlogom. Leto 1750 pr. n. št. izbriši, jaz pa bom Hamurabija I. prestavil v 18. stoletje pr. n. št.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 8. februar 2021 (CET) : Sem ga že prestavil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:59, 8. februar 2021 (CET) ::{{opravljeno}}, stran izbrisana.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 13:51, 8. februar 2021 (CET) ==Vojvodina Češka== Lep članek, hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:40, 31. maj 2021 (CEST) : Hvala za hvala! Na Češkem sem se vedno lepo imel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:31, 31. maj 2021 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] == Brane, tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2021 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani, tvoj najnovejši članek [[Zalpuva]] že pride v poštev, če bo malo daljši (200+ besed). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:14, 21. marec 2021 (CET) : Hvala za vabilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2021 (CET) :: Super, sem si te dovolil vpisati med udeležence in dodati tvoj prispevek pod [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Statistika|statistiko]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:17, 21. marec 2021 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:18, 21. marec 2021 (CET) ::Sedaj rabimo še neko kategorijo za še vsa ne najdena mesta (Zapulva, Atlantida, in še in še). Se javim za razmnoževanje kategorije, edinole nekega pametnega in nepristranskega imena se ne spomnim (razen ''Nenajdena mesta'' oziroma ''Izgubljena mesta''), čeprav drugo zveni rahlo ''poetično''. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 21. marec 2021 (CET) ==[[Rimsko cesarstvo]]== Verjetno si opazil, da je bil članek predlagan za izbranega, vendar po mojem mnenju tega še ne zasluži, ker ni izpopolnjen in je mestoma tudi nepravilen. Sem nekoliko popravil infopolje, a vidim še veliko dela. Imaš morda kaj časa, da bi mi pomagal pri popravljanju? Magar si lahko deliva delo, recimo obdelava vsak svoje obdobje, ali morda jaz zahodni del in ti vzhodnega, ali kako drugače. Si za to? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:24, 8. junij 2021 (CEST) :Živijo! :Seveda sem pripravljen in si bom vzel čas, čeprav trenutno urejam dokaj obširen članek o arhitektu Sinanu. :V delitvi dela vidim nekaj manjših težav, ki niso neodpravljive. Delitev na vzhodni in zahodni del cesarstva bo težaven, ker se zgodovina obeh delov preveč prepleta. Predlagam, da si vsebino zazdeliva po poglavjih: :* uvod do vključno 7. poglavja: Gospodarstvo eden in :* od 8. poglavja: Arhitektura do konca drugi. :Seveda gre samo za začetni predlog. Druga težava bi lahko bili »padalci«, ki nama lahko zmešajo štrene. Predlagam, da dobi članek oznako »V delu«. Vanj bi lahko posegala samo midva, dokler ne bi soglasno umaknila oznake. :Predloge jemlji samo kot predloge, ker sem se ves čas pripravljen dogovarjati in prilagajati.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:18, 8. junij 2021 (CEST) Hvala za sodelovanje, sem dodal ''v delu''. Moj problem je v glavnem ta, da nimam dostopa do virov, ker sem skoraj nepokreten in odvisen od sosedove dobre volje za dvig materiala iz knjižnice, tako se večinoma zanašam na vire, ki so dostopni na spletu. Zaradi tega predlagam, da greva po poglavjih in se sproti dogovarjava, saj ni enostavno delati v kolaboraciji. Predvsem prosim preglej infopolje. Mislim, da je sedanja struktura članka, to je razporeditev po poglavjih, v glavnem sprejemljiva, morda bi samo malo zamenjali vrstni red. Predlagam, da ti pregledaš poglavja, ki te bolj zanimajo, oziroma tista, za katere imaš kaj virov. Jaz bi pregledoval kar po vrsti in sproti dodajal kako malenkost. Za začetek danes mislim pregledati uvod in zgodovino, vsaj delno. S tem v zvezi se mi zdi pomembno, da se poudari, da cesarstvo ne traja do Odoakra, temveč se nadaljuje do petnajstega stoletja, kar je v sedanji verziji nejasno. Sploh se mi poglavje zgodovina zdi najbolj pomembno, zato te prosim, da moje spremembe sproti popraviš, na primer prav pri delitvi cesarstva (ki verjetno potrebuje samostojno poglavje). Ostalo postopoma, se bova dogovorila. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:54, 9. junij 2021 (CEST) : Danes zjutraj sem prečesal prvi odstavek uvoda, ki ga bom tudi objavil, potem pa uvod prepustim tebi. Še danes bom pregledal tudi infopolje. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:12, 9. junij 2021 (CEST) Oprosti, sem prepozno prebral gornje in sem medtem že nekaj prestavljal. Sedaj pa neham, ti kar povrni, če se zdi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:31, 9. junij 2021 (CEST) : Lahko jaz dokončam uvod? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:55, 9. junij 2021 (CEST) Seveda! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:08, 9. junij 2021 (CEST) :Upam, da imata knjigo Bronislave Aubelj ''Slovenska imena po latinsko'' {{COBISS|67266816}}. Meni je že večkrat prišla prav. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 9. junij 2021 (CEST) :: Jaz je nimam. Če bo kakšno ime napačno, ga popravi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) :::Imena bom preveril na koncu, ko bosta zaključila. Tudi jaz je trenutno nimam, je pa na voljo v knjižnici. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 10. junij 2021 (CEST) : Radek! Lotil se bom zgodovine do Slovenija.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) Se opravičujem, včeraj sem imel zadržke in tudi v prihodnjih dneh se bom moral odpovedati računalniku. Imam sledeče pripombe: (1) Govorimo o cesarstvu med letoma -27 do 1453, torej celotnemu cesarstvu, ne samo zahodnem delu, zato bi morali v infoboxu našteti tudi vzhodne cesarje. (2) Drugi odstavek uvoda bi bolje spadal v odsek Zgodovina, tretji pa v odsek Politična zapuščina. (3) Prehod iz republike v cesarstvo: če nimaš kaj proti, bi rad pojasnil oblast konzulov ter naslova imperator in diktator. Mi ni jasno, kaj pomenijo zaključne besede odstavka »red, ki je po njegovi smrti deloval kot prej« (prej kdaj? deloval=veljal?) (4) V Pax Romana bom dodal dobo trajanja (-27 do 180) in bi odstranil odlomek nad galerijo slik cesarjev, in sicer od »V 3. stoletju je cesarstvo doživelo…« do slik – to ni več doba rimskega miru. Po moje bi ta kos spadal na začetek naslednjega odstavka Padec na zahodu... Vendar bom slednji odstavek jutri še malo pregledal, ker se nekaj trditev ponavlja in to krči preglednost. (5) V celotnem članku se večkrat omenja Italija, vendar v rimskih časih še ni bilo Italije; sprašujem, če ne bi morda kazalo uporabiti raje izraz ''Apeninski polotok'' ali ''današnja Italija'' Gornje so seveda le pripombe, popravljaj ali pusti po svoji uvidevnosti. Jaz bom popravil nekaj malenkosti, potem se pa oglasim v ponedeljek; medtem bom pregledoval naprej članek na podlagi sedanje verzije, ki sem si jo natisnil, ker – kot omenjeno – bom dva dni brez računalnika. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:58, 11. junij 2021 (CEST) * [[Seznam bizantinskih cesarjev]] je tako dolg, da ga nima smisla vključevati v infopolje. Posledično je verjetno bolje, da iz polja izbrišem tudi rimske cesarje in omenim samo prvega in zadnjega rimskega in prvega in zadnjega bizantinskega. * Če meniš, da drugi in tretji odstavek uvoda spadata drugam, ju prestavi po svoji presoji. * Vsa pojasnila v zvezi s pooblastili konzulov itd. vnesi po svoji presoji. * ''»red, ki je po…«'' sem popravil. * Odstavek Pax Romana uredi po svoji presoji. * Izraz Apeninski polotok je vsekakor boljši kot sedanja Italija. Bom popravil. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:31, 11. junij 2021 (CEST) :Včeraj je IP 89.212.20.45 urejal članek. Je bil to eden izmed vaju ali samo anonimni nadebudnež, ki vama skače v zelje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:27, 12. junij 2021 (CEST) To sem bil jaz. Delal sem na drugem čunalniku, na naterem pomotoma nisem bil prijavljen. Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:39, 12. junij 2021 (CEST) : Sem pregledal članek do konca. Razen relativno majhnih popravkov, ki jih lahko opraviva v par dneh, vidim dva večja problema. (1) Od odstavka Družba vse do konca je govora samo o zahodnem delu cesarstva, nikjer niso omenjene navade, socialno stanje, pravo, vojska, umetnost itd v Bizancu – pa vemo, da življenje ni bilo enako v Rimu kot v Bizancu. Poleg tega niti ni vsaj bežno opisana zgodovina tisočletja po padcu zahodnega dela. Kakor veš bolje od mene, je bil obstoj Bizantincev v naši kulturi obsojen na pozabo (»damnatio memoriae«), verjetno zaradi verskih zdrah, pa to nas ne sme ustaviti: prav ta članek mora pojasniti, da se svetovna zgodovina ni pisala samo v Rimu. (2) Če pa hočemo tako na široko govoriti o vzhodni polovici cesarstva kot sedanja verzija članka govori o zahodni, dobimo kar celo knjigo in ne samo članek. Zato predlagam sledeče. Vsi odstavki naj se začnejo z »glej glavni članek« in naj vsebujejo le obnovo novih samostojnih člankov, v katere bi spravili sedanje vsebine plus bizantinsko dogajanje. Na ta način bi bil članek krajši in veliko bolj pregleden in tako bi lahko dodali med »glej glavni članek« ali spodaj kot »glej tudi« še nekatere od člankov, ki si jih že objavil. Če se bova pri vsakem odstavku omejila na povzetek glavnih točk, lahko pri tem dodava tudi bolj »evropski« pogled na zadevo, saj je sedaj opisano le ameriško razumevanje naše zgodovine. Primer mojega predloga prosim poglej [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|tukaj]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:12, 15. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim mnenjem, da je večina bralcev prepričana, da je bilo Rimsko cesarstvo samo Zahodno cesarstvo in malo zviška gleda na "Bizantince". Poskušal bom preusmeriti pozornost tudi na vzhod. Upam, da nama bo uspelo. Bo pa tralalo malo več kot nekaj dni. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:52, 15. junij 2021 (CEST) :Bo pač trajalo, kolikor treba. Saj se bova potrudila, da ne predolgo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 15. junij 2021 (CEST) :Prosim za mnenje v zvezi z [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|mojim predlogom]]. Če prenesemo preveč specifične podatke v samostojne članke, bo članek Rimsko cesarstvo bolj pregleden, novonastale članke pa lahko urediva pozneje brez naglice. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:10, 16. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim predlogom in bom ćim več vsebine prenesel v nove članke, nekaj pa bom moral tudi dodati (na primer perper).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:18, 16. junij 2021 (CEST) :Naj prenesem v članek, kar predlagam v [[Uporabnik:Radek/peskovnik‎|peskovniku]], da vidiš, kako bi zgledalo? Ali raje urediš drugače? Predlagaj, kako naj nadaljujeva, da se ne bo delo prepletalo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:31, 16. junij 2021 (CEST) Prenesi, da se bo videlo v živo. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:44, 16. junij 2021 (CEST) :Sem prestavil, potrebno je še: (1) dokončati odstavek ''Vlada in vojska'' s podatki o vojski; (2) predelati nova članka '' Družbena ureditev v antičnem Rimu'' in ''Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu'', ali vsaj dodati metlo in kategorijo: (3) dodati v ista dva članka podatke o vzhodnem delu cesarstva. – Poglej prosim, če je sedanje besedilo odstavkov ''Družba'' in ''Vlada'' sprejemljivo in jima dodaj kot “glavni” morebitne članke o bizantinskih navadah, ki se jih nisem spomnil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:45, 17. junij 2021 (CEST) : Popravljam: pod (1) je urejeno, se mi zdi dovolj. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:54, 17. junij 2021 (CEST) Sem uredil odstavek Rimsko pravo. Prosim (1) preglej pravilnost trditev v zvezi s kodeksi: pri Dioklecijanu je govora o dveh kodeksih (Gregorianus in Hermogenianus), a v naslednjem odstavku piše, da sta bila ta kodeksa neuradna. Razumem prav, da sta bila kodeksa na zahodu “uradna”, na vzhodu pa ne, ker je bil tam v rabi Theodosianus? Če je tako, bi moralo biti bolj jasno povedano. (2) Pri obdavčitvi je menda govora samo o zahodu; imaš morda kak podatek o obdavčitvi na vzhodu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:52, 20. junij 2021 (CEST) : Dodal sem opisa obeh zakonikov in uskladil nadaljevanje. Povej, če je besedilo zdaj dovolj jasno. Obdavčitev na vzhodu bom poiskal in jo vnesel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:38, 20. junij 2021 (CEST) Res lepo povedano. Sedaj delam na odstavku Gospodarstvo, a na žalost imam samo podatke o zahodnem delu cesarstva. Ker je tema zelo obširna in je kljub temu v sedanji obliki nekoliko pomanjkljiva, bom potreboval nekaj časa. Medtem bi te prosil, da pobrskaš po svojih arhivih in najdeš kak podatek za gospodarstvo vzhodnega dela, jaz sem doslej našel le malo uporabnega. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:12, 21. junij 2021 (CEST) : V poglavje Gospodarstvo sem vključil odstavek Bizantinsko cesarstvo. Besedilo po svoji presoji skrajšaj, preimenuj in/ali premesti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:10, 21. junij 2021 (CEST) Prosim, ob priliki preglej/popravi Gospodarstvo uvod in Denarništvo. V slednjem odstavku sem mislil odstraniti okence Denominacija valut, ali morda meniš, da bi ga bilo bolje izpopolniti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:54, 22. junij 2021 (CEST) : Pregledal in uredil sem oba odstavka in odstranil preglednico Denominacija. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:15, 23. junij 2021 (CEST) : V odstavek Književnost sem dodal bizantinsko književnost.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 23. junij 2021 (CEST) : Prečesal sem besedilo do konca članka in mu nimam več kaj dodati. Uerdil sem odstavek "Glej tudi", ki bi ga najraje kar odstranil. Povej, kaj meniš. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:48, 23. junij 2021 (CEST) ::@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]], @[[Uporabnik:Radek|Radek]] Ali potem lahko odstranim oznake v delu, kjer so še prisotne? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:53, 23. junij 2021 (CEST) : Ne! Oznako bo jutri odstranil Radek. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:56, 23. junij 2021 (CEST) == Drugo bolgarsko cesarstvo == A si tako prijazen pa malo preveriš zadnjih nekaj popravkov številk. Zadeva mi je sumljiva, pa ne najdem pravih virov.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:32, 13. oktober 2021 (CEST) : Podatki so iz ''Zgodovine'', ki jo je objavila Bolgarska akademija znanosti in umetnosti in zato (najverjetneje) zanesljivi. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:53, 13. oktober 2021 (CEST) == Negev == Oprosti da te vprašam ampak v člankih se pojavlja izraz ''Negev'', ''Negevska puščava'' in ''puščava Negev''. Tudi jaz sem že uporabila katerega od njih. Ali meniš, da je to različen izraz za puščavo '''Negev''' (tako namreč piše v Slovenskem leksikonu) ali ti poznaš še kakšnem drug geografski pojem. Če gre samo za puščavo, je očitno dovolj ''Negev'' in bi napisala tak članek ter poenotila izraz v drugih člankih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:43, 5. november 2021 (CET) : Izrazi, ki so jih naštela, se zagotovo nanašajo na puščavo Negev iz Slovenskega leksikona. Pri poenotenju bi bil sam zelo pazljiv, ker marsikateremu bralcu izraz Negev verjetno ni dovolj znan, da bi vedel, da gre za puščavo. Razen tega se Negev imenuje tudi izraelski mitraljez in verjetno še kaj, česar ne vem. Jaz osebno bi ne poenostavljal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:05, 5. november 2021 (CET) ::Čeprav se danes uporablja kot sopomenka za Negevsko puščavo, je zgodovinsko Negev le obljudeni del puščave. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:52, 6. november 2021 (CET) :::Komentar na Octopusov odgovor: V latinizirani arabščini se Negeb napiše an-Naqab, kar hkrati predstavlja ime več naselij v Iranu. Vse naselbine se nahajajo v provinci Razavi Khorasan, vendar na tej točki se mi razločitev ne zdi smiselna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:57, 6. november 2021 (CET) ==Zamenjava članka== Slučajno sem odprl [[Saqaliba|ta]] članek in bi ga rad zamenjal s [[Uporabnik:Radek/Peskovnik|tem]], pa bi te prosil, da prej preveriš, če nisem kje kaj narobe povedal. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:12, 8. november 2021 (CET) : Ne vem, s katerim člankom bi ga rad zamenjal, ker z njim nimam povezave.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:08, 9. november 2021 (CET) ::Je v mojem peskovniku, ne razumem, zakaj ne deluje povezava. Poskusi odpreti z direktnim vnosom Uporabnik:Radek/Peskovnik. Če ne bo drugače, bom kar zamenjal, boš potem popravljal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:04, 9. november 2021 (CET) :::Če malo pomagam, težava je bila v velikem p-ju (Peskovnik bi moral biti peskovnik). Povezava:[[Uporabnik:Radek/peskovnik]].--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:33, 9. november 2021 (CET) ::::@ Melaleuca alternifolia: Hvala!! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:38, 9. november 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: V peskovniku povezava na Britannico ne deluje (prazen iskalni rezultat). Sam bi tudi popravil sklic na Britannico (npr. z {{tl|Navedi enciklopedijo}}) in morda naredil njeno definicijo manj opazno ter jo premaknil iz okvirja. Zamenjal bi tudi narekovaje v francoske. Za slovensko prečrkovanje pa nisem strokovnjak, ta upam, da je pravilna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 9. november 2021 (CET) : Zdaj sem ga pa dobil in prebral. Sam sem že kar nekaj starih kratkih člankov zamenjal s sodobnejšim, obsežnejšim in viri bolj podprtim člankom, zato ne vidim nobenega razloga, da tega ne narediš tudi ti. Pazil sem samo na to, da sem vse pomembne in točne podatke prenesel v novega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:34, 9. november 2021 (CET) Tvoje mnenje mi je pomembno, v kolikor sedanji članek enostavno meni, da je ibn Fadlan imenoval Almiša »vladar« zaradi ''pomanjkanja znanja'', in se ni pobrigal, da bi kam pogledal, kdo je bil Almiš in koliko je zanesljiv ibn Fadlan. Tako je nastal članek, ki je klub maloštevilnim stavkom precej zavajujoč. Zaradi tega me je zanimalo, če se ti zdi moja verzija dovolj nepristranska, ali če sem morda zašel na drugo skrajnost, saj je tudi A09itd opazil, da je citat morda preveč poudarjen. Razen tega nisem našel nikakega spodobnega vira o sakalibskih tajfah (razen britanike), zato sem napisal bolj po spominu – imaš morda ti kaj? Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:25, 9. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Na Dlibu sem našel [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-072810CS/?euapi=1&query=%27keywords%3dsu%c5%beenjstvo%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 tole], verjetno bo prišlo prav. Za poimenovanje vladarja bi sam (sicer verjetno napačno) izbral kalif. <small><small>Nekoč se bom preimenoval, da vam ne bom delal težav.;)</small></small> Sem še enkrat prebral osnutek. V definiciji piše:"[...] oznaka za ljudstva [...]", kasneje pa "[...] razširil na vse tuje sužnje.". Bi moralo namesto ljudstva pisati sužnji? Verjetno bi tudi ime Muawiya potreboval neko transkripcijo/prečrkovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:39, 9. november 2021 (CET) Tudi sam menim, da bi bilo treba …“judstva”… zamenjati s “sužnji”. Iz članka o popotniku [[Ahmed ibn Fadlan|Ahmedu ibn Fadlanu]] sklepam, da je zanesljiv vir, ker je osebno obiskal [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]]. Almiš (Almış) je bil vladar Volške Bolgarije, ki je vladal v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju. Vladarje Volške Bolgarije so imenovali ''kan'' (ruska wikipedija) ali ''emir'' (angleška wikipedija). Ova naslova sta pravilna. O [[taifa]]h vem samo toliko, kot je napisano v wikipediji. Angleški članek je obširnejši od slovenskega, ki je bil zadnjič dopolnjen 19. februarja 2020‎. Morda boš tam našel kakšen uporaben podatek ali vir. Ime Muawiya je že zamenjano z imenom Muavija, na primer [[Muavija II.]] O objektivnosti članka presojaj sam. Objavi ga in pričakuj, da ga bo dopolnil nekdo, ki se na zadevo spozna bolje od naju.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:25, 10. november 2021 (CET) :Obema hvala z pomoč, popravljam. Kar se tiče “vladarja”, ni pomembno, kako so ga Volški Bolgari nazivali, verjetno je bil kan, a to ni merodajno, vsaj ne za ta članek. Osebno sem prejšnji članek razumel nekako takole: “Ni mogoče, da so imeli barbari Slovani urejeno državo, ta vladar je bil gotovo le predstavnik pastirskega plemena, a ga nepismeni ibn Fadlan ni znal drugače označiti.” To se mi je zdelo silno nepristransko in kar žaljivo za Slovane in njihove potomce, pa tudi za Fadlana, zato sem izpisal celotno geslo Britanike. :@ A09090091: Hvala za link, a tam je govora o balkanskih Slovanih, ki ne spadajo med Sakalibe, pa ga v tem članku ne bi upošteval, je pa zanimiv. Bom skušal urediti z ''Navedi enciklopedijo'' in prosim, da stvar pregledaš, ker nisem spreten pri takih navajanjih. In oprosti za A09itd, nikar se ne užali, pisal sem na brzino; zaradi moje nevljudnosti se ti seveda ni treba preimenovati! LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:59, 10. november 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nič hudega glede imena, ni bilo mišljeno na tvojo uporabo in tudi nisi prvi, ki me je tako pokrajšal. Morda bi vstavil še podnapis k drugi sliki, ta je delo Sergeja Ivanova. Nič hudega glede linka, sam sem mislil, da bo imel kakšno vrednost, vendar sam resnično Arabcev niti ne omenja. Ko boš prenesel in združil oba članka, pa z veseljem pregeledam. Tvoje razmišljanje pa mi kar pokliče rdeče alarme, namreč [[WP:NEZA]] pravi ''Če nameravamo nestrinjanja predstaviti nepristransko, moramo vsako stališče predstaviti z vselej poštenim in taktnim zvenom. Marsikateri članek postane pristranski komentar, četudi predstavi vsa stališča.'' Take povedi (čeprav niso tako direktne) imajo definitivno netaktni zven. Za dodatno literaturo bo verjetno treba iskati v tujih sistemih, hiter pregled COBISSovega iskanja (ključna beseda "suženj") ni ponudila ničesar obetavnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 10. november 2021 (CET) == [[Zakoni dvanajstih tabel]] == Kolikor se spomnem, ni znano, če so bile table lesene, kamnite, bronaste ali celo slonokoščene. Zaradi tega bi verjetno najbolj ustrezala beseda “tabla”, kajti alternativna “plošča” bi praviloma pomenila samo kamnito podlogo, “deska” pa samo leseno. Tudi druge wiki imajo vse izraz “tabla” razen češke, kjer pa moramo upoštevati, da češka beseda “deska” ni isto kot v slovenščini. Zanimiva je ruska alternativa, to je “tablica”, ker se mi zdi pomensko najbolj ustrezna. Kar se tiče začetnice, bi jaz napisal npr Dvanajstero tabel (v kolikor ime zakonika) oziroma zakoni dvanajstih tablic (kot opis vsebine), vendar svetujem, da še koga vprašaš za mnenje, ker se večkrat nisem strinjal z ostalimi uporabniki pri tem problemu. Morda ti bo tudi bolje svetoval pri izbiri možnosti tabla/tablica/tabela ali podobno. Kar pa bolje znam, duodecim je števnik, ki se ne sklanja, torej v začetni vrstici tudi drugič samo Duodecim (=brez o). Morda (ni nujno) dodaš v prvi odstavek Glej tudi Plebejci, kjer je govora o družbenih razlikah, ki jih je Duodecim Tabulae skušal odpraviti. Jaz bi še povedal, da so decemviri odlašali z delom, ker so bili pač patriciji, ki jim ni bilo mar za pravice plebecev. Sicer pa res lep članek. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:47, 25. november 2021 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:44, 25. november 2021 (CET) Octopus, v besedilu izmenično uporabljaš edninska izraza tabla in tabela, ki imata v rodilniku množine enako obliko (zakoni ''tabel''). Da ne bo zmede, bi res lahko uporabil enoten izraz tablica, kot je predlagal že Radek. Ne strinjam pa se z njegovim predlogom ''Dvanajstero'' tabel; ločilni števniki (dvoje, troje, petero, desetero, dvanajstero ...) so v slovenščini rezervirani za množinske samostalnike (npr. dvoje hlač, troje ust, petero vrat ...) in ne za običajne števne samostalnike. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:38, 25. november 2021 (CET) :Hvala za opozorilo! Pri prevajanju v wordu mi kakšno besedo spremeni v podobno angleško, jaz pa kakšno spregledam. Bom pregledal in popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:54, 25. november 2021 (CET) : {{opravljeno}}--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:12, 25. november 2021 (CET) == Translation request == Hello, if you could translate [[:w:en:Tomb of Cyrus]] to Slovenian it'd be a pleasure. Yours sincerely,[[Uporabnik:ChipsBaMast|ChipsBaMast]] ([[Uporabniški pogovor:ChipsBaMast|pogovor]]) 12:32, 27. december 2021 (CET) : Hello! The article is interesting and I will try to translate it next month. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:43, 27. december 2021 (CET) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]] == Brane, zdaj se že ponavljam, a tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2022 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. marec 2022 (CET) : Hvala za vabilo, toda letos nisem nameraval sodelovati zaradi številnih obveznosti, ki sem si jih nakopal na glavo. Kljub temu bom poskućal napisati vsaj po en članek iz vsake države. Vsem udeležencem akcije želim veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:29, 21. marec 2022 (CET) ::Vsak prispevek šteje. :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:00, 21. marec 2022 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:27, 21. marec 2022 (CET) ::[[Ak Kojunlu]] bi že spadal sem. Bom uredil, če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:21, 8. april 2022 (CEST) :::Bom in še enkrat hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:24, 8. april 2022 (CEST) :Čestitke za tretje mesto! Sva na zvezi po e-pošti glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:14, 14. junij 2022 (CEST) ==Zavezniška invazija na Italijo== Morda utegneš malo pregledati, preden odstranim ''v delu''? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:27, 21. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]] == Ojla. Ko boš končal z arabskim nizom, si vabljen da spet kaj dodaš o Srednji ali Vzhodni Evropi. Ni treba da s tekmovalnim ciljem, tudi navzven bo bolje zgledalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:22, 28. marec 2023 (CEST) :Hvala za vabilo! Približno do 20. aprila imam toliko obveznosti, da ne bom mogel kdo ve kako sodelovati, potem pa.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:43, 28. marec 2023 (CEST) ::Kadarkoli, tako ali tako traja do konca maja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 28. marec 2023 (CEST) Kljub obveznostim si napisal največ, tako da čestitke za prvo mesto! :) Sva na zvezi glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:52, 11. junij 2023 (CEST) == WikiProjekt Kronologija == Pozdravljen, Octopus. Hvala za tvoja urejanja seznamov zgodovinskih dogodkov. Vabim te, da se pridružiš projektu [[Wikipedija:WikiProjekt Kronologija]]. Projekt je namenjenemu urejanju seznamov in člankov o zgodovinskih dogodkih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:16, 6. junij 2023 (CEST) ⦁ Hvala za vabilo! Z veseljem se bom pridružil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:18, 7. junij 2023 (CEST) == Classis == Slučajno sem naletel na [[Classe, antično pristanišče Ravene|ta]] članek, ki je mestoma napačen (začenši pri samem imenu pristanišča) in nerazumljiv. Da ne bo navzkrižja urejanj, ga misliš morda ti popraviti, ali naj se ga lotim jaz? Zame bi bil problem le ta, da nimam dostopa do kake literature in bi zato moral pisati le po spominu oziroma po podatkih it.wiki. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:50, 8. avgust 2023 (CEST) : Članka ne nameravam urejati in ga rade volje prepustim tebi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:30, 8. avgust 2023 (CEST) == Dinastija Džou == V zgodovini Kitajske si popravil Džou v Džov. Ali boš popravil po celotni wikipediji? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:09, 3. oktober 2023 (CEST) : Živijo! Bom, kolikor bom utegnil. Lahko pa mi pomagaš, bo prej gotovo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:01, 3. oktober 2023 (CEST) :: Kar sem našla, sem popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:59, 3. oktober 2023 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 00:20, 4. oktober 2023 (CEST) == Čen Šov == Ne strinjam se s podatkom z angleške WP, da je slika kipa preveč enostavna za avtorske pravice. Če ne zameriš, bi jo brisal, hkrati bom predlagal tudi brisanje z :enwiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:44, 29. november 2023 (CET) : Zbriši!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:29, 29. november 2023 (CET) ::Ok, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 29. november 2023 (CET) == Kemijski članki == Pozdravljen, v bodoče v kemijskih člankih svetujem uporabo {{tl|chem2}} za zapis kemijskih formul, saj predloga omogoča lažji in hitrejši zapis namesto značk sup in sub. Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 15. december 2023 (CET) * Bom.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:19, 16. december 2023 (CET) == Rake == Zelo dobra slika! Bom jo edinole preimenoval v množino, ker se v taki obliki tudi pojavlja ime. Imaš v planu napisati kak prispevek? ''Pa sričnu''', '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 5. februar 2024 (CET) : Hvala za pohvalo in vprašanje: si iz idrijskega konca? V naslovu sem zavestno uporabil ednino, ker je bilo njega dni rak več, zdaj pa je ostala, če kaj vem, samo še ta. Ko bom zbral kaj več gradiva, bom verjetno tudi o Rakah napisal kaj več. Lep dan!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:30, 5. februar 2024 (CET) ::Ja sem ja, ''prav iz miista'' :). ::Nekaj več o rakah lahko najdeš bodisi v knjigi Valentinitsch, Helfried: ''Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659'' ISBN 978-961-213-326-9; ali pa v Verbič, Marija: ''Rudnik živega srebra v Idriji in tehnične naprave v njem do konca 16 stoletja'' iz kataloga ''Idrijski rudnik skozi stoletja'' (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1990). Rak je bilo resda več, vendar dvomim, da jih pomni še kakšen Idrijčan - več jih je bilo do 16. stoletja, ko so se nekateri rudniški jaški napajali tudi iz jezu pod gradom in ostalih podobnih zajezenih potokov (mdr. tudi [[Ljubevščica]]). Slikane rake so sezidali že leta 1596, razlog pa je bilo pomanjkanje/nestanovitnost vode iz [[Nikova|Nikove]] za poganjanje kamšti na Ahacijevem jašku ter višja lega Barbarinega jaška od Nikove. Kanal je bil zavoljo zmanjšanja stroškov med leti 1766 in 1770 obzidan in je v funkciji napajanja črpalk (Kamšti z veliko pisano) deloval vse do 1948, ko je povodenj razdrla jez pri Kobili. Danes kanal napaja hidroelektrarno Lejnštat (blizu današnje osnovne šole). (vir: Čar, Jože: ''O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne'', ''Idrijski rudnik skozi stoletja''). Baje pa so med drugo svetovno vojno kanal izpraznili in ga uporabili kot strelski jarek ([https://okupacijskemeje.si/exh03-ch02.html vir]). Pa o plazu, ki se je usul na tretjini dolžine kanala in so ga idrijski rudarji zaradi malomarnosti morali izkopati, bi se tudi dalo še kaj napisati ... Vsekakor sem pripravljen na akcijo, če potrebuješ kakšno pomoč. ::Gradiva je pravzaprav skoraj preveč, samo o idrijskem rudniku je cca 550 bibliografskih vnosov, a ker je rudnik mesto in mesto rudnik, je tega bistveno več. V kolikor imaš pri roki tudi ''Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta'' ti toplo priporočam v branje. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 5. februar 2024 (CET) :::Octopus, še komentar [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlika%2F7._teden_2024&diff=6168156&oldid=6149802 glede tega posega]: fotografija mora iti skozi postopek izbora za izbrano sliko, preden se pojavi na glavni strani. Vabljen, da jo nominiraš na [[WP:IS]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:17, 5. februar 2024 (CET) Mi je bilo takoj jasno. Hvala za vabilo in lep dan.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 5. februar 2024 (CET) Sliko sem poskusil nominirati, pa ne vem, če mi je uspelo. Nominiral bi jo rad predvsem zato, da bi slišal vašo oceno.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:34, 6. februar 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2024 == Brane, čez nekaj tednov se začne letošnji natečaj. Predlagam, da počakaš s Turčijo in ostalimi regionalnimi temami do takrat {{s-:-)}} (po želji, seveda). Zaenkrat je odprta prijava na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci]], izvedba bo pretežno enaka kot do zdaj (razen bonusov pri točkovanju, glej pravila). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 9. marec 2024 (CET) : Hvala za opozorilo in vabilo. S pisanjem bom nadaljeval, ker je nabor tem zelo obširen, sicer pa ne nameravam biti tako aktiven kot v prejšnjih letih. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:45, 9. marec 2024 (CET) == Etiopija == Ti si bolj za zgodovino. Sprašujem ali je res pravilno Aksumitsko kraljestvo (ne najdem ga v nobeni literaturi) ali ne bi bilo bolje '''Kraljestvo Aksum''' (9 jih je v Gigafidi, v leksikonu ga ni, v ''Svetovni dediščini'', MK, je kraljestvo Aksum, v ''Države sveta'' pravi dr. Natek država Aksum) [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:12, 6. junij 2024 (CEST) : Tisti, ki je začel pisati članek, ga je morda prevajal iz nemščine, kjer se imenuje [[de:Aksumitisches Reich]]. Jaz bi ga naslovil Aksumsko kraljestvo, ker je dobilo ime po prestolnici [[Aksum]], sicer pa naj kaj rečejo tudi slavisti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:58, 6. junij 2024 (CEST) == Biblija == Zdravo, ko prevajaš biblijske citate se prosim obrni na [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl slovensko Biblijo] (na linku je spletni prepis Biblije). Dobesedno prevajanje ni najboljše, saj imamo Slovenci standardiziran prevod, medtem ko pri Angležih tega ni. Zraven lahko dodaš tudi predlogo {{tl|bibl}}, ki bo ustvarila link do verza. Hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 1. oktober 2024 (CEST) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:09, 1. oktober 2024 (CEST) == [[Kleisura]] == Pozdravljen, res uživam v branju in patruljiranju tvojih člankov. Zgornjemu manjkajo viri, jih lahko dodaš ali si nameraval članek še dodatno razširiti? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:19, 5. oktober 2024 (CEST) : Hvala za opozorilo. Sem pač spregledal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:33, 6. oktober 2024 (CEST) ::Nič ne de :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:52, 6. oktober 2024 (CEST) == Čestitke == Malo pozno, pa nič ne de. Čestitam ti za doseženih 50.000 urejanj in se poklanjam tvoji zagnanosti pri ustvarjanju zgodovinskih člankov na slovenski Wikipediji. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 28. november 2024 (CET) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:15, 28. november 2024 (CET) ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:08, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala! Vse lepo želim tudi tebi. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:21, 23. december 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2025 == Pozdravljen, ali prav razumem [[Estonska vojna za neodvisnost]] kot sodelovanje v natečaju? Stran za prijavo je '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|tukaj]]''', vabljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:09, 21. marec 2025 (CET) : Prav razumeš! Se že prijavljam.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:56, 21. marec 2025 (CET) ::Super :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:57, 21. marec 2025 (CET) == Sodelovanje? == Hej, budno spremljam tvoje stvaritve. Vem, da se primarno ukvarjaš z zgodovinskimi temami, pa bi te vseeno vprašal, če bi bil pripravljen na kakšno sodelovanje na morda kemijskih člankih? Študiram metalurgijo in organsko kemijo večinoma spregledujem :) Gledam [[aluminij]] in verjamem, da bi ga lahko poskusila spraviti do izbranega članka. Drugače pa imam v pripravi članek [[rotacijska peč]] ([[Osnutek:rotacijska peč|osnutek]]) in bom potreboval še kakšno strokovno mnenje preden ga spravim do izbranega članka (če imaš pa kakšne ideje, jih z veseljem sprejmem). Hvala za odgovor in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:33, 1. julij 2025 (CEST) :Živijoǃ :Prebral sem tvoj predlog za sodelovanje in se z njim načelno strinjam. :Pregledal sem članek [[Aluminij]], ki je sicer manj obširen, kot na primer angleški, vendar vsebuje vse tisto, kar pričakuje tudi bolj zahteven bralec. Članek je tudi zelo pregledno strukturiran, zato se bojim, da k vsebini ne bova dodala nič bistveno novega, bova pa porušila preglednost. :Sam sem že razširil nekaj že napisanih člankov, ki so bili vsi v precej "slabšem" stanju kot aluminij, in v vseh primerih bi bilo laže začeti pisati povsem znova. :Predlagam ti, da začneš pisati članek o rotacijski peči, ki je razširjena in uporabna v številnih industrijah. Če se boš lotil aluminija, ti bom seveda pomagal. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:27, 1. julij 2025 (CEST) == al-Safah ali Al Safah == Živjo, tudi jaz pozorno spremljam tvoje članke in bi rad opozoril na mogočo napako pri zapisu arabskih imen. Nisem strokovnjak, ampak a ni tako, da se arabski člen "al-" prečrkuje v "Al", torej ne "al-Safah" temveč "Al Safah". Iz pravopisa 2001: "''pri osebnih imenih [člen al-] pišemo z veliko začetnico in ločeno od imena; pred d t s z r in š namesto l v al izgovarjamo kar te glasove, pišemo pa al ali pa l priličimo naslednjemu zobniku ali šumevcu: Al Šáms, Aš Šáms''." Tako arabska imena zapisuje tudi RTV v vseh svojih člankih, kar sem opazil pred par dnevi ko sem pisal uvod članka [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|sudanska državljanska vojna]] in preverjal običajni zapis v medijih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:45, 5. julij 2025 (CEST) :P.S.: očitno obstaja precej aktualen odgovor glede tega na Svetovalnici [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen iz marca 2025], kjer predlagajo, da se predimek al piše z malo začetnico, saj naj bi to prevladovalo v publicistiki. "''Predlagamo zapis z malo začetnico, torej Salah (bolje kot Saleh) al Aruri, Visam al Tavil, Rašid Ganuši, Zijad al Nahala. Pri moških osebnih imenih se sklanjata ime in priimek, predimek pa ne, torej Salaha al Arurija, Visama al Tavila, Rašida Ganušija in Zijada al Nahala.''" in "''Za bolj splošne formulacije pravil bo treba še malo počakati. Tu bosta poleg arabščine relavantni še novi prevzemalni preglednici za urdujščino in perzijščino, ki sta v pripravi.''". Očitno ni s tvojim načinom pisave arabskih imen torej nič narobe. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:53, 5. julij 2025 (CEST) ::Pri pisanju arabskih imen se od samega začetka zgledujem po zapisih v že obstoječih člankih. ::Za zgled se primerjal ime Zijada al Nahala v različnih v latinici ali cirilici pisanih člankih. V devetih primerih je ime zapisano kot al-Nahal, v štirih kot an-Nahal in v enem primeru kot el-Nahal. al-, an- in el- so v vseh primerih pisani z malo črko. ::Sam se držim pravila, da pišem Al- izključno na začetku stavka. Ko bo kdo postavil natančna in enoznačna pravila, se jih bom seveda držal, in tudi kaj popravil. Dotlej se bom držal starih pravil. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:41, 13. julij 2025 (CEST) == Obiski habsburških vladarjev na Slovenskem == Imam eno vprašanje. Razmišljam, da bi nam zelo koristil [[Seznam obiskov habsburških vladarjev na Slovenskem]]. Misliš, da bi se dalo nabrati toliko podatkov, da se naredi en pregled z osnovnimi informacijami? Važno bi bilo samo, da se seznam "zažene", potem pa se že naknadno dodaja in dopolnjuje vnose, kakor jih kdo kje v literaturi zasledi. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:49, 4. avgust 2025 (CEST) :: S Habsburžani se nikoli nisem ukvarjal in ne vem, kolikokrat so sploh bili v slovenskih deželah. Edini obisk, za katerega vem, se je zgodil v Šentjurju pri Celju, ko je cesar potoval iz Rogaške Slatine v Trst. Na železniški postaji ga je slavnostno v slovenskem jeziku nagovoril eden od Ipavcev, ki je bil takrat šentjurski župan. Župan je bil zaradi jezika seveda predmet naših domačih kritik, cesar pa se je kasneje spomnil nanj in Ipavca nagradil s svetniškim položajem na Dunaju. Če so bili drugi obiski vsaj približno tako zanimivi, sem seveda za to, da ga začneš sestavljati. Sem zraven! ::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:58, 4. avgust 2025 (CEST) Malo je problem, da nimam niti toliko podatkov pri roki, da bi članek začel. Vprašam še {{U|JozefD|JozefaD}}, po načelu, da vprašati ni greh. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:25, 4. avgust 2025 (CEST) :To je resnično zanimivo vprašanje, vendar se kaže vprašati o namenu takega seznama. Habsburški vladarji so bili velikokrat na Slovenskem, ker je Habsburška monarhija bila - če uporabimo mederne politične izraze - "zvezna država" pod enim monarhom je bilo kar nekaj "državnih subjektov", od vojvodin ali dežel (Kranjske, Štajerske in Koroške ter Goriške), ki so imeli nekje po drugi drugi polovici 15. stoletja svoje "deželne parlamente" imenovane "Deželni stanovi" in tem se je po 15. stoletju hodil "pokazat" vsak nov Habsburški vojvoda ali nadvojvoda kot "deželni knez", "Deželni stanovi" pa so se mu "poklonili". Ob takem obisku je moral nov monarh vedno znova potrditi pravice in privilegije članom stanov t.j. plemstvu, mestom in duhovščini. To so bile velike slovestnosti. O tem so deželni zbori izdajali posebne knjižice. No seveda so deželni knezi prišli v glavno mesto dežele, t.j. Ljubljano, Gradec in Celovec. Ni bil samo cesar Franc Jožef na otvoritvi t.i. južne železnice do Celja 2. junija 1846 in 1849 do Trsta, ampak kar trije cesarji v Ljubljani na Ljubljanskem kongresu leta 1821 - avstrijski, pruski in ruski. [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] ([[Uporabniški pogovor:JozefD|pogovor]]) 20:09, 4. avgust 2025 (CEST) ::Še jaz bom pustil moja dva centa, sicer je že Jozef pustil izčrpen odgovor, ampak @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: lahko potrdiš, da bodo na seznamu politični in ne vojaški obiski? Slednjih bi bilo veliko v raznih primerih, ko so cesarji prečili slovensko ozemlje zaradi vojaških manevrov – zadnji pa je verjetno obisk cesarja Karla, ki se je 22. avgusta 1917 iz Postojne odpeljal v Trnovo nadzorovat boje na Krasu. Obstaja tudi fotografija (glej npr. Simić 1998, str. 163). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 4. avgust 2025 (CEST) No ja, najbrž bo to projekt za enkrat ... nekoč ... Ideja pa je sicer že kar stara. Drugače pa, tudi če je obiskov bilo veliko, bi se lahko naredilo več podstrani, na primer po obdobjih, morda stoletjih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:02, 5. avgust 2025 (CEST) == Leta pr. n. št. == Zanima me tvoje mnenje glede preglednih člankov o letih globoko pred našim štetjem (ker jih občasno ustvarjaš). Močno dvomim, da bomo imeli kdaj več kot en dogodek/rojstvo/smrt za recimo [[1490 pr. n. št.]], pa sem si zamislil, da bi take primere spreminjal v preusmeritve na preglede daljših časovnih obdobij po zgledu :enwiki. Do [[499 pr. n. št.]] imamo še po letih, potem bi mogoče tam do [[1000 pr. n. št.]] naredil po desetletjih in dlje nazaj kot to po stoletjih. Torej bi prestavil vsebino [[1490 pr. n. št.]] v [[15. stoletje pr. n. št.]] in naredil preusmeritev, da bo delala povezava v članku [[Aluvamna]]. Tudi kategorije bi brisal po takem kopitu. Kaj meniš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:05, 25. oktober 2025 (CEST) : Če je kategorija n. pr. 1491 pr. n. št. obstajala, sem jo uporabil. Če je ni bilo, sem poskusil s 1490. leta pr. n. št., če tudi te ni bilo, sem uporabi kategorijo 15. stoletje pr. n. št. Za dogodke v davni preteklosti menim, da je delitev na stoletja bolj smiselna kot delitev na desetletja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:35, 25. oktober 2025 (CEST) ::Mislil sem strani. Kategorije je ustvarjal Sportijev bot in bom še njega vprašal (tudi za kategorije rojeni/umrli menim, da so po stoletjih dovolj). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:10, 25. oktober 2025 (CEST) Jaz bi rekel, da je dovolj, če od 500 pr. n. št. nazaj uporabljamo stoletja. Smotrno bi jih bilo že nekje od 300 pr. n. št. nazaj, ampak dobro, če imamo do 500 že uveljavljeno po letih, naj ostane. Spotoma, Octopus, če smem, pogovorno stran imaš že zelooooo dolgooooo. Najbolje bi bilo, če bi večino arhiviral, saj je prvi podpis na njej še iz leta 2007. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:41, 25. oktober 2025 (CEST) Če so strani za posamezna leta že ustvarjene, bi jih bilo smiselno prevključiti na straneh o desetletjih (tako kot v angl. WP). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:00, 25. oktober 2025 (CEST) :Meni se zdi vseeno bolje kar prenesti vsebino in narediti preusmeritve, da ne bo toliko skoraj praznih nanoškrbin. Na :enwiki nisem opazil prevključitev, daš kak primer? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:22, 25. oktober 2025 (CEST) Odvisno od dolžine strani. Za nanoškrbine se strinjam. Glej npr. [[:en:420s BC|420s BC]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:13, 25. oktober 2025 (CEST) :Govorimo o letih pred 500 pr. n. št., teh tudi v :enwiki ne prevključujejo. Za 500 do 600 pr. n. št. bi še naredil prenos v strani po desetletjih, ker so že večinoma ustvarjene, od tam nazaj pa po stoletjih. Kategorije za rojstva in smrti lahko zaenkrat ostanejo zaradi avtomatike infopolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:23, 27. oktober 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Octopus, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko kraljev, kronik ter ostalih zgodovini skoraj iztrganih osebnosti! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:20, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:26, 24. december 2025 (CET) ::Hvala! Veliko lepega, in predvsem zdravja, želim tudi tebi! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:03, 25. december 2025 (CET) Z moje strani voščilo za dobro zdravje in veselje do pisanja. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:00, 25. december 2025 (CET) == Nova predloga za prečrkovanje kitajskih imen == Zdravo! Ker med drugim veliko urejaš članke o kitajskih krajih, te želim seznaniti z novo predlogo {{tl|pk}}, ki je namenjena samodejnemu prečrkovanju iz pinjina v slovenščino. Namesto ročnega zapisovanja prečrkovanega imena lahko sedaj uporabiš {{tlx|pk|Hangzhou}}, kar vrne {{pk|Hangzhou}}, {{tlxb|pk|Hangzhou|1}} pa kombinirano obliko {{pk|Hangzhou|1}}. Podrobnejša navodila in primere si lahko ogledaš na dokumentacijski strani predloge. Vabljen k uporabi in lep pozdrav, -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:06, 5. julij 2026 (CEST) == [[Semirečje]] == Živjo, v zvezi s tem člankom imam pomislek glede ustreznosti imena. Ime ''Semirečje'' je preneseno iz ruščine. Ali si kje v slovenskih virih zasledil, da se uporablja v taki, tj. nespremenjeni obliki? Kot sem preveril v interwikijih, večina slovanskih jezikov uporablja lastno podomačeno različico, npr. češko ''Sedmiříčí'', slovaško ''Sedemriečie'', poljsko ''Siedmiorzecze'', bolgarsko ''Седморечие''. Celo nemščina ima npr. ''Siebenstromland''. Osebno zato predlagam poslovenjeno različico ''Sedmerorečje'', rusko ime ''Semirečje'' pa se lahko preusmeri. Se strinjaš?--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:00, 15. avgust 2026 (CEST) :Se strinjam. Bom še danes uredl. Hvala. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:20, 16. avgust 2026 (CEST) == Ujgurski kanat == Ali bi bilo mogoče bolje [[kagan|kagane]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] kategorizirati posebej, recimo v podkategorijo [[:Kategorija:Ujgurski kaganat|kategorije Ujgurski kaganat]] - Kagani Ujgurskega kaganata, namesto da so nametani pod [[:Kategorija:Ujguri|kategorijo Ujguri]]? --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:16, 21. avgust 2026 (CEST) j5qoc2vx2xz03eurxt5suv72s3mj1k0 6740435 6740434 2026-08-21T14:17:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ups 6740435 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljena/pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: &#126;&#126;&#126;&#126;. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/-a]] oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: * za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. * v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[pod lipo]] ali pa se obrni kar name. |} {{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu! == Periodni sistem == Barve ozadja celic elementov: * alkalijske kovine: #ff6666 * aktinoidi: #ff99cc * lantanoidi: #ffbfff * nekovine: #a0ffa0 * polkovine: #cccc99 * prehodne kovine: #ffc0c0 * šibke kovine: #cccccc [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:40, 10. maj 2010 (CEST) == Slike k Millerjevim indeksom == Pri slikah [[:Slika:Millerjevi indeksi 01.png]] in [[:Slika:Millerjevi indeksi 02.png]] si napisal, da nista zaščiteni. Je mogoče ta podatek najti na omenjeni spletni strani ali si dobil avtorjevo dovoljenje za objavo? --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 12:39, 20. julij 2010 (CEST) * Slike so del gradiva iz predmeta GRADIVA I profesorja Franca Zupaniča z Mariborske univerze. V gradivu ni eksplicitno označeno, da je avtorsko zaščiteno. Če meniš, da je objava sporna, bom poiskal kakšni drugi primerni sliki in ustrezno prilagodil tekst.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:08, 20. julij 2010 (CEST) ::Načeloma je treba privzet, da je delo avtorsko zaščiteno, tudi če nikjer to ne piše. Ampak v konkretnem primeru gre za slike, sestavljene zgolj iz enostavnih geometrijskih oblik, ki jih ni možno zaščititi in so avtomatsko v javni lasti - glej [[:Commons:Template:PD-shape]]. Še najbolje bi jih bilo prerisat v SVG in naložit v Zbirko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:14, 20. julij 2010 (CEST) * Strinam se, da so vsa dela načeloma avtorsko zaščitena. Glede na to, da sta obe sliki in spremljajoči tekst opremljeni s citiranjem avtorja, objava po mojem ne bi smela biti sporna.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:29, 20. julij 2010 (CEST) : Sem prestavil v Zbirko. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 13:58, 20. julij 2010 (CEST) == PIČ == Prosil bi te, da glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glas. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:57, 1. september 2010 (CEST) == Infobox mineral == Vidim, da bi rad popravil [[:Predloga:Infobox mineral]]. Pripravljam posodobljeno predlogo (iz :en) v mojem peskovniku. Namesto <nowiki>{{Infobox mineral</nowiki> za poizkus uporabi v članku <nowiki>{{Uporabnik:Pinky/Peskovnik5</nowiki>. Nekaj parametrov je v predlogi dodanih in te so še neprevedene. Če mi pomagaš pri prevodih ... Popravi kar v mojem peskovniku. In ko boš zadovoljen kar sam prepiši [[:Predloga:Infobox mineral]]. Če pa imaš voljo prevesti še dokumentacijo predloge, pa še toliko bolje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:23, 9. september 2010 (CEST) * Res je. Infopolje sem poskusil spremeniti, vendar sem spremembo še pravočasno preklical. Pregledal sem tvoj osnutek infopolja, po katerem zaenkrat ne bi rad šaril, zato ti pošiljam svoje predloge za spremembe in prevode. ** Strunz classification → Strunzova klasifikacija (mineralov); članek še ni napisan, Strunzovo klasifikacijo pa bo treba verjetno posodobiti iz devetih v deset razredov ** Dana classification → Danova klasifikacija (mineralov) ** <nowiki> [[Hermann–Mauguin notation|Crystal symmetry]] → [[Hermann–Mauguinova notacija|Kristalna simetrija]]</nowiki> ** <nowiki>[[Unit cell]] → [[Kristalna struktura|Osnovna celica]]</nowiki> ** Tenacity → Žilavost ** <nowiki>[[Trdota]] → [[Mohsova lestvica|Trdota]]</nowiki> ** Polish lust → izraza ne znam ustrezno prevesti :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Grossular]] [[:en:Hessonite]] '' ** <nowiki>[[Birefringence]] → [[Dvolomnost]]</nowiki> ** <nowiki>[[Pleochroism]] → [[Pleohroizem]]</nowiki> ** <nowiki>[[2V angle]] → Kot med optičnima osema</nowiki> ** <nowiki>[[Dispersion (optics)|Dispersion]] → [[Disperzija (optika)|Disperzija]]</nowiki> ** <nowiki>Extinction → Ekstinkcija ali [[Ekstinkcija (optika)|Ekstinkcija]]</nowiki> ** Length fast/slow → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne poznam natančne vsebine :: ''V članku [[:en:Optical mineralogy]] omenja Length fast vs. length slow. Praktično uporabo pa nisem našla. Če ne najdeš ustreznega prevoda lahko ta parameter enostavno izključiva. Tudi tukaj [http://geology.uprm.edu/Classes/rwattsfolder/3055lectures/11biaxialminerals.ppt#4] '' ** <nowiki>Ultraviolet [[fluorescence]] → [[Svetloba|Ultravijolična]] [[fluorescenca]]</nowiki> ** <nowiki>[[Absorption spectroscopy|Absorption spectra]] → [[Absorpcijski spekter]]</nowiki> ** Common impurities → Običajne (ali še bolje Najpogostejše) nečistoče ** Alters to → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne vem, kaj bi lahko spadalo v to kategorijo :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Microcline]], [[:en:Triplite]] ali [[:en:Orthoclase]]'' ** Reference → Sklici ** Major varieties → Glavne vrste :Ko se bova uskladila, lahko spremembe vnesem tudi jaz.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:09, 9. september 2010 (CEST) : Nekaj idej je zgoraj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] 23:43, 9. september 2010 (CEST) :tu je prikaz stare in nove predloge z identičnimi podatki, kjer se lahko tudi igraš z njimi (kar se v peskovniku tudi sicer počne :) [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 08:38, 10. september 2010 (CEST) <br> * Odkril sem '''''Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms''''' http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/index.html, ki je po mojem mnenju zelo uporaben, ker vsebuje kratke razlage strokovnih izrazov. Novi predlogi: ** <nowiki>[[Polish lust]] (pravilno [[Polish luster]]) → [[Sijaj površine]] </nowiki>; podatek je bolj pomemben za kamnine kot za kristale ** <nowiki>[[2V angle]] → [[kot 2V]]</nowiki> ** Length fast/slow → Negativna/pozitivna elongacija ** Alters to → Pretvorbe; primer: mikroklin se običajno pretvori v sericit ali glino.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 12:54, 10. september 2010 (CEST) Popravljeno, izgled lahko sedaj vidiš na [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]]. * Ali bi lahko v [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5]] dokumentacijo dodal še nekaj tvojih prevodov in dopolnitev. Popravi kar tam, ker sem jaz svoje znanje izčrpala. Popraviš lahko vse nepravilnosti, ki sem jih povzročila s prevajanjem iz :en, ker NE poznam mineralogije. * Tam pri dokumentaciji bi bilo lepo vpisati pri vseh parametrih kratek opis parametra in primere, da bi uporabnik lahko prav izpolnil polje. * Kjer so zahtevane merske enote naj bo to poudarjeno, da se merska enota zahteva in katera je to. LP, --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:17, 12. september 2010 (CEST) * Angleško besedilo v infopolju "Rubin" sem prevedel v slovenski jezik. Dopolnil sem tudi opise pojmov in navodila za izpolnjevanje infopolja. Nekatere lastnosti, na primer "ekstinkcija", so opisane zelo površno, ker bi moral biti za podrobno razlago vsakega pojma napisan samostojen članek, ki pa je strokovno zelo zahteven.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:02, 13. september 2010 (CEST) ::Uspešno posodobljena predloga, sedaj pa na pivo .. :) --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 19:37, 13. september 2010 (CEST) * Vidim, da si zadovoljna. Jaz tudi. Na zdravje![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 20:46, 13. september 2010 (CEST) == PIČ == == PIČ == Prosil bi te, da si vzameš nekaj časa in glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glasm da se jih zaključi. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:00, 16. september 2010 (CEST) == Seznam mineralov == Zdravo, mislim da bi bil omenjeni seznam počasi zrel za predlog za IČ, tako da če se strinjaš, bi podal predlog. Sem sicer dopolnil uvod s sklici in jasneje podal pojasnila k seznamu, kaj več pa ne bi dodajal, ker bi PMM posegli preširoko izven seznama. Razen seveda, če opaziš zanimivi mineral... Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 14:06, 31. oktober 2010 (CET) :Preden predlagaš seznam za IČ, razmisli še o tem, da bi ga preimenovali v nekakšen Seznam mineralov na Slovenskem, temu primerno omejili število mineralov in ustrezno prilagodili uvod. Vse minerale, obstoječe in nove, bi vzporedno prenesli v nek nov Seznam mineralov, v katerem bi bila samo imena, urejena po abecedi.-[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:41, 31. oktober 2010 (CET) Čeprav sem bil na začetku zdvojen glede tvojega predloga, se po tehtnem premisleku pravzaprav strinjam. Stvar je v tem, da bo postal seznam stabilen, saj je meja pomembnosti mineralov včasih malce nejasna (recimo obstranski minerali v dekoraciji pri draguljarstvu) oz. z drugimi besedami, ne bo več dilem o tem, ali se naj nek mineral doda/odstrani. Navsezadnje je to slovenska WP, poleg tega pa sem se pri izdelavi osredotočal predvsem na slovenski vir, tako da če si za, bom začel s preureditvijo. Za celosten seznam mineralov pa bi predlagal tako obliko, kot jo imajo na en. WP in tudi ponekod drugje ([[:en:List of minerals (complete)|glej tukaj]]).--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 16:22, 31. oktober 2010 (CET) :S tvojim predlogom se v celoti strinjam. Slovenski del seznama se bo sčasoma stabiliziral, tisti drugi pa bo tako rekoč neomejen. Zdi se mi, da imajo podobna seznama v svoji WP Čehi ali Slovaki, s katerimi se po bogastvu mineralov ne moremo primerjati, vendar trenutno nimam časa, da bi jih poiskal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 16:38, 31. oktober 2010 (CET) Evo, sem preoblikoval seznam po dogovoru. Če imaš še kakšen predlog, pa kar na plano z njim.--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 18:33, 31. oktober 2010 (CET) :Sem že opazil! Zdaj, ko je prejšnji seznam preurejen (primenovan), odpri še tistega drugega - splošnega - in ga poveži s seznami v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:46, 31. oktober 2010 (CET) :To je to!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:03, 31. oktober 2010 (CET) :Um, [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Seznam mineralov v Sloveniji|predlog za IČ]] sem sicer že podal, če te zanima... :). --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 17:55, 20. november 2010 (CET) == PIČ == Prosil bi te, da si ogledaš [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predloge za IČ]] in podaš svoj glas. Nekaterim manjka samo še 1 glas za končanje postopka. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:54, 8. februar 2011 (CET) :Pregledal sem predloge za IČ. Vsi predlagani članki obravnavajo področja, ki jih ne poznam, zato zanje raje ne bi glasoval.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 08:17, 15. februar 2011 (CET) == Kategorija:Fosfatni minerali == Bi lahko uredil prevod v [[:Kategorija:Fosfatni minerali]]? Sem precenila svoje znanje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 16:18, 31. marec 2011 (CEST) :Bom poskusil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:17, 31. marec 2011 (CEST) == Catholic Encyclopedia == Predlagam, da daš pri navajanju ''Catholic Encyclopedia'' raje link do Wikivira, kjer je digitalizirana (skoraj) v celoti, kot na zunanjo spletno stran. Je bolj zanesljivo in bolj v duhu projekta. The Council of Florence je recimo [[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence|tukaj]], povezavo dobiš s kodo <code><nowiki>[[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence]]</nowiki></code>. Včasih se splača pobrskat po Wikiviru, pa ne samo za ''Catholic Encyclopedia'' - imajo tudi Britannico iz 1911 in več drugih (glej [[:s:en:Category:Encyclopedias|kategorijo enciklopedij]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. junij 2011 (CEST) ==konstantinopelski== SP ima svojilni pridevnik konstantinop'''e'''lski, za prebivalca pa Konstantinopelčan. Prosim, popravi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:46, 27. september 2011 (CEST) :* Popravljeno.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:17, 27. september 2011 (CEST) == Pregled kem. člankov == Nekaj časa nazaj si se ponudil za pomoč pri kemiji. Če imaš čas, bi te prosil za pregled člankov [[Wikipedija:WikiProjekt Nevarne snovi|projekta Nevarne snovi]]. Sam sem jih slogovno popravil (prišel sem do L, tako da jih je nekaj pripravljenih; jih popravim nekako 10 na teden), tako da bi zdaj rabili še strokovni pregled (nekatere imajo reakcije). HvN! LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:59, 26. november 2011 (CET) :Mogoče pogledaš še [[Pogovor:Kislost|tole]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 20:47, 26. november 2011 (CET) ==Roš ha-šona?== Doma imam leksikon ''Judovstvo'' (v izvirniku ''Dictionary of Jewish Lore and Legend'') Alana Untermana v prevodu Bogdana Gradišnika (zbirka Mali leksikon, Mladinska knjiga, 2001). Tam je praznik zapisan kot '''roš ha-šona'''. Ali imaš kakšen pisen vir, da se prazniku v slovenščini reče [[roš hašana]]? Mimogrede, v članku bom/sem popravil zapis praznikov, ker se v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (torej judovsko novo leto namesto judovsko Novo leto ipd.). Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em"><font face="Century Gothic"><big>&nbsp;'''ℳ'''</big><font color="yellow">₪Zaplotnik</font>&nbsp;</font></span>]] 12:28, 27. november 2011 (CET) :* V vseh jezikovnih različicah članka, ki sem jih pregledal, se praznik imenuje '''roš hašana'''. V sefardski ([[en:Ladin language|ladino]]) različici, ki je verjetno merodajna, se imenuje [[Lad:Rosh Ashana|Rosh Ashana]] (iz hebrejskega: ראש השנה, rosh ha-shānā)… :* V članku [http://www.radiovaticana.net/slv/articolo.asp?c=524761 Papež voščil za 5772. judovsko novo leto], Radio Vatikan, 29. septembra 2011, se praznik imenuje '''roš hašana'''.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:28, 27. november 2011 (CET) ==Infopolje Verski objekt== * Prosim te, da prevedeš '''{{tl|Infobox religious building}}''', ali pa me naučiš, kako to gre. Slednje bi mi bilo še bolj všeč. Infopolje bi rad vključil v članek [[Modra mošeja]].[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:05, 5. december 2011 (CET) # Klikni na rdečo povezavo, da ustvariš novo predlogo # Iz :en prenesi celotno vsebino predloge in jo shrani # Preimenuj predlogo v nekaj slovenskega, npr. v Predloga:Infopolje Verska zgradba ali objekt # Iz :en prenesi tudi stran dokumentacije '''[[en:Template:Infobox religious building/doc]]''' v našo ../dok stran (rdeča povezava) # V dok podstrani popravi interwikije in kategorizacijo (zaenkrat poglej kategorije v {{tl|Infopolje cerkev}}). # Ne pozabi dodati še naš interwiki v :en predlogo. # Na isti način boš moral še ustvariti podpredlogi {{tl|Designation}} s še eno podpredlogo {{tl|Designation/colour}}, {{tl|Designation/text}} ter {{tl|Infobox religious building/color}} in mogoče še kakšna. # Sedaj bo prevajanje lažje ... mogoče bi lahko zbrisal iz predloge tiste parametre, ki so omenjeni v dokumentaciji pod poglavjem ''clergy'' in ''laity'', ker pri nas tega ne bo noben vzdrževal. # Zaenkrat toliko ... če se ti zatakne pa ... ti bom gledala pod prste. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:01, 6. december 2011 (CET) Še glede avtomatskega določanja barv: predloga {{tl|Designation/colour}} naj bi uporabljala iste barve in izraze kot predloga (kjer se pač ujemata) {{tl|Infopolje Cerkev/denomination}}. Mi je pa pri različnih izrazih za krščanske cerkve pomagal [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:08, 6. december 2011 (CET) == SloWiki10 == [[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]] Živjo, v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci. Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 17. februar 2012 (CET) ==Kategoriziranje== Vidim, da kategoriziraš Ilire :) Pripomnil bi, da je pri kategorijah potrebno paziti, da so čim bolj pregledne. Recimo neko ilirsko pleme lahko kategoriziramo samo kot Ilire. Iliri so nadkategorija in se sami kategorizirajo v Staroveška ljudstva in v Jugozahodno Evropo. V nasprotnem se stvari preveč podvajajo in kategorije izgubijo smisel. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 20:45, 9. april 2012 (CEST) == Alkaloid == Octopus, lepo pozdravljen.</br> Že nekaj časa popravljam članek [[Kokain]], ki je preveden po angleški WP. Muči me sledeče: po mojem razumevanju je alkaloid koke kokain. Torej je produkt ''kokan'' oz. ''alkaloid kokain'' (kar se mi zdi nepotrebno kopičenje izrazov). Napačen termin je ''alkaloid kokaina''? Prosim za razlago. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 10:36, 21. maj 2012 (CEST) ==Iliri== Danes sem pri Ilirih dodal šrbine o Oserijatih, Deremistih in Devrih. Glede na to, da imaš pobudo pri urejanju prispevkov s področja Ilirov, in ker bo še bolj obskurna plemena praktično nemogoče opisati kot samostojna gesla, predlagam, da se vsa še nepobarvana gesla iz predloge preko preusmeritev združi pod eno samo geslo (npr. z naslovom ''Manj znana ilirska plemena'' ali kaj podobnega. Verjetno so ta obskurna plemena tudi razlog, zakaj na angleški vse skupaj obravnavajo pod enim samim geslom. Lp, --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 19:56, 30. maj 2012 (CEST) :Se strinjam.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:00, 4. junij 2012 (CEST) Občudujem tvoje delo na področju antične zgodovine. Res krasna gesla. Fino bi pa bilo, če narediš še preusmeritve z vseh imen ilirskih plemen, ki nimajo svojega gesla, na seznam, kjer so vsaj na kratko opisana. To bo zelo koristno za vse, ki iščejo, še bolj pa za tiste, ki dodajajo/mo np v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:34, 27. junij 2012 (CEST) == Prvo bolgarsko cesarstvo == Pozdravljen. Naletel sem na [[Prvo bolgarsko cesarstvo|ta]] članek, ki se mi zdi silno zanimiv in ki mi je razjasnil nekatere dvome, ki sem jih imel v zvezi z nastankom Bolgarije. Po mojem mnenju bi se članek lahko predlagal za "izbranega", morda po nekaterih popravkih - če potrebuješ pomoč, sem na razpolago. Hotel sem samo vprašati, zakaj je stalno govora o bolgarskem "cesarstvu" in ne "carstvu". Kolikor meni znano, beseda ''cesar'' in ''cesarstvo'' nima povezave z besedo ''car'' in ''carstvo'', saj nima iste etimologije. Se mar motim? Bolgari so imeli kane, kagane in nato carje, pa se mi ne zdi prav, da jih imenujemo cesarje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:20, 26. junij 2012 (CEST) == Zgodovinar ;) == Po nekj letnem predahu od urejanja wikipedije sem se ponovno vrnil s pisanjam [[Zgodovina Portugalske|tegale članka]]. Ker vidim, da veliko pišeš o zgodovini, bi te prosil, če lahko malce preletiš napisano (mučijo me predvsem imena, saj prevajam iz angleščine... bo treba vzeti kako knjigo v roke). LP, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] ([[Uporabniški pogovor:Fran|pogovor]]) 20:14, 10. julij 2012 (CEST) == Nervi(jci) == Živjo, v zvezi z imenom tega ljudstva imam pomislek, če ni morda bolj ustrezno reči ''Nervijci''. Njihovo latinsko poimenovanje je namreč ''Nervii'' (''Nerviorum'', ednina ''Nervius'') in tudi drugi jeziki ohranjajo ''i'': nem. ''Nervier'', fr. ''Nerviens'', šp. ''Nervios'', mdr. tudi slovanski jeziki, npr. shr. ''Nervijci'' [http://sh.wikipedia.org/wiki/Nervijci]. Če je množinska oblika ''Nervi'', bi bila po tej analogiji ednina ''Nerv'', kar mi nekako ne gre skupaj, poleg tega je to po naključju enaka beseda kot latinska tujka za živec. Bi se strinjal s prestavitvijo na naslov ''Nervijci''? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 16:48, 23. julij 2012 (CEST) :Se strinjam in bom popravil. Pri imenih, sem dostikrat v zadregi, kako naj jih napišem, zato sta vsak nasvet in pomoč dobrodošla. Hvala! -- [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:13, 26. julij 2012 (CEST) ==Rimska zgodovina== Mislim da bi bilo prav, da med literaturo v gesla o relevantnem obdobju rimske zgodovine vključiš tudi [[Rajko Bratož|Bratožovo]] ''Rimsko zgodovino'', ki je edino slovensko delo na to temo in zato za slovenskega bralca posebno uporabno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:30, 27. julij 2012 (CEST) ==Civitas== Ustavil sem se pri članku [[Galci]] in nekaj malega dodal. Sedaj bi rad popravil, kar piše o socialni ureditvi tega naroda, ker je napačno, napačno tudi v en wiki, odkoder je prevedeno. To me je pripeljalo do potrebe po [[Civitas (razločitev)|tej]] razločitveni strani in nato do članka [[Civitas]]. To je zelo zanimiv in jasno napisan članek, a mislim, da so napake v prevodih iz latinščine. Da ne prideva do urejevalske vojne, morda ti prej izpišem odlomke, ki bi jih popravil, da lahko preveriš po svojih zapiskih, saj ni veliko. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:42, 24. september 2012 (CEST) :Latinska besedila sem prevedel kakor sem pač znal, zato ti jih z veseljem in brez predhodnega dogovarjanja prepuščam v bolj strokovno prevajanje. Če bom potreboval še kakšen prevod, se bom obrnil kar nate. Za začetek te prosim za prevod citata: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam" - "Razen tega zahtevam, da se mora Kartagina uničiti". Je prevod pravilen? Hvala![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:20, 24. september 2012 (CEST) :: Pravilno. Dobesedno je "...da mora biti Kartagina uničena" - pa ne zveni preveč slovensko, tvoje je boljše. Hvala za zaupanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:30, 24. september 2012 (CEST) :Bom popravil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:38, 24. september 2012 (CEST) ==Stari Rim== Se mi je zataknilo in ne znam naprej, pa te prosim za mnenje. Davi sem preuredil članek [[Antični Rim]], ker je po mojem mnenju to le poimenovanje '''mesta''' Rim v dobi antike, to je do srednjega veka. Sedaj brskam po sorodnih člankih in vidim, da se v slo wiki splošno uporablja "Antični Rim" kot oznaka rimske '''države''' v istem časovnem presledku. Meni se zdi, da je tako poimenovanje preohlapno, saj obsega poldrugo tisočletje zgodovine – da ne govorimo o teritorialnih razsežnostih. Vendar se mi porajata dve vprašanji. (1) Poznamo kak drugi naziv za to obdobje (od nastanka Rima do konca starega veka), če ne antični Rim? Recimo neko skupno ime za kraljevino, republiko in cesarstvo, vsaka od katerih bi se potem naprej delila na manjša obdobja. (2) Naj predvidim popravljanje vseh člankov, ki o tem govorijo? Na primer tako, da namesto "Antični Rim" vpišem "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" (seveda bi najprej predelal oba ta članka). Upam, da sem dovolj jasno povedal, in te prosim za mnenje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:50, 29. september 2012 (CEST) :Opravičujem se ti za zamudo, ker sem bil na potovanju, s katerega sem se vrnil šele včeraj zvečer. :Pregledal sem nekaj člankov o Rimu, antičnem Rimu, Rimski republiki in cesarstvu. :"Antični Rim" je v slovenskem članku definiran kot '''mesto''' od legendarne ustanovitve leta 753 pr. n. št. do začetka srednjega veka leta 476 n. št.. "Antični Rim" v angleškem članku ni definiran kot '''mesto''', ampak kot '''civilizacija''' z zgodovinskimi obdobji od legendarne ustanovitve, kraljestva, republike, cesarstva in propada. Angleška definicije po mojem mnenju zadevo izredno poenostavi, ker omenjena obdobja postanejo odstavki v zgodovini "Antičnega Rima". :Vsebino obstoječega članka "Antični Rim" bi zato ob primerni predelavi prenesel v članek "Rim" v odstavek "Zgodovina", ki je zelo skromen in potreben razširitve, pri pisanju "novega" članka "Antični Rim" pa bi se zgledoval po strukturi angleškega članka. :Naslovov "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" seveda ne moreš uporabiti za "Antični Rim" ali kaj drugega. Članek "Rimska republika" sem nameraval v bližnji prihodnosti sam razširiti in dodelati. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Samo na kratko, ker imam probleme z računalnikom. "Rimsko republiko" imam skoraj izgotovljeno, prosim počakaj malo s svojim prispevkom. O ostalem se še pogovoriva. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:31, 4. oktober 2012 (CEST) :V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Naj čim bolj sintetično odgovorim. - 1 – Ne bom se zgledoval po angleških člankih, ker (a) ne vidim potrebe po posnemanju in (b) staroevropsko kulturo Amerikanci razumejo kot ''kuriozum'' (kot bi lahko bila recimo marsovska kultura), za nas pa je del naše preteklosti, smo jo doživeli, zato jo bolje razumemo. In smo tudi dovolj odrasli, da lahko mislimo s svojo glavo. - 2 – Članek o Rimu praktično še ne obstaja, vendar mislim, da je o tem mestu možno toliko povedati, da bi bilo bolje o starem Rimu imeti drugi članek, saj bi tudi o tem lahko napisali še veliko. Zato bi osebno bil za en članek o današnjem Rimu s sklici na članek o starem Rimu, na članek o srednjevekem Rimu, na članek o papeškem Rimu itd itd. Zato sem sedaj obstoječi članek "Antični Rim" kar pustil, samo drugi odstavek sem popravil. - 3 – Ta popravek se sklicuje na nov članek "Starorimska civilizacija", ki sem ga že izdelal in ki praktično samo pove, da je to pravilno poimenovanje za dobo kraljevina+republika+cesarstvo. Skratka, meni se zdi, da je poimenovanje "Starorimska civilizacija" bolj primerno kot "Antični Rim" za to zgodovinsko obdobje. Če si za to, bi ta kratek članek tudi vnesel v wiki, samo bi mu moral dodati vse iw, ki so zdaj v članku "Antični Rim". - 4 – Ostanejo seveda samostojni članki za kraljevino, republiko in cesarstvo. Članek Rimsko Kraljestvo je dober, le malo ga je treba popraviti. (Sem le v dvomu, če "kraljestvo" ali "kraljevina".) Rimsko republiko sem pravkar predelal in jo bom jutri dal v wiki. Članek Rimski imperij potrebuje zgodovinski pregled cesarjev, sicer je zanimiv. Ostanejo tudi npr članki Rimski senat, Rimsko pravo, Rimska arhitektura in razni drugi, samo malo urediti je treba vse skupaj, predvsem kategorizacijo. - 5 – Povsod sem uporabil besedo "cesarstvo" namesto sedanjega "imperij", ker mi tujke niso všeč, posebno če imamo svojo besedo. Zavedam se, da sem se zapletel v dolgo delo, pa ne bi rad še tebe vpletal. Za enkrat mi prosim samo povej, kaj misliš o zgornjih točkah. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:57, 6. oktober 2012 (CEST) :* Ko sem omenil zgledovanje po angleškem članku, sem mislil predvsem na organizacijo članka in manj na njegovo vsebino. Dobra organizacija zelo poenostavlja popravljanje, širjene in preusmerjanje na glavne članke. :* Članek "Rim" lahko zaenkrat ostane tak kot je; v odstavek "Antični Rim" vstavi preusmeritev na glavni članek "Antični Rim". Enako lahko ob primerni strukturi članka narediš tudi za druga zgodovinska obdobja. :* Članek "Starorimska civilizacija" mora po mojem mnenju zajeti celo zgodovino in ne samo obdobje kraljestva+republike+cesarstva. :* Naziv "kraljestvo" mi je ljubši od "kraljevine" in "cesarstvo" od "imperija". :* Jutri bom pogledal novo verzijo "Rimske republike", potem pa se slišiva.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:31, 6. oktober 2012 (CEST) Malo pozno sem se zavedel, da imaš v planu starorimsko zgodovino. Opravičujem se za neokorne posege v tvoje prispevke, ni bil moj namen, da bi prekrival tvoje delo. Odslej bom to obdobje zgodovine prepustil tebi. Upam, da ostaneva brez zamere. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 9. november 2012 (CET) :Zakaj bi ti zameril? Ti kar piši tudi o rimski zgodovini, saj se držim načela "ne piši, če nočeš, da bo kdo za teboj popravljal". [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:42, 9. november 2012 (CET) == [[Fraat III.]] == Octopus, pozdravljen. Ob pregledovanju pogovornih strani sem na pogovorni strani o Fraatu III. našla spodnje besedilo in mislim, da je namenjeno tebi: ''Predlagam, da pogledaš še prispevek "PARTI" in zadeve uskladiš. Meni ni jasno ali sta ta dva članka usklajena. Tudi kategorije.--Ljuba brank (pogovor) 17:52, 11. december 2012 (CET)'' :Bom še Ljubi napisala obvestilo, da se dobita pri tebi. ;)--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 12:50, 5. januar 2013 (CET) Članka sta usklajena. Kategorijo Partsko cesarstvo sem prekvalificiral v Zgodovino Irana (dokler se o [[Parti]]h ne nabere dovolj člankov). V članku [[Seznam perzijskih kraljev]] niso bile usklajene letnice vladanja Fraata III., Oroda II. in Mitridata III.. Letnice sem uskladil in pri tem opazil, da so napačne tudi nekatere druge. Usklajevanje ni enostavno, zato je bolje, da za nekaj časa ostane kar tako. Lep vikend! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:05, 5. januar 2013 (CET) == Beneška republika== Pozdravljen. Hotel sem malo predelati članek o Beneški republiki, a sem v dvomu za eno od letnic nastanka. Dobro poznam vse letnice in dogodke od eksarhata do republike, vendar me moti ta podatek, ki je sedaj v članku: "... Venetia, ki jo je končno (814) priznal tudi bizantinski cesar..." Po tvojih evidencah, je res Bizanc priznal Venetio leta 814? Sicer nimam točnih podatkov, a se mi ne zdi, da se je cesar Leon formalno odpovedal Jadranskim posestvom. Ti je znano, kdaj se je to zgodilo? To bi bil namreč "uradni" datum nastanka. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:05, 24. januar 2013 (CET) :V literaturi sem našel naslednje zanesljive podatke iz tistega obdobja: :* do leta 726 je beneške dože imenoval Bizanc, potem pa so jih izbirale vplivne beneške družine s potrditvijo Bizanca, :* leta 805 so prišle Benetke pod frankovsko oblast, po podpisu Aachenskega miru leta 812 pa so jih Franki vrnili Bizantincem. :in nič več. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:49, 25. januar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:15, 9. februar 2013 (CET) :Pozdravljen! Seveda si želim, da bi nas bilo več, zato sem pripravljen prispevati tudi kaj več kot samo 15 ur. Z veseljem se bom pridružil, ker sem prepričan, da nam bo uspelo.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) == Wikipedija gre med ljudi - srečanje == Vsem, ki ste se javili kot možni prostovoljci, se zahvaljujem za vašo pripravljenost. Kot najavljeno, želim, da se srečamo tudi osebno. Predlagani termin je torek, 12. marec 2013, ob 18. uri, v lokalu caffe Metropola, oz. Kiberpipa (skozi cafe v klet; lokacija: {{coord|46.056049|N|14.504228|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} ), ki nam omogoča vse tehnične možnosti za izvedbo srečanja. Na srečanju bomo: * ponovno poenotili poglede, za kaj sploh gre pri projektu "Wikipedija gre med ljudi" * pogledali, kaj bi moral narediti vsak posameznik in s čim lahko pomagam jaz * pogledali, kakšen je okvirni program predstavitve in nato šolanja * preizkusili vaše predavateljske sposobnosti * razložili, kako predložiti obračun stroškov (potni stroški, ostali materialni stroški) * mogoče vsi skupaj šli na kakšno okrepčilo ;) Upam, da vam termin ustreza, sporočite če vam, ali pa če vam ne - če vas bo takih več, bomo poiskali nadomestni termin (mogoče predlagate takega, ki vam ustreza). Na svidenje! --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:52, 4. marec 2013 (CET) == [[Ibn al-Faqih]] == Pozdravljen. Pri čiščenju člankov sem naletela na zagato. V tem članku si kot jezik zastavil arabščino, nekdo je vmes [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=2452406&oldid=2174659 popravil v perzijščino], jaz sem popravila z [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=4069056&oldid=2174659 jezikovno predlogo]. Ker ne vem, koliko so bili vmesni uredniki dobronamerni, koliko pa lokalpatrioti in ker se na to preslabo spoznam, te prosim, če preveriš ta članek. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:21, 28. junij 2013 (CEST) * Primerjal sem zapisa imena Ibn al-Faqih v arabskem in perzijskem (farsi) jeziku. V slovenskem članku je njegovo ime resnično zapisano v perzijskem jeziku, zato sem dodal še arabskega. Ker je Iran v tistem času spadal k arabskemu [[Abasidi|Abasidski kalifatu]], je težko reči, kateri zapis je bolj pravilen. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:43, 29. junij 2013 (CEST) :{{hvala}}--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 11:35, 30. junij 2013 (CEST) :: Vendar Ibn al-Faqih v slovenščini gotovo ni pravilno. Po SP je treba (arabska) imena načeloma sloveniti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:50, 29. julij 2013 (CEST) == Re: Locutiones et proverbia == Hej, glede na to, da si že napisal članek o asu, sem prevedel pregovore (v primeru da si slučajno spregledal odgovor), če so seveda za kako rabo ... --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 00:08, 29. julij 2013 (CEST) == Petoviona == Drobna pripomba: Poetovio klasični filologi in antični zgodovinarji že nekaj časa slovenijo v Petoviona. V obeh primerih pa je ženskega spola. Gl. Aubelj, Antična imena po Slovensko. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:21, 15. oktober 2013 (CEST) : Hvala za pripombo! - [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 15. oktober 2013 (CEST) Po novejših ugotovitvah Emona ni sodila v Panonijo, ampak Italijo. Gl. http://av.zrc-sazu.si/En/53/SaselKos53.html. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:52, 27. oktober 2013 (CET) : Drži! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:59, 27. oktober 2013 (CET) Čestitam za Emono, res impresivno. Bi bilo pa splošnokoristno, če krajši povzetek vključiš še v geslo o [[Ljubljana|Ljubljani]], kakšen odlomek pa morda tudi v geslo o [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:41, 18. november 2013 (CET) ==Slika:Pisidia si.gif== Pozdravljen, pri sliki [[:Slika:Pisidia si.gif]] moraš navesti vir, od koder je vzeta. Licenca tudi ni prava, saj ne gre za lastno delo, temveč za delo uporabnika Lectiodifficilior. Prosim za popravek. Hvala in lp, --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:06, 28. oktober 2013 (CET) :Hvala za popravek; še vedno pa manjka vir. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:37, 29. oktober 2013 (CET) {{Odgovor|Yerpo|Emona|ts = 19:16, 1. november 2013 (CET)}} ==Al-Hakam II.: prečrkovanje arabskih imen== Pozdravljen, predlagam, da se, če ni na razpolago drugačno mnenje arabistov, držimo navodil za prečrkovanje v Slovenskem pravopisu. Tako bo pravilno ''Al Hakam'' (gl. [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf str. 188]). --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:16, 4. december 2013 (CET) : V redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:28, 4. december 2013 (CET) == Abasidi in njihova drzava == Ko se ravno ukvarjas z muslimani, bi se ti ljubilo napisat vsaj skrbino o [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] ([[:en:Abbasid Caliphate|Abbasid Caliphate]]) s seznama 1000 nujnih za enciklopedijo (edini trenutno manjkajoci clanek v :slwiki)? Imamo clanek [[Abasidi]], ki pa je prejsnji mesec padel iz seznama. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:25, 8. januar 2014 (CET) * Bom.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:05, 9. januar 2014 (CET) ::Super, za začetek bo, hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 9. januar 2014 (CET) Ko sva ravno na Bližnjem vhodu! Rad bi poenotil nazive Umajadi/Omajdi in Umajadski/Omajadski kalifat in še vedno ne vem, kateri je primernejši. Mi lahko pomagaš?[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:46, 9. januar 2014 (CET) :Na žalost nisem pravi naslov za taka vprašanja; poskusi z našimi jezikoslovci ([[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ali [[Uporabnik:IP 213|IP 213]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:51, 10. januar 2014 (CET) V ušesu imam Omajade, bi pa moral preveriti v literaturi.. Sicer pa sem v geslu Teodorik Veliki opazil dve drobni težavi: v uvodnem odstavku se Italija povezuje na današnjo republiko, v infopolju pa Norik na razločitveno stran. Ker urejaš, nisem popravil. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2014 (CET) : Hvala za opozorilo! Mislim, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:20, 27. januar 2014 (CET) Tudi jaz. Sicer pa sem v [[Norik (rimska provinca)‎‎]] dodal še infopolje in te prosim, če ga pogledaš, ker si ti naredil večino drugih "provincialnih". --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:33, 27. januar 2014 (CET) :Pinky se je lotila dela: gl. [[Uporabniški pogovor:IP 213#Infopolje Zgodovinska pokrajina]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:35, 6. februar 2014 (CET) ==Gibbon== Gibbona bi jaz uporabljal zelo previdno, ker gre za zelo zastarelo in tendenčno delo. O rimski antiki je veliko novejšega in boljšega. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:34, 21. maj 2014 (CEST) : Hvala za opozorilo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:31, 22. maj 2014 (CEST) ==Centuria== Pozdravljen. Izvor besede dejansko ni povsem jasen. Predvsem nikjer nisem našel podatka, da pomeni "pleme ali druženje"; vir, ki ga navajaš, se mi ne zdi pomensko izčrpen oziroma časovno zanesljiv. Kolikor meni znano (vendar ne bi mogel navesti kakega vira), je bila centurija prvotno skupščina volilcev (comitia centuriata), in to volilcev iz vrst najnižjih slojev prebivalstva, saj je beseda "cento" pomenila "kup cunj", zato "centuria" pomeni nekako "skupščina razcapancev". Pozneje je beseda centuria prešla tudi na vojaško področje, kjer se je povsem udomačila, tudi zato, ker se je začela pojmovati kot "skupina stotih mož" zaradi podobnosti z besedo "centum" = sto. Šele veliko pozneje je beseda iz vojaškega pojmovanja spet prešla v vsakdanjo rabo s pomenom "druščina", v smislu ''skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava'' (glej SSKJ), nikoli pa ne s pomenom "pleme". --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:18, 2. junij 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo in razlago. Definicijo sem spremenil in uskladil s trenutno razpoložljivimi podatki.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:48, 3. junij 2014 (CEST) ==Briškovska jama== Čeprav živim precej blizu te jame, še nikoli nisem slišal drugega poimenovanja kot ''Briška jama'' ali ''jama pri Briščikih''. Če si prevzel sedanje poimenovanje po drugih wikijih, prosim popravi, kot sem osebno popravil na italijanski in nemški wiki. Če pa izhaja poimenovanje iz kakega drugega vira, lepo prosim, da mi ga navedeš, da ne bom ustvarjal nereda. Meni se sicer zdi, da je pravilno tisto ime, ki ga uporabljajo domačini, a to pravilo na žalost ni vedno upoštevano. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:13, 18. avgust 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo! Bom takoj popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:35, 18. avgust 2014 (CEST) * Dilema z imeno je odprta še danes. Berem, da se domačini borijo za vrnitev imena ''Briškovska jama''. Imamo tudi (strokovni?) članek v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]]: https://www.primorski.eu/ne-prezrite/uporaba-pridevnika-briskovski-oz-briski-JF412931 --[[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] ([[Uporabniški pogovor:S58MJ|pogovor]]) 09:27, 28. maj 2020 (CEST) ==Uporabniški pogovor== Pozdravljeni Octopus, na mojem uporabniškem pogovoru imam vprašanje za vas. [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] ([[Uporabniški pogovor:Tadejadermastja|pogovor]]) 14:17, 8. oktober 2014 (CEST) Hvala za kakršenkoli odgovor, Tadeja. == [[:en:Do not buy Russian goods!]] == Hello! Could you translate an article about boycott of Russian goods in Ukraine for the Slovene Wikipedia? Thanks for the help.--[[Uporabnik:Trydence|Trydence]] ([[Uporabniški pogovor:Trydence|pogovor]]) 21:33, 2. december 2014 (CET) == Global account == Hi Octopus! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Octopus|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:11, 17. januar 2015 (CET) == [[WP:SLOG]] == Ali lahko še malo bolj izpiliva slog etimologij? Če pogledaš dosedanji slog v razdelku [[WP:SLOG#Etimologije|Klasična grščina]], se rabi naslednji zapis: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}}: Kuklou mētresis) ... Ti rabiš: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]) ... Angleška wp npr. piše dvopičje in nato vejico: : '''''Measurement of a Circle''''' (Greek: {{lang|grc|Κύκλου μέτρησις}}, ''Kuklou metrēsis'') ... Sam predlagam dogovor, preden se morebiti popravlja za nazaj. Ob tem se mi poraja še vprašanje ali izvirno μέτρησις pomeni [[merjenje]] ali [[meritev]], kar je sicer pomensko enako? Poenotil sem sedaj, ko je članek napisan, na ''Merjenje ~''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:46, 21. januar 2016 (CET) * Hvala za opozorilo! Že nekaj let uporabljam obliko zapisa :... ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]), : ker me nihče ni opozoril na obliko v Slogovnem priročniku. Od sedaj bom uporabljal predlagano obliko zapisa. * Odločitev, ali je za izraz ''μέτρησις'' ustrezen prevod ''merjenje'' ali ''meritev'', prepuščam nekomu, ki se na zadevo bolje spozna od mene. Bilo bi pa dobro čimprej vedeti, ker se izraz trenutno pojavlja na zelo malo mestih, ki se jih da hitro uskladiti. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:02, 23. januar 2016 (CET) ==Potrebujem nasvet== Pozdravljen. Ker si napisal veliko lepih člankov o Bizantincih, mi morda lahko pomagaš. Zanima me namreč, kako bi po naše imenovali dinastijo Angelov iz 11. stoletja. Ker trenutno pišem nekaj vrstic o Henriku VI. Hohenstaufen, sem hotel omeniti Ireno, pa ne razumem, če je prav ''Angelina'' ali ''Angela'' ali ''Angelo'' ali ''Angelovna'' ali ''Ange'' ali ''Anđelina'' ali kako drugače – vsaka wikipedija pove po svoje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:25, 12. februar 2016 (CET) * Ime dinastije Angel že dolgo časa muči tudi mene. V [[Seznam bizantinskih cesarjev|Seznamu bizantinskih cesarjev]] je zapisano kot ''Dinastija Angel'', tako kot ''Dinastija Komnen''. Če se ne bi obremenjeval z angeli, bi jo poimenoval ''Angelska dinastija'', kot na primer ''Komnenska dinastija'', tako pa čakam, da to neredi kakšen zgodovinar ali nekdo, ki se na to spozna bolje od mene. : Ženska imena sem dosledno pisal po zgledu ''Ana Komnena'', ker se njeno ime piše tako tudi drugje. Na tak zapis do sedaj ni bilo nobenih pripomb. Irenino ime bi zato zapisal kot ''Irena Angelina''.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:44, 12. februar 2016 (CET) :: Če Komnen postane Komnena, mar ne bi Angel postal Angela? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:35, 13. februar 2016 (CET) * V članku [[Izak II. Angel]] sta imeni njegovih hčera zapisani kot ''Eufrozina Angelina'' in ''Irena Angelina''. Slednje je prečrkovano iz grškega ''Ειρήνη Αγγελίνα''. Obstaja knjiga ''Slovenjenje grških osebnih imen'', ki je, žal, nimajo v nobeni ljubljanski knjižnici. Za slovenjenje imen ''Ειρήνη Αγγελίνα'' in ''Οίκος Αγγέλων'' (dinastija Angel) sem poslal poizvedovanje v SAZU in čakam na odgovor.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 13. februar 2016 (CET) :: Hvala za pozornost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:29, 13. februar 2016 (CET) * Po več dopisih z jezikoslovcem g. [[Marko Snoj|Markom Snojem]] s [[SAZU]] sem dobil naslednje odgovore. : Pravila za slovenjenje grških imen so na spletnem naslovu [http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf], točka 1107 in 1108 na strani 242-244 (v izvirniku 174-176). Pravila niso tako enostavna, kot izgledajo na prvi pogled, ker se mora vedeti, ali gre za starogrško, novogrško ali bizantinsko grščino in ali ima ime že utečen slovenski prevod. :Po teh pravilih se v imenu Ειρήνη Αγγελίνα ::εi prečrkuje v i, ::γγ pa v ng. :Njeno ime se zato glasi Iréne (Irena) Angelína. :Slovenjenje imena dinastije Οίκος Αγγέλων, ki dobesedno pomeni »hiša angelov«, je bolj zapleteno. Iz imena Ισαάκιος Β’ Άγγελος (Isákios II. Angelos) je razvidno, da je Angelos priimek, ki se posloveni z Angel. To pomeni, da se dinastija imenuje Angeli, tako kot Karađorđevići, Izak II. pa Angel kot Petar I. Karađorđević. Dinastija bi se lahko imenovala tudi Angelska (če bi bila Vražja verjetno ne bi bilo nobene dileme). :Zapisano velja, če niso zgodovinarji v preteklosti že izbrali kako manj običajno rešitev. : Če imaš še kakšno vprašanje, mi povej, ker je g. Snoj izjemno dostopen in takoj ogovori na vsa vprašaja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:02, 17. februar 2016 (CET) ::: Res nisem pričakoval tako izčrpnega odgovora, ne morem se ti dovolj zahvaliti! Moje zanimanje je bilo v resnici gola radovednost, ker se nisem nikoli dovolj resno bavil z bizantinsko in grško kulturo. Je pa tudi res, da tega nisem storil predvsem zaradi ne-poznanja pisave in prečrkovanja. Zato mi je zelo dobrodošel link na FRAN, ki govori o tem. Še enkrat hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:36, 19. februar 2016 (CET) Na wiki commons je kopica fotografij, nisem pa identificirala kategorije. Ali morda ne obstaja in jo je treba narediti? Tudi sama imam o Jemnu precej gradiva, saj sem bila pred časom tam in bi lahko prispevala. kategorije sama še nisem naredila, zato rabim pomoč.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:47, 22. februar 2016 (CET) * Kategorizacija je opisana v članku [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Kategorizacija Wikipedija:Kategorizacija] : Kategorizacijo fotografij lahko narediš tudi potem, ko je slika že naložena (in morda nekategorizirana): odpreš sliko, klikneš »Več podrobnosti«, nato »Edit« (ali Uredi), da prideš v urejevalnik, na koncu pripišeš <nowiki>[[Kategorija:xyz]]</nowiki> in s »Save page« shraniš spremembo. Sporoči mi, kako ti je uspelo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:21, 22. februar 2016 (CET) Hvala, sem razumela, poskušala na eni sliki iz Taiza in posledično ugotovila, da kategorija obstaja po imenom Ta'izz. Bom pregledala še ostale kraje v Jemnu in uredila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) Danes sem poskušala nalagat slike v commons, pa je nekaj narobe z njim ali z mano. Ko se vključim, je povsem mrtva. Nič ne deluje? --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) * Pojdi v [https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimedia Commons] in nato Upload file. Pred tem preveri svojo registracijo. Veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:04, 23. februar 2016 (CET) == Nikolaj Noskov == Pozdravljeni, dragi Octopus! Ne vem, jezik, ampak samo vedeti nekaj pesmi iz Evrovizije in rezervirajte za vas: lahko naredite na vaši slovenskega jezika članek o ruski glasbenik Nikolai Noskov? če bi ta članek, bom zelo hvaležen! Hlava! --[[Posebno:Prispevki/217.66.158.133|217.66.158.133]] 23:00, 12. avgust 2016 (CEST) :Rock je področje, na katerega se resnično prav nič ne spoznam, zato poskusi dobiti koga drugega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:46, 12. avgust 2016 (CEST) == Nesebar == Živjo, pri temle mestu imam pomislek glede zapisa in sklanjanja njegovega imena. Črka ъ v izvirni bolgarski obliki Несебър označuje polglasnik, ta pa se tradicionalno in tudi glede na priporočila slovenskega pravopisa transkribira s črko ă (ali pa tudi brez nje, tako kot pri [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]]). Sklanjati pa bi ga bilo treba Nesebăr/Nesebra/Nesebru itn., tako kot Zadar/Zadra/Zadru. Se strinjaš, da prestavim na Nesebăr? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:00, 23. avgust 2016 (CEST) * Hvala za nasvet in pomoč! Pred nekaj dnevi sem se spravil na [[Veliko Trnovo]] in sam ugotovil, da delam napako. Bilo bi lepo, če bi ''"ъ, ki se transkribira v ă - ali pa tudi ne"'', poenotili. Sam se nagibam k temu, da ъ dosledno transkribiramo v ă. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:41, 26. avgust 2016 (CEST) Se strinjam. Če smo dosledni, naj bo vedno ''ă'' (nikakor pa ne ''a'', ki fonetično ni ustrezen). Bom prestavil. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:21, 26. avgust 2016 (CEST) == Dve pripombi == Če se ne motim, na koncu stavka ni dveh pik, tudi če imaš pred tem vladarsko ime. Torej "... Mehmeda II." in ne "... Mehmeda II..". Bej pa je v slovenščini običajno beg, bejlerbej beglerbeg. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:14, 7. december 2016 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:16, 7. december 2016 (CET) To s pikami drži – mi je enkrat en lektor pojasnil: »Dve neenaki ločili lahko stojita skupaj, medtem ko dve enaki ne, razen ko gre za namensko ločilo, tipa tri pike, npr.« --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:27, 7. december 2016 (CET) : Hvala! Se že držim obeh pravil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:29, 7. december 2016 (CET) == Venčeslav ali Vaclav ali Václav == Imena vladarjev običajno res slovenimo, vendar se mi zdi, da Vaclavi običajno ostajajo neprevedeni. Prosim, preveri v novejši literaturi in slovenskih leksikonih in enciklopedijah. Jaz jih ta čas nimam pri roki. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:18, 30. december 2016 (CET) : V do sedaj pregledani literaturi nisem našel natančnega pravila za slovenjenje češkega Václava. Tudi meni Venčeslav od nekdaj ne gre v uho, zlasti na primer za Václavské náměstí (angleško Wenceslas Square, italijansko Piazza San Venceslao), vendar sem se z njim nekako sprijaznil. :* V članku [[Češka#Češka, dinastija Pšemisl|Češka]] se dosledno uporablja ime Venčeslav, medtem ko je naslov češkega članka :* Svatý Václav (Václav I.) poslovenjen v [[Sveti Venceslav]] (ne Venčeslav). :* Na spletnem naslovu [http://www.behindthename.com/name/va10clav ''Behind the name''] je Věnceslav omenjen kot redko rabljena različica imena Václav. : Václava bom zaenkrat poslovenil v Venčeslava, ker se pojavlja dokaj redko, ko bom vedel kaj več, pa ga bom spremenil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:52, 30. december 2016 (CET) ==Publij Kornelij Scipion== Sestavil sem [[Publij Kornelij Scipion|ta članek]] in bom skušal popraviti sklice, ki se nanašajo na to ime. Prosil bi te, da upoštevaš to razločitev, čče boš kdaj obravnaval zadevne dogodke. MMG, če se ti zdi, da je kateri od Scipionov nepomemben, recimo Salvitoni, kar izbriši oglate oklepaje (sklice). Pozdrav in srečno 2017. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:56, 8. januar 2017 (CET) :Seznam je pregleden in enoznačen in zato zelo uporaben. Nobenega imena seveda ne bom brisal. Tudi tebi srečno 2017! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:50, 8. januar 2017 (CET) == User:EGalvez (WMF)/Sandbox/MassMessageTest == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:44, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey (revised heading) == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:50, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> {{reflist-talk}} == Volški Tatari == Živjo, preveril sem poimenovanje za pokristjanjene Tatare in mislim, da ime Keršeni ni čisto ustrezno. Možno bi bilo Kerešeni (po njihovem lastnem imenu Keräşen) ali Krjašeni (iz ruščine). Lahko pa tudi uporabimo rusko ime in damo izvirno tatarsko ime v oklepaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:46, 19. februar 2017 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:26, 19. februar 2017 (CET) == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == (''Sorry to write in English'') <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''28 February, 2017 (23:59 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now.]''' If you already took the survey - thank you! We won't bother you again. '''About this survey:''' You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project here]] or you can read the [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through EmailUser function to [[:m:Special:EmailUser/EGalvez_(WMF)| User:EGalvez (WMF)]]. '''About the Wikimedia Foundation:''' The [[:wmf:Home|Wikimedia Foundation]] supports you by working on the software and technology to keep the sites fast, secure, and accessible, as well as supports Wikimedia programs and initiatives to expand access and support free knowledge globally. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 09:04, 23. februar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16297909 --> == Avari == Bravo za sve članke, posebno za [[Avari]], čisto pet (5). Koristio sam članak za pisanje o Avarima na [[Wikipedia.sh]]. Imam jednu sugestiju. U tom članku nema pomena o drugom pohodu Avara protiv Franaka 566. godine, pobjedi Avara, i sporazumu. Nakon toga, Evropa je podijeljena na zapadni, franački dio i istočni, avarski, što će imati za posljedicu kolonizaciju Slavena. (Walter Pohl: Die Awaren, str. 46.)--[[Uporabnik:Zavičajac|Zavičajac]] ([[Uporabniški pogovor:Zavičajac|pogovor]]) 15:24, 2. julij 2017 (CEST) == Slike v tabeli faraonov == Za slike v tabeli je dobro, da so čisto v levem stolpcu. Pač, bralec najprej, ko vidi tabelo s slikami, vidi slike, šele potem besedilo, zato je dobro, da so čisto na začetku vsake vrstice – na levi. Saj tudi tako kot sedaj ni narobe, samo bolj praktično je. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:22, 22. avgust 2017 (CEST) * Se strinjam. Ker je urejanje bolj na začetku, bo popravkov relativno malo in jih bom postopoma popravil. Ko sva ravno pri Egiptu, imam nekaj vprašanj: # Kako naslavljati dinastije: je bolje Prva dinastija (Egipt) ali Prva egipčanske dinastija ali kako drugače? # Kako naslavljati kraljestva: Staro kraljestvo Egipt, Srednje kraljestvo Egipt ali kako drugače? : Pisanje je šele na začetku, zato bi bilo dobro, da bi naslove čimprej dorekli. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:02, 22. avgust 2017 (CEST) Za dinastijo mogoče Prva egipčanska dinastija, za kraljestvo pa Staro egipčansko kraljestvo. Če bo še {{U|IP 213}} kaj predlagal ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:40, 22. avgust 2017 (CEST) :Nimam pojma, kako je uveljavljeno. Bi pa pogledal po literaturi in se zgledoval po tej. Za začetek Veliki splošni leksikon in podobno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:34, 24. avgust 2017 (CEST) * V redu! Do takrat, ko pridem z dopusta, bo zadeva že zrela. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:27, 24. avgust 2017 (CEST) Malo sem pobrskal! Vsekakor bi veljalo vzeti v roke knjigo J. Romerja, ''Zgodovina Starega Egipta'' (Ljubljana 2016), ki je najnovejši slovenski prevod na to temo (gl. [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=26409 kratko predstavitev v Bukli], in tam pogledati terminologijo. Jaz je nimam pri roki, da bi pomagal. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:31, 29. avgust 2017 (CEST) * Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:12, 6. september 2017 (CEST) ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017/Izbirni krog]]== Pozdravljen, opazil sem, da si v izbirnem krogu glasovanja za sliko leta 2017 oddal glas samo za eno sliko. Ker je v tem krogu glasovanja dovoljeno oddati glasove za pet slik, si seveda vabljen, da do konca izbirnega kroga (do 10. 12.) oddaš še preostale glasove. Hvala, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="font-family:Aharoni"><span style="color:#191970">Ϻ</span> <span style="color:#9370DB">Zaplotnik</span></span>]] <sup><small>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<span style="color:#8B008B">prispevki</span>]]</small></sup> 18:59, 21. november 2017 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:07, 21. november 2017 (CET) ==Hvala!== Pozdrav slovenske Wikipedije in uporabniku "Octopus", Jaz sem "MinnesotanUser", urednik angleške Wikipedije. Uredil sem veliko angleškega članka o Rhind Papyrusu iz starodavne egiptovske matematike in opazil sem, da je moje delo (zlasti velika miza) prevedeno v slovenski članek. Zelo sem vesela in ponižana, da je moje delo prevedeno v druge jezike in da je to pripomoglo k predstavitvi članka o slovenski Wikipediji! To je bil prvi veliki projekt v Wikipediji za mene, in sem bil zelo previden. S tem sem rekel, da ne morem govoriti ali napisati slovenščine, zato pišem to surovo sporočilo s pomočjo Google-ovega prevajanja. Upajmo, da bo pravilno preveden. Kljub tej jezikovni oviri sem še vedno zanima predmet antične matematike. Na primer, upam, da bom v prihodnosti spoznal "mošusni papyrus". Ta opomba je preprosta "hvala" za dobro razmišljanje o mojem delu, in mi lahko pustite komentar na angleških ali slovenskih "pogovornih" straneh, še posebej, če imate ideje za sodelovanje pri nadaljnjih projektih, tudi glede na zgornje omejitve. [[Uporabnik:MinnesotanUser|MinnesotanUser]] ([[Uporabniški pogovor:MinnesotanUser|pogovor]]) 10:46, 27. junij 2018 (CEST) == Infopolje Muzej == Sem pripravila osnovo za predlogo. Lahko prevedeš parametre v [[Predloga:Infopolje Muzej/peskovnik]]. Kako bo uporaba predloge izgledala, pa si ogledaš in stestiraš v [[Predloga:Infopolje Muzej/testniprimeri]]. : Pri nas koordinate delujejo drugače, zato obvezno uporabljaj parametra <nowiki>| latitude = 39.9570 in | longitude = -75.1714</nowiki>. V zvezi s koordinatami in prikazovanjem zemljevidov, se bom pa še poigrala kasneje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:16, 9. november 2018 (CET) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:39, 9. november 2018 (CET) * Koordinate. V polji '''latitude/longitude''' sem vnesel koordinati v decimalnem zapisu. Muzej je na karti Slovenije pravilno poziciran, koordinate v polju '''Coordinates''' pa so napačne (iz predloge). --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:54, 9. november 2018 (CET) * Dela! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:22, 10. november 2018 (CET) Hvala tebi! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:33, 10. november 2018 (CET) == Nalaganje slik == Živijo. V [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?limit=500&user=Octopus&title=Posebno%3ASeznamDatotek seznamu datotek], ki si jih naložil, vidim, da je vsaj zadnjih 10 primernih za v Zbirko (za ostale nisem posebej preverjal). Dobro bi bilo, če jih prestaviš tja, da jih tu potem lahko zbrišemo. Lahko jih samo s [[c:Special:UploadWizard|čarovnikom]] naložiš, ostale stvari, če bo kaj manjkalo (kategorije na primer), pa lahko uredim kasneje. Za kakršnokoli pomoč sem seveda na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:03, 27. november 2018 (CET) * Da poenostavim. To pomeni, da jih znova naložim s čarovnikom? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:07, 28. november 2018 (CET) Najboljše kar tako, ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:07, 28. november 2018 (CET) * V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:03, 28. november 2018 (CET) * Tri slike [[skorš]]a sem prekopiral v zbirko, zdaj me pa zanima, kakšni so kriteriji za kopiranje v zbirko in kdo presoja primernost? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:38, 28. november 2018 (CET) Super, uspelo. Brišem tukajšnje dvojnike. Za kopiranje v Zbirko ni kakšnih drugih pravil kot tako imenovana [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštena uporaba]]. To pomeni, da če nekdo naredi sliko in jo objavi pod katerim izmed prostih dovoljenj, gre avtomatsko v Zbirko (razen seveda, če je na njej nek moderen avtorsko zaščiten objekt). Zato je želja, da se že v izhodišču čimveč stvari nalaga v Zbirko, da jih potem ni treba prestavljat. Razne panorame (narava, naselja ...) vsekakor spadajo v Zbirko. Tudi slike raznih kemijskih shem, katerih avtor si sam, so primerne za kopiranje, zemljevide tujih avtorjev pa jo bolje pustiti tu, razen, če se te avtorje prosi za posebno dovoljenje. Ampak s tem si po moje vsaj zaenkrat ni treba delati skrbi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:00, 28. november 2018 (CET) * Kemijske formule in sheme so prekopirane. ker niso bile v zbirki. Nekatere so prevedene v slovenščino, vendar niso moje lastno delo. Zaenkrat jih ne bi kopiral, razen če meniš drugače. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:07, 28. november 2018 (CET) Vredu, potem jih kar pusti. Bolj je mišljeno za nalaganje v bodoče. To še samo: za [[c:File:Sorbus domestica 9378.jpg]] vidim, da ima dobrih 800 kb velikosti, kar je precej malo. Mogoče imaš na fotoaparatu nastavljeno tako nizko kvaliteto, ali pa si morda kasneje sliko skompresiral. Skratka, v vsakem primeru je dobro, če ima slika polno velikost, oziroma pač čimvečjo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:12, 28. november 2018 (CET) * Hvala za opozorilo. Slika ni skomprimirana. Fotoaparat ima privzet format 4:3. Če preklopim na format 16:9, se del kakovosti izgubi. Slik nisem nameraval objaviti, zato je tako. Sicer pa pazim na to.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 28. november 2018 (CET) == [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] == Živjo, pomislek imam glede naslova tega članka. Naslov ''Hati (anatolsko ljudstvo)'' se mi zdi neustrezen, ker se namreč izraz ''anatolski'' uporablja za [[Anatolski jeziki|jezikovno skupino indoevropskih ljudstev]], kamor spadajo Hetiti, Luvijci itd., medtem ko za Hate obstaja splošen konsenz, da so bili neindoevropskega izvora, vendar njihove etnolingvistične povezave niso jasne. Problem je, ker imamo hkrati tudi članek [[Hati (germansko pleme)]]. Zagato bi se v tem primeru dalo rešiti, če za obe ljudstvi uporabimo zemljepisno razlikovanje, npr. ''Hati (Germanija)'' in ''Hati (Anatolija)''. Bom povprašal še naokrog glede možne rešitve. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 15:07, 1. marec 2019 (CET) : Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:19, 1. marec 2019 (CET) Se strinjaš, da članek ''[[Hati (anatolsko ljudstvo)]]'' po ruskem zgledu prestavim na naslov ''Hati (Anatolija)''? Zdi se, mi da je to nekako najbolj racionalna rešitev glede na zgornji pomislek. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:41, 20. marec 2019 (CET) * Seveda se strinjam. Če je še kaj spornega, se slišiva! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:57, 20. marec 2019 (CET) == Sicilske večernice == Imam malo pripomb v zvezi s tem člankom, ki je sicer kot vsi tvoji prispevki zelo zanimiv in dobro dokumentiran. Prosim ne jemlji mojih besed kot kritiko, temveč kot konstruktivno opombo. Moj prvi pomislek je, da sicilske večernice niso ''del vojn med gvelfi in gibelini'', temveč samo ''casus belli'' za [[večerniške vojne]], ki so del vojn med Anžujci in Aragonci, katere so del cesarskih teženj po hegemoniji nad Sredozemljem. Vojne med gvelfi in gibelini so del tisočletnih nasprotovanj med Svetim rimskim cesarstvom in Papeško državo za oblast na Apeninskem polotoku, a niso dosegle Sicilije. Po tvojem mnenju gre za nasprotstvo ''med Svetim rimskim cesarstvom, se pravi Štaufovci, in papeži''. Predvsem, Karel ni bil Štaufovec ampak Anžujec, zato cesarstvo=Štaufovci ne bo držalo. Razen tega Papeška država ni načrtovala zasedbe sicilske kraljevine; nasprotovanje papežev je bilo le podaljšanje nasprotstev s Friderikom II., ki ni sprejemal papeževe nadoblasti. Tu se postavlja vprašanje, komu ali čemu naj bi v večerniških vojnah nasprotovali papeži? Lahko bi rekli Štaufovcem (vendar ne cesarstvu), to je Manfrediju in Corradinu, vendar se onadva nista borila za dinastijo Hohenstaufen (ki je dejansko nista niti poznala), temveč za Kraljevino Sicilijo. Po mojem je treba razumeti večerniške vojne kot dinastični boj med Anžujci in Kraljevino Sicilijo oziroma Aragonci. Pri tem Papeška država pride v poštev samo v kolikor sta bila Urban IV. in Klemen IV. Francoza, zato ni čuda, da sta podprla Karla Anžujskega. Cesarstvo je pa vpleteno, ker je hotel Karel razširiti svojo oblast na račun Bizanca, za kar je bilo treba predhodno zasesti Kraljevino Sicilijo. Pa še to. V infopolju so udeleženci neki nepojasnjeni ''Sicilski gibelini''. Ni šlo mar za Kraljevino Sicilijo? In kako to, da podatek v infopolju govori o 4.000 žrtvah, tekst pa o 13.000? Skratka, meni se zdi članek o večernicah obilno preobširen (če že ne nepotreben), ker je to bil le, ponavljam, ''casus belli'', to je iskra, ki je prižgala večerniške vojne. Vzroki in ozadje so zadosti prikazani v članku o večerniških vojnah in v članku [[Kraljevina Sicilija]]. Potrebno bi bilo tema dvema dodati kak podatek, zato predlagam združitev člankov [[Sicilske večernice]] in [[Večerniške vojne]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:38, 28. avgust 2019 (CEST) * Hvala za konstruktivno kritiko. Nekaj se že popravil s pomočjo članka v italijanskem jeziku, ki se mi zdi bolj logičen in jedrnat, nekaj pa še bom v nekaj dneh. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:44, 30. avgust 2019 (CEST) == Concordia Sagittaria == Dodal sem par besed, upam, da se strinjaš. Samo prosil bi te, preglej še enkrat ime župana, menda ga je treba "osvežiti", pa osebno nimam podatkov pri roki. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:52, 6. december 2019 (CET) * Hvala za opozorilo! Župan je res drug, čeprav ni ravno nov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:01, 6. december 2019 (CET) == Sardinija == Pozdravljen. Slučajno sem pogledal članek [[Sardinija]], ki si ga pred nedavnim precej razširil. Po mojem mnenju je infopolje napačno, ker se podatki nanašajo na administrativno enoto Sardinija, torej na članek [[Sardinija (dežela)]]. V ta članek pa, ki obravnava Sardinijo kot otok, to je geografski pojem, bi spadalo infopolje otok (infobox islands), pa ne znam, kje naj ga najdem – vsekakor nekaj takega kot so infopolja otokov Beneške lagune (npr [[Pellestrina]]). Tudi nekatere podatke članka [[Sardinija]], recimo ves drugi odstavek uvoda, bi prenesel v članek [[Sardinija (dežela)]]. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:41, 13. december 2019 (CET) :Hvala za opozorilo! Bom pregledal in uredil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:53, 22. december 2019 (CET) Nekaj sem uredil, za kaj več pa bi si moral vzeti več časa. Pričajujem tvoj komentar. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:24, 25. december 2019 (CET) :Ne maram biti picajzljast, menim samo, da vsaka omemba politične ureditve in jezikov ne spada v geografijo otoka. Če koga to zanima, naj si ogleda članek o administrativni deželi, kot svetuje prva vrstica. Vendar pa, če je tebi prav tako, lahko tudi ostane. MMG Ne gre za ''nekaj notranje avtonomije'', temveč za ''popolno administrativno avtonomijo'', glej [[Italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|tukaj]]. :V zvezi z jeziki bi pa pripomnil, da bi treba problematiko še malo razviti, ker je [[Sardinija (dežela)#Jezik|tukaj]] premalo povedano; vendar moramo biti pozorni na dejstvo, da Sardinci trdijo, da je njihov jezik enostavno sardinščina - sasarščina in algareščina in galurščina itd. so le '''narečja'''. :Kar se tiče naravnih posebnosti, je otok tako bogat, da se je svoj čas zdelo umestno ustvariti [[Naravne vrednote Sardinije|ločen članek]], ki je pa žal ostal še vedno popolnoma rdeč. Če se boš kdaj lotil temeljitega preurejevanja, imej v evidenci, da imam nekaj knjig, ki bi mi pomagale opisati večino sardinskih parkov. A mislim, da za enkrat ni velikega zanimanja za te članke, zato sem tudi takrat stvar opustil. :--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:03, 26. december 2019 (CET) Članek Sardinija ni samo v moji domeni. Če boš pregledal njegovo zgodovino, boš ugotovil, da sem bil samo eden od zadnjih urejevalcev. Iz tvojih komentarjev je razvidno, da Sardinijo in Italijo poznaš mnogo bolje od mene, zato te prosim, da sam vneseš najbolj ustrezne in točne popravke. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:32, 26. december 2019 (CET) == Predlogi za članke == Živijo... po dolgem času :) Imam nekaj predlogov zate, da bi jih napihnil do nivoja izbranega članka. Recimo [[Rimsko cesarstvo]], pa lahko daš men en del...., pa še na 1000 nujnih je pa [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=Rimsko_cesarstvo vsi berejo].... Jest se bom verjetno lotil [[denar]]ja... saj veš, samo predlog je to :) lp. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 1. januar 2020 (CET) * Trenutno imam povsem drugačne načrte. Morda kdaj kasneje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:58, 2. januar 2020 (CET) == Inženirji kemije == Boš verjetno ti najbolje vedel ... Naletel sem na eno sumljivo kategorijo, [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemijske tehnologije]]. FKKT ima res višješolski študijski program s tem nazivom, ampak ali ima razločevanje teh ljudi od [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] globalno kak smisel? Bi naredili napako, če jih damo kar med inženirje kemije? Načeloma se kategorizira bolj po poklicu kot po izobrazbi. Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:55, 16. januar 2020 (CET) * Poklica kemika in kemijskega tehnologa sta povsem različna in se ju ne sme zamenjavati. Ne vem, kako je zdaj, toda v času, ko sem sam študiral, so bili že v prvem letniku programi zelo različni. Celo pri matematiki. Razliko med poklicoma bi morda najbolje pojasnil s primerom iz kemijske kinetike: ko kemiki preučijo vse aspekte neke kemijske reakcije (hitrost, ravnotežje, energijska bilanca…), je na kemijskih tehnologih naloga, da njihove izsledke prenesejo v proizvodnjo (velikost reaktorjev, izbira gradiv, ogrevanje, hlajenje…).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:27, 16. januar 2020 (CET) ::To že, ampak ali sta različna tudi profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologije? Vsaj jaz si pod izrazom "inženir" predstavljam, da gre za nekoga, ki bazične izsledke prenaša v prakso. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:59, 16. januar 2020 (CET) Profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologija sta povsem različna. Za prvega bi bil bolj primeren naziv "kemik" za drugega pa "kemijski tehnolog". Naziv "inženir" v nazivu kemika je zapuščina, povezana z uradnimi nazivi diplomantov visokošolskih ustanov in državno regulativo. Podobna zapuščina sta na primer naziva "magister farmacije" za farmacevte in "doktor prava" za pravnike, ki že dolgo nista več v rabi. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ima na dodiplomski ravni tri študijske smeri in svojim diplomantom podeljuje bolj vsebini študija primerne nazive (poenostavljeno): * diplomirani/a inženir/ka kemijskega inženirstva * diplomirani/a kemik/kemičarka (in ne več inženir/ka) * diplomirani/a inženir/ka kemijske tehnologije Pregledal sem tudi [[Seznam slovenskih kemikov]] in kategoriji Inženirji kemije in Inženirji kemijske tehnologije, predvem imena tistih, ki sem jih ali jih poznam. V seznamu kemikov so tako kemiki kot tehnologi, kategorizacija pa je prepuščena občutku avtorja članka, ki praviloma ne ve, na kateri smeri je kdo diplomiral.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:03, 16. januar 2020 (CET) :Mislim, da zdaj bolje razumem, hvala. Bi bilo potemtakem angleško kategorijo [[:en:Category:Chemical engineers|Category:Chemical engineers]] primerneje povezati s [[:Kategorija:Kemijski tehnologi]] kot s [[:Kategorija:Inženirji kemije]]? Najbrž ne bom delal večjih posegov, ker so ti nazivi tako zakoreninjeni v slovenščini, da ne bo še večje zmede. Večino članov teh kategorij je sicer naštepal Klemen, ki je vedel kvečjemu za smer študija (pri politikih ipd.) in običajno ni imel občutka za vsebino posameznikovega strokovnega dela. Mimogrede, kakšna je pa razlika med inženirji kemijskega inženirstva in inženirji kemijske tehnologije? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:05, 17. januar 2020 (CET) Ker ne poznam študijskih vsebin obeh smeri, bom razliko med kemijskim inženirstvom in kemijsko tehnologijo opisal tako, kot smo nanju gledali v času mojega študija, ko smeri inženirstvo še sploh ni bilo. Kemijskim inženirstvo naj bi se ukvarjalo predvsem z modeliranjem, dimenzioniranjem in projektiranjem kemijskih procesov, kemijska tehnologija pa bolj z zagonom in vzdrževanjem proizvodnih procesov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:54, 19. januar 2020 (CET) == [[Švedsko-norveška zveza]] == Ko ravno vidim, da se ukvarjaš s severnimi deželami ... si imel slučajno namen v bližnji prihodnosti napisati članek o [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveški zvezi]]? Jaz sem razmišljal o njem za pomodritev povezav v člankih o Nobelovi nagradi, a ti ga z veseljem prepustim, kot bolj načitanemu o zgodovinskih temah. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:48, 1. februar 2020 (CET) * Bom. Najkasneje drug teden.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:56, 1. februar 2020 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:14, 29. februar 2020 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2020 == Si nameraval članek [[Etnografski muzej, Ankara]] šteti kot prispevek za natečaj, ki trenutno poteka (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020]])? Če boš še pisal o Turčiji in soseščini v naslednjih dveh mesecih, si vabljen, da se vpišeš med sodelujoče in dodajaš predlogo {{tl|CEE Spring 2020}} na pogovorne strani - za najbolj produktivne bodo knjižne nagrade. Če ti je prezapleteno, lahko predloge dodajava s Pinky, samo med sodelujoče se vpiši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:55, 21. marec 2020 (CET) == Osmani == Samo nastavila sem članek o Osmanih (rodbini), saj je bila notranja povezava usmerjena na Osmansko cesarstvo, ki je bilo nekoč preusmerjeno iz Osmanov. Ker si vešč zgodovine predlagam, da članek o rodbini Osmanov dokončaš.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:26, 11. april 2020 (CEST) : Hvala za namig. Pridejo na vrsto.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:34, 11. april 2020 (CEST) == [[:Slika:Carevec main gate 1358.jpg]] == Sliki manjka dovoljenje oz. licenca. Če ga ne dodaš, bo brisana. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:08, 23. junij 2020 (CEST) : Sliki je dodana licenca.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 29. november 2020 (CET) == Zelo stare letnice == Pozdravljen, osebno nisem čisto prepričan, da ima smisel ustvarjati ločene strani za tako starodavna leta kot je recimo [[1750 pr. n. št.]] Take strani so potem obsojene na večno stagnacijo z minimalno količino vsebine in ne koristijo praktično ničemur. Tudi dogodki v njih običajno niso zanesljivo datirani in je lahko umestitev zavajajoča. Bi razmislil mogoče raje o praksi angleške Wikipedije, kjer so tako stari dogodki predstavljeni kar na seznamih po stoletjih (v tem primeru recimo [[:en:18th century BC]])? Iz posameznih let, če so omenjena v ¨!člankih, se potem naredi preusmeritve. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:32, 8. februar 2021 (CET) : Strinjam se s tvojim predlogom. Leto 1750 pr. n. št. izbriši, jaz pa bom Hamurabija I. prestavil v 18. stoletje pr. n. št.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 8. februar 2021 (CET) : Sem ga že prestavil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:59, 8. februar 2021 (CET) ::{{opravljeno}}, stran izbrisana.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 13:51, 8. februar 2021 (CET) ==Vojvodina Češka== Lep članek, hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:40, 31. maj 2021 (CEST) : Hvala za hvala! Na Češkem sem se vedno lepo imel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:31, 31. maj 2021 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] == Brane, tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2021 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani, tvoj najnovejši članek [[Zalpuva]] že pride v poštev, če bo malo daljši (200+ besed). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:14, 21. marec 2021 (CET) : Hvala za vabilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2021 (CET) :: Super, sem si te dovolil vpisati med udeležence in dodati tvoj prispevek pod [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Statistika|statistiko]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:17, 21. marec 2021 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:18, 21. marec 2021 (CET) ::Sedaj rabimo še neko kategorijo za še vsa ne najdena mesta (Zapulva, Atlantida, in še in še). Se javim za razmnoževanje kategorije, edinole nekega pametnega in nepristranskega imena se ne spomnim (razen ''Nenajdena mesta'' oziroma ''Izgubljena mesta''), čeprav drugo zveni rahlo ''poetično''. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 21. marec 2021 (CET) ==[[Rimsko cesarstvo]]== Verjetno si opazil, da je bil članek predlagan za izbranega, vendar po mojem mnenju tega še ne zasluži, ker ni izpopolnjen in je mestoma tudi nepravilen. Sem nekoliko popravil infopolje, a vidim še veliko dela. Imaš morda kaj časa, da bi mi pomagal pri popravljanju? Magar si lahko deliva delo, recimo obdelava vsak svoje obdobje, ali morda jaz zahodni del in ti vzhodnega, ali kako drugače. Si za to? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:24, 8. junij 2021 (CEST) :Živijo! :Seveda sem pripravljen in si bom vzel čas, čeprav trenutno urejam dokaj obširen članek o arhitektu Sinanu. :V delitvi dela vidim nekaj manjših težav, ki niso neodpravljive. Delitev na vzhodni in zahodni del cesarstva bo težaven, ker se zgodovina obeh delov preveč prepleta. Predlagam, da si vsebino zazdeliva po poglavjih: :* uvod do vključno 7. poglavja: Gospodarstvo eden in :* od 8. poglavja: Arhitektura do konca drugi. :Seveda gre samo za začetni predlog. Druga težava bi lahko bili »padalci«, ki nama lahko zmešajo štrene. Predlagam, da dobi članek oznako »V delu«. Vanj bi lahko posegala samo midva, dokler ne bi soglasno umaknila oznake. :Predloge jemlji samo kot predloge, ker sem se ves čas pripravljen dogovarjati in prilagajati.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:18, 8. junij 2021 (CEST) Hvala za sodelovanje, sem dodal ''v delu''. Moj problem je v glavnem ta, da nimam dostopa do virov, ker sem skoraj nepokreten in odvisen od sosedove dobre volje za dvig materiala iz knjižnice, tako se večinoma zanašam na vire, ki so dostopni na spletu. Zaradi tega predlagam, da greva po poglavjih in se sproti dogovarjava, saj ni enostavno delati v kolaboraciji. Predvsem prosim preglej infopolje. Mislim, da je sedanja struktura članka, to je razporeditev po poglavjih, v glavnem sprejemljiva, morda bi samo malo zamenjali vrstni red. Predlagam, da ti pregledaš poglavja, ki te bolj zanimajo, oziroma tista, za katere imaš kaj virov. Jaz bi pregledoval kar po vrsti in sproti dodajal kako malenkost. Za začetek danes mislim pregledati uvod in zgodovino, vsaj delno. S tem v zvezi se mi zdi pomembno, da se poudari, da cesarstvo ne traja do Odoakra, temveč se nadaljuje do petnajstega stoletja, kar je v sedanji verziji nejasno. Sploh se mi poglavje zgodovina zdi najbolj pomembno, zato te prosim, da moje spremembe sproti popraviš, na primer prav pri delitvi cesarstva (ki verjetno potrebuje samostojno poglavje). Ostalo postopoma, se bova dogovorila. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:54, 9. junij 2021 (CEST) : Danes zjutraj sem prečesal prvi odstavek uvoda, ki ga bom tudi objavil, potem pa uvod prepustim tebi. Še danes bom pregledal tudi infopolje. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:12, 9. junij 2021 (CEST) Oprosti, sem prepozno prebral gornje in sem medtem že nekaj prestavljal. Sedaj pa neham, ti kar povrni, če se zdi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:31, 9. junij 2021 (CEST) : Lahko jaz dokončam uvod? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:55, 9. junij 2021 (CEST) Seveda! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:08, 9. junij 2021 (CEST) :Upam, da imata knjigo Bronislave Aubelj ''Slovenska imena po latinsko'' {{COBISS|67266816}}. Meni je že večkrat prišla prav. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 9. junij 2021 (CEST) :: Jaz je nimam. Če bo kakšno ime napačno, ga popravi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) :::Imena bom preveril na koncu, ko bosta zaključila. Tudi jaz je trenutno nimam, je pa na voljo v knjižnici. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 10. junij 2021 (CEST) : Radek! Lotil se bom zgodovine do Slovenija.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) Se opravičujem, včeraj sem imel zadržke in tudi v prihodnjih dneh se bom moral odpovedati računalniku. Imam sledeče pripombe: (1) Govorimo o cesarstvu med letoma -27 do 1453, torej celotnemu cesarstvu, ne samo zahodnem delu, zato bi morali v infoboxu našteti tudi vzhodne cesarje. (2) Drugi odstavek uvoda bi bolje spadal v odsek Zgodovina, tretji pa v odsek Politična zapuščina. (3) Prehod iz republike v cesarstvo: če nimaš kaj proti, bi rad pojasnil oblast konzulov ter naslova imperator in diktator. Mi ni jasno, kaj pomenijo zaključne besede odstavka »red, ki je po njegovi smrti deloval kot prej« (prej kdaj? deloval=veljal?) (4) V Pax Romana bom dodal dobo trajanja (-27 do 180) in bi odstranil odlomek nad galerijo slik cesarjev, in sicer od »V 3. stoletju je cesarstvo doživelo…« do slik – to ni več doba rimskega miru. Po moje bi ta kos spadal na začetek naslednjega odstavka Padec na zahodu... Vendar bom slednji odstavek jutri še malo pregledal, ker se nekaj trditev ponavlja in to krči preglednost. (5) V celotnem članku se večkrat omenja Italija, vendar v rimskih časih še ni bilo Italije; sprašujem, če ne bi morda kazalo uporabiti raje izraz ''Apeninski polotok'' ali ''današnja Italija'' Gornje so seveda le pripombe, popravljaj ali pusti po svoji uvidevnosti. Jaz bom popravil nekaj malenkosti, potem se pa oglasim v ponedeljek; medtem bom pregledoval naprej članek na podlagi sedanje verzije, ki sem si jo natisnil, ker – kot omenjeno – bom dva dni brez računalnika. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:58, 11. junij 2021 (CEST) * [[Seznam bizantinskih cesarjev]] je tako dolg, da ga nima smisla vključevati v infopolje. Posledično je verjetno bolje, da iz polja izbrišem tudi rimske cesarje in omenim samo prvega in zadnjega rimskega in prvega in zadnjega bizantinskega. * Če meniš, da drugi in tretji odstavek uvoda spadata drugam, ju prestavi po svoji presoji. * Vsa pojasnila v zvezi s pooblastili konzulov itd. vnesi po svoji presoji. * ''»red, ki je po…«'' sem popravil. * Odstavek Pax Romana uredi po svoji presoji. * Izraz Apeninski polotok je vsekakor boljši kot sedanja Italija. Bom popravil. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:31, 11. junij 2021 (CEST) :Včeraj je IP 89.212.20.45 urejal članek. Je bil to eden izmed vaju ali samo anonimni nadebudnež, ki vama skače v zelje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:27, 12. junij 2021 (CEST) To sem bil jaz. Delal sem na drugem čunalniku, na naterem pomotoma nisem bil prijavljen. Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:39, 12. junij 2021 (CEST) : Sem pregledal članek do konca. Razen relativno majhnih popravkov, ki jih lahko opraviva v par dneh, vidim dva večja problema. (1) Od odstavka Družba vse do konca je govora samo o zahodnem delu cesarstva, nikjer niso omenjene navade, socialno stanje, pravo, vojska, umetnost itd v Bizancu – pa vemo, da življenje ni bilo enako v Rimu kot v Bizancu. Poleg tega niti ni vsaj bežno opisana zgodovina tisočletja po padcu zahodnega dela. Kakor veš bolje od mene, je bil obstoj Bizantincev v naši kulturi obsojen na pozabo (»damnatio memoriae«), verjetno zaradi verskih zdrah, pa to nas ne sme ustaviti: prav ta članek mora pojasniti, da se svetovna zgodovina ni pisala samo v Rimu. (2) Če pa hočemo tako na široko govoriti o vzhodni polovici cesarstva kot sedanja verzija članka govori o zahodni, dobimo kar celo knjigo in ne samo članek. Zato predlagam sledeče. Vsi odstavki naj se začnejo z »glej glavni članek« in naj vsebujejo le obnovo novih samostojnih člankov, v katere bi spravili sedanje vsebine plus bizantinsko dogajanje. Na ta način bi bil članek krajši in veliko bolj pregleden in tako bi lahko dodali med »glej glavni članek« ali spodaj kot »glej tudi« še nekatere od člankov, ki si jih že objavil. Če se bova pri vsakem odstavku omejila na povzetek glavnih točk, lahko pri tem dodava tudi bolj »evropski« pogled na zadevo, saj je sedaj opisano le ameriško razumevanje naše zgodovine. Primer mojega predloga prosim poglej [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|tukaj]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:12, 15. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim mnenjem, da je večina bralcev prepričana, da je bilo Rimsko cesarstvo samo Zahodno cesarstvo in malo zviška gleda na "Bizantince". Poskušal bom preusmeriti pozornost tudi na vzhod. Upam, da nama bo uspelo. Bo pa tralalo malo več kot nekaj dni. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:52, 15. junij 2021 (CEST) :Bo pač trajalo, kolikor treba. Saj se bova potrudila, da ne predolgo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 15. junij 2021 (CEST) :Prosim za mnenje v zvezi z [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|mojim predlogom]]. Če prenesemo preveč specifične podatke v samostojne članke, bo članek Rimsko cesarstvo bolj pregleden, novonastale članke pa lahko urediva pozneje brez naglice. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:10, 16. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim predlogom in bom ćim več vsebine prenesel v nove članke, nekaj pa bom moral tudi dodati (na primer perper).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:18, 16. junij 2021 (CEST) :Naj prenesem v članek, kar predlagam v [[Uporabnik:Radek/peskovnik‎|peskovniku]], da vidiš, kako bi zgledalo? Ali raje urediš drugače? Predlagaj, kako naj nadaljujeva, da se ne bo delo prepletalo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:31, 16. junij 2021 (CEST) Prenesi, da se bo videlo v živo. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:44, 16. junij 2021 (CEST) :Sem prestavil, potrebno je še: (1) dokončati odstavek ''Vlada in vojska'' s podatki o vojski; (2) predelati nova članka '' Družbena ureditev v antičnem Rimu'' in ''Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu'', ali vsaj dodati metlo in kategorijo: (3) dodati v ista dva članka podatke o vzhodnem delu cesarstva. – Poglej prosim, če je sedanje besedilo odstavkov ''Družba'' in ''Vlada'' sprejemljivo in jima dodaj kot “glavni” morebitne članke o bizantinskih navadah, ki se jih nisem spomnil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:45, 17. junij 2021 (CEST) : Popravljam: pod (1) je urejeno, se mi zdi dovolj. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:54, 17. junij 2021 (CEST) Sem uredil odstavek Rimsko pravo. Prosim (1) preglej pravilnost trditev v zvezi s kodeksi: pri Dioklecijanu je govora o dveh kodeksih (Gregorianus in Hermogenianus), a v naslednjem odstavku piše, da sta bila ta kodeksa neuradna. Razumem prav, da sta bila kodeksa na zahodu “uradna”, na vzhodu pa ne, ker je bil tam v rabi Theodosianus? Če je tako, bi moralo biti bolj jasno povedano. (2) Pri obdavčitvi je menda govora samo o zahodu; imaš morda kak podatek o obdavčitvi na vzhodu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:52, 20. junij 2021 (CEST) : Dodal sem opisa obeh zakonikov in uskladil nadaljevanje. Povej, če je besedilo zdaj dovolj jasno. Obdavčitev na vzhodu bom poiskal in jo vnesel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:38, 20. junij 2021 (CEST) Res lepo povedano. Sedaj delam na odstavku Gospodarstvo, a na žalost imam samo podatke o zahodnem delu cesarstva. Ker je tema zelo obširna in je kljub temu v sedanji obliki nekoliko pomanjkljiva, bom potreboval nekaj časa. Medtem bi te prosil, da pobrskaš po svojih arhivih in najdeš kak podatek za gospodarstvo vzhodnega dela, jaz sem doslej našel le malo uporabnega. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:12, 21. junij 2021 (CEST) : V poglavje Gospodarstvo sem vključil odstavek Bizantinsko cesarstvo. Besedilo po svoji presoji skrajšaj, preimenuj in/ali premesti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:10, 21. junij 2021 (CEST) Prosim, ob priliki preglej/popravi Gospodarstvo uvod in Denarništvo. V slednjem odstavku sem mislil odstraniti okence Denominacija valut, ali morda meniš, da bi ga bilo bolje izpopolniti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:54, 22. junij 2021 (CEST) : Pregledal in uredil sem oba odstavka in odstranil preglednico Denominacija. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:15, 23. junij 2021 (CEST) : V odstavek Književnost sem dodal bizantinsko književnost.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 23. junij 2021 (CEST) : Prečesal sem besedilo do konca članka in mu nimam več kaj dodati. Uerdil sem odstavek "Glej tudi", ki bi ga najraje kar odstranil. Povej, kaj meniš. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:48, 23. junij 2021 (CEST) ::@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]], @[[Uporabnik:Radek|Radek]] Ali potem lahko odstranim oznake v delu, kjer so še prisotne? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:53, 23. junij 2021 (CEST) : Ne! Oznako bo jutri odstranil Radek. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:56, 23. junij 2021 (CEST) == Drugo bolgarsko cesarstvo == A si tako prijazen pa malo preveriš zadnjih nekaj popravkov številk. Zadeva mi je sumljiva, pa ne najdem pravih virov.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:32, 13. oktober 2021 (CEST) : Podatki so iz ''Zgodovine'', ki jo je objavila Bolgarska akademija znanosti in umetnosti in zato (najverjetneje) zanesljivi. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:53, 13. oktober 2021 (CEST) == Negev == Oprosti da te vprašam ampak v člankih se pojavlja izraz ''Negev'', ''Negevska puščava'' in ''puščava Negev''. Tudi jaz sem že uporabila katerega od njih. Ali meniš, da je to različen izraz za puščavo '''Negev''' (tako namreč piše v Slovenskem leksikonu) ali ti poznaš še kakšnem drug geografski pojem. Če gre samo za puščavo, je očitno dovolj ''Negev'' in bi napisala tak članek ter poenotila izraz v drugih člankih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:43, 5. november 2021 (CET) : Izrazi, ki so jih naštela, se zagotovo nanašajo na puščavo Negev iz Slovenskega leksikona. Pri poenotenju bi bil sam zelo pazljiv, ker marsikateremu bralcu izraz Negev verjetno ni dovolj znan, da bi vedel, da gre za puščavo. Razen tega se Negev imenuje tudi izraelski mitraljez in verjetno še kaj, česar ne vem. Jaz osebno bi ne poenostavljal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:05, 5. november 2021 (CET) ::Čeprav se danes uporablja kot sopomenka za Negevsko puščavo, je zgodovinsko Negev le obljudeni del puščave. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:52, 6. november 2021 (CET) :::Komentar na Octopusov odgovor: V latinizirani arabščini se Negeb napiše an-Naqab, kar hkrati predstavlja ime več naselij v Iranu. Vse naselbine se nahajajo v provinci Razavi Khorasan, vendar na tej točki se mi razločitev ne zdi smiselna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:57, 6. november 2021 (CET) ==Zamenjava članka== Slučajno sem odprl [[Saqaliba|ta]] članek in bi ga rad zamenjal s [[Uporabnik:Radek/Peskovnik|tem]], pa bi te prosil, da prej preveriš, če nisem kje kaj narobe povedal. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:12, 8. november 2021 (CET) : Ne vem, s katerim člankom bi ga rad zamenjal, ker z njim nimam povezave.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:08, 9. november 2021 (CET) ::Je v mojem peskovniku, ne razumem, zakaj ne deluje povezava. Poskusi odpreti z direktnim vnosom Uporabnik:Radek/Peskovnik. Če ne bo drugače, bom kar zamenjal, boš potem popravljal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:04, 9. november 2021 (CET) :::Če malo pomagam, težava je bila v velikem p-ju (Peskovnik bi moral biti peskovnik). Povezava:[[Uporabnik:Radek/peskovnik]].--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:33, 9. november 2021 (CET) ::::@ Melaleuca alternifolia: Hvala!! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:38, 9. november 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: V peskovniku povezava na Britannico ne deluje (prazen iskalni rezultat). Sam bi tudi popravil sklic na Britannico (npr. z {{tl|Navedi enciklopedijo}}) in morda naredil njeno definicijo manj opazno ter jo premaknil iz okvirja. Zamenjal bi tudi narekovaje v francoske. Za slovensko prečrkovanje pa nisem strokovnjak, ta upam, da je pravilna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 9. november 2021 (CET) : Zdaj sem ga pa dobil in prebral. Sam sem že kar nekaj starih kratkih člankov zamenjal s sodobnejšim, obsežnejšim in viri bolj podprtim člankom, zato ne vidim nobenega razloga, da tega ne narediš tudi ti. Pazil sem samo na to, da sem vse pomembne in točne podatke prenesel v novega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:34, 9. november 2021 (CET) Tvoje mnenje mi je pomembno, v kolikor sedanji članek enostavno meni, da je ibn Fadlan imenoval Almiša »vladar« zaradi ''pomanjkanja znanja'', in se ni pobrigal, da bi kam pogledal, kdo je bil Almiš in koliko je zanesljiv ibn Fadlan. Tako je nastal članek, ki je klub maloštevilnim stavkom precej zavajujoč. Zaradi tega me je zanimalo, če se ti zdi moja verzija dovolj nepristranska, ali če sem morda zašel na drugo skrajnost, saj je tudi A09itd opazil, da je citat morda preveč poudarjen. Razen tega nisem našel nikakega spodobnega vira o sakalibskih tajfah (razen britanike), zato sem napisal bolj po spominu – imaš morda ti kaj? Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:25, 9. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Na Dlibu sem našel [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-072810CS/?euapi=1&query=%27keywords%3dsu%c5%beenjstvo%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 tole], verjetno bo prišlo prav. Za poimenovanje vladarja bi sam (sicer verjetno napačno) izbral kalif. <small><small>Nekoč se bom preimenoval, da vam ne bom delal težav.;)</small></small> Sem še enkrat prebral osnutek. V definiciji piše:"[...] oznaka za ljudstva [...]", kasneje pa "[...] razširil na vse tuje sužnje.". Bi moralo namesto ljudstva pisati sužnji? Verjetno bi tudi ime Muawiya potreboval neko transkripcijo/prečrkovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:39, 9. november 2021 (CET) Tudi sam menim, da bi bilo treba …“judstva”… zamenjati s “sužnji”. Iz članka o popotniku [[Ahmed ibn Fadlan|Ahmedu ibn Fadlanu]] sklepam, da je zanesljiv vir, ker je osebno obiskal [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]]. Almiš (Almış) je bil vladar Volške Bolgarije, ki je vladal v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju. Vladarje Volške Bolgarije so imenovali ''kan'' (ruska wikipedija) ali ''emir'' (angleška wikipedija). Ova naslova sta pravilna. O [[taifa]]h vem samo toliko, kot je napisano v wikipediji. Angleški članek je obširnejši od slovenskega, ki je bil zadnjič dopolnjen 19. februarja 2020‎. Morda boš tam našel kakšen uporaben podatek ali vir. Ime Muawiya je že zamenjano z imenom Muavija, na primer [[Muavija II.]] O objektivnosti članka presojaj sam. Objavi ga in pričakuj, da ga bo dopolnil nekdo, ki se na zadevo spozna bolje od naju.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:25, 10. november 2021 (CET) :Obema hvala z pomoč, popravljam. Kar se tiče “vladarja”, ni pomembno, kako so ga Volški Bolgari nazivali, verjetno je bil kan, a to ni merodajno, vsaj ne za ta članek. Osebno sem prejšnji članek razumel nekako takole: “Ni mogoče, da so imeli barbari Slovani urejeno državo, ta vladar je bil gotovo le predstavnik pastirskega plemena, a ga nepismeni ibn Fadlan ni znal drugače označiti.” To se mi je zdelo silno nepristransko in kar žaljivo za Slovane in njihove potomce, pa tudi za Fadlana, zato sem izpisal celotno geslo Britanike. :@ A09090091: Hvala za link, a tam je govora o balkanskih Slovanih, ki ne spadajo med Sakalibe, pa ga v tem članku ne bi upošteval, je pa zanimiv. Bom skušal urediti z ''Navedi enciklopedijo'' in prosim, da stvar pregledaš, ker nisem spreten pri takih navajanjih. In oprosti za A09itd, nikar se ne užali, pisal sem na brzino; zaradi moje nevljudnosti se ti seveda ni treba preimenovati! LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:59, 10. november 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nič hudega glede imena, ni bilo mišljeno na tvojo uporabo in tudi nisi prvi, ki me je tako pokrajšal. Morda bi vstavil še podnapis k drugi sliki, ta je delo Sergeja Ivanova. Nič hudega glede linka, sam sem mislil, da bo imel kakšno vrednost, vendar sam resnično Arabcev niti ne omenja. Ko boš prenesel in združil oba članka, pa z veseljem pregeledam. Tvoje razmišljanje pa mi kar pokliče rdeče alarme, namreč [[WP:NEZA]] pravi ''Če nameravamo nestrinjanja predstaviti nepristransko, moramo vsako stališče predstaviti z vselej poštenim in taktnim zvenom. Marsikateri članek postane pristranski komentar, četudi predstavi vsa stališča.'' Take povedi (čeprav niso tako direktne) imajo definitivno netaktni zven. Za dodatno literaturo bo verjetno treba iskati v tujih sistemih, hiter pregled COBISSovega iskanja (ključna beseda "suženj") ni ponudila ničesar obetavnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 10. november 2021 (CET) == [[Zakoni dvanajstih tabel]] == Kolikor se spomnem, ni znano, če so bile table lesene, kamnite, bronaste ali celo slonokoščene. Zaradi tega bi verjetno najbolj ustrezala beseda “tabla”, kajti alternativna “plošča” bi praviloma pomenila samo kamnito podlogo, “deska” pa samo leseno. Tudi druge wiki imajo vse izraz “tabla” razen češke, kjer pa moramo upoštevati, da češka beseda “deska” ni isto kot v slovenščini. Zanimiva je ruska alternativa, to je “tablica”, ker se mi zdi pomensko najbolj ustrezna. Kar se tiče začetnice, bi jaz napisal npr Dvanajstero tabel (v kolikor ime zakonika) oziroma zakoni dvanajstih tablic (kot opis vsebine), vendar svetujem, da še koga vprašaš za mnenje, ker se večkrat nisem strinjal z ostalimi uporabniki pri tem problemu. Morda ti bo tudi bolje svetoval pri izbiri možnosti tabla/tablica/tabela ali podobno. Kar pa bolje znam, duodecim je števnik, ki se ne sklanja, torej v začetni vrstici tudi drugič samo Duodecim (=brez o). Morda (ni nujno) dodaš v prvi odstavek Glej tudi Plebejci, kjer je govora o družbenih razlikah, ki jih je Duodecim Tabulae skušal odpraviti. Jaz bi še povedal, da so decemviri odlašali z delom, ker so bili pač patriciji, ki jim ni bilo mar za pravice plebecev. Sicer pa res lep članek. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:47, 25. november 2021 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:44, 25. november 2021 (CET) Octopus, v besedilu izmenično uporabljaš edninska izraza tabla in tabela, ki imata v rodilniku množine enako obliko (zakoni ''tabel''). Da ne bo zmede, bi res lahko uporabil enoten izraz tablica, kot je predlagal že Radek. Ne strinjam pa se z njegovim predlogom ''Dvanajstero'' tabel; ločilni števniki (dvoje, troje, petero, desetero, dvanajstero ...) so v slovenščini rezervirani za množinske samostalnike (npr. dvoje hlač, troje ust, petero vrat ...) in ne za običajne števne samostalnike. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:38, 25. november 2021 (CET) :Hvala za opozorilo! Pri prevajanju v wordu mi kakšno besedo spremeni v podobno angleško, jaz pa kakšno spregledam. Bom pregledal in popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:54, 25. november 2021 (CET) : {{opravljeno}}--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:12, 25. november 2021 (CET) == Translation request == Hello, if you could translate [[:w:en:Tomb of Cyrus]] to Slovenian it'd be a pleasure. Yours sincerely,[[Uporabnik:ChipsBaMast|ChipsBaMast]] ([[Uporabniški pogovor:ChipsBaMast|pogovor]]) 12:32, 27. december 2021 (CET) : Hello! The article is interesting and I will try to translate it next month. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:43, 27. december 2021 (CET) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]] == Brane, zdaj se že ponavljam, a tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2022 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. marec 2022 (CET) : Hvala za vabilo, toda letos nisem nameraval sodelovati zaradi številnih obveznosti, ki sem si jih nakopal na glavo. Kljub temu bom poskućal napisati vsaj po en članek iz vsake države. Vsem udeležencem akcije želim veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:29, 21. marec 2022 (CET) ::Vsak prispevek šteje. :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:00, 21. marec 2022 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:27, 21. marec 2022 (CET) ::[[Ak Kojunlu]] bi že spadal sem. Bom uredil, če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:21, 8. april 2022 (CEST) :::Bom in še enkrat hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:24, 8. april 2022 (CEST) :Čestitke za tretje mesto! Sva na zvezi po e-pošti glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:14, 14. junij 2022 (CEST) ==Zavezniška invazija na Italijo== Morda utegneš malo pregledati, preden odstranim ''v delu''? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:27, 21. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]] == Ojla. Ko boš končal z arabskim nizom, si vabljen da spet kaj dodaš o Srednji ali Vzhodni Evropi. Ni treba da s tekmovalnim ciljem, tudi navzven bo bolje zgledalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:22, 28. marec 2023 (CEST) :Hvala za vabilo! Približno do 20. aprila imam toliko obveznosti, da ne bom mogel kdo ve kako sodelovati, potem pa.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:43, 28. marec 2023 (CEST) ::Kadarkoli, tako ali tako traja do konca maja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 28. marec 2023 (CEST) Kljub obveznostim si napisal največ, tako da čestitke za prvo mesto! :) Sva na zvezi glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:52, 11. junij 2023 (CEST) == WikiProjekt Kronologija == Pozdravljen, Octopus. Hvala za tvoja urejanja seznamov zgodovinskih dogodkov. Vabim te, da se pridružiš projektu [[Wikipedija:WikiProjekt Kronologija]]. Projekt je namenjenemu urejanju seznamov in člankov o zgodovinskih dogodkih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:16, 6. junij 2023 (CEST) ⦁ Hvala za vabilo! Z veseljem se bom pridružil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:18, 7. junij 2023 (CEST) == Classis == Slučajno sem naletel na [[Classe, antično pristanišče Ravene|ta]] članek, ki je mestoma napačen (začenši pri samem imenu pristanišča) in nerazumljiv. Da ne bo navzkrižja urejanj, ga misliš morda ti popraviti, ali naj se ga lotim jaz? Zame bi bil problem le ta, da nimam dostopa do kake literature in bi zato moral pisati le po spominu oziroma po podatkih it.wiki. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:50, 8. avgust 2023 (CEST) : Članka ne nameravam urejati in ga rade volje prepustim tebi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:30, 8. avgust 2023 (CEST) == Dinastija Džou == V zgodovini Kitajske si popravil Džou v Džov. Ali boš popravil po celotni wikipediji? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:09, 3. oktober 2023 (CEST) : Živijo! Bom, kolikor bom utegnil. Lahko pa mi pomagaš, bo prej gotovo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:01, 3. oktober 2023 (CEST) :: Kar sem našla, sem popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:59, 3. oktober 2023 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 00:20, 4. oktober 2023 (CEST) == Čen Šov == Ne strinjam se s podatkom z angleške WP, da je slika kipa preveč enostavna za avtorske pravice. Če ne zameriš, bi jo brisal, hkrati bom predlagal tudi brisanje z :enwiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:44, 29. november 2023 (CET) : Zbriši!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:29, 29. november 2023 (CET) ::Ok, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 29. november 2023 (CET) == Kemijski članki == Pozdravljen, v bodoče v kemijskih člankih svetujem uporabo {{tl|chem2}} za zapis kemijskih formul, saj predloga omogoča lažji in hitrejši zapis namesto značk sup in sub. Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 15. december 2023 (CET) * Bom.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:19, 16. december 2023 (CET) == Rake == Zelo dobra slika! Bom jo edinole preimenoval v množino, ker se v taki obliki tudi pojavlja ime. Imaš v planu napisati kak prispevek? ''Pa sričnu''', '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 5. februar 2024 (CET) : Hvala za pohvalo in vprašanje: si iz idrijskega konca? V naslovu sem zavestno uporabil ednino, ker je bilo njega dni rak več, zdaj pa je ostala, če kaj vem, samo še ta. Ko bom zbral kaj več gradiva, bom verjetno tudi o Rakah napisal kaj več. Lep dan!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:30, 5. februar 2024 (CET) ::Ja sem ja, ''prav iz miista'' :). ::Nekaj več o rakah lahko najdeš bodisi v knjigi Valentinitsch, Helfried: ''Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659'' ISBN 978-961-213-326-9; ali pa v Verbič, Marija: ''Rudnik živega srebra v Idriji in tehnične naprave v njem do konca 16 stoletja'' iz kataloga ''Idrijski rudnik skozi stoletja'' (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1990). Rak je bilo resda več, vendar dvomim, da jih pomni še kakšen Idrijčan - več jih je bilo do 16. stoletja, ko so se nekateri rudniški jaški napajali tudi iz jezu pod gradom in ostalih podobnih zajezenih potokov (mdr. tudi [[Ljubevščica]]). Slikane rake so sezidali že leta 1596, razlog pa je bilo pomanjkanje/nestanovitnost vode iz [[Nikova|Nikove]] za poganjanje kamšti na Ahacijevem jašku ter višja lega Barbarinega jaška od Nikove. Kanal je bil zavoljo zmanjšanja stroškov med leti 1766 in 1770 obzidan in je v funkciji napajanja črpalk (Kamšti z veliko pisano) deloval vse do 1948, ko je povodenj razdrla jez pri Kobili. Danes kanal napaja hidroelektrarno Lejnštat (blizu današnje osnovne šole). (vir: Čar, Jože: ''O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne'', ''Idrijski rudnik skozi stoletja''). Baje pa so med drugo svetovno vojno kanal izpraznili in ga uporabili kot strelski jarek ([https://okupacijskemeje.si/exh03-ch02.html vir]). Pa o plazu, ki se je usul na tretjini dolžine kanala in so ga idrijski rudarji zaradi malomarnosti morali izkopati, bi se tudi dalo še kaj napisati ... Vsekakor sem pripravljen na akcijo, če potrebuješ kakšno pomoč. ::Gradiva je pravzaprav skoraj preveč, samo o idrijskem rudniku je cca 550 bibliografskih vnosov, a ker je rudnik mesto in mesto rudnik, je tega bistveno več. V kolikor imaš pri roki tudi ''Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta'' ti toplo priporočam v branje. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 5. februar 2024 (CET) :::Octopus, še komentar [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlika%2F7._teden_2024&diff=6168156&oldid=6149802 glede tega posega]: fotografija mora iti skozi postopek izbora za izbrano sliko, preden se pojavi na glavni strani. Vabljen, da jo nominiraš na [[WP:IS]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:17, 5. februar 2024 (CET) Mi je bilo takoj jasno. Hvala za vabilo in lep dan.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 5. februar 2024 (CET) Sliko sem poskusil nominirati, pa ne vem, če mi je uspelo. Nominiral bi jo rad predvsem zato, da bi slišal vašo oceno.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:34, 6. februar 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2024 == Brane, čez nekaj tednov se začne letošnji natečaj. Predlagam, da počakaš s Turčijo in ostalimi regionalnimi temami do takrat {{s-:-)}} (po želji, seveda). Zaenkrat je odprta prijava na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci]], izvedba bo pretežno enaka kot do zdaj (razen bonusov pri točkovanju, glej pravila). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 9. marec 2024 (CET) : Hvala za opozorilo in vabilo. S pisanjem bom nadaljeval, ker je nabor tem zelo obširen, sicer pa ne nameravam biti tako aktiven kot v prejšnjih letih. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:45, 9. marec 2024 (CET) == Etiopija == Ti si bolj za zgodovino. Sprašujem ali je res pravilno Aksumitsko kraljestvo (ne najdem ga v nobeni literaturi) ali ne bi bilo bolje '''Kraljestvo Aksum''' (9 jih je v Gigafidi, v leksikonu ga ni, v ''Svetovni dediščini'', MK, je kraljestvo Aksum, v ''Države sveta'' pravi dr. Natek država Aksum) [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:12, 6. junij 2024 (CEST) : Tisti, ki je začel pisati članek, ga je morda prevajal iz nemščine, kjer se imenuje [[de:Aksumitisches Reich]]. Jaz bi ga naslovil Aksumsko kraljestvo, ker je dobilo ime po prestolnici [[Aksum]], sicer pa naj kaj rečejo tudi slavisti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:58, 6. junij 2024 (CEST) == Biblija == Zdravo, ko prevajaš biblijske citate se prosim obrni na [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl slovensko Biblijo] (na linku je spletni prepis Biblije). Dobesedno prevajanje ni najboljše, saj imamo Slovenci standardiziran prevod, medtem ko pri Angležih tega ni. Zraven lahko dodaš tudi predlogo {{tl|bibl}}, ki bo ustvarila link do verza. Hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 1. oktober 2024 (CEST) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:09, 1. oktober 2024 (CEST) == [[Kleisura]] == Pozdravljen, res uživam v branju in patruljiranju tvojih člankov. Zgornjemu manjkajo viri, jih lahko dodaš ali si nameraval članek še dodatno razširiti? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:19, 5. oktober 2024 (CEST) : Hvala za opozorilo. Sem pač spregledal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:33, 6. oktober 2024 (CEST) ::Nič ne de :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:52, 6. oktober 2024 (CEST) == Čestitke == Malo pozno, pa nič ne de. Čestitam ti za doseženih 50.000 urejanj in se poklanjam tvoji zagnanosti pri ustvarjanju zgodovinskih člankov na slovenski Wikipediji. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 28. november 2024 (CET) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:15, 28. november 2024 (CET) ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:08, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala! Vse lepo želim tudi tebi. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:21, 23. december 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2025 == Pozdravljen, ali prav razumem [[Estonska vojna za neodvisnost]] kot sodelovanje v natečaju? Stran za prijavo je '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|tukaj]]''', vabljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:09, 21. marec 2025 (CET) : Prav razumeš! Se že prijavljam.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:56, 21. marec 2025 (CET) ::Super :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:57, 21. marec 2025 (CET) == Sodelovanje? == Hej, budno spremljam tvoje stvaritve. Vem, da se primarno ukvarjaš z zgodovinskimi temami, pa bi te vseeno vprašal, če bi bil pripravljen na kakšno sodelovanje na morda kemijskih člankih? Študiram metalurgijo in organsko kemijo večinoma spregledujem :) Gledam [[aluminij]] in verjamem, da bi ga lahko poskusila spraviti do izbranega članka. Drugače pa imam v pripravi članek [[rotacijska peč]] ([[Osnutek:rotacijska peč|osnutek]]) in bom potreboval še kakšno strokovno mnenje preden ga spravim do izbranega članka (če imaš pa kakšne ideje, jih z veseljem sprejmem). Hvala za odgovor in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:33, 1. julij 2025 (CEST) :Živijoǃ :Prebral sem tvoj predlog za sodelovanje in se z njim načelno strinjam. :Pregledal sem članek [[Aluminij]], ki je sicer manj obširen, kot na primer angleški, vendar vsebuje vse tisto, kar pričakuje tudi bolj zahteven bralec. Članek je tudi zelo pregledno strukturiran, zato se bojim, da k vsebini ne bova dodala nič bistveno novega, bova pa porušila preglednost. :Sam sem že razširil nekaj že napisanih člankov, ki so bili vsi v precej "slabšem" stanju kot aluminij, in v vseh primerih bi bilo laže začeti pisati povsem znova. :Predlagam ti, da začneš pisati članek o rotacijski peči, ki je razširjena in uporabna v številnih industrijah. Če se boš lotil aluminija, ti bom seveda pomagal. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:27, 1. julij 2025 (CEST) == al-Safah ali Al Safah == Živjo, tudi jaz pozorno spremljam tvoje članke in bi rad opozoril na mogočo napako pri zapisu arabskih imen. Nisem strokovnjak, ampak a ni tako, da se arabski člen "al-" prečrkuje v "Al", torej ne "al-Safah" temveč "Al Safah". Iz pravopisa 2001: "''pri osebnih imenih [člen al-] pišemo z veliko začetnico in ločeno od imena; pred d t s z r in š namesto l v al izgovarjamo kar te glasove, pišemo pa al ali pa l priličimo naslednjemu zobniku ali šumevcu: Al Šáms, Aš Šáms''." Tako arabska imena zapisuje tudi RTV v vseh svojih člankih, kar sem opazil pred par dnevi ko sem pisal uvod članka [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|sudanska državljanska vojna]] in preverjal običajni zapis v medijih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:45, 5. julij 2025 (CEST) :P.S.: očitno obstaja precej aktualen odgovor glede tega na Svetovalnici [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen iz marca 2025], kjer predlagajo, da se predimek al piše z malo začetnico, saj naj bi to prevladovalo v publicistiki. "''Predlagamo zapis z malo začetnico, torej Salah (bolje kot Saleh) al Aruri, Visam al Tavil, Rašid Ganuši, Zijad al Nahala. Pri moških osebnih imenih se sklanjata ime in priimek, predimek pa ne, torej Salaha al Arurija, Visama al Tavila, Rašida Ganušija in Zijada al Nahala.''" in "''Za bolj splošne formulacije pravil bo treba še malo počakati. Tu bosta poleg arabščine relavantni še novi prevzemalni preglednici za urdujščino in perzijščino, ki sta v pripravi.''". Očitno ni s tvojim načinom pisave arabskih imen torej nič narobe. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:53, 5. julij 2025 (CEST) ::Pri pisanju arabskih imen se od samega začetka zgledujem po zapisih v že obstoječih člankih. ::Za zgled se primerjal ime Zijada al Nahala v različnih v latinici ali cirilici pisanih člankih. V devetih primerih je ime zapisano kot al-Nahal, v štirih kot an-Nahal in v enem primeru kot el-Nahal. al-, an- in el- so v vseh primerih pisani z malo črko. ::Sam se držim pravila, da pišem Al- izključno na začetku stavka. Ko bo kdo postavil natančna in enoznačna pravila, se jih bom seveda držal, in tudi kaj popravil. Dotlej se bom držal starih pravil. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:41, 13. julij 2025 (CEST) == Obiski habsburških vladarjev na Slovenskem == Imam eno vprašanje. Razmišljam, da bi nam zelo koristil [[Seznam obiskov habsburških vladarjev na Slovenskem]]. Misliš, da bi se dalo nabrati toliko podatkov, da se naredi en pregled z osnovnimi informacijami? Važno bi bilo samo, da se seznam "zažene", potem pa se že naknadno dodaja in dopolnjuje vnose, kakor jih kdo kje v literaturi zasledi. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:49, 4. avgust 2025 (CEST) :: S Habsburžani se nikoli nisem ukvarjal in ne vem, kolikokrat so sploh bili v slovenskih deželah. Edini obisk, za katerega vem, se je zgodil v Šentjurju pri Celju, ko je cesar potoval iz Rogaške Slatine v Trst. Na železniški postaji ga je slavnostno v slovenskem jeziku nagovoril eden od Ipavcev, ki je bil takrat šentjurski župan. Župan je bil zaradi jezika seveda predmet naših domačih kritik, cesar pa se je kasneje spomnil nanj in Ipavca nagradil s svetniškim položajem na Dunaju. Če so bili drugi obiski vsaj približno tako zanimivi, sem seveda za to, da ga začneš sestavljati. Sem zraven! ::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:58, 4. avgust 2025 (CEST) Malo je problem, da nimam niti toliko podatkov pri roki, da bi članek začel. Vprašam še {{U|JozefD|JozefaD}}, po načelu, da vprašati ni greh. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:25, 4. avgust 2025 (CEST) :To je resnično zanimivo vprašanje, vendar se kaže vprašati o namenu takega seznama. Habsburški vladarji so bili velikokrat na Slovenskem, ker je Habsburška monarhija bila - če uporabimo mederne politične izraze - "zvezna država" pod enim monarhom je bilo kar nekaj "državnih subjektov", od vojvodin ali dežel (Kranjske, Štajerske in Koroške ter Goriške), ki so imeli nekje po drugi drugi polovici 15. stoletja svoje "deželne parlamente" imenovane "Deželni stanovi" in tem se je po 15. stoletju hodil "pokazat" vsak nov Habsburški vojvoda ali nadvojvoda kot "deželni knez", "Deželni stanovi" pa so se mu "poklonili". Ob takem obisku je moral nov monarh vedno znova potrditi pravice in privilegije članom stanov t.j. plemstvu, mestom in duhovščini. To so bile velike slovestnosti. O tem so deželni zbori izdajali posebne knjižice. No seveda so deželni knezi prišli v glavno mesto dežele, t.j. Ljubljano, Gradec in Celovec. Ni bil samo cesar Franc Jožef na otvoritvi t.i. južne železnice do Celja 2. junija 1846 in 1849 do Trsta, ampak kar trije cesarji v Ljubljani na Ljubljanskem kongresu leta 1821 - avstrijski, pruski in ruski. [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] ([[Uporabniški pogovor:JozefD|pogovor]]) 20:09, 4. avgust 2025 (CEST) ::Še jaz bom pustil moja dva centa, sicer je že Jozef pustil izčrpen odgovor, ampak @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: lahko potrdiš, da bodo na seznamu politični in ne vojaški obiski? Slednjih bi bilo veliko v raznih primerih, ko so cesarji prečili slovensko ozemlje zaradi vojaških manevrov – zadnji pa je verjetno obisk cesarja Karla, ki se je 22. avgusta 1917 iz Postojne odpeljal v Trnovo nadzorovat boje na Krasu. Obstaja tudi fotografija (glej npr. Simić 1998, str. 163). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 4. avgust 2025 (CEST) No ja, najbrž bo to projekt za enkrat ... nekoč ... Ideja pa je sicer že kar stara. Drugače pa, tudi če je obiskov bilo veliko, bi se lahko naredilo več podstrani, na primer po obdobjih, morda stoletjih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:02, 5. avgust 2025 (CEST) == Leta pr. n. št. == Zanima me tvoje mnenje glede preglednih člankov o letih globoko pred našim štetjem (ker jih občasno ustvarjaš). Močno dvomim, da bomo imeli kdaj več kot en dogodek/rojstvo/smrt za recimo [[1490 pr. n. št.]], pa sem si zamislil, da bi take primere spreminjal v preusmeritve na preglede daljših časovnih obdobij po zgledu :enwiki. Do [[499 pr. n. št.]] imamo še po letih, potem bi mogoče tam do [[1000 pr. n. št.]] naredil po desetletjih in dlje nazaj kot to po stoletjih. Torej bi prestavil vsebino [[1490 pr. n. št.]] v [[15. stoletje pr. n. št.]] in naredil preusmeritev, da bo delala povezava v članku [[Aluvamna]]. Tudi kategorije bi brisal po takem kopitu. Kaj meniš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:05, 25. oktober 2025 (CEST) : Če je kategorija n. pr. 1491 pr. n. št. obstajala, sem jo uporabil. Če je ni bilo, sem poskusil s 1490. leta pr. n. št., če tudi te ni bilo, sem uporabi kategorijo 15. stoletje pr. n. št. Za dogodke v davni preteklosti menim, da je delitev na stoletja bolj smiselna kot delitev na desetletja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:35, 25. oktober 2025 (CEST) ::Mislil sem strani. Kategorije je ustvarjal Sportijev bot in bom še njega vprašal (tudi za kategorije rojeni/umrli menim, da so po stoletjih dovolj). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:10, 25. oktober 2025 (CEST) Jaz bi rekel, da je dovolj, če od 500 pr. n. št. nazaj uporabljamo stoletja. Smotrno bi jih bilo že nekje od 300 pr. n. št. nazaj, ampak dobro, če imamo do 500 že uveljavljeno po letih, naj ostane. Spotoma, Octopus, če smem, pogovorno stran imaš že zelooooo dolgooooo. Najbolje bi bilo, če bi večino arhiviral, saj je prvi podpis na njej še iz leta 2007. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:41, 25. oktober 2025 (CEST) Če so strani za posamezna leta že ustvarjene, bi jih bilo smiselno prevključiti na straneh o desetletjih (tako kot v angl. WP). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:00, 25. oktober 2025 (CEST) :Meni se zdi vseeno bolje kar prenesti vsebino in narediti preusmeritve, da ne bo toliko skoraj praznih nanoškrbin. Na :enwiki nisem opazil prevključitev, daš kak primer? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:22, 25. oktober 2025 (CEST) Odvisno od dolžine strani. Za nanoškrbine se strinjam. Glej npr. [[:en:420s BC|420s BC]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:13, 25. oktober 2025 (CEST) :Govorimo o letih pred 500 pr. n. št., teh tudi v :enwiki ne prevključujejo. Za 500 do 600 pr. n. št. bi še naredil prenos v strani po desetletjih, ker so že večinoma ustvarjene, od tam nazaj pa po stoletjih. Kategorije za rojstva in smrti lahko zaenkrat ostanejo zaradi avtomatike infopolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:23, 27. oktober 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Octopus, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko kraljev, kronik ter ostalih zgodovini skoraj iztrganih osebnosti! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:20, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:26, 24. december 2025 (CET) ::Hvala! Veliko lepega, in predvsem zdravja, želim tudi tebi! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:03, 25. december 2025 (CET) Z moje strani voščilo za dobro zdravje in veselje do pisanja. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:00, 25. december 2025 (CET) == Nova predloga za prečrkovanje kitajskih imen == Zdravo! Ker med drugim veliko urejaš članke o kitajskih krajih, te želim seznaniti z novo predlogo {{tl|pk}}, ki je namenjena samodejnemu prečrkovanju iz pinjina v slovenščino. Namesto ročnega zapisovanja prečrkovanega imena lahko sedaj uporabiš {{tlx|pk|Hangzhou}}, kar vrne {{pk|Hangzhou}}, {{tlxb|pk|Hangzhou|1}} pa kombinirano obliko {{pk|Hangzhou|1}}. Podrobnejša navodila in primere si lahko ogledaš na dokumentacijski strani predloge. Vabljen k uporabi in lep pozdrav, -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:06, 5. julij 2026 (CEST) == [[Semirečje]] == Živjo, v zvezi s tem člankom imam pomislek glede ustreznosti imena. Ime ''Semirečje'' je preneseno iz ruščine. Ali si kje v slovenskih virih zasledil, da se uporablja v taki, tj. nespremenjeni obliki? Kot sem preveril v interwikijih, večina slovanskih jezikov uporablja lastno podomačeno različico, npr. češko ''Sedmiříčí'', slovaško ''Sedemriečie'', poljsko ''Siedmiorzecze'', bolgarsko ''Седморечие''. Celo nemščina ima npr. ''Siebenstromland''. Osebno zato predlagam poslovenjeno različico ''Sedmerorečje'', rusko ime ''Semirečje'' pa se lahko preusmeri. Se strinjaš?--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:00, 15. avgust 2026 (CEST) :Se strinjam. Bom še danes uredl. Hvala. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:20, 16. avgust 2026 (CEST) == Ujgurski kaganat == Ali bi bilo mogoče bolje [[kagan|kagane]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] kategorizirati posebej, recimo v podkategorijo [[:Kategorija:Ujgurski kaganat|kategorije Ujgurski kaganat]] - Kagani Ujgurskega kaganata, namesto da so nametani pod [[:Kategorija:Ujguri|kategorijo Ujguri]]? --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:16, 21. avgust 2026 (CEST) llrcio1xiryefh8c4jzvb31qoorhn7h 6740513 6740435 2026-08-21T16:13:38Z Octopus 13285 /* Semirečje */ slovnica 6740513 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljena/pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: &#126;&#126;&#126;&#126;. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/-a]] oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: * za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. * v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[pod lipo]] ali pa se obrni kar name. |} {{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu! == Periodni sistem == Barve ozadja celic elementov: * alkalijske kovine: #ff6666 * aktinoidi: #ff99cc * lantanoidi: #ffbfff * nekovine: #a0ffa0 * polkovine: #cccc99 * prehodne kovine: #ffc0c0 * šibke kovine: #cccccc [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:40, 10. maj 2010 (CEST) == Slike k Millerjevim indeksom == Pri slikah [[:Slika:Millerjevi indeksi 01.png]] in [[:Slika:Millerjevi indeksi 02.png]] si napisal, da nista zaščiteni. Je mogoče ta podatek najti na omenjeni spletni strani ali si dobil avtorjevo dovoljenje za objavo? --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 12:39, 20. julij 2010 (CEST) * Slike so del gradiva iz predmeta GRADIVA I profesorja Franca Zupaniča z Mariborske univerze. V gradivu ni eksplicitno označeno, da je avtorsko zaščiteno. Če meniš, da je objava sporna, bom poiskal kakšni drugi primerni sliki in ustrezno prilagodil tekst.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:08, 20. julij 2010 (CEST) ::Načeloma je treba privzet, da je delo avtorsko zaščiteno, tudi če nikjer to ne piše. Ampak v konkretnem primeru gre za slike, sestavljene zgolj iz enostavnih geometrijskih oblik, ki jih ni možno zaščititi in so avtomatsko v javni lasti - glej [[:Commons:Template:PD-shape]]. Še najbolje bi jih bilo prerisat v SVG in naložit v Zbirko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:14, 20. julij 2010 (CEST) * Strinam se, da so vsa dela načeloma avtorsko zaščitena. Glede na to, da sta obe sliki in spremljajoči tekst opremljeni s citiranjem avtorja, objava po mojem ne bi smela biti sporna.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:29, 20. julij 2010 (CEST) : Sem prestavil v Zbirko. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 13:58, 20. julij 2010 (CEST) == PIČ == Prosil bi te, da glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glas. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:57, 1. september 2010 (CEST) == Infobox mineral == Vidim, da bi rad popravil [[:Predloga:Infobox mineral]]. Pripravljam posodobljeno predlogo (iz :en) v mojem peskovniku. Namesto <nowiki>{{Infobox mineral</nowiki> za poizkus uporabi v članku <nowiki>{{Uporabnik:Pinky/Peskovnik5</nowiki>. Nekaj parametrov je v predlogi dodanih in te so še neprevedene. Če mi pomagaš pri prevodih ... Popravi kar v mojem peskovniku. In ko boš zadovoljen kar sam prepiši [[:Predloga:Infobox mineral]]. Če pa imaš voljo prevesti še dokumentacijo predloge, pa še toliko bolje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:23, 9. september 2010 (CEST) * Res je. Infopolje sem poskusil spremeniti, vendar sem spremembo še pravočasno preklical. Pregledal sem tvoj osnutek infopolja, po katerem zaenkrat ne bi rad šaril, zato ti pošiljam svoje predloge za spremembe in prevode. ** Strunz classification → Strunzova klasifikacija (mineralov); članek še ni napisan, Strunzovo klasifikacijo pa bo treba verjetno posodobiti iz devetih v deset razredov ** Dana classification → Danova klasifikacija (mineralov) ** <nowiki> [[Hermann–Mauguin notation|Crystal symmetry]] → [[Hermann–Mauguinova notacija|Kristalna simetrija]]</nowiki> ** <nowiki>[[Unit cell]] → [[Kristalna struktura|Osnovna celica]]</nowiki> ** Tenacity → Žilavost ** <nowiki>[[Trdota]] → [[Mohsova lestvica|Trdota]]</nowiki> ** Polish lust → izraza ne znam ustrezno prevesti :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Grossular]] [[:en:Hessonite]] '' ** <nowiki>[[Birefringence]] → [[Dvolomnost]]</nowiki> ** <nowiki>[[Pleochroism]] → [[Pleohroizem]]</nowiki> ** <nowiki>[[2V angle]] → Kot med optičnima osema</nowiki> ** <nowiki>[[Dispersion (optics)|Dispersion]] → [[Disperzija (optika)|Disperzija]]</nowiki> ** <nowiki>Extinction → Ekstinkcija ali [[Ekstinkcija (optika)|Ekstinkcija]]</nowiki> ** Length fast/slow → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne poznam natančne vsebine :: ''V članku [[:en:Optical mineralogy]] omenja Length fast vs. length slow. Praktično uporabo pa nisem našla. Če ne najdeš ustreznega prevoda lahko ta parameter enostavno izključiva. Tudi tukaj [http://geology.uprm.edu/Classes/rwattsfolder/3055lectures/11biaxialminerals.ppt#4] '' ** <nowiki>Ultraviolet [[fluorescence]] → [[Svetloba|Ultravijolična]] [[fluorescenca]]</nowiki> ** <nowiki>[[Absorption spectroscopy|Absorption spectra]] → [[Absorpcijski spekter]]</nowiki> ** Common impurities → Običajne (ali še bolje Najpogostejše) nečistoče ** Alters to → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne vem, kaj bi lahko spadalo v to kategorijo :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Microcline]], [[:en:Triplite]] ali [[:en:Orthoclase]]'' ** Reference → Sklici ** Major varieties → Glavne vrste :Ko se bova uskladila, lahko spremembe vnesem tudi jaz.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:09, 9. september 2010 (CEST) : Nekaj idej je zgoraj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] 23:43, 9. september 2010 (CEST) :tu je prikaz stare in nove predloge z identičnimi podatki, kjer se lahko tudi igraš z njimi (kar se v peskovniku tudi sicer počne :) [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 08:38, 10. september 2010 (CEST) <br> * Odkril sem '''''Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms''''' http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/index.html, ki je po mojem mnenju zelo uporaben, ker vsebuje kratke razlage strokovnih izrazov. Novi predlogi: ** <nowiki>[[Polish lust]] (pravilno [[Polish luster]]) → [[Sijaj površine]] </nowiki>; podatek je bolj pomemben za kamnine kot za kristale ** <nowiki>[[2V angle]] → [[kot 2V]]</nowiki> ** Length fast/slow → Negativna/pozitivna elongacija ** Alters to → Pretvorbe; primer: mikroklin se običajno pretvori v sericit ali glino.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 12:54, 10. september 2010 (CEST) Popravljeno, izgled lahko sedaj vidiš na [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]]. * Ali bi lahko v [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5]] dokumentacijo dodal še nekaj tvojih prevodov in dopolnitev. Popravi kar tam, ker sem jaz svoje znanje izčrpala. Popraviš lahko vse nepravilnosti, ki sem jih povzročila s prevajanjem iz :en, ker NE poznam mineralogije. * Tam pri dokumentaciji bi bilo lepo vpisati pri vseh parametrih kratek opis parametra in primere, da bi uporabnik lahko prav izpolnil polje. * Kjer so zahtevane merske enote naj bo to poudarjeno, da se merska enota zahteva in katera je to. LP, --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:17, 12. september 2010 (CEST) * Angleško besedilo v infopolju "Rubin" sem prevedel v slovenski jezik. Dopolnil sem tudi opise pojmov in navodila za izpolnjevanje infopolja. Nekatere lastnosti, na primer "ekstinkcija", so opisane zelo površno, ker bi moral biti za podrobno razlago vsakega pojma napisan samostojen članek, ki pa je strokovno zelo zahteven.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:02, 13. september 2010 (CEST) ::Uspešno posodobljena predloga, sedaj pa na pivo .. :) --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 19:37, 13. september 2010 (CEST) * Vidim, da si zadovoljna. Jaz tudi. Na zdravje![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 20:46, 13. september 2010 (CEST) == PIČ == == PIČ == Prosil bi te, da si vzameš nekaj časa in glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glasm da se jih zaključi. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:00, 16. september 2010 (CEST) == Seznam mineralov == Zdravo, mislim da bi bil omenjeni seznam počasi zrel za predlog za IČ, tako da če se strinjaš, bi podal predlog. Sem sicer dopolnil uvod s sklici in jasneje podal pojasnila k seznamu, kaj več pa ne bi dodajal, ker bi PMM posegli preširoko izven seznama. Razen seveda, če opaziš zanimivi mineral... Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 14:06, 31. oktober 2010 (CET) :Preden predlagaš seznam za IČ, razmisli še o tem, da bi ga preimenovali v nekakšen Seznam mineralov na Slovenskem, temu primerno omejili število mineralov in ustrezno prilagodili uvod. Vse minerale, obstoječe in nove, bi vzporedno prenesli v nek nov Seznam mineralov, v katerem bi bila samo imena, urejena po abecedi.-[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:41, 31. oktober 2010 (CET) Čeprav sem bil na začetku zdvojen glede tvojega predloga, se po tehtnem premisleku pravzaprav strinjam. Stvar je v tem, da bo postal seznam stabilen, saj je meja pomembnosti mineralov včasih malce nejasna (recimo obstranski minerali v dekoraciji pri draguljarstvu) oz. z drugimi besedami, ne bo več dilem o tem, ali se naj nek mineral doda/odstrani. Navsezadnje je to slovenska WP, poleg tega pa sem se pri izdelavi osredotočal predvsem na slovenski vir, tako da če si za, bom začel s preureditvijo. Za celosten seznam mineralov pa bi predlagal tako obliko, kot jo imajo na en. WP in tudi ponekod drugje ([[:en:List of minerals (complete)|glej tukaj]]).--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 16:22, 31. oktober 2010 (CET) :S tvojim predlogom se v celoti strinjam. Slovenski del seznama se bo sčasoma stabiliziral, tisti drugi pa bo tako rekoč neomejen. Zdi se mi, da imajo podobna seznama v svoji WP Čehi ali Slovaki, s katerimi se po bogastvu mineralov ne moremo primerjati, vendar trenutno nimam časa, da bi jih poiskal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 16:38, 31. oktober 2010 (CET) Evo, sem preoblikoval seznam po dogovoru. Če imaš še kakšen predlog, pa kar na plano z njim.--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 18:33, 31. oktober 2010 (CET) :Sem že opazil! Zdaj, ko je prejšnji seznam preurejen (primenovan), odpri še tistega drugega - splošnega - in ga poveži s seznami v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:46, 31. oktober 2010 (CET) :To je to!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:03, 31. oktober 2010 (CET) :Um, [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Seznam mineralov v Sloveniji|predlog za IČ]] sem sicer že podal, če te zanima... :). --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 17:55, 20. november 2010 (CET) == PIČ == Prosil bi te, da si ogledaš [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predloge za IČ]] in podaš svoj glas. Nekaterim manjka samo še 1 glas za končanje postopka. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:54, 8. februar 2011 (CET) :Pregledal sem predloge za IČ. Vsi predlagani članki obravnavajo področja, ki jih ne poznam, zato zanje raje ne bi glasoval.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 08:17, 15. februar 2011 (CET) == Kategorija:Fosfatni minerali == Bi lahko uredil prevod v [[:Kategorija:Fosfatni minerali]]? Sem precenila svoje znanje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 16:18, 31. marec 2011 (CEST) :Bom poskusil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:17, 31. marec 2011 (CEST) == Catholic Encyclopedia == Predlagam, da daš pri navajanju ''Catholic Encyclopedia'' raje link do Wikivira, kjer je digitalizirana (skoraj) v celoti, kot na zunanjo spletno stran. Je bolj zanesljivo in bolj v duhu projekta. The Council of Florence je recimo [[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence|tukaj]], povezavo dobiš s kodo <code><nowiki>[[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence]]</nowiki></code>. Včasih se splača pobrskat po Wikiviru, pa ne samo za ''Catholic Encyclopedia'' - imajo tudi Britannico iz 1911 in več drugih (glej [[:s:en:Category:Encyclopedias|kategorijo enciklopedij]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. junij 2011 (CEST) ==konstantinopelski== SP ima svojilni pridevnik konstantinop'''e'''lski, za prebivalca pa Konstantinopelčan. Prosim, popravi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:46, 27. september 2011 (CEST) :* Popravljeno.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:17, 27. september 2011 (CEST) == Pregled kem. člankov == Nekaj časa nazaj si se ponudil za pomoč pri kemiji. Če imaš čas, bi te prosil za pregled člankov [[Wikipedija:WikiProjekt Nevarne snovi|projekta Nevarne snovi]]. Sam sem jih slogovno popravil (prišel sem do L, tako da jih je nekaj pripravljenih; jih popravim nekako 10 na teden), tako da bi zdaj rabili še strokovni pregled (nekatere imajo reakcije). HvN! LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:59, 26. november 2011 (CET) :Mogoče pogledaš še [[Pogovor:Kislost|tole]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 20:47, 26. november 2011 (CET) ==Roš ha-šona?== Doma imam leksikon ''Judovstvo'' (v izvirniku ''Dictionary of Jewish Lore and Legend'') Alana Untermana v prevodu Bogdana Gradišnika (zbirka Mali leksikon, Mladinska knjiga, 2001). Tam je praznik zapisan kot '''roš ha-šona'''. Ali imaš kakšen pisen vir, da se prazniku v slovenščini reče [[roš hašana]]? Mimogrede, v članku bom/sem popravil zapis praznikov, ker se v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (torej judovsko novo leto namesto judovsko Novo leto ipd.). Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em"><font face="Century Gothic"><big>&nbsp;'''ℳ'''</big><font color="yellow">₪Zaplotnik</font>&nbsp;</font></span>]] 12:28, 27. november 2011 (CET) :* V vseh jezikovnih različicah članka, ki sem jih pregledal, se praznik imenuje '''roš hašana'''. V sefardski ([[en:Ladin language|ladino]]) različici, ki je verjetno merodajna, se imenuje [[Lad:Rosh Ashana|Rosh Ashana]] (iz hebrejskega: ראש השנה, rosh ha-shānā)… :* V članku [http://www.radiovaticana.net/slv/articolo.asp?c=524761 Papež voščil za 5772. judovsko novo leto], Radio Vatikan, 29. septembra 2011, se praznik imenuje '''roš hašana'''.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:28, 27. november 2011 (CET) ==Infopolje Verski objekt== * Prosim te, da prevedeš '''{{tl|Infobox religious building}}''', ali pa me naučiš, kako to gre. Slednje bi mi bilo še bolj všeč. Infopolje bi rad vključil v članek [[Modra mošeja]].[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:05, 5. december 2011 (CET) # Klikni na rdečo povezavo, da ustvariš novo predlogo # Iz :en prenesi celotno vsebino predloge in jo shrani # Preimenuj predlogo v nekaj slovenskega, npr. v Predloga:Infopolje Verska zgradba ali objekt # Iz :en prenesi tudi stran dokumentacije '''[[en:Template:Infobox religious building/doc]]''' v našo ../dok stran (rdeča povezava) # V dok podstrani popravi interwikije in kategorizacijo (zaenkrat poglej kategorije v {{tl|Infopolje cerkev}}). # Ne pozabi dodati še naš interwiki v :en predlogo. # Na isti način boš moral še ustvariti podpredlogi {{tl|Designation}} s še eno podpredlogo {{tl|Designation/colour}}, {{tl|Designation/text}} ter {{tl|Infobox religious building/color}} in mogoče še kakšna. # Sedaj bo prevajanje lažje ... mogoče bi lahko zbrisal iz predloge tiste parametre, ki so omenjeni v dokumentaciji pod poglavjem ''clergy'' in ''laity'', ker pri nas tega ne bo noben vzdrževal. # Zaenkrat toliko ... če se ti zatakne pa ... ti bom gledala pod prste. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:01, 6. december 2011 (CET) Še glede avtomatskega določanja barv: predloga {{tl|Designation/colour}} naj bi uporabljala iste barve in izraze kot predloga (kjer se pač ujemata) {{tl|Infopolje Cerkev/denomination}}. Mi je pa pri različnih izrazih za krščanske cerkve pomagal [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:08, 6. december 2011 (CET) == SloWiki10 == [[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]] Živjo, v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci. Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 17. februar 2012 (CET) ==Kategoriziranje== Vidim, da kategoriziraš Ilire :) Pripomnil bi, da je pri kategorijah potrebno paziti, da so čim bolj pregledne. Recimo neko ilirsko pleme lahko kategoriziramo samo kot Ilire. Iliri so nadkategorija in se sami kategorizirajo v Staroveška ljudstva in v Jugozahodno Evropo. V nasprotnem se stvari preveč podvajajo in kategorije izgubijo smisel. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 20:45, 9. april 2012 (CEST) == Alkaloid == Octopus, lepo pozdravljen.</br> Že nekaj časa popravljam članek [[Kokain]], ki je preveden po angleški WP. Muči me sledeče: po mojem razumevanju je alkaloid koke kokain. Torej je produkt ''kokan'' oz. ''alkaloid kokain'' (kar se mi zdi nepotrebno kopičenje izrazov). Napačen termin je ''alkaloid kokaina''? Prosim za razlago. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 10:36, 21. maj 2012 (CEST) ==Iliri== Danes sem pri Ilirih dodal šrbine o Oserijatih, Deremistih in Devrih. Glede na to, da imaš pobudo pri urejanju prispevkov s področja Ilirov, in ker bo še bolj obskurna plemena praktično nemogoče opisati kot samostojna gesla, predlagam, da se vsa še nepobarvana gesla iz predloge preko preusmeritev združi pod eno samo geslo (npr. z naslovom ''Manj znana ilirska plemena'' ali kaj podobnega. Verjetno so ta obskurna plemena tudi razlog, zakaj na angleški vse skupaj obravnavajo pod enim samim geslom. Lp, --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 19:56, 30. maj 2012 (CEST) :Se strinjam.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:00, 4. junij 2012 (CEST) Občudujem tvoje delo na področju antične zgodovine. Res krasna gesla. Fino bi pa bilo, če narediš še preusmeritve z vseh imen ilirskih plemen, ki nimajo svojega gesla, na seznam, kjer so vsaj na kratko opisana. To bo zelo koristno za vse, ki iščejo, še bolj pa za tiste, ki dodajajo/mo np v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:34, 27. junij 2012 (CEST) == Prvo bolgarsko cesarstvo == Pozdravljen. Naletel sem na [[Prvo bolgarsko cesarstvo|ta]] članek, ki se mi zdi silno zanimiv in ki mi je razjasnil nekatere dvome, ki sem jih imel v zvezi z nastankom Bolgarije. Po mojem mnenju bi se članek lahko predlagal za "izbranega", morda po nekaterih popravkih - če potrebuješ pomoč, sem na razpolago. Hotel sem samo vprašati, zakaj je stalno govora o bolgarskem "cesarstvu" in ne "carstvu". Kolikor meni znano, beseda ''cesar'' in ''cesarstvo'' nima povezave z besedo ''car'' in ''carstvo'', saj nima iste etimologije. Se mar motim? Bolgari so imeli kane, kagane in nato carje, pa se mi ne zdi prav, da jih imenujemo cesarje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:20, 26. junij 2012 (CEST) == Zgodovinar ;) == Po nekj letnem predahu od urejanja wikipedije sem se ponovno vrnil s pisanjam [[Zgodovina Portugalske|tegale članka]]. Ker vidim, da veliko pišeš o zgodovini, bi te prosil, če lahko malce preletiš napisano (mučijo me predvsem imena, saj prevajam iz angleščine... bo treba vzeti kako knjigo v roke). LP, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] ([[Uporabniški pogovor:Fran|pogovor]]) 20:14, 10. julij 2012 (CEST) == Nervi(jci) == Živjo, v zvezi z imenom tega ljudstva imam pomislek, če ni morda bolj ustrezno reči ''Nervijci''. Njihovo latinsko poimenovanje je namreč ''Nervii'' (''Nerviorum'', ednina ''Nervius'') in tudi drugi jeziki ohranjajo ''i'': nem. ''Nervier'', fr. ''Nerviens'', šp. ''Nervios'', mdr. tudi slovanski jeziki, npr. shr. ''Nervijci'' [http://sh.wikipedia.org/wiki/Nervijci]. Če je množinska oblika ''Nervi'', bi bila po tej analogiji ednina ''Nerv'', kar mi nekako ne gre skupaj, poleg tega je to po naključju enaka beseda kot latinska tujka za živec. Bi se strinjal s prestavitvijo na naslov ''Nervijci''? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 16:48, 23. julij 2012 (CEST) :Se strinjam in bom popravil. Pri imenih, sem dostikrat v zadregi, kako naj jih napišem, zato sta vsak nasvet in pomoč dobrodošla. Hvala! -- [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:13, 26. julij 2012 (CEST) ==Rimska zgodovina== Mislim da bi bilo prav, da med literaturo v gesla o relevantnem obdobju rimske zgodovine vključiš tudi [[Rajko Bratož|Bratožovo]] ''Rimsko zgodovino'', ki je edino slovensko delo na to temo in zato za slovenskega bralca posebno uporabno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:30, 27. julij 2012 (CEST) ==Civitas== Ustavil sem se pri članku [[Galci]] in nekaj malega dodal. Sedaj bi rad popravil, kar piše o socialni ureditvi tega naroda, ker je napačno, napačno tudi v en wiki, odkoder je prevedeno. To me je pripeljalo do potrebe po [[Civitas (razločitev)|tej]] razločitveni strani in nato do članka [[Civitas]]. To je zelo zanimiv in jasno napisan članek, a mislim, da so napake v prevodih iz latinščine. Da ne prideva do urejevalske vojne, morda ti prej izpišem odlomke, ki bi jih popravil, da lahko preveriš po svojih zapiskih, saj ni veliko. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:42, 24. september 2012 (CEST) :Latinska besedila sem prevedel kakor sem pač znal, zato ti jih z veseljem in brez predhodnega dogovarjanja prepuščam v bolj strokovno prevajanje. Če bom potreboval še kakšen prevod, se bom obrnil kar nate. Za začetek te prosim za prevod citata: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam" - "Razen tega zahtevam, da se mora Kartagina uničiti". Je prevod pravilen? Hvala![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:20, 24. september 2012 (CEST) :: Pravilno. Dobesedno je "...da mora biti Kartagina uničena" - pa ne zveni preveč slovensko, tvoje je boljše. Hvala za zaupanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:30, 24. september 2012 (CEST) :Bom popravil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:38, 24. september 2012 (CEST) ==Stari Rim== Se mi je zataknilo in ne znam naprej, pa te prosim za mnenje. Davi sem preuredil članek [[Antični Rim]], ker je po mojem mnenju to le poimenovanje '''mesta''' Rim v dobi antike, to je do srednjega veka. Sedaj brskam po sorodnih člankih in vidim, da se v slo wiki splošno uporablja "Antični Rim" kot oznaka rimske '''države''' v istem časovnem presledku. Meni se zdi, da je tako poimenovanje preohlapno, saj obsega poldrugo tisočletje zgodovine – da ne govorimo o teritorialnih razsežnostih. Vendar se mi porajata dve vprašanji. (1) Poznamo kak drugi naziv za to obdobje (od nastanka Rima do konca starega veka), če ne antični Rim? Recimo neko skupno ime za kraljevino, republiko in cesarstvo, vsaka od katerih bi se potem naprej delila na manjša obdobja. (2) Naj predvidim popravljanje vseh člankov, ki o tem govorijo? Na primer tako, da namesto "Antični Rim" vpišem "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" (seveda bi najprej predelal oba ta članka). Upam, da sem dovolj jasno povedal, in te prosim za mnenje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:50, 29. september 2012 (CEST) :Opravičujem se ti za zamudo, ker sem bil na potovanju, s katerega sem se vrnil šele včeraj zvečer. :Pregledal sem nekaj člankov o Rimu, antičnem Rimu, Rimski republiki in cesarstvu. :"Antični Rim" je v slovenskem članku definiran kot '''mesto''' od legendarne ustanovitve leta 753 pr. n. št. do začetka srednjega veka leta 476 n. št.. "Antični Rim" v angleškem članku ni definiran kot '''mesto''', ampak kot '''civilizacija''' z zgodovinskimi obdobji od legendarne ustanovitve, kraljestva, republike, cesarstva in propada. Angleška definicije po mojem mnenju zadevo izredno poenostavi, ker omenjena obdobja postanejo odstavki v zgodovini "Antičnega Rima". :Vsebino obstoječega članka "Antični Rim" bi zato ob primerni predelavi prenesel v članek "Rim" v odstavek "Zgodovina", ki je zelo skromen in potreben razširitve, pri pisanju "novega" članka "Antični Rim" pa bi se zgledoval po strukturi angleškega članka. :Naslovov "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" seveda ne moreš uporabiti za "Antični Rim" ali kaj drugega. Članek "Rimska republika" sem nameraval v bližnji prihodnosti sam razširiti in dodelati. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Samo na kratko, ker imam probleme z računalnikom. "Rimsko republiko" imam skoraj izgotovljeno, prosim počakaj malo s svojim prispevkom. O ostalem se še pogovoriva. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:31, 4. oktober 2012 (CEST) :V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Naj čim bolj sintetično odgovorim. - 1 – Ne bom se zgledoval po angleških člankih, ker (a) ne vidim potrebe po posnemanju in (b) staroevropsko kulturo Amerikanci razumejo kot ''kuriozum'' (kot bi lahko bila recimo marsovska kultura), za nas pa je del naše preteklosti, smo jo doživeli, zato jo bolje razumemo. In smo tudi dovolj odrasli, da lahko mislimo s svojo glavo. - 2 – Članek o Rimu praktično še ne obstaja, vendar mislim, da je o tem mestu možno toliko povedati, da bi bilo bolje o starem Rimu imeti drugi članek, saj bi tudi o tem lahko napisali še veliko. Zato bi osebno bil za en članek o današnjem Rimu s sklici na članek o starem Rimu, na članek o srednjevekem Rimu, na članek o papeškem Rimu itd itd. Zato sem sedaj obstoječi članek "Antični Rim" kar pustil, samo drugi odstavek sem popravil. - 3 – Ta popravek se sklicuje na nov članek "Starorimska civilizacija", ki sem ga že izdelal in ki praktično samo pove, da je to pravilno poimenovanje za dobo kraljevina+republika+cesarstvo. Skratka, meni se zdi, da je poimenovanje "Starorimska civilizacija" bolj primerno kot "Antični Rim" za to zgodovinsko obdobje. Če si za to, bi ta kratek članek tudi vnesel v wiki, samo bi mu moral dodati vse iw, ki so zdaj v članku "Antični Rim". - 4 – Ostanejo seveda samostojni članki za kraljevino, republiko in cesarstvo. Članek Rimsko Kraljestvo je dober, le malo ga je treba popraviti. (Sem le v dvomu, če "kraljestvo" ali "kraljevina".) Rimsko republiko sem pravkar predelal in jo bom jutri dal v wiki. Članek Rimski imperij potrebuje zgodovinski pregled cesarjev, sicer je zanimiv. Ostanejo tudi npr članki Rimski senat, Rimsko pravo, Rimska arhitektura in razni drugi, samo malo urediti je treba vse skupaj, predvsem kategorizacijo. - 5 – Povsod sem uporabil besedo "cesarstvo" namesto sedanjega "imperij", ker mi tujke niso všeč, posebno če imamo svojo besedo. Zavedam se, da sem se zapletel v dolgo delo, pa ne bi rad še tebe vpletal. Za enkrat mi prosim samo povej, kaj misliš o zgornjih točkah. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:57, 6. oktober 2012 (CEST) :* Ko sem omenil zgledovanje po angleškem članku, sem mislil predvsem na organizacijo članka in manj na njegovo vsebino. Dobra organizacija zelo poenostavlja popravljanje, širjene in preusmerjanje na glavne članke. :* Članek "Rim" lahko zaenkrat ostane tak kot je; v odstavek "Antični Rim" vstavi preusmeritev na glavni članek "Antični Rim". Enako lahko ob primerni strukturi članka narediš tudi za druga zgodovinska obdobja. :* Članek "Starorimska civilizacija" mora po mojem mnenju zajeti celo zgodovino in ne samo obdobje kraljestva+republike+cesarstva. :* Naziv "kraljestvo" mi je ljubši od "kraljevine" in "cesarstvo" od "imperija". :* Jutri bom pogledal novo verzijo "Rimske republike", potem pa se slišiva.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:31, 6. oktober 2012 (CEST) Malo pozno sem se zavedel, da imaš v planu starorimsko zgodovino. Opravičujem se za neokorne posege v tvoje prispevke, ni bil moj namen, da bi prekrival tvoje delo. Odslej bom to obdobje zgodovine prepustil tebi. Upam, da ostaneva brez zamere. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 9. november 2012 (CET) :Zakaj bi ti zameril? Ti kar piši tudi o rimski zgodovini, saj se držim načela "ne piši, če nočeš, da bo kdo za teboj popravljal". [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:42, 9. november 2012 (CET) == [[Fraat III.]] == Octopus, pozdravljen. Ob pregledovanju pogovornih strani sem na pogovorni strani o Fraatu III. našla spodnje besedilo in mislim, da je namenjeno tebi: ''Predlagam, da pogledaš še prispevek "PARTI" in zadeve uskladiš. Meni ni jasno ali sta ta dva članka usklajena. Tudi kategorije.--Ljuba brank (pogovor) 17:52, 11. december 2012 (CET)'' :Bom še Ljubi napisala obvestilo, da se dobita pri tebi. ;)--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 12:50, 5. januar 2013 (CET) Članka sta usklajena. Kategorijo Partsko cesarstvo sem prekvalificiral v Zgodovino Irana (dokler se o [[Parti]]h ne nabere dovolj člankov). V članku [[Seznam perzijskih kraljev]] niso bile usklajene letnice vladanja Fraata III., Oroda II. in Mitridata III.. Letnice sem uskladil in pri tem opazil, da so napačne tudi nekatere druge. Usklajevanje ni enostavno, zato je bolje, da za nekaj časa ostane kar tako. Lep vikend! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:05, 5. januar 2013 (CET) == Beneška republika== Pozdravljen. Hotel sem malo predelati članek o Beneški republiki, a sem v dvomu za eno od letnic nastanka. Dobro poznam vse letnice in dogodke od eksarhata do republike, vendar me moti ta podatek, ki je sedaj v članku: "... Venetia, ki jo je končno (814) priznal tudi bizantinski cesar..." Po tvojih evidencah, je res Bizanc priznal Venetio leta 814? Sicer nimam točnih podatkov, a se mi ne zdi, da se je cesar Leon formalno odpovedal Jadranskim posestvom. Ti je znano, kdaj se je to zgodilo? To bi bil namreč "uradni" datum nastanka. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:05, 24. januar 2013 (CET) :V literaturi sem našel naslednje zanesljive podatke iz tistega obdobja: :* do leta 726 je beneške dože imenoval Bizanc, potem pa so jih izbirale vplivne beneške družine s potrditvijo Bizanca, :* leta 805 so prišle Benetke pod frankovsko oblast, po podpisu Aachenskega miru leta 812 pa so jih Franki vrnili Bizantincem. :in nič več. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:49, 25. januar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:15, 9. februar 2013 (CET) :Pozdravljen! Seveda si želim, da bi nas bilo več, zato sem pripravljen prispevati tudi kaj več kot samo 15 ur. Z veseljem se bom pridružil, ker sem prepričan, da nam bo uspelo.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) == Wikipedija gre med ljudi - srečanje == Vsem, ki ste se javili kot možni prostovoljci, se zahvaljujem za vašo pripravljenost. Kot najavljeno, želim, da se srečamo tudi osebno. Predlagani termin je torek, 12. marec 2013, ob 18. uri, v lokalu caffe Metropola, oz. Kiberpipa (skozi cafe v klet; lokacija: {{coord|46.056049|N|14.504228|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} ), ki nam omogoča vse tehnične možnosti za izvedbo srečanja. Na srečanju bomo: * ponovno poenotili poglede, za kaj sploh gre pri projektu "Wikipedija gre med ljudi" * pogledali, kaj bi moral narediti vsak posameznik in s čim lahko pomagam jaz * pogledali, kakšen je okvirni program predstavitve in nato šolanja * preizkusili vaše predavateljske sposobnosti * razložili, kako predložiti obračun stroškov (potni stroški, ostali materialni stroški) * mogoče vsi skupaj šli na kakšno okrepčilo ;) Upam, da vam termin ustreza, sporočite če vam, ali pa če vam ne - če vas bo takih več, bomo poiskali nadomestni termin (mogoče predlagate takega, ki vam ustreza). Na svidenje! --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:52, 4. marec 2013 (CET) == [[Ibn al-Faqih]] == Pozdravljen. Pri čiščenju člankov sem naletela na zagato. V tem članku si kot jezik zastavil arabščino, nekdo je vmes [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=2452406&oldid=2174659 popravil v perzijščino], jaz sem popravila z [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=4069056&oldid=2174659 jezikovno predlogo]. Ker ne vem, koliko so bili vmesni uredniki dobronamerni, koliko pa lokalpatrioti in ker se na to preslabo spoznam, te prosim, če preveriš ta članek. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:21, 28. junij 2013 (CEST) * Primerjal sem zapisa imena Ibn al-Faqih v arabskem in perzijskem (farsi) jeziku. V slovenskem članku je njegovo ime resnično zapisano v perzijskem jeziku, zato sem dodal še arabskega. Ker je Iran v tistem času spadal k arabskemu [[Abasidi|Abasidski kalifatu]], je težko reči, kateri zapis je bolj pravilen. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:43, 29. junij 2013 (CEST) :{{hvala}}--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 11:35, 30. junij 2013 (CEST) :: Vendar Ibn al-Faqih v slovenščini gotovo ni pravilno. Po SP je treba (arabska) imena načeloma sloveniti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:50, 29. julij 2013 (CEST) == Re: Locutiones et proverbia == Hej, glede na to, da si že napisal članek o asu, sem prevedel pregovore (v primeru da si slučajno spregledal odgovor), če so seveda za kako rabo ... --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 00:08, 29. julij 2013 (CEST) == Petoviona == Drobna pripomba: Poetovio klasični filologi in antični zgodovinarji že nekaj časa slovenijo v Petoviona. V obeh primerih pa je ženskega spola. Gl. Aubelj, Antična imena po Slovensko. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:21, 15. oktober 2013 (CEST) : Hvala za pripombo! - [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 15. oktober 2013 (CEST) Po novejših ugotovitvah Emona ni sodila v Panonijo, ampak Italijo. Gl. http://av.zrc-sazu.si/En/53/SaselKos53.html. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:52, 27. oktober 2013 (CET) : Drži! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:59, 27. oktober 2013 (CET) Čestitam za Emono, res impresivno. Bi bilo pa splošnokoristno, če krajši povzetek vključiš še v geslo o [[Ljubljana|Ljubljani]], kakšen odlomek pa morda tudi v geslo o [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:41, 18. november 2013 (CET) ==Slika:Pisidia si.gif== Pozdravljen, pri sliki [[:Slika:Pisidia si.gif]] moraš navesti vir, od koder je vzeta. Licenca tudi ni prava, saj ne gre za lastno delo, temveč za delo uporabnika Lectiodifficilior. Prosim za popravek. Hvala in lp, --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:06, 28. oktober 2013 (CET) :Hvala za popravek; še vedno pa manjka vir. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:37, 29. oktober 2013 (CET) {{Odgovor|Yerpo|Emona|ts = 19:16, 1. november 2013 (CET)}} ==Al-Hakam II.: prečrkovanje arabskih imen== Pozdravljen, predlagam, da se, če ni na razpolago drugačno mnenje arabistov, držimo navodil za prečrkovanje v Slovenskem pravopisu. Tako bo pravilno ''Al Hakam'' (gl. [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf str. 188]). --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:16, 4. december 2013 (CET) : V redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:28, 4. december 2013 (CET) == Abasidi in njihova drzava == Ko se ravno ukvarjas z muslimani, bi se ti ljubilo napisat vsaj skrbino o [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] ([[:en:Abbasid Caliphate|Abbasid Caliphate]]) s seznama 1000 nujnih za enciklopedijo (edini trenutno manjkajoci clanek v :slwiki)? Imamo clanek [[Abasidi]], ki pa je prejsnji mesec padel iz seznama. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:25, 8. januar 2014 (CET) * Bom.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:05, 9. januar 2014 (CET) ::Super, za začetek bo, hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 9. januar 2014 (CET) Ko sva ravno na Bližnjem vhodu! Rad bi poenotil nazive Umajadi/Omajdi in Umajadski/Omajadski kalifat in še vedno ne vem, kateri je primernejši. Mi lahko pomagaš?[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:46, 9. januar 2014 (CET) :Na žalost nisem pravi naslov za taka vprašanja; poskusi z našimi jezikoslovci ([[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ali [[Uporabnik:IP 213|IP 213]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:51, 10. januar 2014 (CET) V ušesu imam Omajade, bi pa moral preveriti v literaturi.. Sicer pa sem v geslu Teodorik Veliki opazil dve drobni težavi: v uvodnem odstavku se Italija povezuje na današnjo republiko, v infopolju pa Norik na razločitveno stran. Ker urejaš, nisem popravil. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2014 (CET) : Hvala za opozorilo! Mislim, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:20, 27. januar 2014 (CET) Tudi jaz. Sicer pa sem v [[Norik (rimska provinca)‎‎]] dodal še infopolje in te prosim, če ga pogledaš, ker si ti naredil večino drugih "provincialnih". --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:33, 27. januar 2014 (CET) :Pinky se je lotila dela: gl. [[Uporabniški pogovor:IP 213#Infopolje Zgodovinska pokrajina]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:35, 6. februar 2014 (CET) ==Gibbon== Gibbona bi jaz uporabljal zelo previdno, ker gre za zelo zastarelo in tendenčno delo. O rimski antiki je veliko novejšega in boljšega. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:34, 21. maj 2014 (CEST) : Hvala za opozorilo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:31, 22. maj 2014 (CEST) ==Centuria== Pozdravljen. Izvor besede dejansko ni povsem jasen. Predvsem nikjer nisem našel podatka, da pomeni "pleme ali druženje"; vir, ki ga navajaš, se mi ne zdi pomensko izčrpen oziroma časovno zanesljiv. Kolikor meni znano (vendar ne bi mogel navesti kakega vira), je bila centurija prvotno skupščina volilcev (comitia centuriata), in to volilcev iz vrst najnižjih slojev prebivalstva, saj je beseda "cento" pomenila "kup cunj", zato "centuria" pomeni nekako "skupščina razcapancev". Pozneje je beseda centuria prešla tudi na vojaško področje, kjer se je povsem udomačila, tudi zato, ker se je začela pojmovati kot "skupina stotih mož" zaradi podobnosti z besedo "centum" = sto. Šele veliko pozneje je beseda iz vojaškega pojmovanja spet prešla v vsakdanjo rabo s pomenom "druščina", v smislu ''skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava'' (glej SSKJ), nikoli pa ne s pomenom "pleme". --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:18, 2. junij 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo in razlago. Definicijo sem spremenil in uskladil s trenutno razpoložljivimi podatki.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:48, 3. junij 2014 (CEST) ==Briškovska jama== Čeprav živim precej blizu te jame, še nikoli nisem slišal drugega poimenovanja kot ''Briška jama'' ali ''jama pri Briščikih''. Če si prevzel sedanje poimenovanje po drugih wikijih, prosim popravi, kot sem osebno popravil na italijanski in nemški wiki. Če pa izhaja poimenovanje iz kakega drugega vira, lepo prosim, da mi ga navedeš, da ne bom ustvarjal nereda. Meni se sicer zdi, da je pravilno tisto ime, ki ga uporabljajo domačini, a to pravilo na žalost ni vedno upoštevano. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:13, 18. avgust 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo! Bom takoj popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:35, 18. avgust 2014 (CEST) * Dilema z imeno je odprta še danes. Berem, da se domačini borijo za vrnitev imena ''Briškovska jama''. Imamo tudi (strokovni?) članek v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]]: https://www.primorski.eu/ne-prezrite/uporaba-pridevnika-briskovski-oz-briski-JF412931 --[[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] ([[Uporabniški pogovor:S58MJ|pogovor]]) 09:27, 28. maj 2020 (CEST) ==Uporabniški pogovor== Pozdravljeni Octopus, na mojem uporabniškem pogovoru imam vprašanje za vas. [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] ([[Uporabniški pogovor:Tadejadermastja|pogovor]]) 14:17, 8. oktober 2014 (CEST) Hvala za kakršenkoli odgovor, Tadeja. == [[:en:Do not buy Russian goods!]] == Hello! Could you translate an article about boycott of Russian goods in Ukraine for the Slovene Wikipedia? Thanks for the help.--[[Uporabnik:Trydence|Trydence]] ([[Uporabniški pogovor:Trydence|pogovor]]) 21:33, 2. december 2014 (CET) == Global account == Hi Octopus! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Octopus|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:11, 17. januar 2015 (CET) == [[WP:SLOG]] == Ali lahko še malo bolj izpiliva slog etimologij? Če pogledaš dosedanji slog v razdelku [[WP:SLOG#Etimologije|Klasična grščina]], se rabi naslednji zapis: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}}: Kuklou mētresis) ... Ti rabiš: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]) ... Angleška wp npr. piše dvopičje in nato vejico: : '''''Measurement of a Circle''''' (Greek: {{lang|grc|Κύκλου μέτρησις}}, ''Kuklou metrēsis'') ... Sam predlagam dogovor, preden se morebiti popravlja za nazaj. Ob tem se mi poraja še vprašanje ali izvirno μέτρησις pomeni [[merjenje]] ali [[meritev]], kar je sicer pomensko enako? Poenotil sem sedaj, ko je članek napisan, na ''Merjenje ~''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:46, 21. januar 2016 (CET) * Hvala za opozorilo! Že nekaj let uporabljam obliko zapisa :... ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]), : ker me nihče ni opozoril na obliko v Slogovnem priročniku. Od sedaj bom uporabljal predlagano obliko zapisa. * Odločitev, ali je za izraz ''μέτρησις'' ustrezen prevod ''merjenje'' ali ''meritev'', prepuščam nekomu, ki se na zadevo bolje spozna od mene. Bilo bi pa dobro čimprej vedeti, ker se izraz trenutno pojavlja na zelo malo mestih, ki se jih da hitro uskladiti. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:02, 23. januar 2016 (CET) ==Potrebujem nasvet== Pozdravljen. Ker si napisal veliko lepih člankov o Bizantincih, mi morda lahko pomagaš. Zanima me namreč, kako bi po naše imenovali dinastijo Angelov iz 11. stoletja. Ker trenutno pišem nekaj vrstic o Henriku VI. Hohenstaufen, sem hotel omeniti Ireno, pa ne razumem, če je prav ''Angelina'' ali ''Angela'' ali ''Angelo'' ali ''Angelovna'' ali ''Ange'' ali ''Anđelina'' ali kako drugače – vsaka wikipedija pove po svoje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:25, 12. februar 2016 (CET) * Ime dinastije Angel že dolgo časa muči tudi mene. V [[Seznam bizantinskih cesarjev|Seznamu bizantinskih cesarjev]] je zapisano kot ''Dinastija Angel'', tako kot ''Dinastija Komnen''. Če se ne bi obremenjeval z angeli, bi jo poimenoval ''Angelska dinastija'', kot na primer ''Komnenska dinastija'', tako pa čakam, da to neredi kakšen zgodovinar ali nekdo, ki se na to spozna bolje od mene. : Ženska imena sem dosledno pisal po zgledu ''Ana Komnena'', ker se njeno ime piše tako tudi drugje. Na tak zapis do sedaj ni bilo nobenih pripomb. Irenino ime bi zato zapisal kot ''Irena Angelina''.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:44, 12. februar 2016 (CET) :: Če Komnen postane Komnena, mar ne bi Angel postal Angela? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:35, 13. februar 2016 (CET) * V članku [[Izak II. Angel]] sta imeni njegovih hčera zapisani kot ''Eufrozina Angelina'' in ''Irena Angelina''. Slednje je prečrkovano iz grškega ''Ειρήνη Αγγελίνα''. Obstaja knjiga ''Slovenjenje grških osebnih imen'', ki je, žal, nimajo v nobeni ljubljanski knjižnici. Za slovenjenje imen ''Ειρήνη Αγγελίνα'' in ''Οίκος Αγγέλων'' (dinastija Angel) sem poslal poizvedovanje v SAZU in čakam na odgovor.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 13. februar 2016 (CET) :: Hvala za pozornost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:29, 13. februar 2016 (CET) * Po več dopisih z jezikoslovcem g. [[Marko Snoj|Markom Snojem]] s [[SAZU]] sem dobil naslednje odgovore. : Pravila za slovenjenje grških imen so na spletnem naslovu [http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf], točka 1107 in 1108 na strani 242-244 (v izvirniku 174-176). Pravila niso tako enostavna, kot izgledajo na prvi pogled, ker se mora vedeti, ali gre za starogrško, novogrško ali bizantinsko grščino in ali ima ime že utečen slovenski prevod. :Po teh pravilih se v imenu Ειρήνη Αγγελίνα ::εi prečrkuje v i, ::γγ pa v ng. :Njeno ime se zato glasi Iréne (Irena) Angelína. :Slovenjenje imena dinastije Οίκος Αγγέλων, ki dobesedno pomeni »hiša angelov«, je bolj zapleteno. Iz imena Ισαάκιος Β’ Άγγελος (Isákios II. Angelos) je razvidno, da je Angelos priimek, ki se posloveni z Angel. To pomeni, da se dinastija imenuje Angeli, tako kot Karađorđevići, Izak II. pa Angel kot Petar I. Karađorđević. Dinastija bi se lahko imenovala tudi Angelska (če bi bila Vražja verjetno ne bi bilo nobene dileme). :Zapisano velja, če niso zgodovinarji v preteklosti že izbrali kako manj običajno rešitev. : Če imaš še kakšno vprašanje, mi povej, ker je g. Snoj izjemno dostopen in takoj ogovori na vsa vprašaja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:02, 17. februar 2016 (CET) ::: Res nisem pričakoval tako izčrpnega odgovora, ne morem se ti dovolj zahvaliti! Moje zanimanje je bilo v resnici gola radovednost, ker se nisem nikoli dovolj resno bavil z bizantinsko in grško kulturo. Je pa tudi res, da tega nisem storil predvsem zaradi ne-poznanja pisave in prečrkovanja. Zato mi je zelo dobrodošel link na FRAN, ki govori o tem. Še enkrat hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:36, 19. februar 2016 (CET) Na wiki commons je kopica fotografij, nisem pa identificirala kategorije. Ali morda ne obstaja in jo je treba narediti? Tudi sama imam o Jemnu precej gradiva, saj sem bila pred časom tam in bi lahko prispevala. kategorije sama še nisem naredila, zato rabim pomoč.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:47, 22. februar 2016 (CET) * Kategorizacija je opisana v članku [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Kategorizacija Wikipedija:Kategorizacija] : Kategorizacijo fotografij lahko narediš tudi potem, ko je slika že naložena (in morda nekategorizirana): odpreš sliko, klikneš »Več podrobnosti«, nato »Edit« (ali Uredi), da prideš v urejevalnik, na koncu pripišeš <nowiki>[[Kategorija:xyz]]</nowiki> in s »Save page« shraniš spremembo. Sporoči mi, kako ti je uspelo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:21, 22. februar 2016 (CET) Hvala, sem razumela, poskušala na eni sliki iz Taiza in posledično ugotovila, da kategorija obstaja po imenom Ta'izz. Bom pregledala še ostale kraje v Jemnu in uredila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) Danes sem poskušala nalagat slike v commons, pa je nekaj narobe z njim ali z mano. Ko se vključim, je povsem mrtva. Nič ne deluje? --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) * Pojdi v [https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimedia Commons] in nato Upload file. Pred tem preveri svojo registracijo. Veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:04, 23. februar 2016 (CET) == Nikolaj Noskov == Pozdravljeni, dragi Octopus! Ne vem, jezik, ampak samo vedeti nekaj pesmi iz Evrovizije in rezervirajte za vas: lahko naredite na vaši slovenskega jezika članek o ruski glasbenik Nikolai Noskov? če bi ta članek, bom zelo hvaležen! Hlava! --[[Posebno:Prispevki/217.66.158.133|217.66.158.133]] 23:00, 12. avgust 2016 (CEST) :Rock je področje, na katerega se resnično prav nič ne spoznam, zato poskusi dobiti koga drugega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:46, 12. avgust 2016 (CEST) == Nesebar == Živjo, pri temle mestu imam pomislek glede zapisa in sklanjanja njegovega imena. Črka ъ v izvirni bolgarski obliki Несебър označuje polglasnik, ta pa se tradicionalno in tudi glede na priporočila slovenskega pravopisa transkribira s črko ă (ali pa tudi brez nje, tako kot pri [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]]). Sklanjati pa bi ga bilo treba Nesebăr/Nesebra/Nesebru itn., tako kot Zadar/Zadra/Zadru. Se strinjaš, da prestavim na Nesebăr? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:00, 23. avgust 2016 (CEST) * Hvala za nasvet in pomoč! Pred nekaj dnevi sem se spravil na [[Veliko Trnovo]] in sam ugotovil, da delam napako. Bilo bi lepo, če bi ''"ъ, ki se transkribira v ă - ali pa tudi ne"'', poenotili. Sam se nagibam k temu, da ъ dosledno transkribiramo v ă. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:41, 26. avgust 2016 (CEST) Se strinjam. Če smo dosledni, naj bo vedno ''ă'' (nikakor pa ne ''a'', ki fonetično ni ustrezen). Bom prestavil. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:21, 26. avgust 2016 (CEST) == Dve pripombi == Če se ne motim, na koncu stavka ni dveh pik, tudi če imaš pred tem vladarsko ime. Torej "... Mehmeda II." in ne "... Mehmeda II..". Bej pa je v slovenščini običajno beg, bejlerbej beglerbeg. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:14, 7. december 2016 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:16, 7. december 2016 (CET) To s pikami drži – mi je enkrat en lektor pojasnil: »Dve neenaki ločili lahko stojita skupaj, medtem ko dve enaki ne, razen ko gre za namensko ločilo, tipa tri pike, npr.« --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:27, 7. december 2016 (CET) : Hvala! Se že držim obeh pravil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:29, 7. december 2016 (CET) == Venčeslav ali Vaclav ali Václav == Imena vladarjev običajno res slovenimo, vendar se mi zdi, da Vaclavi običajno ostajajo neprevedeni. Prosim, preveri v novejši literaturi in slovenskih leksikonih in enciklopedijah. Jaz jih ta čas nimam pri roki. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:18, 30. december 2016 (CET) : V do sedaj pregledani literaturi nisem našel natančnega pravila za slovenjenje češkega Václava. Tudi meni Venčeslav od nekdaj ne gre v uho, zlasti na primer za Václavské náměstí (angleško Wenceslas Square, italijansko Piazza San Venceslao), vendar sem se z njim nekako sprijaznil. :* V članku [[Češka#Češka, dinastija Pšemisl|Češka]] se dosledno uporablja ime Venčeslav, medtem ko je naslov češkega članka :* Svatý Václav (Václav I.) poslovenjen v [[Sveti Venceslav]] (ne Venčeslav). :* Na spletnem naslovu [http://www.behindthename.com/name/va10clav ''Behind the name''] je Věnceslav omenjen kot redko rabljena različica imena Václav. : Václava bom zaenkrat poslovenil v Venčeslava, ker se pojavlja dokaj redko, ko bom vedel kaj več, pa ga bom spremenil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:52, 30. december 2016 (CET) ==Publij Kornelij Scipion== Sestavil sem [[Publij Kornelij Scipion|ta članek]] in bom skušal popraviti sklice, ki se nanašajo na to ime. Prosil bi te, da upoštevaš to razločitev, čče boš kdaj obravnaval zadevne dogodke. MMG, če se ti zdi, da je kateri od Scipionov nepomemben, recimo Salvitoni, kar izbriši oglate oklepaje (sklice). Pozdrav in srečno 2017. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:56, 8. januar 2017 (CET) :Seznam je pregleden in enoznačen in zato zelo uporaben. Nobenega imena seveda ne bom brisal. Tudi tebi srečno 2017! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:50, 8. januar 2017 (CET) == User:EGalvez (WMF)/Sandbox/MassMessageTest == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:44, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey (revised heading) == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:50, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> {{reflist-talk}} == Volški Tatari == Živjo, preveril sem poimenovanje za pokristjanjene Tatare in mislim, da ime Keršeni ni čisto ustrezno. Možno bi bilo Kerešeni (po njihovem lastnem imenu Keräşen) ali Krjašeni (iz ruščine). Lahko pa tudi uporabimo rusko ime in damo izvirno tatarsko ime v oklepaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:46, 19. februar 2017 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:26, 19. februar 2017 (CET) == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == (''Sorry to write in English'') <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''28 February, 2017 (23:59 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now.]''' If you already took the survey - thank you! We won't bother you again. '''About this survey:''' You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project here]] or you can read the [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through EmailUser function to [[:m:Special:EmailUser/EGalvez_(WMF)| User:EGalvez (WMF)]]. '''About the Wikimedia Foundation:''' The [[:wmf:Home|Wikimedia Foundation]] supports you by working on the software and technology to keep the sites fast, secure, and accessible, as well as supports Wikimedia programs and initiatives to expand access and support free knowledge globally. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 09:04, 23. februar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16297909 --> == Avari == Bravo za sve članke, posebno za [[Avari]], čisto pet (5). Koristio sam članak za pisanje o Avarima na [[Wikipedia.sh]]. Imam jednu sugestiju. U tom članku nema pomena o drugom pohodu Avara protiv Franaka 566. godine, pobjedi Avara, i sporazumu. Nakon toga, Evropa je podijeljena na zapadni, franački dio i istočni, avarski, što će imati za posljedicu kolonizaciju Slavena. (Walter Pohl: Die Awaren, str. 46.)--[[Uporabnik:Zavičajac|Zavičajac]] ([[Uporabniški pogovor:Zavičajac|pogovor]]) 15:24, 2. julij 2017 (CEST) == Slike v tabeli faraonov == Za slike v tabeli je dobro, da so čisto v levem stolpcu. Pač, bralec najprej, ko vidi tabelo s slikami, vidi slike, šele potem besedilo, zato je dobro, da so čisto na začetku vsake vrstice – na levi. Saj tudi tako kot sedaj ni narobe, samo bolj praktično je. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:22, 22. avgust 2017 (CEST) * Se strinjam. Ker je urejanje bolj na začetku, bo popravkov relativno malo in jih bom postopoma popravil. Ko sva ravno pri Egiptu, imam nekaj vprašanj: # Kako naslavljati dinastije: je bolje Prva dinastija (Egipt) ali Prva egipčanske dinastija ali kako drugače? # Kako naslavljati kraljestva: Staro kraljestvo Egipt, Srednje kraljestvo Egipt ali kako drugače? : Pisanje je šele na začetku, zato bi bilo dobro, da bi naslove čimprej dorekli. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:02, 22. avgust 2017 (CEST) Za dinastijo mogoče Prva egipčanska dinastija, za kraljestvo pa Staro egipčansko kraljestvo. Če bo še {{U|IP 213}} kaj predlagal ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:40, 22. avgust 2017 (CEST) :Nimam pojma, kako je uveljavljeno. Bi pa pogledal po literaturi in se zgledoval po tej. Za začetek Veliki splošni leksikon in podobno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:34, 24. avgust 2017 (CEST) * V redu! Do takrat, ko pridem z dopusta, bo zadeva že zrela. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:27, 24. avgust 2017 (CEST) Malo sem pobrskal! Vsekakor bi veljalo vzeti v roke knjigo J. Romerja, ''Zgodovina Starega Egipta'' (Ljubljana 2016), ki je najnovejši slovenski prevod na to temo (gl. [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=26409 kratko predstavitev v Bukli], in tam pogledati terminologijo. Jaz je nimam pri roki, da bi pomagal. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:31, 29. avgust 2017 (CEST) * Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:12, 6. september 2017 (CEST) ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017/Izbirni krog]]== Pozdravljen, opazil sem, da si v izbirnem krogu glasovanja za sliko leta 2017 oddal glas samo za eno sliko. Ker je v tem krogu glasovanja dovoljeno oddati glasove za pet slik, si seveda vabljen, da do konca izbirnega kroga (do 10. 12.) oddaš še preostale glasove. Hvala, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="font-family:Aharoni"><span style="color:#191970">Ϻ</span> <span style="color:#9370DB">Zaplotnik</span></span>]] <sup><small>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<span style="color:#8B008B">prispevki</span>]]</small></sup> 18:59, 21. november 2017 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:07, 21. november 2017 (CET) ==Hvala!== Pozdrav slovenske Wikipedije in uporabniku "Octopus", Jaz sem "MinnesotanUser", urednik angleške Wikipedije. Uredil sem veliko angleškega članka o Rhind Papyrusu iz starodavne egiptovske matematike in opazil sem, da je moje delo (zlasti velika miza) prevedeno v slovenski članek. Zelo sem vesela in ponižana, da je moje delo prevedeno v druge jezike in da je to pripomoglo k predstavitvi članka o slovenski Wikipediji! To je bil prvi veliki projekt v Wikipediji za mene, in sem bil zelo previden. S tem sem rekel, da ne morem govoriti ali napisati slovenščine, zato pišem to surovo sporočilo s pomočjo Google-ovega prevajanja. Upajmo, da bo pravilno preveden. Kljub tej jezikovni oviri sem še vedno zanima predmet antične matematike. Na primer, upam, da bom v prihodnosti spoznal "mošusni papyrus". Ta opomba je preprosta "hvala" za dobro razmišljanje o mojem delu, in mi lahko pustite komentar na angleških ali slovenskih "pogovornih" straneh, še posebej, če imate ideje za sodelovanje pri nadaljnjih projektih, tudi glede na zgornje omejitve. [[Uporabnik:MinnesotanUser|MinnesotanUser]] ([[Uporabniški pogovor:MinnesotanUser|pogovor]]) 10:46, 27. junij 2018 (CEST) == Infopolje Muzej == Sem pripravila osnovo za predlogo. Lahko prevedeš parametre v [[Predloga:Infopolje Muzej/peskovnik]]. Kako bo uporaba predloge izgledala, pa si ogledaš in stestiraš v [[Predloga:Infopolje Muzej/testniprimeri]]. : Pri nas koordinate delujejo drugače, zato obvezno uporabljaj parametra <nowiki>| latitude = 39.9570 in | longitude = -75.1714</nowiki>. V zvezi s koordinatami in prikazovanjem zemljevidov, se bom pa še poigrala kasneje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:16, 9. november 2018 (CET) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:39, 9. november 2018 (CET) * Koordinate. V polji '''latitude/longitude''' sem vnesel koordinati v decimalnem zapisu. Muzej je na karti Slovenije pravilno poziciran, koordinate v polju '''Coordinates''' pa so napačne (iz predloge). --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:54, 9. november 2018 (CET) * Dela! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:22, 10. november 2018 (CET) Hvala tebi! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:33, 10. november 2018 (CET) == Nalaganje slik == Živijo. V [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?limit=500&user=Octopus&title=Posebno%3ASeznamDatotek seznamu datotek], ki si jih naložil, vidim, da je vsaj zadnjih 10 primernih za v Zbirko (za ostale nisem posebej preverjal). Dobro bi bilo, če jih prestaviš tja, da jih tu potem lahko zbrišemo. Lahko jih samo s [[c:Special:UploadWizard|čarovnikom]] naložiš, ostale stvari, če bo kaj manjkalo (kategorije na primer), pa lahko uredim kasneje. Za kakršnokoli pomoč sem seveda na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:03, 27. november 2018 (CET) * Da poenostavim. To pomeni, da jih znova naložim s čarovnikom? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:07, 28. november 2018 (CET) Najboljše kar tako, ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:07, 28. november 2018 (CET) * V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:03, 28. november 2018 (CET) * Tri slike [[skorš]]a sem prekopiral v zbirko, zdaj me pa zanima, kakšni so kriteriji za kopiranje v zbirko in kdo presoja primernost? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:38, 28. november 2018 (CET) Super, uspelo. Brišem tukajšnje dvojnike. Za kopiranje v Zbirko ni kakšnih drugih pravil kot tako imenovana [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštena uporaba]]. To pomeni, da če nekdo naredi sliko in jo objavi pod katerim izmed prostih dovoljenj, gre avtomatsko v Zbirko (razen seveda, če je na njej nek moderen avtorsko zaščiten objekt). Zato je želja, da se že v izhodišču čimveč stvari nalaga v Zbirko, da jih potem ni treba prestavljat. Razne panorame (narava, naselja ...) vsekakor spadajo v Zbirko. Tudi slike raznih kemijskih shem, katerih avtor si sam, so primerne za kopiranje, zemljevide tujih avtorjev pa jo bolje pustiti tu, razen, če se te avtorje prosi za posebno dovoljenje. Ampak s tem si po moje vsaj zaenkrat ni treba delati skrbi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:00, 28. november 2018 (CET) * Kemijske formule in sheme so prekopirane. ker niso bile v zbirki. Nekatere so prevedene v slovenščino, vendar niso moje lastno delo. Zaenkrat jih ne bi kopiral, razen če meniš drugače. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:07, 28. november 2018 (CET) Vredu, potem jih kar pusti. Bolj je mišljeno za nalaganje v bodoče. To še samo: za [[c:File:Sorbus domestica 9378.jpg]] vidim, da ima dobrih 800 kb velikosti, kar je precej malo. Mogoče imaš na fotoaparatu nastavljeno tako nizko kvaliteto, ali pa si morda kasneje sliko skompresiral. Skratka, v vsakem primeru je dobro, če ima slika polno velikost, oziroma pač čimvečjo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:12, 28. november 2018 (CET) * Hvala za opozorilo. Slika ni skomprimirana. Fotoaparat ima privzet format 4:3. Če preklopim na format 16:9, se del kakovosti izgubi. Slik nisem nameraval objaviti, zato je tako. Sicer pa pazim na to.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 28. november 2018 (CET) == [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] == Živjo, pomislek imam glede naslova tega članka. Naslov ''Hati (anatolsko ljudstvo)'' se mi zdi neustrezen, ker se namreč izraz ''anatolski'' uporablja za [[Anatolski jeziki|jezikovno skupino indoevropskih ljudstev]], kamor spadajo Hetiti, Luvijci itd., medtem ko za Hate obstaja splošen konsenz, da so bili neindoevropskega izvora, vendar njihove etnolingvistične povezave niso jasne. Problem je, ker imamo hkrati tudi članek [[Hati (germansko pleme)]]. Zagato bi se v tem primeru dalo rešiti, če za obe ljudstvi uporabimo zemljepisno razlikovanje, npr. ''Hati (Germanija)'' in ''Hati (Anatolija)''. Bom povprašal še naokrog glede možne rešitve. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 15:07, 1. marec 2019 (CET) : Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:19, 1. marec 2019 (CET) Se strinjaš, da članek ''[[Hati (anatolsko ljudstvo)]]'' po ruskem zgledu prestavim na naslov ''Hati (Anatolija)''? Zdi se, mi da je to nekako najbolj racionalna rešitev glede na zgornji pomislek. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:41, 20. marec 2019 (CET) * Seveda se strinjam. Če je še kaj spornega, se slišiva! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:57, 20. marec 2019 (CET) == Sicilske večernice == Imam malo pripomb v zvezi s tem člankom, ki je sicer kot vsi tvoji prispevki zelo zanimiv in dobro dokumentiran. Prosim ne jemlji mojih besed kot kritiko, temveč kot konstruktivno opombo. Moj prvi pomislek je, da sicilske večernice niso ''del vojn med gvelfi in gibelini'', temveč samo ''casus belli'' za [[večerniške vojne]], ki so del vojn med Anžujci in Aragonci, katere so del cesarskih teženj po hegemoniji nad Sredozemljem. Vojne med gvelfi in gibelini so del tisočletnih nasprotovanj med Svetim rimskim cesarstvom in Papeško državo za oblast na Apeninskem polotoku, a niso dosegle Sicilije. Po tvojem mnenju gre za nasprotstvo ''med Svetim rimskim cesarstvom, se pravi Štaufovci, in papeži''. Predvsem, Karel ni bil Štaufovec ampak Anžujec, zato cesarstvo=Štaufovci ne bo držalo. Razen tega Papeška država ni načrtovala zasedbe sicilske kraljevine; nasprotovanje papežev je bilo le podaljšanje nasprotstev s Friderikom II., ki ni sprejemal papeževe nadoblasti. Tu se postavlja vprašanje, komu ali čemu naj bi v večerniških vojnah nasprotovali papeži? Lahko bi rekli Štaufovcem (vendar ne cesarstvu), to je Manfrediju in Corradinu, vendar se onadva nista borila za dinastijo Hohenstaufen (ki je dejansko nista niti poznala), temveč za Kraljevino Sicilijo. Po mojem je treba razumeti večerniške vojne kot dinastični boj med Anžujci in Kraljevino Sicilijo oziroma Aragonci. Pri tem Papeška država pride v poštev samo v kolikor sta bila Urban IV. in Klemen IV. Francoza, zato ni čuda, da sta podprla Karla Anžujskega. Cesarstvo je pa vpleteno, ker je hotel Karel razširiti svojo oblast na račun Bizanca, za kar je bilo treba predhodno zasesti Kraljevino Sicilijo. Pa še to. V infopolju so udeleženci neki nepojasnjeni ''Sicilski gibelini''. Ni šlo mar za Kraljevino Sicilijo? In kako to, da podatek v infopolju govori o 4.000 žrtvah, tekst pa o 13.000? Skratka, meni se zdi članek o večernicah obilno preobširen (če že ne nepotreben), ker je to bil le, ponavljam, ''casus belli'', to je iskra, ki je prižgala večerniške vojne. Vzroki in ozadje so zadosti prikazani v članku o večerniških vojnah in v članku [[Kraljevina Sicilija]]. Potrebno bi bilo tema dvema dodati kak podatek, zato predlagam združitev člankov [[Sicilske večernice]] in [[Večerniške vojne]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:38, 28. avgust 2019 (CEST) * Hvala za konstruktivno kritiko. Nekaj se že popravil s pomočjo članka v italijanskem jeziku, ki se mi zdi bolj logičen in jedrnat, nekaj pa še bom v nekaj dneh. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:44, 30. avgust 2019 (CEST) == Concordia Sagittaria == Dodal sem par besed, upam, da se strinjaš. Samo prosil bi te, preglej še enkrat ime župana, menda ga je treba "osvežiti", pa osebno nimam podatkov pri roki. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:52, 6. december 2019 (CET) * Hvala za opozorilo! Župan je res drug, čeprav ni ravno nov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:01, 6. december 2019 (CET) == Sardinija == Pozdravljen. Slučajno sem pogledal članek [[Sardinija]], ki si ga pred nedavnim precej razširil. Po mojem mnenju je infopolje napačno, ker se podatki nanašajo na administrativno enoto Sardinija, torej na članek [[Sardinija (dežela)]]. V ta članek pa, ki obravnava Sardinijo kot otok, to je geografski pojem, bi spadalo infopolje otok (infobox islands), pa ne znam, kje naj ga najdem – vsekakor nekaj takega kot so infopolja otokov Beneške lagune (npr [[Pellestrina]]). Tudi nekatere podatke članka [[Sardinija]], recimo ves drugi odstavek uvoda, bi prenesel v članek [[Sardinija (dežela)]]. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:41, 13. december 2019 (CET) :Hvala za opozorilo! Bom pregledal in uredil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:53, 22. december 2019 (CET) Nekaj sem uredil, za kaj več pa bi si moral vzeti več časa. Pričajujem tvoj komentar. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:24, 25. december 2019 (CET) :Ne maram biti picajzljast, menim samo, da vsaka omemba politične ureditve in jezikov ne spada v geografijo otoka. Če koga to zanima, naj si ogleda članek o administrativni deželi, kot svetuje prva vrstica. Vendar pa, če je tebi prav tako, lahko tudi ostane. MMG Ne gre za ''nekaj notranje avtonomije'', temveč za ''popolno administrativno avtonomijo'', glej [[Italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|tukaj]]. :V zvezi z jeziki bi pa pripomnil, da bi treba problematiko še malo razviti, ker je [[Sardinija (dežela)#Jezik|tukaj]] premalo povedano; vendar moramo biti pozorni na dejstvo, da Sardinci trdijo, da je njihov jezik enostavno sardinščina - sasarščina in algareščina in galurščina itd. so le '''narečja'''. :Kar se tiče naravnih posebnosti, je otok tako bogat, da se je svoj čas zdelo umestno ustvariti [[Naravne vrednote Sardinije|ločen članek]], ki je pa žal ostal še vedno popolnoma rdeč. Če se boš kdaj lotil temeljitega preurejevanja, imej v evidenci, da imam nekaj knjig, ki bi mi pomagale opisati večino sardinskih parkov. A mislim, da za enkrat ni velikega zanimanja za te članke, zato sem tudi takrat stvar opustil. :--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:03, 26. december 2019 (CET) Članek Sardinija ni samo v moji domeni. Če boš pregledal njegovo zgodovino, boš ugotovil, da sem bil samo eden od zadnjih urejevalcev. Iz tvojih komentarjev je razvidno, da Sardinijo in Italijo poznaš mnogo bolje od mene, zato te prosim, da sam vneseš najbolj ustrezne in točne popravke. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:32, 26. december 2019 (CET) == Predlogi za članke == Živijo... po dolgem času :) Imam nekaj predlogov zate, da bi jih napihnil do nivoja izbranega članka. Recimo [[Rimsko cesarstvo]], pa lahko daš men en del...., pa še na 1000 nujnih je pa [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=Rimsko_cesarstvo vsi berejo].... Jest se bom verjetno lotil [[denar]]ja... saj veš, samo predlog je to :) lp. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 1. januar 2020 (CET) * Trenutno imam povsem drugačne načrte. Morda kdaj kasneje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:58, 2. januar 2020 (CET) == Inženirji kemije == Boš verjetno ti najbolje vedel ... Naletel sem na eno sumljivo kategorijo, [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemijske tehnologije]]. FKKT ima res višješolski študijski program s tem nazivom, ampak ali ima razločevanje teh ljudi od [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] globalno kak smisel? Bi naredili napako, če jih damo kar med inženirje kemije? Načeloma se kategorizira bolj po poklicu kot po izobrazbi. Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:55, 16. januar 2020 (CET) * Poklica kemika in kemijskega tehnologa sta povsem različna in se ju ne sme zamenjavati. Ne vem, kako je zdaj, toda v času, ko sem sam študiral, so bili že v prvem letniku programi zelo različni. Celo pri matematiki. Razliko med poklicoma bi morda najbolje pojasnil s primerom iz kemijske kinetike: ko kemiki preučijo vse aspekte neke kemijske reakcije (hitrost, ravnotežje, energijska bilanca…), je na kemijskih tehnologih naloga, da njihove izsledke prenesejo v proizvodnjo (velikost reaktorjev, izbira gradiv, ogrevanje, hlajenje…).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:27, 16. januar 2020 (CET) ::To že, ampak ali sta različna tudi profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologije? Vsaj jaz si pod izrazom "inženir" predstavljam, da gre za nekoga, ki bazične izsledke prenaša v prakso. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:59, 16. januar 2020 (CET) Profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologija sta povsem različna. Za prvega bi bil bolj primeren naziv "kemik" za drugega pa "kemijski tehnolog". Naziv "inženir" v nazivu kemika je zapuščina, povezana z uradnimi nazivi diplomantov visokošolskih ustanov in državno regulativo. Podobna zapuščina sta na primer naziva "magister farmacije" za farmacevte in "doktor prava" za pravnike, ki že dolgo nista več v rabi. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ima na dodiplomski ravni tri študijske smeri in svojim diplomantom podeljuje bolj vsebini študija primerne nazive (poenostavljeno): * diplomirani/a inženir/ka kemijskega inženirstva * diplomirani/a kemik/kemičarka (in ne več inženir/ka) * diplomirani/a inženir/ka kemijske tehnologije Pregledal sem tudi [[Seznam slovenskih kemikov]] in kategoriji Inženirji kemije in Inženirji kemijske tehnologije, predvem imena tistih, ki sem jih ali jih poznam. V seznamu kemikov so tako kemiki kot tehnologi, kategorizacija pa je prepuščena občutku avtorja članka, ki praviloma ne ve, na kateri smeri je kdo diplomiral.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:03, 16. januar 2020 (CET) :Mislim, da zdaj bolje razumem, hvala. Bi bilo potemtakem angleško kategorijo [[:en:Category:Chemical engineers|Category:Chemical engineers]] primerneje povezati s [[:Kategorija:Kemijski tehnologi]] kot s [[:Kategorija:Inženirji kemije]]? Najbrž ne bom delal večjih posegov, ker so ti nazivi tako zakoreninjeni v slovenščini, da ne bo še večje zmede. Večino članov teh kategorij je sicer naštepal Klemen, ki je vedel kvečjemu za smer študija (pri politikih ipd.) in običajno ni imel občutka za vsebino posameznikovega strokovnega dela. Mimogrede, kakšna je pa razlika med inženirji kemijskega inženirstva in inženirji kemijske tehnologije? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:05, 17. januar 2020 (CET) Ker ne poznam študijskih vsebin obeh smeri, bom razliko med kemijskim inženirstvom in kemijsko tehnologijo opisal tako, kot smo nanju gledali v času mojega študija, ko smeri inženirstvo še sploh ni bilo. Kemijskim inženirstvo naj bi se ukvarjalo predvsem z modeliranjem, dimenzioniranjem in projektiranjem kemijskih procesov, kemijska tehnologija pa bolj z zagonom in vzdrževanjem proizvodnih procesov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:54, 19. januar 2020 (CET) == [[Švedsko-norveška zveza]] == Ko ravno vidim, da se ukvarjaš s severnimi deželami ... si imel slučajno namen v bližnji prihodnosti napisati članek o [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveški zvezi]]? Jaz sem razmišljal o njem za pomodritev povezav v člankih o Nobelovi nagradi, a ti ga z veseljem prepustim, kot bolj načitanemu o zgodovinskih temah. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:48, 1. februar 2020 (CET) * Bom. Najkasneje drug teden.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:56, 1. februar 2020 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:14, 29. februar 2020 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2020 == Si nameraval članek [[Etnografski muzej, Ankara]] šteti kot prispevek za natečaj, ki trenutno poteka (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020]])? Če boš še pisal o Turčiji in soseščini v naslednjih dveh mesecih, si vabljen, da se vpišeš med sodelujoče in dodajaš predlogo {{tl|CEE Spring 2020}} na pogovorne strani - za najbolj produktivne bodo knjižne nagrade. Če ti je prezapleteno, lahko predloge dodajava s Pinky, samo med sodelujoče se vpiši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:55, 21. marec 2020 (CET) == Osmani == Samo nastavila sem članek o Osmanih (rodbini), saj je bila notranja povezava usmerjena na Osmansko cesarstvo, ki je bilo nekoč preusmerjeno iz Osmanov. Ker si vešč zgodovine predlagam, da članek o rodbini Osmanov dokončaš.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:26, 11. april 2020 (CEST) : Hvala za namig. Pridejo na vrsto.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:34, 11. april 2020 (CEST) == [[:Slika:Carevec main gate 1358.jpg]] == Sliki manjka dovoljenje oz. licenca. Če ga ne dodaš, bo brisana. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:08, 23. junij 2020 (CEST) : Sliki je dodana licenca.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 29. november 2020 (CET) == Zelo stare letnice == Pozdravljen, osebno nisem čisto prepričan, da ima smisel ustvarjati ločene strani za tako starodavna leta kot je recimo [[1750 pr. n. št.]] Take strani so potem obsojene na večno stagnacijo z minimalno količino vsebine in ne koristijo praktično ničemur. Tudi dogodki v njih običajno niso zanesljivo datirani in je lahko umestitev zavajajoča. Bi razmislil mogoče raje o praksi angleške Wikipedije, kjer so tako stari dogodki predstavljeni kar na seznamih po stoletjih (v tem primeru recimo [[:en:18th century BC]])? Iz posameznih let, če so omenjena v ¨!člankih, se potem naredi preusmeritve. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:32, 8. februar 2021 (CET) : Strinjam se s tvojim predlogom. Leto 1750 pr. n. št. izbriši, jaz pa bom Hamurabija I. prestavil v 18. stoletje pr. n. št.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 8. februar 2021 (CET) : Sem ga že prestavil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:59, 8. februar 2021 (CET) ::{{opravljeno}}, stran izbrisana.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 13:51, 8. februar 2021 (CET) ==Vojvodina Češka== Lep članek, hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:40, 31. maj 2021 (CEST) : Hvala za hvala! Na Češkem sem se vedno lepo imel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:31, 31. maj 2021 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] == Brane, tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2021 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani, tvoj najnovejši članek [[Zalpuva]] že pride v poštev, če bo malo daljši (200+ besed). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:14, 21. marec 2021 (CET) : Hvala za vabilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2021 (CET) :: Super, sem si te dovolil vpisati med udeležence in dodati tvoj prispevek pod [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Statistika|statistiko]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:17, 21. marec 2021 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:18, 21. marec 2021 (CET) ::Sedaj rabimo še neko kategorijo za še vsa ne najdena mesta (Zapulva, Atlantida, in še in še). Se javim za razmnoževanje kategorije, edinole nekega pametnega in nepristranskega imena se ne spomnim (razen ''Nenajdena mesta'' oziroma ''Izgubljena mesta''), čeprav drugo zveni rahlo ''poetično''. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 21. marec 2021 (CET) ==[[Rimsko cesarstvo]]== Verjetno si opazil, da je bil članek predlagan za izbranega, vendar po mojem mnenju tega še ne zasluži, ker ni izpopolnjen in je mestoma tudi nepravilen. Sem nekoliko popravil infopolje, a vidim še veliko dela. Imaš morda kaj časa, da bi mi pomagal pri popravljanju? Magar si lahko deliva delo, recimo obdelava vsak svoje obdobje, ali morda jaz zahodni del in ti vzhodnega, ali kako drugače. Si za to? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:24, 8. junij 2021 (CEST) :Živijo! :Seveda sem pripravljen in si bom vzel čas, čeprav trenutno urejam dokaj obširen članek o arhitektu Sinanu. :V delitvi dela vidim nekaj manjših težav, ki niso neodpravljive. Delitev na vzhodni in zahodni del cesarstva bo težaven, ker se zgodovina obeh delov preveč prepleta. Predlagam, da si vsebino zazdeliva po poglavjih: :* uvod do vključno 7. poglavja: Gospodarstvo eden in :* od 8. poglavja: Arhitektura do konca drugi. :Seveda gre samo za začetni predlog. Druga težava bi lahko bili »padalci«, ki nama lahko zmešajo štrene. Predlagam, da dobi članek oznako »V delu«. Vanj bi lahko posegala samo midva, dokler ne bi soglasno umaknila oznake. :Predloge jemlji samo kot predloge, ker sem se ves čas pripravljen dogovarjati in prilagajati.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:18, 8. junij 2021 (CEST) Hvala za sodelovanje, sem dodal ''v delu''. Moj problem je v glavnem ta, da nimam dostopa do virov, ker sem skoraj nepokreten in odvisen od sosedove dobre volje za dvig materiala iz knjižnice, tako se večinoma zanašam na vire, ki so dostopni na spletu. Zaradi tega predlagam, da greva po poglavjih in se sproti dogovarjava, saj ni enostavno delati v kolaboraciji. Predvsem prosim preglej infopolje. Mislim, da je sedanja struktura članka, to je razporeditev po poglavjih, v glavnem sprejemljiva, morda bi samo malo zamenjali vrstni red. Predlagam, da ti pregledaš poglavja, ki te bolj zanimajo, oziroma tista, za katere imaš kaj virov. Jaz bi pregledoval kar po vrsti in sproti dodajal kako malenkost. Za začetek danes mislim pregledati uvod in zgodovino, vsaj delno. S tem v zvezi se mi zdi pomembno, da se poudari, da cesarstvo ne traja do Odoakra, temveč se nadaljuje do petnajstega stoletja, kar je v sedanji verziji nejasno. Sploh se mi poglavje zgodovina zdi najbolj pomembno, zato te prosim, da moje spremembe sproti popraviš, na primer prav pri delitvi cesarstva (ki verjetno potrebuje samostojno poglavje). Ostalo postopoma, se bova dogovorila. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:54, 9. junij 2021 (CEST) : Danes zjutraj sem prečesal prvi odstavek uvoda, ki ga bom tudi objavil, potem pa uvod prepustim tebi. Še danes bom pregledal tudi infopolje. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:12, 9. junij 2021 (CEST) Oprosti, sem prepozno prebral gornje in sem medtem že nekaj prestavljal. Sedaj pa neham, ti kar povrni, če se zdi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:31, 9. junij 2021 (CEST) : Lahko jaz dokončam uvod? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:55, 9. junij 2021 (CEST) Seveda! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:08, 9. junij 2021 (CEST) :Upam, da imata knjigo Bronislave Aubelj ''Slovenska imena po latinsko'' {{COBISS|67266816}}. Meni je že večkrat prišla prav. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 9. junij 2021 (CEST) :: Jaz je nimam. Če bo kakšno ime napačno, ga popravi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) :::Imena bom preveril na koncu, ko bosta zaključila. Tudi jaz je trenutno nimam, je pa na voljo v knjižnici. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 10. junij 2021 (CEST) : Radek! Lotil se bom zgodovine do Slovenija.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) Se opravičujem, včeraj sem imel zadržke in tudi v prihodnjih dneh se bom moral odpovedati računalniku. Imam sledeče pripombe: (1) Govorimo o cesarstvu med letoma -27 do 1453, torej celotnemu cesarstvu, ne samo zahodnem delu, zato bi morali v infoboxu našteti tudi vzhodne cesarje. (2) Drugi odstavek uvoda bi bolje spadal v odsek Zgodovina, tretji pa v odsek Politična zapuščina. (3) Prehod iz republike v cesarstvo: če nimaš kaj proti, bi rad pojasnil oblast konzulov ter naslova imperator in diktator. Mi ni jasno, kaj pomenijo zaključne besede odstavka »red, ki je po njegovi smrti deloval kot prej« (prej kdaj? deloval=veljal?) (4) V Pax Romana bom dodal dobo trajanja (-27 do 180) in bi odstranil odlomek nad galerijo slik cesarjev, in sicer od »V 3. stoletju je cesarstvo doživelo…« do slik – to ni več doba rimskega miru. Po moje bi ta kos spadal na začetek naslednjega odstavka Padec na zahodu... Vendar bom slednji odstavek jutri še malo pregledal, ker se nekaj trditev ponavlja in to krči preglednost. (5) V celotnem članku se večkrat omenja Italija, vendar v rimskih časih še ni bilo Italije; sprašujem, če ne bi morda kazalo uporabiti raje izraz ''Apeninski polotok'' ali ''današnja Italija'' Gornje so seveda le pripombe, popravljaj ali pusti po svoji uvidevnosti. Jaz bom popravil nekaj malenkosti, potem se pa oglasim v ponedeljek; medtem bom pregledoval naprej članek na podlagi sedanje verzije, ki sem si jo natisnil, ker – kot omenjeno – bom dva dni brez računalnika. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:58, 11. junij 2021 (CEST) * [[Seznam bizantinskih cesarjev]] je tako dolg, da ga nima smisla vključevati v infopolje. Posledično je verjetno bolje, da iz polja izbrišem tudi rimske cesarje in omenim samo prvega in zadnjega rimskega in prvega in zadnjega bizantinskega. * Če meniš, da drugi in tretji odstavek uvoda spadata drugam, ju prestavi po svoji presoji. * Vsa pojasnila v zvezi s pooblastili konzulov itd. vnesi po svoji presoji. * ''»red, ki je po…«'' sem popravil. * Odstavek Pax Romana uredi po svoji presoji. * Izraz Apeninski polotok je vsekakor boljši kot sedanja Italija. Bom popravil. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:31, 11. junij 2021 (CEST) :Včeraj je IP 89.212.20.45 urejal članek. Je bil to eden izmed vaju ali samo anonimni nadebudnež, ki vama skače v zelje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:27, 12. junij 2021 (CEST) To sem bil jaz. Delal sem na drugem čunalniku, na naterem pomotoma nisem bil prijavljen. Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:39, 12. junij 2021 (CEST) : Sem pregledal članek do konca. Razen relativno majhnih popravkov, ki jih lahko opraviva v par dneh, vidim dva večja problema. (1) Od odstavka Družba vse do konca je govora samo o zahodnem delu cesarstva, nikjer niso omenjene navade, socialno stanje, pravo, vojska, umetnost itd v Bizancu – pa vemo, da življenje ni bilo enako v Rimu kot v Bizancu. Poleg tega niti ni vsaj bežno opisana zgodovina tisočletja po padcu zahodnega dela. Kakor veš bolje od mene, je bil obstoj Bizantincev v naši kulturi obsojen na pozabo (»damnatio memoriae«), verjetno zaradi verskih zdrah, pa to nas ne sme ustaviti: prav ta članek mora pojasniti, da se svetovna zgodovina ni pisala samo v Rimu. (2) Če pa hočemo tako na široko govoriti o vzhodni polovici cesarstva kot sedanja verzija članka govori o zahodni, dobimo kar celo knjigo in ne samo članek. Zato predlagam sledeče. Vsi odstavki naj se začnejo z »glej glavni članek« in naj vsebujejo le obnovo novih samostojnih člankov, v katere bi spravili sedanje vsebine plus bizantinsko dogajanje. Na ta način bi bil članek krajši in veliko bolj pregleden in tako bi lahko dodali med »glej glavni članek« ali spodaj kot »glej tudi« še nekatere od člankov, ki si jih že objavil. Če se bova pri vsakem odstavku omejila na povzetek glavnih točk, lahko pri tem dodava tudi bolj »evropski« pogled na zadevo, saj je sedaj opisano le ameriško razumevanje naše zgodovine. Primer mojega predloga prosim poglej [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|tukaj]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:12, 15. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim mnenjem, da je večina bralcev prepričana, da je bilo Rimsko cesarstvo samo Zahodno cesarstvo in malo zviška gleda na "Bizantince". Poskušal bom preusmeriti pozornost tudi na vzhod. Upam, da nama bo uspelo. Bo pa tralalo malo več kot nekaj dni. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:52, 15. junij 2021 (CEST) :Bo pač trajalo, kolikor treba. Saj se bova potrudila, da ne predolgo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 15. junij 2021 (CEST) :Prosim za mnenje v zvezi z [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|mojim predlogom]]. Če prenesemo preveč specifične podatke v samostojne članke, bo članek Rimsko cesarstvo bolj pregleden, novonastale članke pa lahko urediva pozneje brez naglice. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:10, 16. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim predlogom in bom ćim več vsebine prenesel v nove članke, nekaj pa bom moral tudi dodati (na primer perper).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:18, 16. junij 2021 (CEST) :Naj prenesem v članek, kar predlagam v [[Uporabnik:Radek/peskovnik‎|peskovniku]], da vidiš, kako bi zgledalo? Ali raje urediš drugače? Predlagaj, kako naj nadaljujeva, da se ne bo delo prepletalo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:31, 16. junij 2021 (CEST) Prenesi, da se bo videlo v živo. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:44, 16. junij 2021 (CEST) :Sem prestavil, potrebno je še: (1) dokončati odstavek ''Vlada in vojska'' s podatki o vojski; (2) predelati nova članka '' Družbena ureditev v antičnem Rimu'' in ''Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu'', ali vsaj dodati metlo in kategorijo: (3) dodati v ista dva članka podatke o vzhodnem delu cesarstva. – Poglej prosim, če je sedanje besedilo odstavkov ''Družba'' in ''Vlada'' sprejemljivo in jima dodaj kot “glavni” morebitne članke o bizantinskih navadah, ki se jih nisem spomnil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:45, 17. junij 2021 (CEST) : Popravljam: pod (1) je urejeno, se mi zdi dovolj. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:54, 17. junij 2021 (CEST) Sem uredil odstavek Rimsko pravo. Prosim (1) preglej pravilnost trditev v zvezi s kodeksi: pri Dioklecijanu je govora o dveh kodeksih (Gregorianus in Hermogenianus), a v naslednjem odstavku piše, da sta bila ta kodeksa neuradna. Razumem prav, da sta bila kodeksa na zahodu “uradna”, na vzhodu pa ne, ker je bil tam v rabi Theodosianus? Če je tako, bi moralo biti bolj jasno povedano. (2) Pri obdavčitvi je menda govora samo o zahodu; imaš morda kak podatek o obdavčitvi na vzhodu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:52, 20. junij 2021 (CEST) : Dodal sem opisa obeh zakonikov in uskladil nadaljevanje. Povej, če je besedilo zdaj dovolj jasno. Obdavčitev na vzhodu bom poiskal in jo vnesel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:38, 20. junij 2021 (CEST) Res lepo povedano. Sedaj delam na odstavku Gospodarstvo, a na žalost imam samo podatke o zahodnem delu cesarstva. Ker je tema zelo obširna in je kljub temu v sedanji obliki nekoliko pomanjkljiva, bom potreboval nekaj časa. Medtem bi te prosil, da pobrskaš po svojih arhivih in najdeš kak podatek za gospodarstvo vzhodnega dela, jaz sem doslej našel le malo uporabnega. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:12, 21. junij 2021 (CEST) : V poglavje Gospodarstvo sem vključil odstavek Bizantinsko cesarstvo. Besedilo po svoji presoji skrajšaj, preimenuj in/ali premesti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:10, 21. junij 2021 (CEST) Prosim, ob priliki preglej/popravi Gospodarstvo uvod in Denarništvo. V slednjem odstavku sem mislil odstraniti okence Denominacija valut, ali morda meniš, da bi ga bilo bolje izpopolniti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:54, 22. junij 2021 (CEST) : Pregledal in uredil sem oba odstavka in odstranil preglednico Denominacija. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:15, 23. junij 2021 (CEST) : V odstavek Književnost sem dodal bizantinsko književnost.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 23. junij 2021 (CEST) : Prečesal sem besedilo do konca članka in mu nimam več kaj dodati. Uerdil sem odstavek "Glej tudi", ki bi ga najraje kar odstranil. Povej, kaj meniš. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:48, 23. junij 2021 (CEST) ::@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]], @[[Uporabnik:Radek|Radek]] Ali potem lahko odstranim oznake v delu, kjer so še prisotne? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:53, 23. junij 2021 (CEST) : Ne! Oznako bo jutri odstranil Radek. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:56, 23. junij 2021 (CEST) == Drugo bolgarsko cesarstvo == A si tako prijazen pa malo preveriš zadnjih nekaj popravkov številk. Zadeva mi je sumljiva, pa ne najdem pravih virov.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:32, 13. oktober 2021 (CEST) : Podatki so iz ''Zgodovine'', ki jo je objavila Bolgarska akademija znanosti in umetnosti in zato (najverjetneje) zanesljivi. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:53, 13. oktober 2021 (CEST) == Negev == Oprosti da te vprašam ampak v člankih se pojavlja izraz ''Negev'', ''Negevska puščava'' in ''puščava Negev''. Tudi jaz sem že uporabila katerega od njih. Ali meniš, da je to različen izraz za puščavo '''Negev''' (tako namreč piše v Slovenskem leksikonu) ali ti poznaš še kakšnem drug geografski pojem. Če gre samo za puščavo, je očitno dovolj ''Negev'' in bi napisala tak članek ter poenotila izraz v drugih člankih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:43, 5. november 2021 (CET) : Izrazi, ki so jih naštela, se zagotovo nanašajo na puščavo Negev iz Slovenskega leksikona. Pri poenotenju bi bil sam zelo pazljiv, ker marsikateremu bralcu izraz Negev verjetno ni dovolj znan, da bi vedel, da gre za puščavo. Razen tega se Negev imenuje tudi izraelski mitraljez in verjetno še kaj, česar ne vem. Jaz osebno bi ne poenostavljal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:05, 5. november 2021 (CET) ::Čeprav se danes uporablja kot sopomenka za Negevsko puščavo, je zgodovinsko Negev le obljudeni del puščave. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:52, 6. november 2021 (CET) :::Komentar na Octopusov odgovor: V latinizirani arabščini se Negeb napiše an-Naqab, kar hkrati predstavlja ime več naselij v Iranu. Vse naselbine se nahajajo v provinci Razavi Khorasan, vendar na tej točki se mi razločitev ne zdi smiselna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:57, 6. november 2021 (CET) ==Zamenjava članka== Slučajno sem odprl [[Saqaliba|ta]] članek in bi ga rad zamenjal s [[Uporabnik:Radek/Peskovnik|tem]], pa bi te prosil, da prej preveriš, če nisem kje kaj narobe povedal. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:12, 8. november 2021 (CET) : Ne vem, s katerim člankom bi ga rad zamenjal, ker z njim nimam povezave.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:08, 9. november 2021 (CET) ::Je v mojem peskovniku, ne razumem, zakaj ne deluje povezava. Poskusi odpreti z direktnim vnosom Uporabnik:Radek/Peskovnik. Če ne bo drugače, bom kar zamenjal, boš potem popravljal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:04, 9. november 2021 (CET) :::Če malo pomagam, težava je bila v velikem p-ju (Peskovnik bi moral biti peskovnik). Povezava:[[Uporabnik:Radek/peskovnik]].--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:33, 9. november 2021 (CET) ::::@ Melaleuca alternifolia: Hvala!! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:38, 9. november 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: V peskovniku povezava na Britannico ne deluje (prazen iskalni rezultat). Sam bi tudi popravil sklic na Britannico (npr. z {{tl|Navedi enciklopedijo}}) in morda naredil njeno definicijo manj opazno ter jo premaknil iz okvirja. Zamenjal bi tudi narekovaje v francoske. Za slovensko prečrkovanje pa nisem strokovnjak, ta upam, da je pravilna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 9. november 2021 (CET) : Zdaj sem ga pa dobil in prebral. Sam sem že kar nekaj starih kratkih člankov zamenjal s sodobnejšim, obsežnejšim in viri bolj podprtim člankom, zato ne vidim nobenega razloga, da tega ne narediš tudi ti. Pazil sem samo na to, da sem vse pomembne in točne podatke prenesel v novega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:34, 9. november 2021 (CET) Tvoje mnenje mi je pomembno, v kolikor sedanji članek enostavno meni, da je ibn Fadlan imenoval Almiša »vladar« zaradi ''pomanjkanja znanja'', in se ni pobrigal, da bi kam pogledal, kdo je bil Almiš in koliko je zanesljiv ibn Fadlan. Tako je nastal članek, ki je klub maloštevilnim stavkom precej zavajujoč. Zaradi tega me je zanimalo, če se ti zdi moja verzija dovolj nepristranska, ali če sem morda zašel na drugo skrajnost, saj je tudi A09itd opazil, da je citat morda preveč poudarjen. Razen tega nisem našel nikakega spodobnega vira o sakalibskih tajfah (razen britanike), zato sem napisal bolj po spominu – imaš morda ti kaj? Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:25, 9. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Na Dlibu sem našel [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-072810CS/?euapi=1&query=%27keywords%3dsu%c5%beenjstvo%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 tole], verjetno bo prišlo prav. Za poimenovanje vladarja bi sam (sicer verjetno napačno) izbral kalif. <small><small>Nekoč se bom preimenoval, da vam ne bom delal težav.;)</small></small> Sem še enkrat prebral osnutek. V definiciji piše:"[...] oznaka za ljudstva [...]", kasneje pa "[...] razširil na vse tuje sužnje.". Bi moralo namesto ljudstva pisati sužnji? Verjetno bi tudi ime Muawiya potreboval neko transkripcijo/prečrkovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:39, 9. november 2021 (CET) Tudi sam menim, da bi bilo treba …“judstva”… zamenjati s “sužnji”. Iz članka o popotniku [[Ahmed ibn Fadlan|Ahmedu ibn Fadlanu]] sklepam, da je zanesljiv vir, ker je osebno obiskal [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]]. Almiš (Almış) je bil vladar Volške Bolgarije, ki je vladal v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju. Vladarje Volške Bolgarije so imenovali ''kan'' (ruska wikipedija) ali ''emir'' (angleška wikipedija). Ova naslova sta pravilna. O [[taifa]]h vem samo toliko, kot je napisano v wikipediji. Angleški članek je obširnejši od slovenskega, ki je bil zadnjič dopolnjen 19. februarja 2020‎. Morda boš tam našel kakšen uporaben podatek ali vir. Ime Muawiya je že zamenjano z imenom Muavija, na primer [[Muavija II.]] O objektivnosti članka presojaj sam. Objavi ga in pričakuj, da ga bo dopolnil nekdo, ki se na zadevo spozna bolje od naju.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:25, 10. november 2021 (CET) :Obema hvala z pomoč, popravljam. Kar se tiče “vladarja”, ni pomembno, kako so ga Volški Bolgari nazivali, verjetno je bil kan, a to ni merodajno, vsaj ne za ta članek. Osebno sem prejšnji članek razumel nekako takole: “Ni mogoče, da so imeli barbari Slovani urejeno državo, ta vladar je bil gotovo le predstavnik pastirskega plemena, a ga nepismeni ibn Fadlan ni znal drugače označiti.” To se mi je zdelo silno nepristransko in kar žaljivo za Slovane in njihove potomce, pa tudi za Fadlana, zato sem izpisal celotno geslo Britanike. :@ A09090091: Hvala za link, a tam je govora o balkanskih Slovanih, ki ne spadajo med Sakalibe, pa ga v tem članku ne bi upošteval, je pa zanimiv. Bom skušal urediti z ''Navedi enciklopedijo'' in prosim, da stvar pregledaš, ker nisem spreten pri takih navajanjih. In oprosti za A09itd, nikar se ne užali, pisal sem na brzino; zaradi moje nevljudnosti se ti seveda ni treba preimenovati! LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:59, 10. november 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nič hudega glede imena, ni bilo mišljeno na tvojo uporabo in tudi nisi prvi, ki me je tako pokrajšal. Morda bi vstavil še podnapis k drugi sliki, ta je delo Sergeja Ivanova. Nič hudega glede linka, sam sem mislil, da bo imel kakšno vrednost, vendar sam resnično Arabcev niti ne omenja. Ko boš prenesel in združil oba članka, pa z veseljem pregeledam. Tvoje razmišljanje pa mi kar pokliče rdeče alarme, namreč [[WP:NEZA]] pravi ''Če nameravamo nestrinjanja predstaviti nepristransko, moramo vsako stališče predstaviti z vselej poštenim in taktnim zvenom. Marsikateri članek postane pristranski komentar, četudi predstavi vsa stališča.'' Take povedi (čeprav niso tako direktne) imajo definitivno netaktni zven. Za dodatno literaturo bo verjetno treba iskati v tujih sistemih, hiter pregled COBISSovega iskanja (ključna beseda "suženj") ni ponudila ničesar obetavnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 10. november 2021 (CET) == [[Zakoni dvanajstih tabel]] == Kolikor se spomnem, ni znano, če so bile table lesene, kamnite, bronaste ali celo slonokoščene. Zaradi tega bi verjetno najbolj ustrezala beseda “tabla”, kajti alternativna “plošča” bi praviloma pomenila samo kamnito podlogo, “deska” pa samo leseno. Tudi druge wiki imajo vse izraz “tabla” razen češke, kjer pa moramo upoštevati, da češka beseda “deska” ni isto kot v slovenščini. Zanimiva je ruska alternativa, to je “tablica”, ker se mi zdi pomensko najbolj ustrezna. Kar se tiče začetnice, bi jaz napisal npr Dvanajstero tabel (v kolikor ime zakonika) oziroma zakoni dvanajstih tablic (kot opis vsebine), vendar svetujem, da še koga vprašaš za mnenje, ker se večkrat nisem strinjal z ostalimi uporabniki pri tem problemu. Morda ti bo tudi bolje svetoval pri izbiri možnosti tabla/tablica/tabela ali podobno. Kar pa bolje znam, duodecim je števnik, ki se ne sklanja, torej v začetni vrstici tudi drugič samo Duodecim (=brez o). Morda (ni nujno) dodaš v prvi odstavek Glej tudi Plebejci, kjer je govora o družbenih razlikah, ki jih je Duodecim Tabulae skušal odpraviti. Jaz bi še povedal, da so decemviri odlašali z delom, ker so bili pač patriciji, ki jim ni bilo mar za pravice plebecev. Sicer pa res lep članek. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:47, 25. november 2021 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:44, 25. november 2021 (CET) Octopus, v besedilu izmenično uporabljaš edninska izraza tabla in tabela, ki imata v rodilniku množine enako obliko (zakoni ''tabel''). Da ne bo zmede, bi res lahko uporabil enoten izraz tablica, kot je predlagal že Radek. Ne strinjam pa se z njegovim predlogom ''Dvanajstero'' tabel; ločilni števniki (dvoje, troje, petero, desetero, dvanajstero ...) so v slovenščini rezervirani za množinske samostalnike (npr. dvoje hlač, troje ust, petero vrat ...) in ne za običajne števne samostalnike. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:38, 25. november 2021 (CET) :Hvala za opozorilo! Pri prevajanju v wordu mi kakšno besedo spremeni v podobno angleško, jaz pa kakšno spregledam. Bom pregledal in popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:54, 25. november 2021 (CET) : {{opravljeno}}--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:12, 25. november 2021 (CET) == Translation request == Hello, if you could translate [[:w:en:Tomb of Cyrus]] to Slovenian it'd be a pleasure. Yours sincerely,[[Uporabnik:ChipsBaMast|ChipsBaMast]] ([[Uporabniški pogovor:ChipsBaMast|pogovor]]) 12:32, 27. december 2021 (CET) : Hello! The article is interesting and I will try to translate it next month. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:43, 27. december 2021 (CET) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]] == Brane, zdaj se že ponavljam, a tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2022 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. marec 2022 (CET) : Hvala za vabilo, toda letos nisem nameraval sodelovati zaradi številnih obveznosti, ki sem si jih nakopal na glavo. Kljub temu bom poskućal napisati vsaj po en članek iz vsake države. Vsem udeležencem akcije želim veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:29, 21. marec 2022 (CET) ::Vsak prispevek šteje. :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:00, 21. marec 2022 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:27, 21. marec 2022 (CET) ::[[Ak Kojunlu]] bi že spadal sem. Bom uredil, če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:21, 8. april 2022 (CEST) :::Bom in še enkrat hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:24, 8. april 2022 (CEST) :Čestitke za tretje mesto! Sva na zvezi po e-pošti glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:14, 14. junij 2022 (CEST) ==Zavezniška invazija na Italijo== Morda utegneš malo pregledati, preden odstranim ''v delu''? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:27, 21. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]] == Ojla. Ko boš končal z arabskim nizom, si vabljen da spet kaj dodaš o Srednji ali Vzhodni Evropi. Ni treba da s tekmovalnim ciljem, tudi navzven bo bolje zgledalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:22, 28. marec 2023 (CEST) :Hvala za vabilo! Približno do 20. aprila imam toliko obveznosti, da ne bom mogel kdo ve kako sodelovati, potem pa.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:43, 28. marec 2023 (CEST) ::Kadarkoli, tako ali tako traja do konca maja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 28. marec 2023 (CEST) Kljub obveznostim si napisal največ, tako da čestitke za prvo mesto! :) Sva na zvezi glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:52, 11. junij 2023 (CEST) == WikiProjekt Kronologija == Pozdravljen, Octopus. Hvala za tvoja urejanja seznamov zgodovinskih dogodkov. Vabim te, da se pridružiš projektu [[Wikipedija:WikiProjekt Kronologija]]. Projekt je namenjenemu urejanju seznamov in člankov o zgodovinskih dogodkih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:16, 6. junij 2023 (CEST) ⦁ Hvala za vabilo! Z veseljem se bom pridružil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:18, 7. junij 2023 (CEST) == Classis == Slučajno sem naletel na [[Classe, antično pristanišče Ravene|ta]] članek, ki je mestoma napačen (začenši pri samem imenu pristanišča) in nerazumljiv. Da ne bo navzkrižja urejanj, ga misliš morda ti popraviti, ali naj se ga lotim jaz? Zame bi bil problem le ta, da nimam dostopa do kake literature in bi zato moral pisati le po spominu oziroma po podatkih it.wiki. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:50, 8. avgust 2023 (CEST) : Članka ne nameravam urejati in ga rade volje prepustim tebi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:30, 8. avgust 2023 (CEST) == Dinastija Džou == V zgodovini Kitajske si popravil Džou v Džov. Ali boš popravil po celotni wikipediji? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:09, 3. oktober 2023 (CEST) : Živijo! Bom, kolikor bom utegnil. Lahko pa mi pomagaš, bo prej gotovo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:01, 3. oktober 2023 (CEST) :: Kar sem našla, sem popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:59, 3. oktober 2023 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 00:20, 4. oktober 2023 (CEST) == Čen Šov == Ne strinjam se s podatkom z angleške WP, da je slika kipa preveč enostavna za avtorske pravice. Če ne zameriš, bi jo brisal, hkrati bom predlagal tudi brisanje z :enwiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:44, 29. november 2023 (CET) : Zbriši!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:29, 29. november 2023 (CET) ::Ok, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 29. november 2023 (CET) == Kemijski članki == Pozdravljen, v bodoče v kemijskih člankih svetujem uporabo {{tl|chem2}} za zapis kemijskih formul, saj predloga omogoča lažji in hitrejši zapis namesto značk sup in sub. Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 15. december 2023 (CET) * Bom.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:19, 16. december 2023 (CET) == Rake == Zelo dobra slika! Bom jo edinole preimenoval v množino, ker se v taki obliki tudi pojavlja ime. Imaš v planu napisati kak prispevek? ''Pa sričnu''', '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 5. februar 2024 (CET) : Hvala za pohvalo in vprašanje: si iz idrijskega konca? V naslovu sem zavestno uporabil ednino, ker je bilo njega dni rak več, zdaj pa je ostala, če kaj vem, samo še ta. Ko bom zbral kaj več gradiva, bom verjetno tudi o Rakah napisal kaj več. Lep dan!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:30, 5. februar 2024 (CET) ::Ja sem ja, ''prav iz miista'' :). ::Nekaj več o rakah lahko najdeš bodisi v knjigi Valentinitsch, Helfried: ''Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659'' ISBN 978-961-213-326-9; ali pa v Verbič, Marija: ''Rudnik živega srebra v Idriji in tehnične naprave v njem do konca 16 stoletja'' iz kataloga ''Idrijski rudnik skozi stoletja'' (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1990). Rak je bilo resda več, vendar dvomim, da jih pomni še kakšen Idrijčan - več jih je bilo do 16. stoletja, ko so se nekateri rudniški jaški napajali tudi iz jezu pod gradom in ostalih podobnih zajezenih potokov (mdr. tudi [[Ljubevščica]]). Slikane rake so sezidali že leta 1596, razlog pa je bilo pomanjkanje/nestanovitnost vode iz [[Nikova|Nikove]] za poganjanje kamšti na Ahacijevem jašku ter višja lega Barbarinega jaška od Nikove. Kanal je bil zavoljo zmanjšanja stroškov med leti 1766 in 1770 obzidan in je v funkciji napajanja črpalk (Kamšti z veliko pisano) deloval vse do 1948, ko je povodenj razdrla jez pri Kobili. Danes kanal napaja hidroelektrarno Lejnštat (blizu današnje osnovne šole). (vir: Čar, Jože: ''O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne'', ''Idrijski rudnik skozi stoletja''). Baje pa so med drugo svetovno vojno kanal izpraznili in ga uporabili kot strelski jarek ([https://okupacijskemeje.si/exh03-ch02.html vir]). Pa o plazu, ki se je usul na tretjini dolžine kanala in so ga idrijski rudarji zaradi malomarnosti morali izkopati, bi se tudi dalo še kaj napisati ... Vsekakor sem pripravljen na akcijo, če potrebuješ kakšno pomoč. ::Gradiva je pravzaprav skoraj preveč, samo o idrijskem rudniku je cca 550 bibliografskih vnosov, a ker je rudnik mesto in mesto rudnik, je tega bistveno več. V kolikor imaš pri roki tudi ''Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta'' ti toplo priporočam v branje. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 5. februar 2024 (CET) :::Octopus, še komentar [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlika%2F7._teden_2024&diff=6168156&oldid=6149802 glede tega posega]: fotografija mora iti skozi postopek izbora za izbrano sliko, preden se pojavi na glavni strani. Vabljen, da jo nominiraš na [[WP:IS]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:17, 5. februar 2024 (CET) Mi je bilo takoj jasno. Hvala za vabilo in lep dan.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 5. februar 2024 (CET) Sliko sem poskusil nominirati, pa ne vem, če mi je uspelo. Nominiral bi jo rad predvsem zato, da bi slišal vašo oceno.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:34, 6. februar 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2024 == Brane, čez nekaj tednov se začne letošnji natečaj. Predlagam, da počakaš s Turčijo in ostalimi regionalnimi temami do takrat {{s-:-)}} (po želji, seveda). Zaenkrat je odprta prijava na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci]], izvedba bo pretežno enaka kot do zdaj (razen bonusov pri točkovanju, glej pravila). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 9. marec 2024 (CET) : Hvala za opozorilo in vabilo. S pisanjem bom nadaljeval, ker je nabor tem zelo obširen, sicer pa ne nameravam biti tako aktiven kot v prejšnjih letih. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:45, 9. marec 2024 (CET) == Etiopija == Ti si bolj za zgodovino. Sprašujem ali je res pravilno Aksumitsko kraljestvo (ne najdem ga v nobeni literaturi) ali ne bi bilo bolje '''Kraljestvo Aksum''' (9 jih je v Gigafidi, v leksikonu ga ni, v ''Svetovni dediščini'', MK, je kraljestvo Aksum, v ''Države sveta'' pravi dr. Natek država Aksum) [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:12, 6. junij 2024 (CEST) : Tisti, ki je začel pisati članek, ga je morda prevajal iz nemščine, kjer se imenuje [[de:Aksumitisches Reich]]. Jaz bi ga naslovil Aksumsko kraljestvo, ker je dobilo ime po prestolnici [[Aksum]], sicer pa naj kaj rečejo tudi slavisti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:58, 6. junij 2024 (CEST) == Biblija == Zdravo, ko prevajaš biblijske citate se prosim obrni na [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl slovensko Biblijo] (na linku je spletni prepis Biblije). Dobesedno prevajanje ni najboljše, saj imamo Slovenci standardiziran prevod, medtem ko pri Angležih tega ni. Zraven lahko dodaš tudi predlogo {{tl|bibl}}, ki bo ustvarila link do verza. Hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 1. oktober 2024 (CEST) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:09, 1. oktober 2024 (CEST) == [[Kleisura]] == Pozdravljen, res uživam v branju in patruljiranju tvojih člankov. Zgornjemu manjkajo viri, jih lahko dodaš ali si nameraval članek še dodatno razširiti? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:19, 5. oktober 2024 (CEST) : Hvala za opozorilo. Sem pač spregledal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:33, 6. oktober 2024 (CEST) ::Nič ne de :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:52, 6. oktober 2024 (CEST) == Čestitke == Malo pozno, pa nič ne de. Čestitam ti za doseženih 50.000 urejanj in se poklanjam tvoji zagnanosti pri ustvarjanju zgodovinskih člankov na slovenski Wikipediji. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 28. november 2024 (CET) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:15, 28. november 2024 (CET) ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:08, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala! Vse lepo želim tudi tebi. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:21, 23. december 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2025 == Pozdravljen, ali prav razumem [[Estonska vojna za neodvisnost]] kot sodelovanje v natečaju? Stran za prijavo je '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|tukaj]]''', vabljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:09, 21. marec 2025 (CET) : Prav razumeš! Se že prijavljam.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:56, 21. marec 2025 (CET) ::Super :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:57, 21. marec 2025 (CET) == Sodelovanje? == Hej, budno spremljam tvoje stvaritve. Vem, da se primarno ukvarjaš z zgodovinskimi temami, pa bi te vseeno vprašal, če bi bil pripravljen na kakšno sodelovanje na morda kemijskih člankih? Študiram metalurgijo in organsko kemijo večinoma spregledujem :) Gledam [[aluminij]] in verjamem, da bi ga lahko poskusila spraviti do izbranega članka. Drugače pa imam v pripravi članek [[rotacijska peč]] ([[Osnutek:rotacijska peč|osnutek]]) in bom potreboval še kakšno strokovno mnenje preden ga spravim do izbranega članka (če imaš pa kakšne ideje, jih z veseljem sprejmem). Hvala za odgovor in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:33, 1. julij 2025 (CEST) :Živijoǃ :Prebral sem tvoj predlog za sodelovanje in se z njim načelno strinjam. :Pregledal sem članek [[Aluminij]], ki je sicer manj obširen, kot na primer angleški, vendar vsebuje vse tisto, kar pričakuje tudi bolj zahteven bralec. Članek je tudi zelo pregledno strukturiran, zato se bojim, da k vsebini ne bova dodala nič bistveno novega, bova pa porušila preglednost. :Sam sem že razširil nekaj že napisanih člankov, ki so bili vsi v precej "slabšem" stanju kot aluminij, in v vseh primerih bi bilo laže začeti pisati povsem znova. :Predlagam ti, da začneš pisati članek o rotacijski peči, ki je razširjena in uporabna v številnih industrijah. Če se boš lotil aluminija, ti bom seveda pomagal. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:27, 1. julij 2025 (CEST) == al-Safah ali Al Safah == Živjo, tudi jaz pozorno spremljam tvoje članke in bi rad opozoril na mogočo napako pri zapisu arabskih imen. Nisem strokovnjak, ampak a ni tako, da se arabski člen "al-" prečrkuje v "Al", torej ne "al-Safah" temveč "Al Safah". Iz pravopisa 2001: "''pri osebnih imenih [člen al-] pišemo z veliko začetnico in ločeno od imena; pred d t s z r in š namesto l v al izgovarjamo kar te glasove, pišemo pa al ali pa l priličimo naslednjemu zobniku ali šumevcu: Al Šáms, Aš Šáms''." Tako arabska imena zapisuje tudi RTV v vseh svojih člankih, kar sem opazil pred par dnevi ko sem pisal uvod članka [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|sudanska državljanska vojna]] in preverjal običajni zapis v medijih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:45, 5. julij 2025 (CEST) :P.S.: očitno obstaja precej aktualen odgovor glede tega na Svetovalnici [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen iz marca 2025], kjer predlagajo, da se predimek al piše z malo začetnico, saj naj bi to prevladovalo v publicistiki. "''Predlagamo zapis z malo začetnico, torej Salah (bolje kot Saleh) al Aruri, Visam al Tavil, Rašid Ganuši, Zijad al Nahala. Pri moških osebnih imenih se sklanjata ime in priimek, predimek pa ne, torej Salaha al Arurija, Visama al Tavila, Rašida Ganušija in Zijada al Nahala.''" in "''Za bolj splošne formulacije pravil bo treba še malo počakati. Tu bosta poleg arabščine relavantni še novi prevzemalni preglednici za urdujščino in perzijščino, ki sta v pripravi.''". Očitno ni s tvojim načinom pisave arabskih imen torej nič narobe. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:53, 5. julij 2025 (CEST) ::Pri pisanju arabskih imen se od samega začetka zgledujem po zapisih v že obstoječih člankih. ::Za zgled se primerjal ime Zijada al Nahala v različnih v latinici ali cirilici pisanih člankih. V devetih primerih je ime zapisano kot al-Nahal, v štirih kot an-Nahal in v enem primeru kot el-Nahal. al-, an- in el- so v vseh primerih pisani z malo črko. ::Sam se držim pravila, da pišem Al- izključno na začetku stavka. Ko bo kdo postavil natančna in enoznačna pravila, se jih bom seveda držal, in tudi kaj popravil. Dotlej se bom držal starih pravil. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:41, 13. julij 2025 (CEST) == Obiski habsburških vladarjev na Slovenskem == Imam eno vprašanje. Razmišljam, da bi nam zelo koristil [[Seznam obiskov habsburških vladarjev na Slovenskem]]. Misliš, da bi se dalo nabrati toliko podatkov, da se naredi en pregled z osnovnimi informacijami? Važno bi bilo samo, da se seznam "zažene", potem pa se že naknadno dodaja in dopolnjuje vnose, kakor jih kdo kje v literaturi zasledi. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:49, 4. avgust 2025 (CEST) :: S Habsburžani se nikoli nisem ukvarjal in ne vem, kolikokrat so sploh bili v slovenskih deželah. Edini obisk, za katerega vem, se je zgodil v Šentjurju pri Celju, ko je cesar potoval iz Rogaške Slatine v Trst. Na železniški postaji ga je slavnostno v slovenskem jeziku nagovoril eden od Ipavcev, ki je bil takrat šentjurski župan. Župan je bil zaradi jezika seveda predmet naših domačih kritik, cesar pa se je kasneje spomnil nanj in Ipavca nagradil s svetniškim položajem na Dunaju. Če so bili drugi obiski vsaj približno tako zanimivi, sem seveda za to, da ga začneš sestavljati. Sem zraven! ::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:58, 4. avgust 2025 (CEST) Malo je problem, da nimam niti toliko podatkov pri roki, da bi članek začel. Vprašam še {{U|JozefD|JozefaD}}, po načelu, da vprašati ni greh. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:25, 4. avgust 2025 (CEST) :To je resnično zanimivo vprašanje, vendar se kaže vprašati o namenu takega seznama. Habsburški vladarji so bili velikokrat na Slovenskem, ker je Habsburška monarhija bila - če uporabimo mederne politične izraze - "zvezna država" pod enim monarhom je bilo kar nekaj "državnih subjektov", od vojvodin ali dežel (Kranjske, Štajerske in Koroške ter Goriške), ki so imeli nekje po drugi drugi polovici 15. stoletja svoje "deželne parlamente" imenovane "Deželni stanovi" in tem se je po 15. stoletju hodil "pokazat" vsak nov Habsburški vojvoda ali nadvojvoda kot "deželni knez", "Deželni stanovi" pa so se mu "poklonili". Ob takem obisku je moral nov monarh vedno znova potrditi pravice in privilegije članom stanov t.j. plemstvu, mestom in duhovščini. To so bile velike slovestnosti. O tem so deželni zbori izdajali posebne knjižice. No seveda so deželni knezi prišli v glavno mesto dežele, t.j. Ljubljano, Gradec in Celovec. Ni bil samo cesar Franc Jožef na otvoritvi t.i. južne železnice do Celja 2. junija 1846 in 1849 do Trsta, ampak kar trije cesarji v Ljubljani na Ljubljanskem kongresu leta 1821 - avstrijski, pruski in ruski. [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] ([[Uporabniški pogovor:JozefD|pogovor]]) 20:09, 4. avgust 2025 (CEST) ::Še jaz bom pustil moja dva centa, sicer je že Jozef pustil izčrpen odgovor, ampak @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: lahko potrdiš, da bodo na seznamu politični in ne vojaški obiski? Slednjih bi bilo veliko v raznih primerih, ko so cesarji prečili slovensko ozemlje zaradi vojaških manevrov – zadnji pa je verjetno obisk cesarja Karla, ki se je 22. avgusta 1917 iz Postojne odpeljal v Trnovo nadzorovat boje na Krasu. Obstaja tudi fotografija (glej npr. Simić 1998, str. 163). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 4. avgust 2025 (CEST) No ja, najbrž bo to projekt za enkrat ... nekoč ... Ideja pa je sicer že kar stara. Drugače pa, tudi če je obiskov bilo veliko, bi se lahko naredilo več podstrani, na primer po obdobjih, morda stoletjih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:02, 5. avgust 2025 (CEST) == Leta pr. n. št. == Zanima me tvoje mnenje glede preglednih člankov o letih globoko pred našim štetjem (ker jih občasno ustvarjaš). Močno dvomim, da bomo imeli kdaj več kot en dogodek/rojstvo/smrt za recimo [[1490 pr. n. št.]], pa sem si zamislil, da bi take primere spreminjal v preusmeritve na preglede daljših časovnih obdobij po zgledu :enwiki. Do [[499 pr. n. št.]] imamo še po letih, potem bi mogoče tam do [[1000 pr. n. št.]] naredil po desetletjih in dlje nazaj kot to po stoletjih. Torej bi prestavil vsebino [[1490 pr. n. št.]] v [[15. stoletje pr. n. št.]] in naredil preusmeritev, da bo delala povezava v članku [[Aluvamna]]. Tudi kategorije bi brisal po takem kopitu. Kaj meniš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:05, 25. oktober 2025 (CEST) : Če je kategorija n. pr. 1491 pr. n. št. obstajala, sem jo uporabil. Če je ni bilo, sem poskusil s 1490. leta pr. n. št., če tudi te ni bilo, sem uporabi kategorijo 15. stoletje pr. n. št. Za dogodke v davni preteklosti menim, da je delitev na stoletja bolj smiselna kot delitev na desetletja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:35, 25. oktober 2025 (CEST) ::Mislil sem strani. Kategorije je ustvarjal Sportijev bot in bom še njega vprašal (tudi za kategorije rojeni/umrli menim, da so po stoletjih dovolj). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:10, 25. oktober 2025 (CEST) Jaz bi rekel, da je dovolj, če od 500 pr. n. št. nazaj uporabljamo stoletja. Smotrno bi jih bilo že nekje od 300 pr. n. št. nazaj, ampak dobro, če imamo do 500 že uveljavljeno po letih, naj ostane. Spotoma, Octopus, če smem, pogovorno stran imaš že zelooooo dolgooooo. Najbolje bi bilo, če bi večino arhiviral, saj je prvi podpis na njej še iz leta 2007. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:41, 25. oktober 2025 (CEST) Če so strani za posamezna leta že ustvarjene, bi jih bilo smiselno prevključiti na straneh o desetletjih (tako kot v angl. WP). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:00, 25. oktober 2025 (CEST) :Meni se zdi vseeno bolje kar prenesti vsebino in narediti preusmeritve, da ne bo toliko skoraj praznih nanoškrbin. Na :enwiki nisem opazil prevključitev, daš kak primer? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:22, 25. oktober 2025 (CEST) Odvisno od dolžine strani. Za nanoškrbine se strinjam. Glej npr. [[:en:420s BC|420s BC]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:13, 25. oktober 2025 (CEST) :Govorimo o letih pred 500 pr. n. št., teh tudi v :enwiki ne prevključujejo. Za 500 do 600 pr. n. št. bi še naredil prenos v strani po desetletjih, ker so že večinoma ustvarjene, od tam nazaj pa po stoletjih. Kategorije za rojstva in smrti lahko zaenkrat ostanejo zaradi avtomatike infopolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:23, 27. oktober 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Octopus, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko kraljev, kronik ter ostalih zgodovini skoraj iztrganih osebnosti! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:20, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:26, 24. december 2025 (CET) ::Hvala! Veliko lepega, in predvsem zdravja, želim tudi tebi! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:03, 25. december 2025 (CET) Z moje strani voščilo za dobro zdravje in veselje do pisanja. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:00, 25. december 2025 (CET) == Nova predloga za prečrkovanje kitajskih imen == Zdravo! Ker med drugim veliko urejaš članke o kitajskih krajih, te želim seznaniti z novo predlogo {{tl|pk}}, ki je namenjena samodejnemu prečrkovanju iz pinjina v slovenščino. Namesto ročnega zapisovanja prečrkovanega imena lahko sedaj uporabiš {{tlx|pk|Hangzhou}}, kar vrne {{pk|Hangzhou}}, {{tlxb|pk|Hangzhou|1}} pa kombinirano obliko {{pk|Hangzhou|1}}. Podrobnejša navodila in primere si lahko ogledaš na dokumentacijski strani predloge. Vabljen k uporabi in lep pozdrav, -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:06, 5. julij 2026 (CEST) == [[Semirečje]] == Živjo, v zvezi s tem člankom imam pomislek glede ustreznosti imena. Ime ''Semirečje'' je preneseno iz ruščine. Ali si kje v slovenskih virih zasledil, da se uporablja v taki, tj. nespremenjeni obliki? Kot sem preveril v interwikijih, večina slovanskih jezikov uporablja lastno podomačeno različico, npr. češko ''Sedmiříčí'', slovaško ''Sedemriečie'', poljsko ''Siedmiorzecze'', bolgarsko ''Седморечие''. Celo nemščina ima npr. ''Siebenstromland''. Osebno zato predlagam poslovenjeno različico ''Sedmerorečje'', rusko ime ''Semirečje'' pa se lahko preusmeri. Se strinjaš?--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:00, 15. avgust 2026 (CEST) :Se strinjam. Bom še danes uredil. Hvala. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:20, 16. avgust 2026 (CEST) == Ujgurski kaganat == Ali bi bilo mogoče bolje [[kagan|kagane]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] kategorizirati posebej, recimo v podkategorijo [[:Kategorija:Ujgurski kaganat|kategorije Ujgurski kaganat]] - Kagani Ujgurskega kaganata, namesto da so nametani pod [[:Kategorija:Ujguri|kategorijo Ujguri]]? --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:16, 21. avgust 2026 (CEST) i79f1tu6gj8v659na2b4mcxcumy0sid 6740535 6740513 2026-08-21T16:50:16Z Octopus 13285 /* Ujgurski kaganat */ odgovor 6740535 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljena/pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: &#126;&#126;&#126;&#126;. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/-a]] oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: * za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. * v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[pod lipo]] ali pa se obrni kar name. |} {{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu! == Periodni sistem == Barve ozadja celic elementov: * alkalijske kovine: #ff6666 * aktinoidi: #ff99cc * lantanoidi: #ffbfff * nekovine: #a0ffa0 * polkovine: #cccc99 * prehodne kovine: #ffc0c0 * šibke kovine: #cccccc [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:40, 10. maj 2010 (CEST) == Slike k Millerjevim indeksom == Pri slikah [[:Slika:Millerjevi indeksi 01.png]] in [[:Slika:Millerjevi indeksi 02.png]] si napisal, da nista zaščiteni. Je mogoče ta podatek najti na omenjeni spletni strani ali si dobil avtorjevo dovoljenje za objavo? --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 12:39, 20. julij 2010 (CEST) * Slike so del gradiva iz predmeta GRADIVA I profesorja Franca Zupaniča z Mariborske univerze. V gradivu ni eksplicitno označeno, da je avtorsko zaščiteno. Če meniš, da je objava sporna, bom poiskal kakšni drugi primerni sliki in ustrezno prilagodil tekst.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:08, 20. julij 2010 (CEST) ::Načeloma je treba privzet, da je delo avtorsko zaščiteno, tudi če nikjer to ne piše. Ampak v konkretnem primeru gre za slike, sestavljene zgolj iz enostavnih geometrijskih oblik, ki jih ni možno zaščititi in so avtomatsko v javni lasti - glej [[:Commons:Template:PD-shape]]. Še najbolje bi jih bilo prerisat v SVG in naložit v Zbirko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:14, 20. julij 2010 (CEST) * Strinam se, da so vsa dela načeloma avtorsko zaščitena. Glede na to, da sta obe sliki in spremljajoči tekst opremljeni s citiranjem avtorja, objava po mojem ne bi smela biti sporna.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:29, 20. julij 2010 (CEST) : Sem prestavil v Zbirko. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 13:58, 20. julij 2010 (CEST) == PIČ == Prosil bi te, da glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glas. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:57, 1. september 2010 (CEST) == Infobox mineral == Vidim, da bi rad popravil [[:Predloga:Infobox mineral]]. Pripravljam posodobljeno predlogo (iz :en) v mojem peskovniku. Namesto <nowiki>{{Infobox mineral</nowiki> za poizkus uporabi v članku <nowiki>{{Uporabnik:Pinky/Peskovnik5</nowiki>. Nekaj parametrov je v predlogi dodanih in te so še neprevedene. Če mi pomagaš pri prevodih ... Popravi kar v mojem peskovniku. In ko boš zadovoljen kar sam prepiši [[:Predloga:Infobox mineral]]. Če pa imaš voljo prevesti še dokumentacijo predloge, pa še toliko bolje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:23, 9. september 2010 (CEST) * Res je. Infopolje sem poskusil spremeniti, vendar sem spremembo še pravočasno preklical. Pregledal sem tvoj osnutek infopolja, po katerem zaenkrat ne bi rad šaril, zato ti pošiljam svoje predloge za spremembe in prevode. ** Strunz classification → Strunzova klasifikacija (mineralov); članek še ni napisan, Strunzovo klasifikacijo pa bo treba verjetno posodobiti iz devetih v deset razredov ** Dana classification → Danova klasifikacija (mineralov) ** <nowiki> [[Hermann–Mauguin notation|Crystal symmetry]] → [[Hermann–Mauguinova notacija|Kristalna simetrija]]</nowiki> ** <nowiki>[[Unit cell]] → [[Kristalna struktura|Osnovna celica]]</nowiki> ** Tenacity → Žilavost ** <nowiki>[[Trdota]] → [[Mohsova lestvica|Trdota]]</nowiki> ** Polish lust → izraza ne znam ustrezno prevesti :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Grossular]] [[:en:Hessonite]] '' ** <nowiki>[[Birefringence]] → [[Dvolomnost]]</nowiki> ** <nowiki>[[Pleochroism]] → [[Pleohroizem]]</nowiki> ** <nowiki>[[2V angle]] → Kot med optičnima osema</nowiki> ** <nowiki>[[Dispersion (optics)|Dispersion]] → [[Disperzija (optika)|Disperzija]]</nowiki> ** <nowiki>Extinction → Ekstinkcija ali [[Ekstinkcija (optika)|Ekstinkcija]]</nowiki> ** Length fast/slow → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne poznam natančne vsebine :: ''V članku [[:en:Optical mineralogy]] omenja Length fast vs. length slow. Praktično uporabo pa nisem našla. Če ne najdeš ustreznega prevoda lahko ta parameter enostavno izključiva. Tudi tukaj [http://geology.uprm.edu/Classes/rwattsfolder/3055lectures/11biaxialminerals.ppt#4] '' ** <nowiki>Ultraviolet [[fluorescence]] → [[Svetloba|Ultravijolična]] [[fluorescenca]]</nowiki> ** <nowiki>[[Absorption spectroscopy|Absorption spectra]] → [[Absorpcijski spekter]]</nowiki> ** Common impurities → Običajne (ali še bolje Najpogostejše) nečistoče ** Alters to → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne vem, kaj bi lahko spadalo v to kategorijo :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Microcline]], [[:en:Triplite]] ali [[:en:Orthoclase]]'' ** Reference → Sklici ** Major varieties → Glavne vrste :Ko se bova uskladila, lahko spremembe vnesem tudi jaz.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:09, 9. september 2010 (CEST) : Nekaj idej je zgoraj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] 23:43, 9. september 2010 (CEST) :tu je prikaz stare in nove predloge z identičnimi podatki, kjer se lahko tudi igraš z njimi (kar se v peskovniku tudi sicer počne :) [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 08:38, 10. september 2010 (CEST) <br> * Odkril sem '''''Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms''''' http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/index.html, ki je po mojem mnenju zelo uporaben, ker vsebuje kratke razlage strokovnih izrazov. Novi predlogi: ** <nowiki>[[Polish lust]] (pravilno [[Polish luster]]) → [[Sijaj površine]] </nowiki>; podatek je bolj pomemben za kamnine kot za kristale ** <nowiki>[[2V angle]] → [[kot 2V]]</nowiki> ** Length fast/slow → Negativna/pozitivna elongacija ** Alters to → Pretvorbe; primer: mikroklin se običajno pretvori v sericit ali glino.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 12:54, 10. september 2010 (CEST) Popravljeno, izgled lahko sedaj vidiš na [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]]. * Ali bi lahko v [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5]] dokumentacijo dodal še nekaj tvojih prevodov in dopolnitev. Popravi kar tam, ker sem jaz svoje znanje izčrpala. Popraviš lahko vse nepravilnosti, ki sem jih povzročila s prevajanjem iz :en, ker NE poznam mineralogije. * Tam pri dokumentaciji bi bilo lepo vpisati pri vseh parametrih kratek opis parametra in primere, da bi uporabnik lahko prav izpolnil polje. * Kjer so zahtevane merske enote naj bo to poudarjeno, da se merska enota zahteva in katera je to. LP, --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:17, 12. september 2010 (CEST) * Angleško besedilo v infopolju "Rubin" sem prevedel v slovenski jezik. Dopolnil sem tudi opise pojmov in navodila za izpolnjevanje infopolja. Nekatere lastnosti, na primer "ekstinkcija", so opisane zelo površno, ker bi moral biti za podrobno razlago vsakega pojma napisan samostojen članek, ki pa je strokovno zelo zahteven.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:02, 13. september 2010 (CEST) ::Uspešno posodobljena predloga, sedaj pa na pivo .. :) --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 19:37, 13. september 2010 (CEST) * Vidim, da si zadovoljna. Jaz tudi. Na zdravje![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 20:46, 13. september 2010 (CEST) == PIČ == == PIČ == Prosil bi te, da si vzameš nekaj časa in glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glasm da se jih zaključi. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:00, 16. september 2010 (CEST) == Seznam mineralov == Zdravo, mislim da bi bil omenjeni seznam počasi zrel za predlog za IČ, tako da če se strinjaš, bi podal predlog. Sem sicer dopolnil uvod s sklici in jasneje podal pojasnila k seznamu, kaj več pa ne bi dodajal, ker bi PMM posegli preširoko izven seznama. Razen seveda, če opaziš zanimivi mineral... Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 14:06, 31. oktober 2010 (CET) :Preden predlagaš seznam za IČ, razmisli še o tem, da bi ga preimenovali v nekakšen Seznam mineralov na Slovenskem, temu primerno omejili število mineralov in ustrezno prilagodili uvod. Vse minerale, obstoječe in nove, bi vzporedno prenesli v nek nov Seznam mineralov, v katerem bi bila samo imena, urejena po abecedi.-[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:41, 31. oktober 2010 (CET) Čeprav sem bil na začetku zdvojen glede tvojega predloga, se po tehtnem premisleku pravzaprav strinjam. Stvar je v tem, da bo postal seznam stabilen, saj je meja pomembnosti mineralov včasih malce nejasna (recimo obstranski minerali v dekoraciji pri draguljarstvu) oz. z drugimi besedami, ne bo več dilem o tem, ali se naj nek mineral doda/odstrani. Navsezadnje je to slovenska WP, poleg tega pa sem se pri izdelavi osredotočal predvsem na slovenski vir, tako da če si za, bom začel s preureditvijo. Za celosten seznam mineralov pa bi predlagal tako obliko, kot jo imajo na en. WP in tudi ponekod drugje ([[:en:List of minerals (complete)|glej tukaj]]).--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 16:22, 31. oktober 2010 (CET) :S tvojim predlogom se v celoti strinjam. Slovenski del seznama se bo sčasoma stabiliziral, tisti drugi pa bo tako rekoč neomejen. Zdi se mi, da imajo podobna seznama v svoji WP Čehi ali Slovaki, s katerimi se po bogastvu mineralov ne moremo primerjati, vendar trenutno nimam časa, da bi jih poiskal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 16:38, 31. oktober 2010 (CET) Evo, sem preoblikoval seznam po dogovoru. Če imaš še kakšen predlog, pa kar na plano z njim.--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 18:33, 31. oktober 2010 (CET) :Sem že opazil! Zdaj, ko je prejšnji seznam preurejen (primenovan), odpri še tistega drugega - splošnega - in ga poveži s seznami v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:46, 31. oktober 2010 (CET) :To je to!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:03, 31. oktober 2010 (CET) :Um, [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Seznam mineralov v Sloveniji|predlog za IČ]] sem sicer že podal, če te zanima... :). --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 17:55, 20. november 2010 (CET) == PIČ == Prosil bi te, da si ogledaš [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predloge za IČ]] in podaš svoj glas. Nekaterim manjka samo še 1 glas za končanje postopka. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:54, 8. februar 2011 (CET) :Pregledal sem predloge za IČ. Vsi predlagani članki obravnavajo področja, ki jih ne poznam, zato zanje raje ne bi glasoval.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 08:17, 15. februar 2011 (CET) == Kategorija:Fosfatni minerali == Bi lahko uredil prevod v [[:Kategorija:Fosfatni minerali]]? Sem precenila svoje znanje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 16:18, 31. marec 2011 (CEST) :Bom poskusil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:17, 31. marec 2011 (CEST) == Catholic Encyclopedia == Predlagam, da daš pri navajanju ''Catholic Encyclopedia'' raje link do Wikivira, kjer je digitalizirana (skoraj) v celoti, kot na zunanjo spletno stran. Je bolj zanesljivo in bolj v duhu projekta. The Council of Florence je recimo [[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence|tukaj]], povezavo dobiš s kodo <code><nowiki>[[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence]]</nowiki></code>. Včasih se splača pobrskat po Wikiviru, pa ne samo za ''Catholic Encyclopedia'' - imajo tudi Britannico iz 1911 in več drugih (glej [[:s:en:Category:Encyclopedias|kategorijo enciklopedij]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. junij 2011 (CEST) ==konstantinopelski== SP ima svojilni pridevnik konstantinop'''e'''lski, za prebivalca pa Konstantinopelčan. Prosim, popravi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:46, 27. september 2011 (CEST) :* Popravljeno.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:17, 27. september 2011 (CEST) == Pregled kem. člankov == Nekaj časa nazaj si se ponudil za pomoč pri kemiji. Če imaš čas, bi te prosil za pregled člankov [[Wikipedija:WikiProjekt Nevarne snovi|projekta Nevarne snovi]]. Sam sem jih slogovno popravil (prišel sem do L, tako da jih je nekaj pripravljenih; jih popravim nekako 10 na teden), tako da bi zdaj rabili še strokovni pregled (nekatere imajo reakcije). HvN! LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:59, 26. november 2011 (CET) :Mogoče pogledaš še [[Pogovor:Kislost|tole]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 20:47, 26. november 2011 (CET) ==Roš ha-šona?== Doma imam leksikon ''Judovstvo'' (v izvirniku ''Dictionary of Jewish Lore and Legend'') Alana Untermana v prevodu Bogdana Gradišnika (zbirka Mali leksikon, Mladinska knjiga, 2001). Tam je praznik zapisan kot '''roš ha-šona'''. Ali imaš kakšen pisen vir, da se prazniku v slovenščini reče [[roš hašana]]? Mimogrede, v članku bom/sem popravil zapis praznikov, ker se v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (torej judovsko novo leto namesto judovsko Novo leto ipd.). Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em"><font face="Century Gothic"><big>&nbsp;'''ℳ'''</big><font color="yellow">₪Zaplotnik</font>&nbsp;</font></span>]] 12:28, 27. november 2011 (CET) :* V vseh jezikovnih različicah članka, ki sem jih pregledal, se praznik imenuje '''roš hašana'''. V sefardski ([[en:Ladin language|ladino]]) različici, ki je verjetno merodajna, se imenuje [[Lad:Rosh Ashana|Rosh Ashana]] (iz hebrejskega: ראש השנה, rosh ha-shānā)… :* V članku [http://www.radiovaticana.net/slv/articolo.asp?c=524761 Papež voščil za 5772. judovsko novo leto], Radio Vatikan, 29. septembra 2011, se praznik imenuje '''roš hašana'''.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:28, 27. november 2011 (CET) ==Infopolje Verski objekt== * Prosim te, da prevedeš '''{{tl|Infobox religious building}}''', ali pa me naučiš, kako to gre. Slednje bi mi bilo še bolj všeč. Infopolje bi rad vključil v članek [[Modra mošeja]].[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:05, 5. december 2011 (CET) # Klikni na rdečo povezavo, da ustvariš novo predlogo # Iz :en prenesi celotno vsebino predloge in jo shrani # Preimenuj predlogo v nekaj slovenskega, npr. v Predloga:Infopolje Verska zgradba ali objekt # Iz :en prenesi tudi stran dokumentacije '''[[en:Template:Infobox religious building/doc]]''' v našo ../dok stran (rdeča povezava) # V dok podstrani popravi interwikije in kategorizacijo (zaenkrat poglej kategorije v {{tl|Infopolje cerkev}}). # Ne pozabi dodati še naš interwiki v :en predlogo. # Na isti način boš moral še ustvariti podpredlogi {{tl|Designation}} s še eno podpredlogo {{tl|Designation/colour}}, {{tl|Designation/text}} ter {{tl|Infobox religious building/color}} in mogoče še kakšna. # Sedaj bo prevajanje lažje ... mogoče bi lahko zbrisal iz predloge tiste parametre, ki so omenjeni v dokumentaciji pod poglavjem ''clergy'' in ''laity'', ker pri nas tega ne bo noben vzdrževal. # Zaenkrat toliko ... če se ti zatakne pa ... ti bom gledala pod prste. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:01, 6. december 2011 (CET) Še glede avtomatskega določanja barv: predloga {{tl|Designation/colour}} naj bi uporabljala iste barve in izraze kot predloga (kjer se pač ujemata) {{tl|Infopolje Cerkev/denomination}}. Mi je pa pri različnih izrazih za krščanske cerkve pomagal [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:08, 6. december 2011 (CET) == SloWiki10 == [[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]] Živjo, v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci. Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 17. februar 2012 (CET) ==Kategoriziranje== Vidim, da kategoriziraš Ilire :) Pripomnil bi, da je pri kategorijah potrebno paziti, da so čim bolj pregledne. Recimo neko ilirsko pleme lahko kategoriziramo samo kot Ilire. Iliri so nadkategorija in se sami kategorizirajo v Staroveška ljudstva in v Jugozahodno Evropo. V nasprotnem se stvari preveč podvajajo in kategorije izgubijo smisel. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 20:45, 9. april 2012 (CEST) == Alkaloid == Octopus, lepo pozdravljen.</br> Že nekaj časa popravljam članek [[Kokain]], ki je preveden po angleški WP. Muči me sledeče: po mojem razumevanju je alkaloid koke kokain. Torej je produkt ''kokan'' oz. ''alkaloid kokain'' (kar se mi zdi nepotrebno kopičenje izrazov). Napačen termin je ''alkaloid kokaina''? Prosim za razlago. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 10:36, 21. maj 2012 (CEST) ==Iliri== Danes sem pri Ilirih dodal šrbine o Oserijatih, Deremistih in Devrih. Glede na to, da imaš pobudo pri urejanju prispevkov s področja Ilirov, in ker bo še bolj obskurna plemena praktično nemogoče opisati kot samostojna gesla, predlagam, da se vsa še nepobarvana gesla iz predloge preko preusmeritev združi pod eno samo geslo (npr. z naslovom ''Manj znana ilirska plemena'' ali kaj podobnega. Verjetno so ta obskurna plemena tudi razlog, zakaj na angleški vse skupaj obravnavajo pod enim samim geslom. Lp, --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 19:56, 30. maj 2012 (CEST) :Se strinjam.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:00, 4. junij 2012 (CEST) Občudujem tvoje delo na področju antične zgodovine. Res krasna gesla. Fino bi pa bilo, če narediš še preusmeritve z vseh imen ilirskih plemen, ki nimajo svojega gesla, na seznam, kjer so vsaj na kratko opisana. To bo zelo koristno za vse, ki iščejo, še bolj pa za tiste, ki dodajajo/mo np v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:34, 27. junij 2012 (CEST) == Prvo bolgarsko cesarstvo == Pozdravljen. Naletel sem na [[Prvo bolgarsko cesarstvo|ta]] članek, ki se mi zdi silno zanimiv in ki mi je razjasnil nekatere dvome, ki sem jih imel v zvezi z nastankom Bolgarije. Po mojem mnenju bi se članek lahko predlagal za "izbranega", morda po nekaterih popravkih - če potrebuješ pomoč, sem na razpolago. Hotel sem samo vprašati, zakaj je stalno govora o bolgarskem "cesarstvu" in ne "carstvu". Kolikor meni znano, beseda ''cesar'' in ''cesarstvo'' nima povezave z besedo ''car'' in ''carstvo'', saj nima iste etimologije. Se mar motim? Bolgari so imeli kane, kagane in nato carje, pa se mi ne zdi prav, da jih imenujemo cesarje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:20, 26. junij 2012 (CEST) == Zgodovinar ;) == Po nekj letnem predahu od urejanja wikipedije sem se ponovno vrnil s pisanjam [[Zgodovina Portugalske|tegale članka]]. Ker vidim, da veliko pišeš o zgodovini, bi te prosil, če lahko malce preletiš napisano (mučijo me predvsem imena, saj prevajam iz angleščine... bo treba vzeti kako knjigo v roke). LP, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] ([[Uporabniški pogovor:Fran|pogovor]]) 20:14, 10. julij 2012 (CEST) == Nervi(jci) == Živjo, v zvezi z imenom tega ljudstva imam pomislek, če ni morda bolj ustrezno reči ''Nervijci''. Njihovo latinsko poimenovanje je namreč ''Nervii'' (''Nerviorum'', ednina ''Nervius'') in tudi drugi jeziki ohranjajo ''i'': nem. ''Nervier'', fr. ''Nerviens'', šp. ''Nervios'', mdr. tudi slovanski jeziki, npr. shr. ''Nervijci'' [http://sh.wikipedia.org/wiki/Nervijci]. Če je množinska oblika ''Nervi'', bi bila po tej analogiji ednina ''Nerv'', kar mi nekako ne gre skupaj, poleg tega je to po naključju enaka beseda kot latinska tujka za živec. Bi se strinjal s prestavitvijo na naslov ''Nervijci''? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 16:48, 23. julij 2012 (CEST) :Se strinjam in bom popravil. Pri imenih, sem dostikrat v zadregi, kako naj jih napišem, zato sta vsak nasvet in pomoč dobrodošla. Hvala! -- [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:13, 26. julij 2012 (CEST) ==Rimska zgodovina== Mislim da bi bilo prav, da med literaturo v gesla o relevantnem obdobju rimske zgodovine vključiš tudi [[Rajko Bratož|Bratožovo]] ''Rimsko zgodovino'', ki je edino slovensko delo na to temo in zato za slovenskega bralca posebno uporabno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:30, 27. julij 2012 (CEST) ==Civitas== Ustavil sem se pri članku [[Galci]] in nekaj malega dodal. Sedaj bi rad popravil, kar piše o socialni ureditvi tega naroda, ker je napačno, napačno tudi v en wiki, odkoder je prevedeno. To me je pripeljalo do potrebe po [[Civitas (razločitev)|tej]] razločitveni strani in nato do članka [[Civitas]]. To je zelo zanimiv in jasno napisan članek, a mislim, da so napake v prevodih iz latinščine. Da ne prideva do urejevalske vojne, morda ti prej izpišem odlomke, ki bi jih popravil, da lahko preveriš po svojih zapiskih, saj ni veliko. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:42, 24. september 2012 (CEST) :Latinska besedila sem prevedel kakor sem pač znal, zato ti jih z veseljem in brez predhodnega dogovarjanja prepuščam v bolj strokovno prevajanje. Če bom potreboval še kakšen prevod, se bom obrnil kar nate. Za začetek te prosim za prevod citata: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam" - "Razen tega zahtevam, da se mora Kartagina uničiti". Je prevod pravilen? Hvala![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:20, 24. september 2012 (CEST) :: Pravilno. Dobesedno je "...da mora biti Kartagina uničena" - pa ne zveni preveč slovensko, tvoje je boljše. Hvala za zaupanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:30, 24. september 2012 (CEST) :Bom popravil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:38, 24. september 2012 (CEST) ==Stari Rim== Se mi je zataknilo in ne znam naprej, pa te prosim za mnenje. Davi sem preuredil članek [[Antični Rim]], ker je po mojem mnenju to le poimenovanje '''mesta''' Rim v dobi antike, to je do srednjega veka. Sedaj brskam po sorodnih člankih in vidim, da se v slo wiki splošno uporablja "Antični Rim" kot oznaka rimske '''države''' v istem časovnem presledku. Meni se zdi, da je tako poimenovanje preohlapno, saj obsega poldrugo tisočletje zgodovine – da ne govorimo o teritorialnih razsežnostih. Vendar se mi porajata dve vprašanji. (1) Poznamo kak drugi naziv za to obdobje (od nastanka Rima do konca starega veka), če ne antični Rim? Recimo neko skupno ime za kraljevino, republiko in cesarstvo, vsaka od katerih bi se potem naprej delila na manjša obdobja. (2) Naj predvidim popravljanje vseh člankov, ki o tem govorijo? Na primer tako, da namesto "Antični Rim" vpišem "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" (seveda bi najprej predelal oba ta članka). Upam, da sem dovolj jasno povedal, in te prosim za mnenje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:50, 29. september 2012 (CEST) :Opravičujem se ti za zamudo, ker sem bil na potovanju, s katerega sem se vrnil šele včeraj zvečer. :Pregledal sem nekaj člankov o Rimu, antičnem Rimu, Rimski republiki in cesarstvu. :"Antični Rim" je v slovenskem članku definiran kot '''mesto''' od legendarne ustanovitve leta 753 pr. n. št. do začetka srednjega veka leta 476 n. št.. "Antični Rim" v angleškem članku ni definiran kot '''mesto''', ampak kot '''civilizacija''' z zgodovinskimi obdobji od legendarne ustanovitve, kraljestva, republike, cesarstva in propada. Angleška definicije po mojem mnenju zadevo izredno poenostavi, ker omenjena obdobja postanejo odstavki v zgodovini "Antičnega Rima". :Vsebino obstoječega članka "Antični Rim" bi zato ob primerni predelavi prenesel v članek "Rim" v odstavek "Zgodovina", ki je zelo skromen in potreben razširitve, pri pisanju "novega" članka "Antični Rim" pa bi se zgledoval po strukturi angleškega članka. :Naslovov "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" seveda ne moreš uporabiti za "Antični Rim" ali kaj drugega. Članek "Rimska republika" sem nameraval v bližnji prihodnosti sam razširiti in dodelati. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Samo na kratko, ker imam probleme z računalnikom. "Rimsko republiko" imam skoraj izgotovljeno, prosim počakaj malo s svojim prispevkom. O ostalem se še pogovoriva. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:31, 4. oktober 2012 (CEST) :V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Naj čim bolj sintetično odgovorim. - 1 – Ne bom se zgledoval po angleških člankih, ker (a) ne vidim potrebe po posnemanju in (b) staroevropsko kulturo Amerikanci razumejo kot ''kuriozum'' (kot bi lahko bila recimo marsovska kultura), za nas pa je del naše preteklosti, smo jo doživeli, zato jo bolje razumemo. In smo tudi dovolj odrasli, da lahko mislimo s svojo glavo. - 2 – Članek o Rimu praktično še ne obstaja, vendar mislim, da je o tem mestu možno toliko povedati, da bi bilo bolje o starem Rimu imeti drugi članek, saj bi tudi o tem lahko napisali še veliko. Zato bi osebno bil za en članek o današnjem Rimu s sklici na članek o starem Rimu, na članek o srednjevekem Rimu, na članek o papeškem Rimu itd itd. Zato sem sedaj obstoječi članek "Antični Rim" kar pustil, samo drugi odstavek sem popravil. - 3 – Ta popravek se sklicuje na nov članek "Starorimska civilizacija", ki sem ga že izdelal in ki praktično samo pove, da je to pravilno poimenovanje za dobo kraljevina+republika+cesarstvo. Skratka, meni se zdi, da je poimenovanje "Starorimska civilizacija" bolj primerno kot "Antični Rim" za to zgodovinsko obdobje. Če si za to, bi ta kratek članek tudi vnesel v wiki, samo bi mu moral dodati vse iw, ki so zdaj v članku "Antični Rim". - 4 – Ostanejo seveda samostojni članki za kraljevino, republiko in cesarstvo. Članek Rimsko Kraljestvo je dober, le malo ga je treba popraviti. (Sem le v dvomu, če "kraljestvo" ali "kraljevina".) Rimsko republiko sem pravkar predelal in jo bom jutri dal v wiki. Članek Rimski imperij potrebuje zgodovinski pregled cesarjev, sicer je zanimiv. Ostanejo tudi npr članki Rimski senat, Rimsko pravo, Rimska arhitektura in razni drugi, samo malo urediti je treba vse skupaj, predvsem kategorizacijo. - 5 – Povsod sem uporabil besedo "cesarstvo" namesto sedanjega "imperij", ker mi tujke niso všeč, posebno če imamo svojo besedo. Zavedam se, da sem se zapletel v dolgo delo, pa ne bi rad še tebe vpletal. Za enkrat mi prosim samo povej, kaj misliš o zgornjih točkah. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:57, 6. oktober 2012 (CEST) :* Ko sem omenil zgledovanje po angleškem članku, sem mislil predvsem na organizacijo članka in manj na njegovo vsebino. Dobra organizacija zelo poenostavlja popravljanje, širjene in preusmerjanje na glavne članke. :* Članek "Rim" lahko zaenkrat ostane tak kot je; v odstavek "Antični Rim" vstavi preusmeritev na glavni članek "Antični Rim". Enako lahko ob primerni strukturi članka narediš tudi za druga zgodovinska obdobja. :* Članek "Starorimska civilizacija" mora po mojem mnenju zajeti celo zgodovino in ne samo obdobje kraljestva+republike+cesarstva. :* Naziv "kraljestvo" mi je ljubši od "kraljevine" in "cesarstvo" od "imperija". :* Jutri bom pogledal novo verzijo "Rimske republike", potem pa se slišiva.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:31, 6. oktober 2012 (CEST) Malo pozno sem se zavedel, da imaš v planu starorimsko zgodovino. Opravičujem se za neokorne posege v tvoje prispevke, ni bil moj namen, da bi prekrival tvoje delo. Odslej bom to obdobje zgodovine prepustil tebi. Upam, da ostaneva brez zamere. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 9. november 2012 (CET) :Zakaj bi ti zameril? Ti kar piši tudi o rimski zgodovini, saj se držim načela "ne piši, če nočeš, da bo kdo za teboj popravljal". [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:42, 9. november 2012 (CET) == [[Fraat III.]] == Octopus, pozdravljen. Ob pregledovanju pogovornih strani sem na pogovorni strani o Fraatu III. našla spodnje besedilo in mislim, da je namenjeno tebi: ''Predlagam, da pogledaš še prispevek "PARTI" in zadeve uskladiš. Meni ni jasno ali sta ta dva članka usklajena. Tudi kategorije.--Ljuba brank (pogovor) 17:52, 11. december 2012 (CET)'' :Bom še Ljubi napisala obvestilo, da se dobita pri tebi. ;)--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 12:50, 5. januar 2013 (CET) Članka sta usklajena. Kategorijo Partsko cesarstvo sem prekvalificiral v Zgodovino Irana (dokler se o [[Parti]]h ne nabere dovolj člankov). V članku [[Seznam perzijskih kraljev]] niso bile usklajene letnice vladanja Fraata III., Oroda II. in Mitridata III.. Letnice sem uskladil in pri tem opazil, da so napačne tudi nekatere druge. Usklajevanje ni enostavno, zato je bolje, da za nekaj časa ostane kar tako. Lep vikend! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:05, 5. januar 2013 (CET) == Beneška republika== Pozdravljen. Hotel sem malo predelati članek o Beneški republiki, a sem v dvomu za eno od letnic nastanka. Dobro poznam vse letnice in dogodke od eksarhata do republike, vendar me moti ta podatek, ki je sedaj v članku: "... Venetia, ki jo je končno (814) priznal tudi bizantinski cesar..." Po tvojih evidencah, je res Bizanc priznal Venetio leta 814? Sicer nimam točnih podatkov, a se mi ne zdi, da se je cesar Leon formalno odpovedal Jadranskim posestvom. Ti je znano, kdaj se je to zgodilo? To bi bil namreč "uradni" datum nastanka. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:05, 24. januar 2013 (CET) :V literaturi sem našel naslednje zanesljive podatke iz tistega obdobja: :* do leta 726 je beneške dože imenoval Bizanc, potem pa so jih izbirale vplivne beneške družine s potrditvijo Bizanca, :* leta 805 so prišle Benetke pod frankovsko oblast, po podpisu Aachenskega miru leta 812 pa so jih Franki vrnili Bizantincem. :in nič več. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:49, 25. januar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:15, 9. februar 2013 (CET) :Pozdravljen! Seveda si želim, da bi nas bilo več, zato sem pripravljen prispevati tudi kaj več kot samo 15 ur. Z veseljem se bom pridružil, ker sem prepričan, da nam bo uspelo.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) == Wikipedija gre med ljudi - srečanje == Vsem, ki ste se javili kot možni prostovoljci, se zahvaljujem za vašo pripravljenost. Kot najavljeno, želim, da se srečamo tudi osebno. Predlagani termin je torek, 12. marec 2013, ob 18. uri, v lokalu caffe Metropola, oz. Kiberpipa (skozi cafe v klet; lokacija: {{coord|46.056049|N|14.504228|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} ), ki nam omogoča vse tehnične možnosti za izvedbo srečanja. Na srečanju bomo: * ponovno poenotili poglede, za kaj sploh gre pri projektu "Wikipedija gre med ljudi" * pogledali, kaj bi moral narediti vsak posameznik in s čim lahko pomagam jaz * pogledali, kakšen je okvirni program predstavitve in nato šolanja * preizkusili vaše predavateljske sposobnosti * razložili, kako predložiti obračun stroškov (potni stroški, ostali materialni stroški) * mogoče vsi skupaj šli na kakšno okrepčilo ;) Upam, da vam termin ustreza, sporočite če vam, ali pa če vam ne - če vas bo takih več, bomo poiskali nadomestni termin (mogoče predlagate takega, ki vam ustreza). Na svidenje! --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:52, 4. marec 2013 (CET) == [[Ibn al-Faqih]] == Pozdravljen. Pri čiščenju člankov sem naletela na zagato. V tem članku si kot jezik zastavil arabščino, nekdo je vmes [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=2452406&oldid=2174659 popravil v perzijščino], jaz sem popravila z [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=4069056&oldid=2174659 jezikovno predlogo]. Ker ne vem, koliko so bili vmesni uredniki dobronamerni, koliko pa lokalpatrioti in ker se na to preslabo spoznam, te prosim, če preveriš ta članek. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:21, 28. junij 2013 (CEST) * Primerjal sem zapisa imena Ibn al-Faqih v arabskem in perzijskem (farsi) jeziku. V slovenskem članku je njegovo ime resnično zapisano v perzijskem jeziku, zato sem dodal še arabskega. Ker je Iran v tistem času spadal k arabskemu [[Abasidi|Abasidski kalifatu]], je težko reči, kateri zapis je bolj pravilen. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:43, 29. junij 2013 (CEST) :{{hvala}}--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 11:35, 30. junij 2013 (CEST) :: Vendar Ibn al-Faqih v slovenščini gotovo ni pravilno. Po SP je treba (arabska) imena načeloma sloveniti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:50, 29. julij 2013 (CEST) == Re: Locutiones et proverbia == Hej, glede na to, da si že napisal članek o asu, sem prevedel pregovore (v primeru da si slučajno spregledal odgovor), če so seveda za kako rabo ... --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 00:08, 29. julij 2013 (CEST) == Petoviona == Drobna pripomba: Poetovio klasični filologi in antični zgodovinarji že nekaj časa slovenijo v Petoviona. V obeh primerih pa je ženskega spola. Gl. Aubelj, Antična imena po Slovensko. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:21, 15. oktober 2013 (CEST) : Hvala za pripombo! - [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 15. oktober 2013 (CEST) Po novejših ugotovitvah Emona ni sodila v Panonijo, ampak Italijo. Gl. http://av.zrc-sazu.si/En/53/SaselKos53.html. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:52, 27. oktober 2013 (CET) : Drži! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:59, 27. oktober 2013 (CET) Čestitam za Emono, res impresivno. Bi bilo pa splošnokoristno, če krajši povzetek vključiš še v geslo o [[Ljubljana|Ljubljani]], kakšen odlomek pa morda tudi v geslo o [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:41, 18. november 2013 (CET) ==Slika:Pisidia si.gif== Pozdravljen, pri sliki [[:Slika:Pisidia si.gif]] moraš navesti vir, od koder je vzeta. Licenca tudi ni prava, saj ne gre za lastno delo, temveč za delo uporabnika Lectiodifficilior. Prosim za popravek. Hvala in lp, --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:06, 28. oktober 2013 (CET) :Hvala za popravek; še vedno pa manjka vir. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:37, 29. oktober 2013 (CET) {{Odgovor|Yerpo|Emona|ts = 19:16, 1. november 2013 (CET)}} ==Al-Hakam II.: prečrkovanje arabskih imen== Pozdravljen, predlagam, da se, če ni na razpolago drugačno mnenje arabistov, držimo navodil za prečrkovanje v Slovenskem pravopisu. Tako bo pravilno ''Al Hakam'' (gl. [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf str. 188]). --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:16, 4. december 2013 (CET) : V redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:28, 4. december 2013 (CET) == Abasidi in njihova drzava == Ko se ravno ukvarjas z muslimani, bi se ti ljubilo napisat vsaj skrbino o [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] ([[:en:Abbasid Caliphate|Abbasid Caliphate]]) s seznama 1000 nujnih za enciklopedijo (edini trenutno manjkajoci clanek v :slwiki)? Imamo clanek [[Abasidi]], ki pa je prejsnji mesec padel iz seznama. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:25, 8. januar 2014 (CET) * Bom.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:05, 9. januar 2014 (CET) ::Super, za začetek bo, hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 9. januar 2014 (CET) Ko sva ravno na Bližnjem vhodu! Rad bi poenotil nazive Umajadi/Omajdi in Umajadski/Omajadski kalifat in še vedno ne vem, kateri je primernejši. Mi lahko pomagaš?[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:46, 9. januar 2014 (CET) :Na žalost nisem pravi naslov za taka vprašanja; poskusi z našimi jezikoslovci ([[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ali [[Uporabnik:IP 213|IP 213]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:51, 10. januar 2014 (CET) V ušesu imam Omajade, bi pa moral preveriti v literaturi.. Sicer pa sem v geslu Teodorik Veliki opazil dve drobni težavi: v uvodnem odstavku se Italija povezuje na današnjo republiko, v infopolju pa Norik na razločitveno stran. Ker urejaš, nisem popravil. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2014 (CET) : Hvala za opozorilo! Mislim, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:20, 27. januar 2014 (CET) Tudi jaz. Sicer pa sem v [[Norik (rimska provinca)‎‎]] dodal še infopolje in te prosim, če ga pogledaš, ker si ti naredil večino drugih "provincialnih". --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:33, 27. januar 2014 (CET) :Pinky se je lotila dela: gl. [[Uporabniški pogovor:IP 213#Infopolje Zgodovinska pokrajina]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:35, 6. februar 2014 (CET) ==Gibbon== Gibbona bi jaz uporabljal zelo previdno, ker gre za zelo zastarelo in tendenčno delo. O rimski antiki je veliko novejšega in boljšega. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:34, 21. maj 2014 (CEST) : Hvala za opozorilo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:31, 22. maj 2014 (CEST) ==Centuria== Pozdravljen. Izvor besede dejansko ni povsem jasen. Predvsem nikjer nisem našel podatka, da pomeni "pleme ali druženje"; vir, ki ga navajaš, se mi ne zdi pomensko izčrpen oziroma časovno zanesljiv. Kolikor meni znano (vendar ne bi mogel navesti kakega vira), je bila centurija prvotno skupščina volilcev (comitia centuriata), in to volilcev iz vrst najnižjih slojev prebivalstva, saj je beseda "cento" pomenila "kup cunj", zato "centuria" pomeni nekako "skupščina razcapancev". Pozneje je beseda centuria prešla tudi na vojaško področje, kjer se je povsem udomačila, tudi zato, ker se je začela pojmovati kot "skupina stotih mož" zaradi podobnosti z besedo "centum" = sto. Šele veliko pozneje je beseda iz vojaškega pojmovanja spet prešla v vsakdanjo rabo s pomenom "druščina", v smislu ''skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava'' (glej SSKJ), nikoli pa ne s pomenom "pleme". --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:18, 2. junij 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo in razlago. Definicijo sem spremenil in uskladil s trenutno razpoložljivimi podatki.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:48, 3. junij 2014 (CEST) ==Briškovska jama== Čeprav živim precej blizu te jame, še nikoli nisem slišal drugega poimenovanja kot ''Briška jama'' ali ''jama pri Briščikih''. Če si prevzel sedanje poimenovanje po drugih wikijih, prosim popravi, kot sem osebno popravil na italijanski in nemški wiki. Če pa izhaja poimenovanje iz kakega drugega vira, lepo prosim, da mi ga navedeš, da ne bom ustvarjal nereda. Meni se sicer zdi, da je pravilno tisto ime, ki ga uporabljajo domačini, a to pravilo na žalost ni vedno upoštevano. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:13, 18. avgust 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo! Bom takoj popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:35, 18. avgust 2014 (CEST) * Dilema z imeno je odprta še danes. Berem, da se domačini borijo za vrnitev imena ''Briškovska jama''. Imamo tudi (strokovni?) članek v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]]: https://www.primorski.eu/ne-prezrite/uporaba-pridevnika-briskovski-oz-briski-JF412931 --[[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] ([[Uporabniški pogovor:S58MJ|pogovor]]) 09:27, 28. maj 2020 (CEST) ==Uporabniški pogovor== Pozdravljeni Octopus, na mojem uporabniškem pogovoru imam vprašanje za vas. [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] ([[Uporabniški pogovor:Tadejadermastja|pogovor]]) 14:17, 8. oktober 2014 (CEST) Hvala za kakršenkoli odgovor, Tadeja. == [[:en:Do not buy Russian goods!]] == Hello! Could you translate an article about boycott of Russian goods in Ukraine for the Slovene Wikipedia? Thanks for the help.--[[Uporabnik:Trydence|Trydence]] ([[Uporabniški pogovor:Trydence|pogovor]]) 21:33, 2. december 2014 (CET) == Global account == Hi Octopus! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Octopus|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:11, 17. januar 2015 (CET) == [[WP:SLOG]] == Ali lahko še malo bolj izpiliva slog etimologij? Če pogledaš dosedanji slog v razdelku [[WP:SLOG#Etimologije|Klasična grščina]], se rabi naslednji zapis: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}}: Kuklou mētresis) ... Ti rabiš: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]) ... Angleška wp npr. piše dvopičje in nato vejico: : '''''Measurement of a Circle''''' (Greek: {{lang|grc|Κύκλου μέτρησις}}, ''Kuklou metrēsis'') ... Sam predlagam dogovor, preden se morebiti popravlja za nazaj. Ob tem se mi poraja še vprašanje ali izvirno μέτρησις pomeni [[merjenje]] ali [[meritev]], kar je sicer pomensko enako? Poenotil sem sedaj, ko je članek napisan, na ''Merjenje ~''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:46, 21. januar 2016 (CET) * Hvala za opozorilo! Že nekaj let uporabljam obliko zapisa :... ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]), : ker me nihče ni opozoril na obliko v Slogovnem priročniku. Od sedaj bom uporabljal predlagano obliko zapisa. * Odločitev, ali je za izraz ''μέτρησις'' ustrezen prevod ''merjenje'' ali ''meritev'', prepuščam nekomu, ki se na zadevo bolje spozna od mene. Bilo bi pa dobro čimprej vedeti, ker se izraz trenutno pojavlja na zelo malo mestih, ki se jih da hitro uskladiti. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:02, 23. januar 2016 (CET) ==Potrebujem nasvet== Pozdravljen. Ker si napisal veliko lepih člankov o Bizantincih, mi morda lahko pomagaš. Zanima me namreč, kako bi po naše imenovali dinastijo Angelov iz 11. stoletja. Ker trenutno pišem nekaj vrstic o Henriku VI. Hohenstaufen, sem hotel omeniti Ireno, pa ne razumem, če je prav ''Angelina'' ali ''Angela'' ali ''Angelo'' ali ''Angelovna'' ali ''Ange'' ali ''Anđelina'' ali kako drugače – vsaka wikipedija pove po svoje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:25, 12. februar 2016 (CET) * Ime dinastije Angel že dolgo časa muči tudi mene. V [[Seznam bizantinskih cesarjev|Seznamu bizantinskih cesarjev]] je zapisano kot ''Dinastija Angel'', tako kot ''Dinastija Komnen''. Če se ne bi obremenjeval z angeli, bi jo poimenoval ''Angelska dinastija'', kot na primer ''Komnenska dinastija'', tako pa čakam, da to neredi kakšen zgodovinar ali nekdo, ki se na to spozna bolje od mene. : Ženska imena sem dosledno pisal po zgledu ''Ana Komnena'', ker se njeno ime piše tako tudi drugje. Na tak zapis do sedaj ni bilo nobenih pripomb. Irenino ime bi zato zapisal kot ''Irena Angelina''.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:44, 12. februar 2016 (CET) :: Če Komnen postane Komnena, mar ne bi Angel postal Angela? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:35, 13. februar 2016 (CET) * V članku [[Izak II. Angel]] sta imeni njegovih hčera zapisani kot ''Eufrozina Angelina'' in ''Irena Angelina''. Slednje je prečrkovano iz grškega ''Ειρήνη Αγγελίνα''. Obstaja knjiga ''Slovenjenje grških osebnih imen'', ki je, žal, nimajo v nobeni ljubljanski knjižnici. Za slovenjenje imen ''Ειρήνη Αγγελίνα'' in ''Οίκος Αγγέλων'' (dinastija Angel) sem poslal poizvedovanje v SAZU in čakam na odgovor.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 13. februar 2016 (CET) :: Hvala za pozornost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:29, 13. februar 2016 (CET) * Po več dopisih z jezikoslovcem g. [[Marko Snoj|Markom Snojem]] s [[SAZU]] sem dobil naslednje odgovore. : Pravila za slovenjenje grških imen so na spletnem naslovu [http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf], točka 1107 in 1108 na strani 242-244 (v izvirniku 174-176). Pravila niso tako enostavna, kot izgledajo na prvi pogled, ker se mora vedeti, ali gre za starogrško, novogrško ali bizantinsko grščino in ali ima ime že utečen slovenski prevod. :Po teh pravilih se v imenu Ειρήνη Αγγελίνα ::εi prečrkuje v i, ::γγ pa v ng. :Njeno ime se zato glasi Iréne (Irena) Angelína. :Slovenjenje imena dinastije Οίκος Αγγέλων, ki dobesedno pomeni »hiša angelov«, je bolj zapleteno. Iz imena Ισαάκιος Β’ Άγγελος (Isákios II. Angelos) je razvidno, da je Angelos priimek, ki se posloveni z Angel. To pomeni, da se dinastija imenuje Angeli, tako kot Karađorđevići, Izak II. pa Angel kot Petar I. Karađorđević. Dinastija bi se lahko imenovala tudi Angelska (če bi bila Vražja verjetno ne bi bilo nobene dileme). :Zapisano velja, če niso zgodovinarji v preteklosti že izbrali kako manj običajno rešitev. : Če imaš še kakšno vprašanje, mi povej, ker je g. Snoj izjemno dostopen in takoj ogovori na vsa vprašaja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:02, 17. februar 2016 (CET) ::: Res nisem pričakoval tako izčrpnega odgovora, ne morem se ti dovolj zahvaliti! Moje zanimanje je bilo v resnici gola radovednost, ker se nisem nikoli dovolj resno bavil z bizantinsko in grško kulturo. Je pa tudi res, da tega nisem storil predvsem zaradi ne-poznanja pisave in prečrkovanja. Zato mi je zelo dobrodošel link na FRAN, ki govori o tem. Še enkrat hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:36, 19. februar 2016 (CET) Na wiki commons je kopica fotografij, nisem pa identificirala kategorije. Ali morda ne obstaja in jo je treba narediti? Tudi sama imam o Jemnu precej gradiva, saj sem bila pred časom tam in bi lahko prispevala. kategorije sama še nisem naredila, zato rabim pomoč.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:47, 22. februar 2016 (CET) * Kategorizacija je opisana v članku [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Kategorizacija Wikipedija:Kategorizacija] : Kategorizacijo fotografij lahko narediš tudi potem, ko je slika že naložena (in morda nekategorizirana): odpreš sliko, klikneš »Več podrobnosti«, nato »Edit« (ali Uredi), da prideš v urejevalnik, na koncu pripišeš <nowiki>[[Kategorija:xyz]]</nowiki> in s »Save page« shraniš spremembo. Sporoči mi, kako ti je uspelo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:21, 22. februar 2016 (CET) Hvala, sem razumela, poskušala na eni sliki iz Taiza in posledično ugotovila, da kategorija obstaja po imenom Ta'izz. Bom pregledala še ostale kraje v Jemnu in uredila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) Danes sem poskušala nalagat slike v commons, pa je nekaj narobe z njim ali z mano. Ko se vključim, je povsem mrtva. Nič ne deluje? --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) * Pojdi v [https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimedia Commons] in nato Upload file. Pred tem preveri svojo registracijo. Veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:04, 23. februar 2016 (CET) == Nikolaj Noskov == Pozdravljeni, dragi Octopus! Ne vem, jezik, ampak samo vedeti nekaj pesmi iz Evrovizije in rezervirajte za vas: lahko naredite na vaši slovenskega jezika članek o ruski glasbenik Nikolai Noskov? če bi ta članek, bom zelo hvaležen! Hlava! --[[Posebno:Prispevki/217.66.158.133|217.66.158.133]] 23:00, 12. avgust 2016 (CEST) :Rock je področje, na katerega se resnično prav nič ne spoznam, zato poskusi dobiti koga drugega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:46, 12. avgust 2016 (CEST) == Nesebar == Živjo, pri temle mestu imam pomislek glede zapisa in sklanjanja njegovega imena. Črka ъ v izvirni bolgarski obliki Несебър označuje polglasnik, ta pa se tradicionalno in tudi glede na priporočila slovenskega pravopisa transkribira s črko ă (ali pa tudi brez nje, tako kot pri [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]]). Sklanjati pa bi ga bilo treba Nesebăr/Nesebra/Nesebru itn., tako kot Zadar/Zadra/Zadru. Se strinjaš, da prestavim na Nesebăr? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:00, 23. avgust 2016 (CEST) * Hvala za nasvet in pomoč! Pred nekaj dnevi sem se spravil na [[Veliko Trnovo]] in sam ugotovil, da delam napako. Bilo bi lepo, če bi ''"ъ, ki se transkribira v ă - ali pa tudi ne"'', poenotili. Sam se nagibam k temu, da ъ dosledno transkribiramo v ă. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:41, 26. avgust 2016 (CEST) Se strinjam. Če smo dosledni, naj bo vedno ''ă'' (nikakor pa ne ''a'', ki fonetično ni ustrezen). Bom prestavil. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:21, 26. avgust 2016 (CEST) == Dve pripombi == Če se ne motim, na koncu stavka ni dveh pik, tudi če imaš pred tem vladarsko ime. Torej "... Mehmeda II." in ne "... Mehmeda II..". Bej pa je v slovenščini običajno beg, bejlerbej beglerbeg. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:14, 7. december 2016 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:16, 7. december 2016 (CET) To s pikami drži – mi je enkrat en lektor pojasnil: »Dve neenaki ločili lahko stojita skupaj, medtem ko dve enaki ne, razen ko gre za namensko ločilo, tipa tri pike, npr.« --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:27, 7. december 2016 (CET) : Hvala! Se že držim obeh pravil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:29, 7. december 2016 (CET) == Venčeslav ali Vaclav ali Václav == Imena vladarjev običajno res slovenimo, vendar se mi zdi, da Vaclavi običajno ostajajo neprevedeni. Prosim, preveri v novejši literaturi in slovenskih leksikonih in enciklopedijah. Jaz jih ta čas nimam pri roki. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:18, 30. december 2016 (CET) : V do sedaj pregledani literaturi nisem našel natančnega pravila za slovenjenje češkega Václava. Tudi meni Venčeslav od nekdaj ne gre v uho, zlasti na primer za Václavské náměstí (angleško Wenceslas Square, italijansko Piazza San Venceslao), vendar sem se z njim nekako sprijaznil. :* V članku [[Češka#Češka, dinastija Pšemisl|Češka]] se dosledno uporablja ime Venčeslav, medtem ko je naslov češkega članka :* Svatý Václav (Václav I.) poslovenjen v [[Sveti Venceslav]] (ne Venčeslav). :* Na spletnem naslovu [http://www.behindthename.com/name/va10clav ''Behind the name''] je Věnceslav omenjen kot redko rabljena različica imena Václav. : Václava bom zaenkrat poslovenil v Venčeslava, ker se pojavlja dokaj redko, ko bom vedel kaj več, pa ga bom spremenil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:52, 30. december 2016 (CET) ==Publij Kornelij Scipion== Sestavil sem [[Publij Kornelij Scipion|ta članek]] in bom skušal popraviti sklice, ki se nanašajo na to ime. Prosil bi te, da upoštevaš to razločitev, čče boš kdaj obravnaval zadevne dogodke. MMG, če se ti zdi, da je kateri od Scipionov nepomemben, recimo Salvitoni, kar izbriši oglate oklepaje (sklice). Pozdrav in srečno 2017. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:56, 8. januar 2017 (CET) :Seznam je pregleden in enoznačen in zato zelo uporaben. Nobenega imena seveda ne bom brisal. Tudi tebi srečno 2017! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:50, 8. januar 2017 (CET) == User:EGalvez (WMF)/Sandbox/MassMessageTest == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:44, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey (revised heading) == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:50, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> {{reflist-talk}} == Volški Tatari == Živjo, preveril sem poimenovanje za pokristjanjene Tatare in mislim, da ime Keršeni ni čisto ustrezno. Možno bi bilo Kerešeni (po njihovem lastnem imenu Keräşen) ali Krjašeni (iz ruščine). Lahko pa tudi uporabimo rusko ime in damo izvirno tatarsko ime v oklepaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:46, 19. februar 2017 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:26, 19. februar 2017 (CET) == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == (''Sorry to write in English'') <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''28 February, 2017 (23:59 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now.]''' If you already took the survey - thank you! We won't bother you again. '''About this survey:''' You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project here]] or you can read the [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through EmailUser function to [[:m:Special:EmailUser/EGalvez_(WMF)| User:EGalvez (WMF)]]. '''About the Wikimedia Foundation:''' The [[:wmf:Home|Wikimedia Foundation]] supports you by working on the software and technology to keep the sites fast, secure, and accessible, as well as supports Wikimedia programs and initiatives to expand access and support free knowledge globally. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 09:04, 23. februar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16297909 --> == Avari == Bravo za sve članke, posebno za [[Avari]], čisto pet (5). Koristio sam članak za pisanje o Avarima na [[Wikipedia.sh]]. Imam jednu sugestiju. U tom članku nema pomena o drugom pohodu Avara protiv Franaka 566. godine, pobjedi Avara, i sporazumu. Nakon toga, Evropa je podijeljena na zapadni, franački dio i istočni, avarski, što će imati za posljedicu kolonizaciju Slavena. (Walter Pohl: Die Awaren, str. 46.)--[[Uporabnik:Zavičajac|Zavičajac]] ([[Uporabniški pogovor:Zavičajac|pogovor]]) 15:24, 2. julij 2017 (CEST) == Slike v tabeli faraonov == Za slike v tabeli je dobro, da so čisto v levem stolpcu. Pač, bralec najprej, ko vidi tabelo s slikami, vidi slike, šele potem besedilo, zato je dobro, da so čisto na začetku vsake vrstice – na levi. Saj tudi tako kot sedaj ni narobe, samo bolj praktično je. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:22, 22. avgust 2017 (CEST) * Se strinjam. Ker je urejanje bolj na začetku, bo popravkov relativno malo in jih bom postopoma popravil. Ko sva ravno pri Egiptu, imam nekaj vprašanj: # Kako naslavljati dinastije: je bolje Prva dinastija (Egipt) ali Prva egipčanske dinastija ali kako drugače? # Kako naslavljati kraljestva: Staro kraljestvo Egipt, Srednje kraljestvo Egipt ali kako drugače? : Pisanje je šele na začetku, zato bi bilo dobro, da bi naslove čimprej dorekli. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:02, 22. avgust 2017 (CEST) Za dinastijo mogoče Prva egipčanska dinastija, za kraljestvo pa Staro egipčansko kraljestvo. Če bo še {{U|IP 213}} kaj predlagal ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:40, 22. avgust 2017 (CEST) :Nimam pojma, kako je uveljavljeno. Bi pa pogledal po literaturi in se zgledoval po tej. Za začetek Veliki splošni leksikon in podobno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:34, 24. avgust 2017 (CEST) * V redu! Do takrat, ko pridem z dopusta, bo zadeva že zrela. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:27, 24. avgust 2017 (CEST) Malo sem pobrskal! Vsekakor bi veljalo vzeti v roke knjigo J. Romerja, ''Zgodovina Starega Egipta'' (Ljubljana 2016), ki je najnovejši slovenski prevod na to temo (gl. [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=26409 kratko predstavitev v Bukli], in tam pogledati terminologijo. Jaz je nimam pri roki, da bi pomagal. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:31, 29. avgust 2017 (CEST) * Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:12, 6. september 2017 (CEST) ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017/Izbirni krog]]== Pozdravljen, opazil sem, da si v izbirnem krogu glasovanja za sliko leta 2017 oddal glas samo za eno sliko. Ker je v tem krogu glasovanja dovoljeno oddati glasove za pet slik, si seveda vabljen, da do konca izbirnega kroga (do 10. 12.) oddaš še preostale glasove. Hvala, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="font-family:Aharoni"><span style="color:#191970">Ϻ</span> <span style="color:#9370DB">Zaplotnik</span></span>]] <sup><small>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<span style="color:#8B008B">prispevki</span>]]</small></sup> 18:59, 21. november 2017 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:07, 21. november 2017 (CET) ==Hvala!== Pozdrav slovenske Wikipedije in uporabniku "Octopus", Jaz sem "MinnesotanUser", urednik angleške Wikipedije. Uredil sem veliko angleškega članka o Rhind Papyrusu iz starodavne egiptovske matematike in opazil sem, da je moje delo (zlasti velika miza) prevedeno v slovenski članek. Zelo sem vesela in ponižana, da je moje delo prevedeno v druge jezike in da je to pripomoglo k predstavitvi članka o slovenski Wikipediji! To je bil prvi veliki projekt v Wikipediji za mene, in sem bil zelo previden. S tem sem rekel, da ne morem govoriti ali napisati slovenščine, zato pišem to surovo sporočilo s pomočjo Google-ovega prevajanja. Upajmo, da bo pravilno preveden. Kljub tej jezikovni oviri sem še vedno zanima predmet antične matematike. Na primer, upam, da bom v prihodnosti spoznal "mošusni papyrus". Ta opomba je preprosta "hvala" za dobro razmišljanje o mojem delu, in mi lahko pustite komentar na angleških ali slovenskih "pogovornih" straneh, še posebej, če imate ideje za sodelovanje pri nadaljnjih projektih, tudi glede na zgornje omejitve. [[Uporabnik:MinnesotanUser|MinnesotanUser]] ([[Uporabniški pogovor:MinnesotanUser|pogovor]]) 10:46, 27. junij 2018 (CEST) == Infopolje Muzej == Sem pripravila osnovo za predlogo. Lahko prevedeš parametre v [[Predloga:Infopolje Muzej/peskovnik]]. Kako bo uporaba predloge izgledala, pa si ogledaš in stestiraš v [[Predloga:Infopolje Muzej/testniprimeri]]. : Pri nas koordinate delujejo drugače, zato obvezno uporabljaj parametra <nowiki>| latitude = 39.9570 in | longitude = -75.1714</nowiki>. V zvezi s koordinatami in prikazovanjem zemljevidov, se bom pa še poigrala kasneje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:16, 9. november 2018 (CET) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:39, 9. november 2018 (CET) * Koordinate. V polji '''latitude/longitude''' sem vnesel koordinati v decimalnem zapisu. Muzej je na karti Slovenije pravilno poziciran, koordinate v polju '''Coordinates''' pa so napačne (iz predloge). --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:54, 9. november 2018 (CET) * Dela! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:22, 10. november 2018 (CET) Hvala tebi! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:33, 10. november 2018 (CET) == Nalaganje slik == Živijo. V [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?limit=500&user=Octopus&title=Posebno%3ASeznamDatotek seznamu datotek], ki si jih naložil, vidim, da je vsaj zadnjih 10 primernih za v Zbirko (za ostale nisem posebej preverjal). Dobro bi bilo, če jih prestaviš tja, da jih tu potem lahko zbrišemo. Lahko jih samo s [[c:Special:UploadWizard|čarovnikom]] naložiš, ostale stvari, če bo kaj manjkalo (kategorije na primer), pa lahko uredim kasneje. Za kakršnokoli pomoč sem seveda na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:03, 27. november 2018 (CET) * Da poenostavim. To pomeni, da jih znova naložim s čarovnikom? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:07, 28. november 2018 (CET) Najboljše kar tako, ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:07, 28. november 2018 (CET) * V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:03, 28. november 2018 (CET) * Tri slike [[skorš]]a sem prekopiral v zbirko, zdaj me pa zanima, kakšni so kriteriji za kopiranje v zbirko in kdo presoja primernost? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:38, 28. november 2018 (CET) Super, uspelo. Brišem tukajšnje dvojnike. Za kopiranje v Zbirko ni kakšnih drugih pravil kot tako imenovana [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštena uporaba]]. To pomeni, da če nekdo naredi sliko in jo objavi pod katerim izmed prostih dovoljenj, gre avtomatsko v Zbirko (razen seveda, če je na njej nek moderen avtorsko zaščiten objekt). Zato je želja, da se že v izhodišču čimveč stvari nalaga v Zbirko, da jih potem ni treba prestavljat. Razne panorame (narava, naselja ...) vsekakor spadajo v Zbirko. Tudi slike raznih kemijskih shem, katerih avtor si sam, so primerne za kopiranje, zemljevide tujih avtorjev pa jo bolje pustiti tu, razen, če se te avtorje prosi za posebno dovoljenje. Ampak s tem si po moje vsaj zaenkrat ni treba delati skrbi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:00, 28. november 2018 (CET) * Kemijske formule in sheme so prekopirane. ker niso bile v zbirki. Nekatere so prevedene v slovenščino, vendar niso moje lastno delo. Zaenkrat jih ne bi kopiral, razen če meniš drugače. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:07, 28. november 2018 (CET) Vredu, potem jih kar pusti. Bolj je mišljeno za nalaganje v bodoče. To še samo: za [[c:File:Sorbus domestica 9378.jpg]] vidim, da ima dobrih 800 kb velikosti, kar je precej malo. Mogoče imaš na fotoaparatu nastavljeno tako nizko kvaliteto, ali pa si morda kasneje sliko skompresiral. Skratka, v vsakem primeru je dobro, če ima slika polno velikost, oziroma pač čimvečjo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:12, 28. november 2018 (CET) * Hvala za opozorilo. Slika ni skomprimirana. Fotoaparat ima privzet format 4:3. Če preklopim na format 16:9, se del kakovosti izgubi. Slik nisem nameraval objaviti, zato je tako. Sicer pa pazim na to.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 28. november 2018 (CET) == [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] == Živjo, pomislek imam glede naslova tega članka. Naslov ''Hati (anatolsko ljudstvo)'' se mi zdi neustrezen, ker se namreč izraz ''anatolski'' uporablja za [[Anatolski jeziki|jezikovno skupino indoevropskih ljudstev]], kamor spadajo Hetiti, Luvijci itd., medtem ko za Hate obstaja splošen konsenz, da so bili neindoevropskega izvora, vendar njihove etnolingvistične povezave niso jasne. Problem je, ker imamo hkrati tudi članek [[Hati (germansko pleme)]]. Zagato bi se v tem primeru dalo rešiti, če za obe ljudstvi uporabimo zemljepisno razlikovanje, npr. ''Hati (Germanija)'' in ''Hati (Anatolija)''. Bom povprašal še naokrog glede možne rešitve. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 15:07, 1. marec 2019 (CET) : Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:19, 1. marec 2019 (CET) Se strinjaš, da članek ''[[Hati (anatolsko ljudstvo)]]'' po ruskem zgledu prestavim na naslov ''Hati (Anatolija)''? Zdi se, mi da je to nekako najbolj racionalna rešitev glede na zgornji pomislek. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:41, 20. marec 2019 (CET) * Seveda se strinjam. Če je še kaj spornega, se slišiva! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:57, 20. marec 2019 (CET) == Sicilske večernice == Imam malo pripomb v zvezi s tem člankom, ki je sicer kot vsi tvoji prispevki zelo zanimiv in dobro dokumentiran. Prosim ne jemlji mojih besed kot kritiko, temveč kot konstruktivno opombo. Moj prvi pomislek je, da sicilske večernice niso ''del vojn med gvelfi in gibelini'', temveč samo ''casus belli'' za [[večerniške vojne]], ki so del vojn med Anžujci in Aragonci, katere so del cesarskih teženj po hegemoniji nad Sredozemljem. Vojne med gvelfi in gibelini so del tisočletnih nasprotovanj med Svetim rimskim cesarstvom in Papeško državo za oblast na Apeninskem polotoku, a niso dosegle Sicilije. Po tvojem mnenju gre za nasprotstvo ''med Svetim rimskim cesarstvom, se pravi Štaufovci, in papeži''. Predvsem, Karel ni bil Štaufovec ampak Anžujec, zato cesarstvo=Štaufovci ne bo držalo. Razen tega Papeška država ni načrtovala zasedbe sicilske kraljevine; nasprotovanje papežev je bilo le podaljšanje nasprotstev s Friderikom II., ki ni sprejemal papeževe nadoblasti. Tu se postavlja vprašanje, komu ali čemu naj bi v večerniških vojnah nasprotovali papeži? Lahko bi rekli Štaufovcem (vendar ne cesarstvu), to je Manfrediju in Corradinu, vendar se onadva nista borila za dinastijo Hohenstaufen (ki je dejansko nista niti poznala), temveč za Kraljevino Sicilijo. Po mojem je treba razumeti večerniške vojne kot dinastični boj med Anžujci in Kraljevino Sicilijo oziroma Aragonci. Pri tem Papeška država pride v poštev samo v kolikor sta bila Urban IV. in Klemen IV. Francoza, zato ni čuda, da sta podprla Karla Anžujskega. Cesarstvo je pa vpleteno, ker je hotel Karel razširiti svojo oblast na račun Bizanca, za kar je bilo treba predhodno zasesti Kraljevino Sicilijo. Pa še to. V infopolju so udeleženci neki nepojasnjeni ''Sicilski gibelini''. Ni šlo mar za Kraljevino Sicilijo? In kako to, da podatek v infopolju govori o 4.000 žrtvah, tekst pa o 13.000? Skratka, meni se zdi članek o večernicah obilno preobširen (če že ne nepotreben), ker je to bil le, ponavljam, ''casus belli'', to je iskra, ki je prižgala večerniške vojne. Vzroki in ozadje so zadosti prikazani v članku o večerniških vojnah in v članku [[Kraljevina Sicilija]]. Potrebno bi bilo tema dvema dodati kak podatek, zato predlagam združitev člankov [[Sicilske večernice]] in [[Večerniške vojne]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:38, 28. avgust 2019 (CEST) * Hvala za konstruktivno kritiko. Nekaj se že popravil s pomočjo članka v italijanskem jeziku, ki se mi zdi bolj logičen in jedrnat, nekaj pa še bom v nekaj dneh. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:44, 30. avgust 2019 (CEST) == Concordia Sagittaria == Dodal sem par besed, upam, da se strinjaš. Samo prosil bi te, preglej še enkrat ime župana, menda ga je treba "osvežiti", pa osebno nimam podatkov pri roki. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:52, 6. december 2019 (CET) * Hvala za opozorilo! Župan je res drug, čeprav ni ravno nov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:01, 6. december 2019 (CET) == Sardinija == Pozdravljen. Slučajno sem pogledal članek [[Sardinija]], ki si ga pred nedavnim precej razširil. Po mojem mnenju je infopolje napačno, ker se podatki nanašajo na administrativno enoto Sardinija, torej na članek [[Sardinija (dežela)]]. V ta članek pa, ki obravnava Sardinijo kot otok, to je geografski pojem, bi spadalo infopolje otok (infobox islands), pa ne znam, kje naj ga najdem – vsekakor nekaj takega kot so infopolja otokov Beneške lagune (npr [[Pellestrina]]). Tudi nekatere podatke članka [[Sardinija]], recimo ves drugi odstavek uvoda, bi prenesel v članek [[Sardinija (dežela)]]. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:41, 13. december 2019 (CET) :Hvala za opozorilo! Bom pregledal in uredil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:53, 22. december 2019 (CET) Nekaj sem uredil, za kaj več pa bi si moral vzeti več časa. Pričajujem tvoj komentar. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:24, 25. december 2019 (CET) :Ne maram biti picajzljast, menim samo, da vsaka omemba politične ureditve in jezikov ne spada v geografijo otoka. Če koga to zanima, naj si ogleda članek o administrativni deželi, kot svetuje prva vrstica. Vendar pa, če je tebi prav tako, lahko tudi ostane. MMG Ne gre za ''nekaj notranje avtonomije'', temveč za ''popolno administrativno avtonomijo'', glej [[Italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|tukaj]]. :V zvezi z jeziki bi pa pripomnil, da bi treba problematiko še malo razviti, ker je [[Sardinija (dežela)#Jezik|tukaj]] premalo povedano; vendar moramo biti pozorni na dejstvo, da Sardinci trdijo, da je njihov jezik enostavno sardinščina - sasarščina in algareščina in galurščina itd. so le '''narečja'''. :Kar se tiče naravnih posebnosti, je otok tako bogat, da se je svoj čas zdelo umestno ustvariti [[Naravne vrednote Sardinije|ločen članek]], ki je pa žal ostal še vedno popolnoma rdeč. Če se boš kdaj lotil temeljitega preurejevanja, imej v evidenci, da imam nekaj knjig, ki bi mi pomagale opisati večino sardinskih parkov. A mislim, da za enkrat ni velikega zanimanja za te članke, zato sem tudi takrat stvar opustil. :--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:03, 26. december 2019 (CET) Članek Sardinija ni samo v moji domeni. Če boš pregledal njegovo zgodovino, boš ugotovil, da sem bil samo eden od zadnjih urejevalcev. Iz tvojih komentarjev je razvidno, da Sardinijo in Italijo poznaš mnogo bolje od mene, zato te prosim, da sam vneseš najbolj ustrezne in točne popravke. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:32, 26. december 2019 (CET) == Predlogi za članke == Živijo... po dolgem času :) Imam nekaj predlogov zate, da bi jih napihnil do nivoja izbranega članka. Recimo [[Rimsko cesarstvo]], pa lahko daš men en del...., pa še na 1000 nujnih je pa [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=Rimsko_cesarstvo vsi berejo].... Jest se bom verjetno lotil [[denar]]ja... saj veš, samo predlog je to :) lp. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 1. januar 2020 (CET) * Trenutno imam povsem drugačne načrte. Morda kdaj kasneje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:58, 2. januar 2020 (CET) == Inženirji kemije == Boš verjetno ti najbolje vedel ... Naletel sem na eno sumljivo kategorijo, [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemijske tehnologije]]. FKKT ima res višješolski študijski program s tem nazivom, ampak ali ima razločevanje teh ljudi od [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] globalno kak smisel? Bi naredili napako, če jih damo kar med inženirje kemije? Načeloma se kategorizira bolj po poklicu kot po izobrazbi. Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:55, 16. januar 2020 (CET) * Poklica kemika in kemijskega tehnologa sta povsem različna in se ju ne sme zamenjavati. Ne vem, kako je zdaj, toda v času, ko sem sam študiral, so bili že v prvem letniku programi zelo različni. Celo pri matematiki. Razliko med poklicoma bi morda najbolje pojasnil s primerom iz kemijske kinetike: ko kemiki preučijo vse aspekte neke kemijske reakcije (hitrost, ravnotežje, energijska bilanca…), je na kemijskih tehnologih naloga, da njihove izsledke prenesejo v proizvodnjo (velikost reaktorjev, izbira gradiv, ogrevanje, hlajenje…).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:27, 16. januar 2020 (CET) ::To že, ampak ali sta različna tudi profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologije? Vsaj jaz si pod izrazom "inženir" predstavljam, da gre za nekoga, ki bazične izsledke prenaša v prakso. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:59, 16. januar 2020 (CET) Profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologija sta povsem različna. Za prvega bi bil bolj primeren naziv "kemik" za drugega pa "kemijski tehnolog". Naziv "inženir" v nazivu kemika je zapuščina, povezana z uradnimi nazivi diplomantov visokošolskih ustanov in državno regulativo. Podobna zapuščina sta na primer naziva "magister farmacije" za farmacevte in "doktor prava" za pravnike, ki že dolgo nista več v rabi. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ima na dodiplomski ravni tri študijske smeri in svojim diplomantom podeljuje bolj vsebini študija primerne nazive (poenostavljeno): * diplomirani/a inženir/ka kemijskega inženirstva * diplomirani/a kemik/kemičarka (in ne več inženir/ka) * diplomirani/a inženir/ka kemijske tehnologije Pregledal sem tudi [[Seznam slovenskih kemikov]] in kategoriji Inženirji kemije in Inženirji kemijske tehnologije, predvem imena tistih, ki sem jih ali jih poznam. V seznamu kemikov so tako kemiki kot tehnologi, kategorizacija pa je prepuščena občutku avtorja članka, ki praviloma ne ve, na kateri smeri je kdo diplomiral.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:03, 16. januar 2020 (CET) :Mislim, da zdaj bolje razumem, hvala. Bi bilo potemtakem angleško kategorijo [[:en:Category:Chemical engineers|Category:Chemical engineers]] primerneje povezati s [[:Kategorija:Kemijski tehnologi]] kot s [[:Kategorija:Inženirji kemije]]? Najbrž ne bom delal večjih posegov, ker so ti nazivi tako zakoreninjeni v slovenščini, da ne bo še večje zmede. Večino članov teh kategorij je sicer naštepal Klemen, ki je vedel kvečjemu za smer študija (pri politikih ipd.) in običajno ni imel občutka za vsebino posameznikovega strokovnega dela. Mimogrede, kakšna je pa razlika med inženirji kemijskega inženirstva in inženirji kemijske tehnologije? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:05, 17. januar 2020 (CET) Ker ne poznam študijskih vsebin obeh smeri, bom razliko med kemijskim inženirstvom in kemijsko tehnologijo opisal tako, kot smo nanju gledali v času mojega študija, ko smeri inženirstvo še sploh ni bilo. Kemijskim inženirstvo naj bi se ukvarjalo predvsem z modeliranjem, dimenzioniranjem in projektiranjem kemijskih procesov, kemijska tehnologija pa bolj z zagonom in vzdrževanjem proizvodnih procesov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:54, 19. januar 2020 (CET) == [[Švedsko-norveška zveza]] == Ko ravno vidim, da se ukvarjaš s severnimi deželami ... si imel slučajno namen v bližnji prihodnosti napisati članek o [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveški zvezi]]? Jaz sem razmišljal o njem za pomodritev povezav v člankih o Nobelovi nagradi, a ti ga z veseljem prepustim, kot bolj načitanemu o zgodovinskih temah. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:48, 1. februar 2020 (CET) * Bom. Najkasneje drug teden.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:56, 1. februar 2020 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:14, 29. februar 2020 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2020 == Si nameraval članek [[Etnografski muzej, Ankara]] šteti kot prispevek za natečaj, ki trenutno poteka (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020]])? Če boš še pisal o Turčiji in soseščini v naslednjih dveh mesecih, si vabljen, da se vpišeš med sodelujoče in dodajaš predlogo {{tl|CEE Spring 2020}} na pogovorne strani - za najbolj produktivne bodo knjižne nagrade. Če ti je prezapleteno, lahko predloge dodajava s Pinky, samo med sodelujoče se vpiši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:55, 21. marec 2020 (CET) == Osmani == Samo nastavila sem članek o Osmanih (rodbini), saj je bila notranja povezava usmerjena na Osmansko cesarstvo, ki je bilo nekoč preusmerjeno iz Osmanov. Ker si vešč zgodovine predlagam, da članek o rodbini Osmanov dokončaš.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:26, 11. april 2020 (CEST) : Hvala za namig. Pridejo na vrsto.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:34, 11. april 2020 (CEST) == [[:Slika:Carevec main gate 1358.jpg]] == Sliki manjka dovoljenje oz. licenca. Če ga ne dodaš, bo brisana. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:08, 23. junij 2020 (CEST) : Sliki je dodana licenca.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 29. november 2020 (CET) == Zelo stare letnice == Pozdravljen, osebno nisem čisto prepričan, da ima smisel ustvarjati ločene strani za tako starodavna leta kot je recimo [[1750 pr. n. št.]] Take strani so potem obsojene na večno stagnacijo z minimalno količino vsebine in ne koristijo praktično ničemur. Tudi dogodki v njih običajno niso zanesljivo datirani in je lahko umestitev zavajajoča. Bi razmislil mogoče raje o praksi angleške Wikipedije, kjer so tako stari dogodki predstavljeni kar na seznamih po stoletjih (v tem primeru recimo [[:en:18th century BC]])? Iz posameznih let, če so omenjena v ¨!člankih, se potem naredi preusmeritve. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:32, 8. februar 2021 (CET) : Strinjam se s tvojim predlogom. Leto 1750 pr. n. št. izbriši, jaz pa bom Hamurabija I. prestavil v 18. stoletje pr. n. št.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 8. februar 2021 (CET) : Sem ga že prestavil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:59, 8. februar 2021 (CET) ::{{opravljeno}}, stran izbrisana.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 13:51, 8. februar 2021 (CET) ==Vojvodina Češka== Lep članek, hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:40, 31. maj 2021 (CEST) : Hvala za hvala! Na Češkem sem se vedno lepo imel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:31, 31. maj 2021 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] == Brane, tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2021 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani, tvoj najnovejši članek [[Zalpuva]] že pride v poštev, če bo malo daljši (200+ besed). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:14, 21. marec 2021 (CET) : Hvala za vabilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2021 (CET) :: Super, sem si te dovolil vpisati med udeležence in dodati tvoj prispevek pod [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Statistika|statistiko]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:17, 21. marec 2021 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:18, 21. marec 2021 (CET) ::Sedaj rabimo še neko kategorijo za še vsa ne najdena mesta (Zapulva, Atlantida, in še in še). Se javim za razmnoževanje kategorije, edinole nekega pametnega in nepristranskega imena se ne spomnim (razen ''Nenajdena mesta'' oziroma ''Izgubljena mesta''), čeprav drugo zveni rahlo ''poetično''. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 21. marec 2021 (CET) ==[[Rimsko cesarstvo]]== Verjetno si opazil, da je bil članek predlagan za izbranega, vendar po mojem mnenju tega še ne zasluži, ker ni izpopolnjen in je mestoma tudi nepravilen. Sem nekoliko popravil infopolje, a vidim še veliko dela. Imaš morda kaj časa, da bi mi pomagal pri popravljanju? Magar si lahko deliva delo, recimo obdelava vsak svoje obdobje, ali morda jaz zahodni del in ti vzhodnega, ali kako drugače. Si za to? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:24, 8. junij 2021 (CEST) :Živijo! :Seveda sem pripravljen in si bom vzel čas, čeprav trenutno urejam dokaj obširen članek o arhitektu Sinanu. :V delitvi dela vidim nekaj manjših težav, ki niso neodpravljive. Delitev na vzhodni in zahodni del cesarstva bo težaven, ker se zgodovina obeh delov preveč prepleta. Predlagam, da si vsebino zazdeliva po poglavjih: :* uvod do vključno 7. poglavja: Gospodarstvo eden in :* od 8. poglavja: Arhitektura do konca drugi. :Seveda gre samo za začetni predlog. Druga težava bi lahko bili »padalci«, ki nama lahko zmešajo štrene. Predlagam, da dobi članek oznako »V delu«. Vanj bi lahko posegala samo midva, dokler ne bi soglasno umaknila oznake. :Predloge jemlji samo kot predloge, ker sem se ves čas pripravljen dogovarjati in prilagajati.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:18, 8. junij 2021 (CEST) Hvala za sodelovanje, sem dodal ''v delu''. Moj problem je v glavnem ta, da nimam dostopa do virov, ker sem skoraj nepokreten in odvisen od sosedove dobre volje za dvig materiala iz knjižnice, tako se večinoma zanašam na vire, ki so dostopni na spletu. Zaradi tega predlagam, da greva po poglavjih in se sproti dogovarjava, saj ni enostavno delati v kolaboraciji. Predvsem prosim preglej infopolje. Mislim, da je sedanja struktura članka, to je razporeditev po poglavjih, v glavnem sprejemljiva, morda bi samo malo zamenjali vrstni red. Predlagam, da ti pregledaš poglavja, ki te bolj zanimajo, oziroma tista, za katere imaš kaj virov. Jaz bi pregledoval kar po vrsti in sproti dodajal kako malenkost. Za začetek danes mislim pregledati uvod in zgodovino, vsaj delno. S tem v zvezi se mi zdi pomembno, da se poudari, da cesarstvo ne traja do Odoakra, temveč se nadaljuje do petnajstega stoletja, kar je v sedanji verziji nejasno. Sploh se mi poglavje zgodovina zdi najbolj pomembno, zato te prosim, da moje spremembe sproti popraviš, na primer prav pri delitvi cesarstva (ki verjetno potrebuje samostojno poglavje). Ostalo postopoma, se bova dogovorila. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:54, 9. junij 2021 (CEST) : Danes zjutraj sem prečesal prvi odstavek uvoda, ki ga bom tudi objavil, potem pa uvod prepustim tebi. Še danes bom pregledal tudi infopolje. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:12, 9. junij 2021 (CEST) Oprosti, sem prepozno prebral gornje in sem medtem že nekaj prestavljal. Sedaj pa neham, ti kar povrni, če se zdi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:31, 9. junij 2021 (CEST) : Lahko jaz dokončam uvod? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:55, 9. junij 2021 (CEST) Seveda! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:08, 9. junij 2021 (CEST) :Upam, da imata knjigo Bronislave Aubelj ''Slovenska imena po latinsko'' {{COBISS|67266816}}. Meni je že večkrat prišla prav. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 9. junij 2021 (CEST) :: Jaz je nimam. Če bo kakšno ime napačno, ga popravi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) :::Imena bom preveril na koncu, ko bosta zaključila. Tudi jaz je trenutno nimam, je pa na voljo v knjižnici. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 10. junij 2021 (CEST) : Radek! Lotil se bom zgodovine do Slovenija.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) Se opravičujem, včeraj sem imel zadržke in tudi v prihodnjih dneh se bom moral odpovedati računalniku. Imam sledeče pripombe: (1) Govorimo o cesarstvu med letoma -27 do 1453, torej celotnemu cesarstvu, ne samo zahodnem delu, zato bi morali v infoboxu našteti tudi vzhodne cesarje. (2) Drugi odstavek uvoda bi bolje spadal v odsek Zgodovina, tretji pa v odsek Politična zapuščina. (3) Prehod iz republike v cesarstvo: če nimaš kaj proti, bi rad pojasnil oblast konzulov ter naslova imperator in diktator. Mi ni jasno, kaj pomenijo zaključne besede odstavka »red, ki je po njegovi smrti deloval kot prej« (prej kdaj? deloval=veljal?) (4) V Pax Romana bom dodal dobo trajanja (-27 do 180) in bi odstranil odlomek nad galerijo slik cesarjev, in sicer od »V 3. stoletju je cesarstvo doživelo…« do slik – to ni več doba rimskega miru. Po moje bi ta kos spadal na začetek naslednjega odstavka Padec na zahodu... Vendar bom slednji odstavek jutri še malo pregledal, ker se nekaj trditev ponavlja in to krči preglednost. (5) V celotnem članku se večkrat omenja Italija, vendar v rimskih časih še ni bilo Italije; sprašujem, če ne bi morda kazalo uporabiti raje izraz ''Apeninski polotok'' ali ''današnja Italija'' Gornje so seveda le pripombe, popravljaj ali pusti po svoji uvidevnosti. Jaz bom popravil nekaj malenkosti, potem se pa oglasim v ponedeljek; medtem bom pregledoval naprej članek na podlagi sedanje verzije, ki sem si jo natisnil, ker – kot omenjeno – bom dva dni brez računalnika. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:58, 11. junij 2021 (CEST) * [[Seznam bizantinskih cesarjev]] je tako dolg, da ga nima smisla vključevati v infopolje. Posledično je verjetno bolje, da iz polja izbrišem tudi rimske cesarje in omenim samo prvega in zadnjega rimskega in prvega in zadnjega bizantinskega. * Če meniš, da drugi in tretji odstavek uvoda spadata drugam, ju prestavi po svoji presoji. * Vsa pojasnila v zvezi s pooblastili konzulov itd. vnesi po svoji presoji. * ''»red, ki je po…«'' sem popravil. * Odstavek Pax Romana uredi po svoji presoji. * Izraz Apeninski polotok je vsekakor boljši kot sedanja Italija. Bom popravil. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:31, 11. junij 2021 (CEST) :Včeraj je IP 89.212.20.45 urejal članek. Je bil to eden izmed vaju ali samo anonimni nadebudnež, ki vama skače v zelje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:27, 12. junij 2021 (CEST) To sem bil jaz. Delal sem na drugem čunalniku, na naterem pomotoma nisem bil prijavljen. Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:39, 12. junij 2021 (CEST) : Sem pregledal članek do konca. Razen relativno majhnih popravkov, ki jih lahko opraviva v par dneh, vidim dva večja problema. (1) Od odstavka Družba vse do konca je govora samo o zahodnem delu cesarstva, nikjer niso omenjene navade, socialno stanje, pravo, vojska, umetnost itd v Bizancu – pa vemo, da življenje ni bilo enako v Rimu kot v Bizancu. Poleg tega niti ni vsaj bežno opisana zgodovina tisočletja po padcu zahodnega dela. Kakor veš bolje od mene, je bil obstoj Bizantincev v naši kulturi obsojen na pozabo (»damnatio memoriae«), verjetno zaradi verskih zdrah, pa to nas ne sme ustaviti: prav ta članek mora pojasniti, da se svetovna zgodovina ni pisala samo v Rimu. (2) Če pa hočemo tako na široko govoriti o vzhodni polovici cesarstva kot sedanja verzija članka govori o zahodni, dobimo kar celo knjigo in ne samo članek. Zato predlagam sledeče. Vsi odstavki naj se začnejo z »glej glavni članek« in naj vsebujejo le obnovo novih samostojnih člankov, v katere bi spravili sedanje vsebine plus bizantinsko dogajanje. Na ta način bi bil članek krajši in veliko bolj pregleden in tako bi lahko dodali med »glej glavni članek« ali spodaj kot »glej tudi« še nekatere od člankov, ki si jih že objavil. Če se bova pri vsakem odstavku omejila na povzetek glavnih točk, lahko pri tem dodava tudi bolj »evropski« pogled na zadevo, saj je sedaj opisano le ameriško razumevanje naše zgodovine. Primer mojega predloga prosim poglej [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|tukaj]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:12, 15. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim mnenjem, da je večina bralcev prepričana, da je bilo Rimsko cesarstvo samo Zahodno cesarstvo in malo zviška gleda na "Bizantince". Poskušal bom preusmeriti pozornost tudi na vzhod. Upam, da nama bo uspelo. Bo pa tralalo malo več kot nekaj dni. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:52, 15. junij 2021 (CEST) :Bo pač trajalo, kolikor treba. Saj se bova potrudila, da ne predolgo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 15. junij 2021 (CEST) :Prosim za mnenje v zvezi z [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|mojim predlogom]]. Če prenesemo preveč specifične podatke v samostojne članke, bo članek Rimsko cesarstvo bolj pregleden, novonastale članke pa lahko urediva pozneje brez naglice. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:10, 16. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim predlogom in bom ćim več vsebine prenesel v nove članke, nekaj pa bom moral tudi dodati (na primer perper).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:18, 16. junij 2021 (CEST) :Naj prenesem v članek, kar predlagam v [[Uporabnik:Radek/peskovnik‎|peskovniku]], da vidiš, kako bi zgledalo? Ali raje urediš drugače? Predlagaj, kako naj nadaljujeva, da se ne bo delo prepletalo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:31, 16. junij 2021 (CEST) Prenesi, da se bo videlo v živo. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:44, 16. junij 2021 (CEST) :Sem prestavil, potrebno je še: (1) dokončati odstavek ''Vlada in vojska'' s podatki o vojski; (2) predelati nova članka '' Družbena ureditev v antičnem Rimu'' in ''Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu'', ali vsaj dodati metlo in kategorijo: (3) dodati v ista dva članka podatke o vzhodnem delu cesarstva. – Poglej prosim, če je sedanje besedilo odstavkov ''Družba'' in ''Vlada'' sprejemljivo in jima dodaj kot “glavni” morebitne članke o bizantinskih navadah, ki se jih nisem spomnil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:45, 17. junij 2021 (CEST) : Popravljam: pod (1) je urejeno, se mi zdi dovolj. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:54, 17. junij 2021 (CEST) Sem uredil odstavek Rimsko pravo. Prosim (1) preglej pravilnost trditev v zvezi s kodeksi: pri Dioklecijanu je govora o dveh kodeksih (Gregorianus in Hermogenianus), a v naslednjem odstavku piše, da sta bila ta kodeksa neuradna. Razumem prav, da sta bila kodeksa na zahodu “uradna”, na vzhodu pa ne, ker je bil tam v rabi Theodosianus? Če je tako, bi moralo biti bolj jasno povedano. (2) Pri obdavčitvi je menda govora samo o zahodu; imaš morda kak podatek o obdavčitvi na vzhodu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:52, 20. junij 2021 (CEST) : Dodal sem opisa obeh zakonikov in uskladil nadaljevanje. Povej, če je besedilo zdaj dovolj jasno. Obdavčitev na vzhodu bom poiskal in jo vnesel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:38, 20. junij 2021 (CEST) Res lepo povedano. Sedaj delam na odstavku Gospodarstvo, a na žalost imam samo podatke o zahodnem delu cesarstva. Ker je tema zelo obširna in je kljub temu v sedanji obliki nekoliko pomanjkljiva, bom potreboval nekaj časa. Medtem bi te prosil, da pobrskaš po svojih arhivih in najdeš kak podatek za gospodarstvo vzhodnega dela, jaz sem doslej našel le malo uporabnega. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:12, 21. junij 2021 (CEST) : V poglavje Gospodarstvo sem vključil odstavek Bizantinsko cesarstvo. Besedilo po svoji presoji skrajšaj, preimenuj in/ali premesti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:10, 21. junij 2021 (CEST) Prosim, ob priliki preglej/popravi Gospodarstvo uvod in Denarništvo. V slednjem odstavku sem mislil odstraniti okence Denominacija valut, ali morda meniš, da bi ga bilo bolje izpopolniti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:54, 22. junij 2021 (CEST) : Pregledal in uredil sem oba odstavka in odstranil preglednico Denominacija. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:15, 23. junij 2021 (CEST) : V odstavek Književnost sem dodal bizantinsko književnost.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 23. junij 2021 (CEST) : Prečesal sem besedilo do konca članka in mu nimam več kaj dodati. Uerdil sem odstavek "Glej tudi", ki bi ga najraje kar odstranil. Povej, kaj meniš. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:48, 23. junij 2021 (CEST) ::@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]], @[[Uporabnik:Radek|Radek]] Ali potem lahko odstranim oznake v delu, kjer so še prisotne? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:53, 23. junij 2021 (CEST) : Ne! Oznako bo jutri odstranil Radek. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:56, 23. junij 2021 (CEST) == Drugo bolgarsko cesarstvo == A si tako prijazen pa malo preveriš zadnjih nekaj popravkov številk. Zadeva mi je sumljiva, pa ne najdem pravih virov.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:32, 13. oktober 2021 (CEST) : Podatki so iz ''Zgodovine'', ki jo je objavila Bolgarska akademija znanosti in umetnosti in zato (najverjetneje) zanesljivi. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:53, 13. oktober 2021 (CEST) == Negev == Oprosti da te vprašam ampak v člankih se pojavlja izraz ''Negev'', ''Negevska puščava'' in ''puščava Negev''. Tudi jaz sem že uporabila katerega od njih. Ali meniš, da je to različen izraz za puščavo '''Negev''' (tako namreč piše v Slovenskem leksikonu) ali ti poznaš še kakšnem drug geografski pojem. Če gre samo za puščavo, je očitno dovolj ''Negev'' in bi napisala tak članek ter poenotila izraz v drugih člankih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:43, 5. november 2021 (CET) : Izrazi, ki so jih naštela, se zagotovo nanašajo na puščavo Negev iz Slovenskega leksikona. Pri poenotenju bi bil sam zelo pazljiv, ker marsikateremu bralcu izraz Negev verjetno ni dovolj znan, da bi vedel, da gre za puščavo. Razen tega se Negev imenuje tudi izraelski mitraljez in verjetno še kaj, česar ne vem. Jaz osebno bi ne poenostavljal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:05, 5. november 2021 (CET) ::Čeprav se danes uporablja kot sopomenka za Negevsko puščavo, je zgodovinsko Negev le obljudeni del puščave. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:52, 6. november 2021 (CET) :::Komentar na Octopusov odgovor: V latinizirani arabščini se Negeb napiše an-Naqab, kar hkrati predstavlja ime več naselij v Iranu. Vse naselbine se nahajajo v provinci Razavi Khorasan, vendar na tej točki se mi razločitev ne zdi smiselna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:57, 6. november 2021 (CET) ==Zamenjava članka== Slučajno sem odprl [[Saqaliba|ta]] članek in bi ga rad zamenjal s [[Uporabnik:Radek/Peskovnik|tem]], pa bi te prosil, da prej preveriš, če nisem kje kaj narobe povedal. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:12, 8. november 2021 (CET) : Ne vem, s katerim člankom bi ga rad zamenjal, ker z njim nimam povezave.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:08, 9. november 2021 (CET) ::Je v mojem peskovniku, ne razumem, zakaj ne deluje povezava. Poskusi odpreti z direktnim vnosom Uporabnik:Radek/Peskovnik. Če ne bo drugače, bom kar zamenjal, boš potem popravljal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:04, 9. november 2021 (CET) :::Če malo pomagam, težava je bila v velikem p-ju (Peskovnik bi moral biti peskovnik). Povezava:[[Uporabnik:Radek/peskovnik]].--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:33, 9. november 2021 (CET) ::::@ Melaleuca alternifolia: Hvala!! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:38, 9. november 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: V peskovniku povezava na Britannico ne deluje (prazen iskalni rezultat). Sam bi tudi popravil sklic na Britannico (npr. z {{tl|Navedi enciklopedijo}}) in morda naredil njeno definicijo manj opazno ter jo premaknil iz okvirja. Zamenjal bi tudi narekovaje v francoske. Za slovensko prečrkovanje pa nisem strokovnjak, ta upam, da je pravilna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 9. november 2021 (CET) : Zdaj sem ga pa dobil in prebral. Sam sem že kar nekaj starih kratkih člankov zamenjal s sodobnejšim, obsežnejšim in viri bolj podprtim člankom, zato ne vidim nobenega razloga, da tega ne narediš tudi ti. Pazil sem samo na to, da sem vse pomembne in točne podatke prenesel v novega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:34, 9. november 2021 (CET) Tvoje mnenje mi je pomembno, v kolikor sedanji članek enostavno meni, da je ibn Fadlan imenoval Almiša »vladar« zaradi ''pomanjkanja znanja'', in se ni pobrigal, da bi kam pogledal, kdo je bil Almiš in koliko je zanesljiv ibn Fadlan. Tako je nastal članek, ki je klub maloštevilnim stavkom precej zavajujoč. Zaradi tega me je zanimalo, če se ti zdi moja verzija dovolj nepristranska, ali če sem morda zašel na drugo skrajnost, saj je tudi A09itd opazil, da je citat morda preveč poudarjen. Razen tega nisem našel nikakega spodobnega vira o sakalibskih tajfah (razen britanike), zato sem napisal bolj po spominu – imaš morda ti kaj? Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:25, 9. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Na Dlibu sem našel [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-072810CS/?euapi=1&query=%27keywords%3dsu%c5%beenjstvo%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 tole], verjetno bo prišlo prav. Za poimenovanje vladarja bi sam (sicer verjetno napačno) izbral kalif. <small><small>Nekoč se bom preimenoval, da vam ne bom delal težav.;)</small></small> Sem še enkrat prebral osnutek. V definiciji piše:"[...] oznaka za ljudstva [...]", kasneje pa "[...] razširil na vse tuje sužnje.". Bi moralo namesto ljudstva pisati sužnji? Verjetno bi tudi ime Muawiya potreboval neko transkripcijo/prečrkovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:39, 9. november 2021 (CET) Tudi sam menim, da bi bilo treba …“judstva”… zamenjati s “sužnji”. Iz članka o popotniku [[Ahmed ibn Fadlan|Ahmedu ibn Fadlanu]] sklepam, da je zanesljiv vir, ker je osebno obiskal [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]]. Almiš (Almış) je bil vladar Volške Bolgarije, ki je vladal v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju. Vladarje Volške Bolgarije so imenovali ''kan'' (ruska wikipedija) ali ''emir'' (angleška wikipedija). Ova naslova sta pravilna. O [[taifa]]h vem samo toliko, kot je napisano v wikipediji. Angleški članek je obširnejši od slovenskega, ki je bil zadnjič dopolnjen 19. februarja 2020‎. Morda boš tam našel kakšen uporaben podatek ali vir. Ime Muawiya je že zamenjano z imenom Muavija, na primer [[Muavija II.]] O objektivnosti članka presojaj sam. Objavi ga in pričakuj, da ga bo dopolnil nekdo, ki se na zadevo spozna bolje od naju.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:25, 10. november 2021 (CET) :Obema hvala z pomoč, popravljam. Kar se tiče “vladarja”, ni pomembno, kako so ga Volški Bolgari nazivali, verjetno je bil kan, a to ni merodajno, vsaj ne za ta članek. Osebno sem prejšnji članek razumel nekako takole: “Ni mogoče, da so imeli barbari Slovani urejeno državo, ta vladar je bil gotovo le predstavnik pastirskega plemena, a ga nepismeni ibn Fadlan ni znal drugače označiti.” To se mi je zdelo silno nepristransko in kar žaljivo za Slovane in njihove potomce, pa tudi za Fadlana, zato sem izpisal celotno geslo Britanike. :@ A09090091: Hvala za link, a tam je govora o balkanskih Slovanih, ki ne spadajo med Sakalibe, pa ga v tem članku ne bi upošteval, je pa zanimiv. Bom skušal urediti z ''Navedi enciklopedijo'' in prosim, da stvar pregledaš, ker nisem spreten pri takih navajanjih. In oprosti za A09itd, nikar se ne užali, pisal sem na brzino; zaradi moje nevljudnosti se ti seveda ni treba preimenovati! LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:59, 10. november 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nič hudega glede imena, ni bilo mišljeno na tvojo uporabo in tudi nisi prvi, ki me je tako pokrajšal. Morda bi vstavil še podnapis k drugi sliki, ta je delo Sergeja Ivanova. Nič hudega glede linka, sam sem mislil, da bo imel kakšno vrednost, vendar sam resnično Arabcev niti ne omenja. Ko boš prenesel in združil oba članka, pa z veseljem pregeledam. Tvoje razmišljanje pa mi kar pokliče rdeče alarme, namreč [[WP:NEZA]] pravi ''Če nameravamo nestrinjanja predstaviti nepristransko, moramo vsako stališče predstaviti z vselej poštenim in taktnim zvenom. Marsikateri članek postane pristranski komentar, četudi predstavi vsa stališča.'' Take povedi (čeprav niso tako direktne) imajo definitivno netaktni zven. Za dodatno literaturo bo verjetno treba iskati v tujih sistemih, hiter pregled COBISSovega iskanja (ključna beseda "suženj") ni ponudila ničesar obetavnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 10. november 2021 (CET) == [[Zakoni dvanajstih tabel]] == Kolikor se spomnem, ni znano, če so bile table lesene, kamnite, bronaste ali celo slonokoščene. Zaradi tega bi verjetno najbolj ustrezala beseda “tabla”, kajti alternativna “plošča” bi praviloma pomenila samo kamnito podlogo, “deska” pa samo leseno. Tudi druge wiki imajo vse izraz “tabla” razen češke, kjer pa moramo upoštevati, da češka beseda “deska” ni isto kot v slovenščini. Zanimiva je ruska alternativa, to je “tablica”, ker se mi zdi pomensko najbolj ustrezna. Kar se tiče začetnice, bi jaz napisal npr Dvanajstero tabel (v kolikor ime zakonika) oziroma zakoni dvanajstih tablic (kot opis vsebine), vendar svetujem, da še koga vprašaš za mnenje, ker se večkrat nisem strinjal z ostalimi uporabniki pri tem problemu. Morda ti bo tudi bolje svetoval pri izbiri možnosti tabla/tablica/tabela ali podobno. Kar pa bolje znam, duodecim je števnik, ki se ne sklanja, torej v začetni vrstici tudi drugič samo Duodecim (=brez o). Morda (ni nujno) dodaš v prvi odstavek Glej tudi Plebejci, kjer je govora o družbenih razlikah, ki jih je Duodecim Tabulae skušal odpraviti. Jaz bi še povedal, da so decemviri odlašali z delom, ker so bili pač patriciji, ki jim ni bilo mar za pravice plebecev. Sicer pa res lep članek. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:47, 25. november 2021 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:44, 25. november 2021 (CET) Octopus, v besedilu izmenično uporabljaš edninska izraza tabla in tabela, ki imata v rodilniku množine enako obliko (zakoni ''tabel''). Da ne bo zmede, bi res lahko uporabil enoten izraz tablica, kot je predlagal že Radek. Ne strinjam pa se z njegovim predlogom ''Dvanajstero'' tabel; ločilni števniki (dvoje, troje, petero, desetero, dvanajstero ...) so v slovenščini rezervirani za množinske samostalnike (npr. dvoje hlač, troje ust, petero vrat ...) in ne za običajne števne samostalnike. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:38, 25. november 2021 (CET) :Hvala za opozorilo! Pri prevajanju v wordu mi kakšno besedo spremeni v podobno angleško, jaz pa kakšno spregledam. Bom pregledal in popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:54, 25. november 2021 (CET) : {{opravljeno}}--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:12, 25. november 2021 (CET) == Translation request == Hello, if you could translate [[:w:en:Tomb of Cyrus]] to Slovenian it'd be a pleasure. Yours sincerely,[[Uporabnik:ChipsBaMast|ChipsBaMast]] ([[Uporabniški pogovor:ChipsBaMast|pogovor]]) 12:32, 27. december 2021 (CET) : Hello! The article is interesting and I will try to translate it next month. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:43, 27. december 2021 (CET) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]] == Brane, zdaj se že ponavljam, a tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2022 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. marec 2022 (CET) : Hvala za vabilo, toda letos nisem nameraval sodelovati zaradi številnih obveznosti, ki sem si jih nakopal na glavo. Kljub temu bom poskućal napisati vsaj po en članek iz vsake države. Vsem udeležencem akcije želim veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:29, 21. marec 2022 (CET) ::Vsak prispevek šteje. :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:00, 21. marec 2022 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:27, 21. marec 2022 (CET) ::[[Ak Kojunlu]] bi že spadal sem. Bom uredil, če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:21, 8. april 2022 (CEST) :::Bom in še enkrat hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:24, 8. april 2022 (CEST) :Čestitke za tretje mesto! Sva na zvezi po e-pošti glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:14, 14. junij 2022 (CEST) ==Zavezniška invazija na Italijo== Morda utegneš malo pregledati, preden odstranim ''v delu''? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:27, 21. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]] == Ojla. Ko boš končal z arabskim nizom, si vabljen da spet kaj dodaš o Srednji ali Vzhodni Evropi. Ni treba da s tekmovalnim ciljem, tudi navzven bo bolje zgledalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:22, 28. marec 2023 (CEST) :Hvala za vabilo! Približno do 20. aprila imam toliko obveznosti, da ne bom mogel kdo ve kako sodelovati, potem pa.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:43, 28. marec 2023 (CEST) ::Kadarkoli, tako ali tako traja do konca maja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 28. marec 2023 (CEST) Kljub obveznostim si napisal največ, tako da čestitke za prvo mesto! :) Sva na zvezi glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:52, 11. junij 2023 (CEST) == WikiProjekt Kronologija == Pozdravljen, Octopus. Hvala za tvoja urejanja seznamov zgodovinskih dogodkov. Vabim te, da se pridružiš projektu [[Wikipedija:WikiProjekt Kronologija]]. Projekt je namenjenemu urejanju seznamov in člankov o zgodovinskih dogodkih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:16, 6. junij 2023 (CEST) ⦁ Hvala za vabilo! Z veseljem se bom pridružil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:18, 7. junij 2023 (CEST) == Classis == Slučajno sem naletel na [[Classe, antično pristanišče Ravene|ta]] članek, ki je mestoma napačen (začenši pri samem imenu pristanišča) in nerazumljiv. Da ne bo navzkrižja urejanj, ga misliš morda ti popraviti, ali naj se ga lotim jaz? Zame bi bil problem le ta, da nimam dostopa do kake literature in bi zato moral pisati le po spominu oziroma po podatkih it.wiki. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:50, 8. avgust 2023 (CEST) : Članka ne nameravam urejati in ga rade volje prepustim tebi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:30, 8. avgust 2023 (CEST) == Dinastija Džou == V zgodovini Kitajske si popravil Džou v Džov. Ali boš popravil po celotni wikipediji? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:09, 3. oktober 2023 (CEST) : Živijo! Bom, kolikor bom utegnil. Lahko pa mi pomagaš, bo prej gotovo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:01, 3. oktober 2023 (CEST) :: Kar sem našla, sem popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:59, 3. oktober 2023 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 00:20, 4. oktober 2023 (CEST) == Čen Šov == Ne strinjam se s podatkom z angleške WP, da je slika kipa preveč enostavna za avtorske pravice. Če ne zameriš, bi jo brisal, hkrati bom predlagal tudi brisanje z :enwiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:44, 29. november 2023 (CET) : Zbriši!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:29, 29. november 2023 (CET) ::Ok, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 29. november 2023 (CET) == Kemijski članki == Pozdravljen, v bodoče v kemijskih člankih svetujem uporabo {{tl|chem2}} za zapis kemijskih formul, saj predloga omogoča lažji in hitrejši zapis namesto značk sup in sub. Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 15. december 2023 (CET) * Bom.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:19, 16. december 2023 (CET) == Rake == Zelo dobra slika! Bom jo edinole preimenoval v množino, ker se v taki obliki tudi pojavlja ime. Imaš v planu napisati kak prispevek? ''Pa sričnu''', '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 5. februar 2024 (CET) : Hvala za pohvalo in vprašanje: si iz idrijskega konca? V naslovu sem zavestno uporabil ednino, ker je bilo njega dni rak več, zdaj pa je ostala, če kaj vem, samo še ta. Ko bom zbral kaj več gradiva, bom verjetno tudi o Rakah napisal kaj več. Lep dan!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:30, 5. februar 2024 (CET) ::Ja sem ja, ''prav iz miista'' :). ::Nekaj več o rakah lahko najdeš bodisi v knjigi Valentinitsch, Helfried: ''Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659'' ISBN 978-961-213-326-9; ali pa v Verbič, Marija: ''Rudnik živega srebra v Idriji in tehnične naprave v njem do konca 16 stoletja'' iz kataloga ''Idrijski rudnik skozi stoletja'' (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1990). Rak je bilo resda več, vendar dvomim, da jih pomni še kakšen Idrijčan - več jih je bilo do 16. stoletja, ko so se nekateri rudniški jaški napajali tudi iz jezu pod gradom in ostalih podobnih zajezenih potokov (mdr. tudi [[Ljubevščica]]). Slikane rake so sezidali že leta 1596, razlog pa je bilo pomanjkanje/nestanovitnost vode iz [[Nikova|Nikove]] za poganjanje kamšti na Ahacijevem jašku ter višja lega Barbarinega jaška od Nikove. Kanal je bil zavoljo zmanjšanja stroškov med leti 1766 in 1770 obzidan in je v funkciji napajanja črpalk (Kamšti z veliko pisano) deloval vse do 1948, ko je povodenj razdrla jez pri Kobili. Danes kanal napaja hidroelektrarno Lejnštat (blizu današnje osnovne šole). (vir: Čar, Jože: ''O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne'', ''Idrijski rudnik skozi stoletja''). Baje pa so med drugo svetovno vojno kanal izpraznili in ga uporabili kot strelski jarek ([https://okupacijskemeje.si/exh03-ch02.html vir]). Pa o plazu, ki se je usul na tretjini dolžine kanala in so ga idrijski rudarji zaradi malomarnosti morali izkopati, bi se tudi dalo še kaj napisati ... Vsekakor sem pripravljen na akcijo, če potrebuješ kakšno pomoč. ::Gradiva je pravzaprav skoraj preveč, samo o idrijskem rudniku je cca 550 bibliografskih vnosov, a ker je rudnik mesto in mesto rudnik, je tega bistveno več. V kolikor imaš pri roki tudi ''Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta'' ti toplo priporočam v branje. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 5. februar 2024 (CET) :::Octopus, še komentar [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlika%2F7._teden_2024&diff=6168156&oldid=6149802 glede tega posega]: fotografija mora iti skozi postopek izbora za izbrano sliko, preden se pojavi na glavni strani. Vabljen, da jo nominiraš na [[WP:IS]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:17, 5. februar 2024 (CET) Mi je bilo takoj jasno. Hvala za vabilo in lep dan.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 5. februar 2024 (CET) Sliko sem poskusil nominirati, pa ne vem, če mi je uspelo. Nominiral bi jo rad predvsem zato, da bi slišal vašo oceno.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:34, 6. februar 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2024 == Brane, čez nekaj tednov se začne letošnji natečaj. Predlagam, da počakaš s Turčijo in ostalimi regionalnimi temami do takrat {{s-:-)}} (po želji, seveda). Zaenkrat je odprta prijava na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci]], izvedba bo pretežno enaka kot do zdaj (razen bonusov pri točkovanju, glej pravila). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 9. marec 2024 (CET) : Hvala za opozorilo in vabilo. S pisanjem bom nadaljeval, ker je nabor tem zelo obširen, sicer pa ne nameravam biti tako aktiven kot v prejšnjih letih. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:45, 9. marec 2024 (CET) == Etiopija == Ti si bolj za zgodovino. Sprašujem ali je res pravilno Aksumitsko kraljestvo (ne najdem ga v nobeni literaturi) ali ne bi bilo bolje '''Kraljestvo Aksum''' (9 jih je v Gigafidi, v leksikonu ga ni, v ''Svetovni dediščini'', MK, je kraljestvo Aksum, v ''Države sveta'' pravi dr. Natek država Aksum) [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:12, 6. junij 2024 (CEST) : Tisti, ki je začel pisati članek, ga je morda prevajal iz nemščine, kjer se imenuje [[de:Aksumitisches Reich]]. Jaz bi ga naslovil Aksumsko kraljestvo, ker je dobilo ime po prestolnici [[Aksum]], sicer pa naj kaj rečejo tudi slavisti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:58, 6. junij 2024 (CEST) == Biblija == Zdravo, ko prevajaš biblijske citate se prosim obrni na [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl slovensko Biblijo] (na linku je spletni prepis Biblije). Dobesedno prevajanje ni najboljše, saj imamo Slovenci standardiziran prevod, medtem ko pri Angležih tega ni. Zraven lahko dodaš tudi predlogo {{tl|bibl}}, ki bo ustvarila link do verza. Hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 1. oktober 2024 (CEST) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:09, 1. oktober 2024 (CEST) == [[Kleisura]] == Pozdravljen, res uživam v branju in patruljiranju tvojih člankov. Zgornjemu manjkajo viri, jih lahko dodaš ali si nameraval članek še dodatno razširiti? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:19, 5. oktober 2024 (CEST) : Hvala za opozorilo. Sem pač spregledal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:33, 6. oktober 2024 (CEST) ::Nič ne de :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:52, 6. oktober 2024 (CEST) == Čestitke == Malo pozno, pa nič ne de. Čestitam ti za doseženih 50.000 urejanj in se poklanjam tvoji zagnanosti pri ustvarjanju zgodovinskih člankov na slovenski Wikipediji. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 28. november 2024 (CET) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:15, 28. november 2024 (CET) ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:08, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala! Vse lepo želim tudi tebi. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:21, 23. december 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2025 == Pozdravljen, ali prav razumem [[Estonska vojna za neodvisnost]] kot sodelovanje v natečaju? Stran za prijavo je '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|tukaj]]''', vabljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:09, 21. marec 2025 (CET) : Prav razumeš! Se že prijavljam.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:56, 21. marec 2025 (CET) ::Super :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:57, 21. marec 2025 (CET) == Sodelovanje? == Hej, budno spremljam tvoje stvaritve. Vem, da se primarno ukvarjaš z zgodovinskimi temami, pa bi te vseeno vprašal, če bi bil pripravljen na kakšno sodelovanje na morda kemijskih člankih? Študiram metalurgijo in organsko kemijo večinoma spregledujem :) Gledam [[aluminij]] in verjamem, da bi ga lahko poskusila spraviti do izbranega članka. Drugače pa imam v pripravi članek [[rotacijska peč]] ([[Osnutek:rotacijska peč|osnutek]]) in bom potreboval še kakšno strokovno mnenje preden ga spravim do izbranega članka (če imaš pa kakšne ideje, jih z veseljem sprejmem). Hvala za odgovor in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:33, 1. julij 2025 (CEST) :Živijoǃ :Prebral sem tvoj predlog za sodelovanje in se z njim načelno strinjam. :Pregledal sem članek [[Aluminij]], ki je sicer manj obširen, kot na primer angleški, vendar vsebuje vse tisto, kar pričakuje tudi bolj zahteven bralec. Članek je tudi zelo pregledno strukturiran, zato se bojim, da k vsebini ne bova dodala nič bistveno novega, bova pa porušila preglednost. :Sam sem že razširil nekaj že napisanih člankov, ki so bili vsi v precej "slabšem" stanju kot aluminij, in v vseh primerih bi bilo laže začeti pisati povsem znova. :Predlagam ti, da začneš pisati članek o rotacijski peči, ki je razširjena in uporabna v številnih industrijah. Če se boš lotil aluminija, ti bom seveda pomagal. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:27, 1. julij 2025 (CEST) == al-Safah ali Al Safah == Živjo, tudi jaz pozorno spremljam tvoje članke in bi rad opozoril na mogočo napako pri zapisu arabskih imen. Nisem strokovnjak, ampak a ni tako, da se arabski člen "al-" prečrkuje v "Al", torej ne "al-Safah" temveč "Al Safah". Iz pravopisa 2001: "''pri osebnih imenih [člen al-] pišemo z veliko začetnico in ločeno od imena; pred d t s z r in š namesto l v al izgovarjamo kar te glasove, pišemo pa al ali pa l priličimo naslednjemu zobniku ali šumevcu: Al Šáms, Aš Šáms''." Tako arabska imena zapisuje tudi RTV v vseh svojih člankih, kar sem opazil pred par dnevi ko sem pisal uvod članka [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|sudanska državljanska vojna]] in preverjal običajni zapis v medijih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:45, 5. julij 2025 (CEST) :P.S.: očitno obstaja precej aktualen odgovor glede tega na Svetovalnici [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen iz marca 2025], kjer predlagajo, da se predimek al piše z malo začetnico, saj naj bi to prevladovalo v publicistiki. "''Predlagamo zapis z malo začetnico, torej Salah (bolje kot Saleh) al Aruri, Visam al Tavil, Rašid Ganuši, Zijad al Nahala. Pri moških osebnih imenih se sklanjata ime in priimek, predimek pa ne, torej Salaha al Arurija, Visama al Tavila, Rašida Ganušija in Zijada al Nahala.''" in "''Za bolj splošne formulacije pravil bo treba še malo počakati. Tu bosta poleg arabščine relavantni še novi prevzemalni preglednici za urdujščino in perzijščino, ki sta v pripravi.''". Očitno ni s tvojim načinom pisave arabskih imen torej nič narobe. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:53, 5. julij 2025 (CEST) ::Pri pisanju arabskih imen se od samega začetka zgledujem po zapisih v že obstoječih člankih. ::Za zgled se primerjal ime Zijada al Nahala v različnih v latinici ali cirilici pisanih člankih. V devetih primerih je ime zapisano kot al-Nahal, v štirih kot an-Nahal in v enem primeru kot el-Nahal. al-, an- in el- so v vseh primerih pisani z malo črko. ::Sam se držim pravila, da pišem Al- izključno na začetku stavka. Ko bo kdo postavil natančna in enoznačna pravila, se jih bom seveda držal, in tudi kaj popravil. Dotlej se bom držal starih pravil. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:41, 13. julij 2025 (CEST) == Obiski habsburških vladarjev na Slovenskem == Imam eno vprašanje. Razmišljam, da bi nam zelo koristil [[Seznam obiskov habsburških vladarjev na Slovenskem]]. Misliš, da bi se dalo nabrati toliko podatkov, da se naredi en pregled z osnovnimi informacijami? Važno bi bilo samo, da se seznam "zažene", potem pa se že naknadno dodaja in dopolnjuje vnose, kakor jih kdo kje v literaturi zasledi. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:49, 4. avgust 2025 (CEST) :: S Habsburžani se nikoli nisem ukvarjal in ne vem, kolikokrat so sploh bili v slovenskih deželah. Edini obisk, za katerega vem, se je zgodil v Šentjurju pri Celju, ko je cesar potoval iz Rogaške Slatine v Trst. Na železniški postaji ga je slavnostno v slovenskem jeziku nagovoril eden od Ipavcev, ki je bil takrat šentjurski župan. Župan je bil zaradi jezika seveda predmet naših domačih kritik, cesar pa se je kasneje spomnil nanj in Ipavca nagradil s svetniškim položajem na Dunaju. Če so bili drugi obiski vsaj približno tako zanimivi, sem seveda za to, da ga začneš sestavljati. Sem zraven! ::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:58, 4. avgust 2025 (CEST) Malo je problem, da nimam niti toliko podatkov pri roki, da bi članek začel. Vprašam še {{U|JozefD|JozefaD}}, po načelu, da vprašati ni greh. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:25, 4. avgust 2025 (CEST) :To je resnično zanimivo vprašanje, vendar se kaže vprašati o namenu takega seznama. Habsburški vladarji so bili velikokrat na Slovenskem, ker je Habsburška monarhija bila - če uporabimo mederne politične izraze - "zvezna država" pod enim monarhom je bilo kar nekaj "državnih subjektov", od vojvodin ali dežel (Kranjske, Štajerske in Koroške ter Goriške), ki so imeli nekje po drugi drugi polovici 15. stoletja svoje "deželne parlamente" imenovane "Deželni stanovi" in tem se je po 15. stoletju hodil "pokazat" vsak nov Habsburški vojvoda ali nadvojvoda kot "deželni knez", "Deželni stanovi" pa so se mu "poklonili". Ob takem obisku je moral nov monarh vedno znova potrditi pravice in privilegije članom stanov t.j. plemstvu, mestom in duhovščini. To so bile velike slovestnosti. O tem so deželni zbori izdajali posebne knjižice. No seveda so deželni knezi prišli v glavno mesto dežele, t.j. Ljubljano, Gradec in Celovec. Ni bil samo cesar Franc Jožef na otvoritvi t.i. južne železnice do Celja 2. junija 1846 in 1849 do Trsta, ampak kar trije cesarji v Ljubljani na Ljubljanskem kongresu leta 1821 - avstrijski, pruski in ruski. [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] ([[Uporabniški pogovor:JozefD|pogovor]]) 20:09, 4. avgust 2025 (CEST) ::Še jaz bom pustil moja dva centa, sicer je že Jozef pustil izčrpen odgovor, ampak @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: lahko potrdiš, da bodo na seznamu politični in ne vojaški obiski? Slednjih bi bilo veliko v raznih primerih, ko so cesarji prečili slovensko ozemlje zaradi vojaških manevrov – zadnji pa je verjetno obisk cesarja Karla, ki se je 22. avgusta 1917 iz Postojne odpeljal v Trnovo nadzorovat boje na Krasu. Obstaja tudi fotografija (glej npr. Simić 1998, str. 163). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 4. avgust 2025 (CEST) No ja, najbrž bo to projekt za enkrat ... nekoč ... Ideja pa je sicer že kar stara. Drugače pa, tudi če je obiskov bilo veliko, bi se lahko naredilo več podstrani, na primer po obdobjih, morda stoletjih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:02, 5. avgust 2025 (CEST) == Leta pr. n. št. == Zanima me tvoje mnenje glede preglednih člankov o letih globoko pred našim štetjem (ker jih občasno ustvarjaš). Močno dvomim, da bomo imeli kdaj več kot en dogodek/rojstvo/smrt za recimo [[1490 pr. n. št.]], pa sem si zamislil, da bi take primere spreminjal v preusmeritve na preglede daljših časovnih obdobij po zgledu :enwiki. Do [[499 pr. n. št.]] imamo še po letih, potem bi mogoče tam do [[1000 pr. n. št.]] naredil po desetletjih in dlje nazaj kot to po stoletjih. Torej bi prestavil vsebino [[1490 pr. n. št.]] v [[15. stoletje pr. n. št.]] in naredil preusmeritev, da bo delala povezava v članku [[Aluvamna]]. Tudi kategorije bi brisal po takem kopitu. Kaj meniš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:05, 25. oktober 2025 (CEST) : Če je kategorija n. pr. 1491 pr. n. št. obstajala, sem jo uporabil. Če je ni bilo, sem poskusil s 1490. leta pr. n. št., če tudi te ni bilo, sem uporabi kategorijo 15. stoletje pr. n. št. Za dogodke v davni preteklosti menim, da je delitev na stoletja bolj smiselna kot delitev na desetletja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:35, 25. oktober 2025 (CEST) ::Mislil sem strani. Kategorije je ustvarjal Sportijev bot in bom še njega vprašal (tudi za kategorije rojeni/umrli menim, da so po stoletjih dovolj). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:10, 25. oktober 2025 (CEST) Jaz bi rekel, da je dovolj, če od 500 pr. n. št. nazaj uporabljamo stoletja. Smotrno bi jih bilo že nekje od 300 pr. n. št. nazaj, ampak dobro, če imamo do 500 že uveljavljeno po letih, naj ostane. Spotoma, Octopus, če smem, pogovorno stran imaš že zelooooo dolgooooo. Najbolje bi bilo, če bi večino arhiviral, saj je prvi podpis na njej še iz leta 2007. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:41, 25. oktober 2025 (CEST) Če so strani za posamezna leta že ustvarjene, bi jih bilo smiselno prevključiti na straneh o desetletjih (tako kot v angl. WP). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:00, 25. oktober 2025 (CEST) :Meni se zdi vseeno bolje kar prenesti vsebino in narediti preusmeritve, da ne bo toliko skoraj praznih nanoškrbin. Na :enwiki nisem opazil prevključitev, daš kak primer? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:22, 25. oktober 2025 (CEST) Odvisno od dolžine strani. Za nanoškrbine se strinjam. Glej npr. [[:en:420s BC|420s BC]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:13, 25. oktober 2025 (CEST) :Govorimo o letih pred 500 pr. n. št., teh tudi v :enwiki ne prevključujejo. Za 500 do 600 pr. n. št. bi še naredil prenos v strani po desetletjih, ker so že večinoma ustvarjene, od tam nazaj pa po stoletjih. Kategorije za rojstva in smrti lahko zaenkrat ostanejo zaradi avtomatike infopolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:23, 27. oktober 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Octopus, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko kraljev, kronik ter ostalih zgodovini skoraj iztrganih osebnosti! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:20, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:26, 24. december 2025 (CET) ::Hvala! Veliko lepega, in predvsem zdravja, želim tudi tebi! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:03, 25. december 2025 (CET) Z moje strani voščilo za dobro zdravje in veselje do pisanja. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:00, 25. december 2025 (CET) == Nova predloga za prečrkovanje kitajskih imen == Zdravo! Ker med drugim veliko urejaš članke o kitajskih krajih, te želim seznaniti z novo predlogo {{tl|pk}}, ki je namenjena samodejnemu prečrkovanju iz pinjina v slovenščino. Namesto ročnega zapisovanja prečrkovanega imena lahko sedaj uporabiš {{tlx|pk|Hangzhou}}, kar vrne {{pk|Hangzhou}}, {{tlxb|pk|Hangzhou|1}} pa kombinirano obliko {{pk|Hangzhou|1}}. Podrobnejša navodila in primere si lahko ogledaš na dokumentacijski strani predloge. Vabljen k uporabi in lep pozdrav, -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:06, 5. julij 2026 (CEST) == [[Semirečje]] == Živjo, v zvezi s tem člankom imam pomislek glede ustreznosti imena. Ime ''Semirečje'' je preneseno iz ruščine. Ali si kje v slovenskih virih zasledil, da se uporablja v taki, tj. nespremenjeni obliki? Kot sem preveril v interwikijih, večina slovanskih jezikov uporablja lastno podomačeno različico, npr. češko ''Sedmiříčí'', slovaško ''Sedemriečie'', poljsko ''Siedmiorzecze'', bolgarsko ''Седморечие''. Celo nemščina ima npr. ''Siebenstromland''. Osebno zato predlagam poslovenjeno različico ''Sedmerorečje'', rusko ime ''Semirečje'' pa se lahko preusmeri. Se strinjaš?--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:00, 15. avgust 2026 (CEST) :Se strinjam. Bom še danes uredil. Hvala. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:20, 16. avgust 2026 (CEST) == Ujgurski kaganat == Ali bi bilo mogoče bolje [[kagan|kagane]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] kategorizirati posebej, recimo v podkategorijo [[:Kategorija:Ujgurski kaganat|kategorije Ujgurski kaganat]] - Kagani Ujgurskega kaganata, namesto da so nametani pod [[:Kategorija:Ujguri|kategorijo Ujguri]]? --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:16, 21. avgust 2026 (CEST) : Hvala za predlog! Kagane sem kategoriziral v 'Ujgure' predvsem zato, ker se izogibam odpiranju kategorij z enim samim ali s samo nekaj članki. Če kagane preusmerim v kategorijo 'Kagani Ujgurskega kaganata' ali nekaj podobnega, bo od trenutno '''devetih''' člankov u Ujgurih v kategoriji 'Ujgurski kaganat' samo '''en''' članek, v kategoriji 'Ujguri' samo '''en''' članek in v kategoriji 'Kagani' '''sedem''' člankov. Zaradi specifičnosti vsebin sem prepričan, da se v bližnji prihodnosti število člankov o Ujgurih ne bo kdove kako povečalo. Kategorizacije zato ne bom širil. Kvečjemu obratno - še Kaganat bi preusmeril v kategorijo 'Ujguri'.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:50, 21. avgust 2026 (CEST) 1syfoc3aa8nx5kw5e5w0u909o6js7gu 6740542 6740535 2026-08-21T17:09:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ujgurski kaganat */ odgovor 6740542 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljena/pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: &#126;&#126;&#126;&#126;. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/-a]] oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: * za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. * v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[pod lipo]] ali pa se obrni kar name. |} {{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu! == Periodni sistem == Barve ozadja celic elementov: * alkalijske kovine: #ff6666 * aktinoidi: #ff99cc * lantanoidi: #ffbfff * nekovine: #a0ffa0 * polkovine: #cccc99 * prehodne kovine: #ffc0c0 * šibke kovine: #cccccc [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:40, 10. maj 2010 (CEST) == Slike k Millerjevim indeksom == Pri slikah [[:Slika:Millerjevi indeksi 01.png]] in [[:Slika:Millerjevi indeksi 02.png]] si napisal, da nista zaščiteni. Je mogoče ta podatek najti na omenjeni spletni strani ali si dobil avtorjevo dovoljenje za objavo? --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 12:39, 20. julij 2010 (CEST) * Slike so del gradiva iz predmeta GRADIVA I profesorja Franca Zupaniča z Mariborske univerze. V gradivu ni eksplicitno označeno, da je avtorsko zaščiteno. Če meniš, da je objava sporna, bom poiskal kakšni drugi primerni sliki in ustrezno prilagodil tekst.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:08, 20. julij 2010 (CEST) ::Načeloma je treba privzet, da je delo avtorsko zaščiteno, tudi če nikjer to ne piše. Ampak v konkretnem primeru gre za slike, sestavljene zgolj iz enostavnih geometrijskih oblik, ki jih ni možno zaščititi in so avtomatsko v javni lasti - glej [[:Commons:Template:PD-shape]]. Še najbolje bi jih bilo prerisat v SVG in naložit v Zbirko. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:14, 20. julij 2010 (CEST) * Strinam se, da so vsa dela načeloma avtorsko zaščitena. Glede na to, da sta obe sliki in spremljajoči tekst opremljeni s citiranjem avtorja, objava po mojem ne bi smela biti sporna.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 13:29, 20. julij 2010 (CEST) : Sem prestavil v Zbirko. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 13:58, 20. julij 2010 (CEST) == PIČ == Prosil bi te, da glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glas. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:57, 1. september 2010 (CEST) == Infobox mineral == Vidim, da bi rad popravil [[:Predloga:Infobox mineral]]. Pripravljam posodobljeno predlogo (iz :en) v mojem peskovniku. Namesto <nowiki>{{Infobox mineral</nowiki> za poizkus uporabi v članku <nowiki>{{Uporabnik:Pinky/Peskovnik5</nowiki>. Nekaj parametrov je v predlogi dodanih in te so še neprevedene. Če mi pomagaš pri prevodih ... Popravi kar v mojem peskovniku. In ko boš zadovoljen kar sam prepiši [[:Predloga:Infobox mineral]]. Če pa imaš voljo prevesti še dokumentacijo predloge, pa še toliko bolje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:23, 9. september 2010 (CEST) * Res je. Infopolje sem poskusil spremeniti, vendar sem spremembo še pravočasno preklical. Pregledal sem tvoj osnutek infopolja, po katerem zaenkrat ne bi rad šaril, zato ti pošiljam svoje predloge za spremembe in prevode. ** Strunz classification → Strunzova klasifikacija (mineralov); članek še ni napisan, Strunzovo klasifikacijo pa bo treba verjetno posodobiti iz devetih v deset razredov ** Dana classification → Danova klasifikacija (mineralov) ** <nowiki> [[Hermann–Mauguin notation|Crystal symmetry]] → [[Hermann–Mauguinova notacija|Kristalna simetrija]]</nowiki> ** <nowiki>[[Unit cell]] → [[Kristalna struktura|Osnovna celica]]</nowiki> ** Tenacity → Žilavost ** <nowiki>[[Trdota]] → [[Mohsova lestvica|Trdota]]</nowiki> ** Polish lust → izraza ne znam ustrezno prevesti :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Grossular]] [[:en:Hessonite]] '' ** <nowiki>[[Birefringence]] → [[Dvolomnost]]</nowiki> ** <nowiki>[[Pleochroism]] → [[Pleohroizem]]</nowiki> ** <nowiki>[[2V angle]] → Kot med optičnima osema</nowiki> ** <nowiki>[[Dispersion (optics)|Dispersion]] → [[Disperzija (optika)|Disperzija]]</nowiki> ** <nowiki>Extinction → Ekstinkcija ali [[Ekstinkcija (optika)|Ekstinkcija]]</nowiki> ** Length fast/slow → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne poznam natančne vsebine :: ''V članku [[:en:Optical mineralogy]] omenja Length fast vs. length slow. Praktično uporabo pa nisem našla. Če ne najdeš ustreznega prevoda lahko ta parameter enostavno izključiva. Tudi tukaj [http://geology.uprm.edu/Classes/rwattsfolder/3055lectures/11biaxialminerals.ppt#4] '' ** <nowiki>Ultraviolet [[fluorescence]] → [[Svetloba|Ultravijolična]] [[fluorescenca]]</nowiki> ** <nowiki>[[Absorption spectroscopy|Absorption spectra]] → [[Absorpcijski spekter]]</nowiki> ** Common impurities → Običajne (ali še bolje Najpogostejše) nečistoče ** Alters to → izraza ne znam ustrezno prevesti, ker ne vem, kaj bi lahko spadalo v to kategorijo :: ''mogoče bi lahko sklepal po angleških člankih [[:en:Microcline]], [[:en:Triplite]] ali [[:en:Orthoclase]]'' ** Reference → Sklici ** Major varieties → Glavne vrste :Ko se bova uskladila, lahko spremembe vnesem tudi jaz.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:09, 9. september 2010 (CEST) : Nekaj idej je zgoraj. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] 23:43, 9. september 2010 (CEST) :tu je prikaz stare in nove predloge z identičnimi podatki, kjer se lahko tudi igraš z njimi (kar se v peskovniku tudi sicer počne :) [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 08:38, 10. september 2010 (CEST) <br> * Odkril sem '''''Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms''''' http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/index.html, ki je po mojem mnenju zelo uporaben, ker vsebuje kratke razlage strokovnih izrazov. Novi predlogi: ** <nowiki>[[Polish lust]] (pravilno [[Polish luster]]) → [[Sijaj površine]] </nowiki>; podatek je bolj pomemben za kamnine kot za kristale ** <nowiki>[[2V angle]] → [[kot 2V]]</nowiki> ** Length fast/slow → Negativna/pozitivna elongacija ** Alters to → Pretvorbe; primer: mikroklin se običajno pretvori v sericit ali glino.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 12:54, 10. september 2010 (CEST) Popravljeno, izgled lahko sedaj vidiš na [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5/test]]. * Ali bi lahko v [[Uporabnik:Pinky/Peskovnik5]] dokumentacijo dodal še nekaj tvojih prevodov in dopolnitev. Popravi kar tam, ker sem jaz svoje znanje izčrpala. Popraviš lahko vse nepravilnosti, ki sem jih povzročila s prevajanjem iz :en, ker NE poznam mineralogije. * Tam pri dokumentaciji bi bilo lepo vpisati pri vseh parametrih kratek opis parametra in primere, da bi uporabnik lahko prav izpolnil polje. * Kjer so zahtevane merske enote naj bo to poudarjeno, da se merska enota zahteva in katera je to. LP, --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 12:17, 12. september 2010 (CEST) * Angleško besedilo v infopolju "Rubin" sem prevedel v slovenski jezik. Dopolnil sem tudi opise pojmov in navodila za izpolnjevanje infopolja. Nekatere lastnosti, na primer "ekstinkcija", so opisane zelo površno, ker bi moral biti za podrobno razlago vsakega pojma napisan samostojen članek, ki pa je strokovno zelo zahteven.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:02, 13. september 2010 (CEST) ::Uspešno posodobljena predloga, sedaj pa na pivo .. :) --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 19:37, 13. september 2010 (CEST) * Vidim, da si zadovoljna. Jaz tudi. Na zdravje![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 20:46, 13. september 2010 (CEST) == PIČ == == PIČ == Prosil bi te, da si vzameš nekaj časa in glasuješ [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek‎|za predloge za IČ]]. Nekaterim predlogom manjka le še po en glasm da se jih zaključi. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:00, 16. september 2010 (CEST) == Seznam mineralov == Zdravo, mislim da bi bil omenjeni seznam počasi zrel za predlog za IČ, tako da če se strinjaš, bi podal predlog. Sem sicer dopolnil uvod s sklici in jasneje podal pojasnila k seznamu, kaj več pa ne bi dodajal, ker bi PMM posegli preširoko izven seznama. Razen seveda, če opaziš zanimivi mineral... Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 14:06, 31. oktober 2010 (CET) :Preden predlagaš seznam za IČ, razmisli še o tem, da bi ga preimenovali v nekakšen Seznam mineralov na Slovenskem, temu primerno omejili število mineralov in ustrezno prilagodili uvod. Vse minerale, obstoječe in nove, bi vzporedno prenesli v nek nov Seznam mineralov, v katerem bi bila samo imena, urejena po abecedi.-[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 15:41, 31. oktober 2010 (CET) Čeprav sem bil na začetku zdvojen glede tvojega predloga, se po tehtnem premisleku pravzaprav strinjam. Stvar je v tem, da bo postal seznam stabilen, saj je meja pomembnosti mineralov včasih malce nejasna (recimo obstranski minerali v dekoraciji pri draguljarstvu) oz. z drugimi besedami, ne bo več dilem o tem, ali se naj nek mineral doda/odstrani. Navsezadnje je to slovenska WP, poleg tega pa sem se pri izdelavi osredotočal predvsem na slovenski vir, tako da če si za, bom začel s preureditvijo. Za celosten seznam mineralov pa bi predlagal tako obliko, kot jo imajo na en. WP in tudi ponekod drugje ([[:en:List of minerals (complete)|glej tukaj]]).--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 16:22, 31. oktober 2010 (CET) :S tvojim predlogom se v celoti strinjam. Slovenski del seznama se bo sčasoma stabiliziral, tisti drugi pa bo tako rekoč neomejen. Zdi se mi, da imajo podobna seznama v svoji WP Čehi ali Slovaki, s katerimi se po bogastvu mineralov ne moremo primerjati, vendar trenutno nimam časa, da bi jih poiskal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 16:38, 31. oktober 2010 (CET) Evo, sem preoblikoval seznam po dogovoru. Če imaš še kakšen predlog, pa kar na plano z njim.--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 18:33, 31. oktober 2010 (CET) :Sem že opazil! Zdaj, ko je prejšnji seznam preurejen (primenovan), odpri še tistega drugega - splošnega - in ga poveži s seznami v drugih jezikih.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:46, 31. oktober 2010 (CET) :To je to!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:03, 31. oktober 2010 (CET) :Um, [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Seznam mineralov v Sloveniji|predlog za IČ]] sem sicer že podal, če te zanima... :). --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 17:55, 20. november 2010 (CET) == PIČ == Prosil bi te, da si ogledaš [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|Predloge za IČ]] in podaš svoj glas. Nekaterim manjka samo še 1 glas za končanje postopka. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:54, 8. februar 2011 (CET) :Pregledal sem predloge za IČ. Vsi predlagani članki obravnavajo področja, ki jih ne poznam, zato zanje raje ne bi glasoval.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 08:17, 15. februar 2011 (CET) == Kategorija:Fosfatni minerali == Bi lahko uredil prevod v [[:Kategorija:Fosfatni minerali]]? Sem precenila svoje znanje. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 16:18, 31. marec 2011 (CEST) :Bom poskusil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 19:17, 31. marec 2011 (CEST) == Catholic Encyclopedia == Predlagam, da daš pri navajanju ''Catholic Encyclopedia'' raje link do Wikivira, kjer je digitalizirana (skoraj) v celoti, kot na zunanjo spletno stran. Je bolj zanesljivo in bolj v duhu projekta. The Council of Florence je recimo [[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence|tukaj]], povezavo dobiš s kodo <code><nowiki>[[:s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/The Council of Florence]]</nowiki></code>. Včasih se splača pobrskat po Wikiviru, pa ne samo za ''Catholic Encyclopedia'' - imajo tudi Britannico iz 1911 in več drugih (glej [[:s:en:Category:Encyclopedias|kategorijo enciklopedij]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. junij 2011 (CEST) ==konstantinopelski== SP ima svojilni pridevnik konstantinop'''e'''lski, za prebivalca pa Konstantinopelčan. Prosim, popravi. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:46, 27. september 2011 (CEST) :* Popravljeno.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 14:17, 27. september 2011 (CEST) == Pregled kem. člankov == Nekaj časa nazaj si se ponudil za pomoč pri kemiji. Če imaš čas, bi te prosil za pregled člankov [[Wikipedija:WikiProjekt Nevarne snovi|projekta Nevarne snovi]]. Sam sem jih slogovno popravil (prišel sem do L, tako da jih je nekaj pripravljenih; jih popravim nekako 10 na teden), tako da bi zdaj rabili še strokovni pregled (nekatere imajo reakcije). HvN! LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:59, 26. november 2011 (CET) :Mogoče pogledaš še [[Pogovor:Kislost|tole]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 20:47, 26. november 2011 (CET) ==Roš ha-šona?== Doma imam leksikon ''Judovstvo'' (v izvirniku ''Dictionary of Jewish Lore and Legend'') Alana Untermana v prevodu Bogdana Gradišnika (zbirka Mali leksikon, Mladinska knjiga, 2001). Tam je praznik zapisan kot '''roš ha-šona'''. Ali imaš kakšen pisen vir, da se prazniku v slovenščini reče [[roš hašana]]? Mimogrede, v članku bom/sem popravil zapis praznikov, ker se v slovenščini zapisujejo z malo začetnico (torej judovsko novo leto namesto judovsko Novo leto ipd.). Lp, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em"><font face="Century Gothic"><big>&nbsp;'''ℳ'''</big><font color="yellow">₪Zaplotnik</font>&nbsp;</font></span>]] 12:28, 27. november 2011 (CET) :* V vseh jezikovnih različicah članka, ki sem jih pregledal, se praznik imenuje '''roš hašana'''. V sefardski ([[en:Ladin language|ladino]]) različici, ki je verjetno merodajna, se imenuje [[Lad:Rosh Ashana|Rosh Ashana]] (iz hebrejskega: ראש השנה, rosh ha-shānā)… :* V članku [http://www.radiovaticana.net/slv/articolo.asp?c=524761 Papež voščil za 5772. judovsko novo leto], Radio Vatikan, 29. septembra 2011, se praznik imenuje '''roš hašana'''.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:28, 27. november 2011 (CET) ==Infopolje Verski objekt== * Prosim te, da prevedeš '''{{tl|Infobox religious building}}''', ali pa me naučiš, kako to gre. Slednje bi mi bilo še bolj všeč. Infopolje bi rad vključil v članek [[Modra mošeja]].[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] 18:05, 5. december 2011 (CET) # Klikni na rdečo povezavo, da ustvariš novo predlogo # Iz :en prenesi celotno vsebino predloge in jo shrani # Preimenuj predlogo v nekaj slovenskega, npr. v Predloga:Infopolje Verska zgradba ali objekt # Iz :en prenesi tudi stran dokumentacije '''[[en:Template:Infobox religious building/doc]]''' v našo ../dok stran (rdeča povezava) # V dok podstrani popravi interwikije in kategorizacijo (zaenkrat poglej kategorije v {{tl|Infopolje cerkev}}). # Ne pozabi dodati še naš interwiki v :en predlogo. # Na isti način boš moral še ustvariti podpredlogi {{tl|Designation}} s še eno podpredlogo {{tl|Designation/colour}}, {{tl|Designation/text}} ter {{tl|Infobox religious building/color}} in mogoče še kakšna. # Sedaj bo prevajanje lažje ... mogoče bi lahko zbrisal iz predloge tiste parametre, ki so omenjeni v dokumentaciji pod poglavjem ''clergy'' in ''laity'', ker pri nas tega ne bo noben vzdrževal. # Zaenkrat toliko ... če se ti zatakne pa ... ti bom gledala pod prste. --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:01, 6. december 2011 (CET) Še glede avtomatskega določanja barv: predloga {{tl|Designation/colour}} naj bi uporabljala iste barve in izraze kot predloga (kjer se pač ujemata) {{tl|Infopolje Cerkev/denomination}}. Mi je pa pri različnih izrazih za krščanske cerkve pomagal [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 09:08, 6. december 2011 (CET) == SloWiki10 == [[slika:Slowiki10-logo.svg|right|150px]] Živjo, v imenu soorganizatorjev te vabim na srečanje wikipedistov in proslavo ob 10. obletnici slovenske Wikipedije, ki bo naslednji petek, 24. februarja popoldan v Ljubljani. Začeli bomo z delovnim sestankom v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] in zaključili s predstavitvijo za javnost v [[Kiberpipa|Kiberpipi]]. V soboto in nedeljo bomo gostom iz Fundacije Wikimedia razkazali par slovenskih znamenitosti. Pri vseh delih programa bi bila zelo dobrodošla tvoja aktivna udeležba; za začetek lahko izraziš svoj interes na [[Wikipedija:V živo/Desetletnica#Zainteresirani|dogodku posvečeni projektni strani]], načrtovanje pa poteka na [[Pogovor o Wikipediji:V živo/Desetletnica|njeni pogovorni strani]]. Dobrodošli so tako aktivni udeleženci kot samo poslušalci/gledalci. Koordinator srečanja — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 17. februar 2012 (CET) ==Kategoriziranje== Vidim, da kategoriziraš Ilire :) Pripomnil bi, da je pri kategorijah potrebno paziti, da so čim bolj pregledne. Recimo neko ilirsko pleme lahko kategoriziramo samo kot Ilire. Iliri so nadkategorija in se sami kategorizirajo v Staroveška ljudstva in v Jugozahodno Evropo. V nasprotnem se stvari preveč podvajajo in kategorije izgubijo smisel. --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 20:45, 9. april 2012 (CEST) == Alkaloid == Octopus, lepo pozdravljen.</br> Že nekaj časa popravljam članek [[Kokain]], ki je preveden po angleški WP. Muči me sledeče: po mojem razumevanju je alkaloid koke kokain. Torej je produkt ''kokan'' oz. ''alkaloid kokain'' (kar se mi zdi nepotrebno kopičenje izrazov). Napačen termin je ''alkaloid kokaina''? Prosim za razlago. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 10:36, 21. maj 2012 (CEST) ==Iliri== Danes sem pri Ilirih dodal šrbine o Oserijatih, Deremistih in Devrih. Glede na to, da imaš pobudo pri urejanju prispevkov s področja Ilirov, in ker bo še bolj obskurna plemena praktično nemogoče opisati kot samostojna gesla, predlagam, da se vsa še nepobarvana gesla iz predloge preko preusmeritev združi pod eno samo geslo (npr. z naslovom ''Manj znana ilirska plemena'' ali kaj podobnega. Verjetno so ta obskurna plemena tudi razlog, zakaj na angleški vse skupaj obravnavajo pod enim samim geslom. Lp, --[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 19:56, 30. maj 2012 (CEST) :Se strinjam.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:00, 4. junij 2012 (CEST) Občudujem tvoje delo na področju antične zgodovine. Res krasna gesla. Fino bi pa bilo, če narediš še preusmeritve z vseh imen ilirskih plemen, ki nimajo svojega gesla, na seznam, kjer so vsaj na kratko opisana. To bo zelo koristno za vse, ki iščejo, še bolj pa za tiste, ki dodajajo/mo np v gesla. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:34, 27. junij 2012 (CEST) == Prvo bolgarsko cesarstvo == Pozdravljen. Naletel sem na [[Prvo bolgarsko cesarstvo|ta]] članek, ki se mi zdi silno zanimiv in ki mi je razjasnil nekatere dvome, ki sem jih imel v zvezi z nastankom Bolgarije. Po mojem mnenju bi se članek lahko predlagal za "izbranega", morda po nekaterih popravkih - če potrebuješ pomoč, sem na razpolago. Hotel sem samo vprašati, zakaj je stalno govora o bolgarskem "cesarstvu" in ne "carstvu". Kolikor meni znano, beseda ''cesar'' in ''cesarstvo'' nima povezave z besedo ''car'' in ''carstvo'', saj nima iste etimologije. Se mar motim? Bolgari so imeli kane, kagane in nato carje, pa se mi ne zdi prav, da jih imenujemo cesarje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:20, 26. junij 2012 (CEST) == Zgodovinar ;) == Po nekj letnem predahu od urejanja wikipedije sem se ponovno vrnil s pisanjam [[Zgodovina Portugalske|tegale članka]]. Ker vidim, da veliko pišeš o zgodovini, bi te prosil, če lahko malce preletiš napisano (mučijo me predvsem imena, saj prevajam iz angleščine... bo treba vzeti kako knjigo v roke). LP, --[[Uporabnik:Fran|Fran]] ([[Uporabniški pogovor:Fran|pogovor]]) 20:14, 10. julij 2012 (CEST) == Nervi(jci) == Živjo, v zvezi z imenom tega ljudstva imam pomislek, če ni morda bolj ustrezno reči ''Nervijci''. Njihovo latinsko poimenovanje je namreč ''Nervii'' (''Nerviorum'', ednina ''Nervius'') in tudi drugi jeziki ohranjajo ''i'': nem. ''Nervier'', fr. ''Nerviens'', šp. ''Nervios'', mdr. tudi slovanski jeziki, npr. shr. ''Nervijci'' [http://sh.wikipedia.org/wiki/Nervijci]. Če je množinska oblika ''Nervi'', bi bila po tej analogiji ednina ''Nerv'', kar mi nekako ne gre skupaj, poleg tega je to po naključju enaka beseda kot latinska tujka za živec. Bi se strinjal s prestavitvijo na naslov ''Nervijci''? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 16:48, 23. julij 2012 (CEST) :Se strinjam in bom popravil. Pri imenih, sem dostikrat v zadregi, kako naj jih napišem, zato sta vsak nasvet in pomoč dobrodošla. Hvala! -- [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:13, 26. julij 2012 (CEST) ==Rimska zgodovina== Mislim da bi bilo prav, da med literaturo v gesla o relevantnem obdobju rimske zgodovine vključiš tudi [[Rajko Bratož|Bratožovo]] ''Rimsko zgodovino'', ki je edino slovensko delo na to temo in zato za slovenskega bralca posebno uporabno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:30, 27. julij 2012 (CEST) ==Civitas== Ustavil sem se pri članku [[Galci]] in nekaj malega dodal. Sedaj bi rad popravil, kar piše o socialni ureditvi tega naroda, ker je napačno, napačno tudi v en wiki, odkoder je prevedeno. To me je pripeljalo do potrebe po [[Civitas (razločitev)|tej]] razločitveni strani in nato do članka [[Civitas]]. To je zelo zanimiv in jasno napisan članek, a mislim, da so napake v prevodih iz latinščine. Da ne prideva do urejevalske vojne, morda ti prej izpišem odlomke, ki bi jih popravil, da lahko preveriš po svojih zapiskih, saj ni veliko. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:42, 24. september 2012 (CEST) :Latinska besedila sem prevedel kakor sem pač znal, zato ti jih z veseljem in brez predhodnega dogovarjanja prepuščam v bolj strokovno prevajanje. Če bom potreboval še kakšen prevod, se bom obrnil kar nate. Za začetek te prosim za prevod citata: "Ceterum censeo Carthaginem esse delendam" - "Razen tega zahtevam, da se mora Kartagina uničiti". Je prevod pravilen? Hvala![[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:20, 24. september 2012 (CEST) :: Pravilno. Dobesedno je "...da mora biti Kartagina uničena" - pa ne zveni preveč slovensko, tvoje je boljše. Hvala za zaupanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 18:30, 24. september 2012 (CEST) :Bom popravil.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:38, 24. september 2012 (CEST) ==Stari Rim== Se mi je zataknilo in ne znam naprej, pa te prosim za mnenje. Davi sem preuredil članek [[Antični Rim]], ker je po mojem mnenju to le poimenovanje '''mesta''' Rim v dobi antike, to je do srednjega veka. Sedaj brskam po sorodnih člankih in vidim, da se v slo wiki splošno uporablja "Antični Rim" kot oznaka rimske '''države''' v istem časovnem presledku. Meni se zdi, da je tako poimenovanje preohlapno, saj obsega poldrugo tisočletje zgodovine – da ne govorimo o teritorialnih razsežnostih. Vendar se mi porajata dve vprašanji. (1) Poznamo kak drugi naziv za to obdobje (od nastanka Rima do konca starega veka), če ne antični Rim? Recimo neko skupno ime za kraljevino, republiko in cesarstvo, vsaka od katerih bi se potem naprej delila na manjša obdobja. (2) Naj predvidim popravljanje vseh člankov, ki o tem govorijo? Na primer tako, da namesto "Antični Rim" vpišem "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" (seveda bi najprej predelal oba ta članka). Upam, da sem dovolj jasno povedal, in te prosim za mnenje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:50, 29. september 2012 (CEST) :Opravičujem se ti za zamudo, ker sem bil na potovanju, s katerega sem se vrnil šele včeraj zvečer. :Pregledal sem nekaj člankov o Rimu, antičnem Rimu, Rimski republiki in cesarstvu. :"Antični Rim" je v slovenskem članku definiran kot '''mesto''' od legendarne ustanovitve leta 753 pr. n. št. do začetka srednjega veka leta 476 n. št.. "Antični Rim" v angleškem članku ni definiran kot '''mesto''', ampak kot '''civilizacija''' z zgodovinskimi obdobji od legendarne ustanovitve, kraljestva, republike, cesarstva in propada. Angleška definicije po mojem mnenju zadevo izredno poenostavi, ker omenjena obdobja postanejo odstavki v zgodovini "Antičnega Rima". :Vsebino obstoječega članka "Antični Rim" bi zato ob primerni predelavi prenesel v članek "Rim" v odstavek "Zgodovina", ki je zelo skromen in potreben razširitve, pri pisanju "novega" članka "Antični Rim" pa bi se zgledoval po strukturi angleškega članka. :Naslovov "Rimska republika" ali "Rimsko cesarstvo" seveda ne moreš uporabiti za "Antični Rim" ali kaj drugega. Članek "Rimska republika" sem nameraval v bližnji prihodnosti sam razširiti in dodelati. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Samo na kratko, ker imam probleme z računalnikom. "Rimsko republiko" imam skoraj izgotovljeno, prosim počakaj malo s svojim prispevkom. O ostalem se še pogovoriva. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 11:31, 4. oktober 2012 (CEST) :V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) Naj čim bolj sintetično odgovorim. - 1 – Ne bom se zgledoval po angleških člankih, ker (a) ne vidim potrebe po posnemanju in (b) staroevropsko kulturo Amerikanci razumejo kot ''kuriozum'' (kot bi lahko bila recimo marsovska kultura), za nas pa je del naše preteklosti, smo jo doživeli, zato jo bolje razumemo. In smo tudi dovolj odrasli, da lahko mislimo s svojo glavo. - 2 – Članek o Rimu praktično še ne obstaja, vendar mislim, da je o tem mestu možno toliko povedati, da bi bilo bolje o starem Rimu imeti drugi članek, saj bi tudi o tem lahko napisali še veliko. Zato bi osebno bil za en članek o današnjem Rimu s sklici na članek o starem Rimu, na članek o srednjevekem Rimu, na članek o papeškem Rimu itd itd. Zato sem sedaj obstoječi članek "Antični Rim" kar pustil, samo drugi odstavek sem popravil. - 3 – Ta popravek se sklicuje na nov članek "Starorimska civilizacija", ki sem ga že izdelal in ki praktično samo pove, da je to pravilno poimenovanje za dobo kraljevina+republika+cesarstvo. Skratka, meni se zdi, da je poimenovanje "Starorimska civilizacija" bolj primerno kot "Antični Rim" za to zgodovinsko obdobje. Če si za to, bi ta kratek članek tudi vnesel v wiki, samo bi mu moral dodati vse iw, ki so zdaj v članku "Antični Rim". - 4 – Ostanejo seveda samostojni članki za kraljevino, republiko in cesarstvo. Članek Rimsko Kraljestvo je dober, le malo ga je treba popraviti. (Sem le v dvomu, če "kraljestvo" ali "kraljevina".) Rimsko republiko sem pravkar predelal in jo bom jutri dal v wiki. Članek Rimski imperij potrebuje zgodovinski pregled cesarjev, sicer je zanimiv. Ostanejo tudi npr članki Rimski senat, Rimsko pravo, Rimska arhitektura in razni drugi, samo malo urediti je treba vse skupaj, predvsem kategorizacijo. - 5 – Povsod sem uporabil besedo "cesarstvo" namesto sedanjega "imperij", ker mi tujke niso všeč, posebno če imamo svojo besedo. Zavedam se, da sem se zapletel v dolgo delo, pa ne bi rad še tebe vpletal. Za enkrat mi prosim samo povej, kaj misliš o zgornjih točkah. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:57, 6. oktober 2012 (CEST) :* Ko sem omenil zgledovanje po angleškem članku, sem mislil predvsem na organizacijo članka in manj na njegovo vsebino. Dobra organizacija zelo poenostavlja popravljanje, širjene in preusmerjanje na glavne članke. :* Članek "Rim" lahko zaenkrat ostane tak kot je; v odstavek "Antični Rim" vstavi preusmeritev na glavni članek "Antični Rim". Enako lahko ob primerni strukturi članka narediš tudi za druga zgodovinska obdobja. :* Članek "Starorimska civilizacija" mora po mojem mnenju zajeti celo zgodovino in ne samo obdobje kraljestva+republike+cesarstva. :* Naziv "kraljestvo" mi je ljubši od "kraljevine" in "cesarstvo" od "imperija". :* Jutri bom pogledal novo verzijo "Rimske republike", potem pa se slišiva.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:31, 6. oktober 2012 (CEST) Malo pozno sem se zavedel, da imaš v planu starorimsko zgodovino. Opravičujem se za neokorne posege v tvoje prispevke, ni bil moj namen, da bi prekrival tvoje delo. Odslej bom to obdobje zgodovine prepustil tebi. Upam, da ostaneva brez zamere. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 9. november 2012 (CET) :Zakaj bi ti zameril? Ti kar piši tudi o rimski zgodovini, saj se držim načela "ne piši, če nočeš, da bo kdo za teboj popravljal". [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:42, 9. november 2012 (CET) == [[Fraat III.]] == Octopus, pozdravljen. Ob pregledovanju pogovornih strani sem na pogovorni strani o Fraatu III. našla spodnje besedilo in mislim, da je namenjeno tebi: ''Predlagam, da pogledaš še prispevek "PARTI" in zadeve uskladiš. Meni ni jasno ali sta ta dva članka usklajena. Tudi kategorije.--Ljuba brank (pogovor) 17:52, 11. december 2012 (CET)'' :Bom še Ljubi napisala obvestilo, da se dobita pri tebi. ;)--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|En]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|A]] 12:50, 5. januar 2013 (CET) Članka sta usklajena. Kategorijo Partsko cesarstvo sem prekvalificiral v Zgodovino Irana (dokler se o [[Parti]]h ne nabere dovolj člankov). V članku [[Seznam perzijskih kraljev]] niso bile usklajene letnice vladanja Fraata III., Oroda II. in Mitridata III.. Letnice sem uskladil in pri tem opazil, da so napačne tudi nekatere druge. Usklajevanje ni enostavno, zato je bolje, da za nekaj časa ostane kar tako. Lep vikend! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:05, 5. januar 2013 (CET) == Beneška republika== Pozdravljen. Hotel sem malo predelati članek o Beneški republiki, a sem v dvomu za eno od letnic nastanka. Dobro poznam vse letnice in dogodke od eksarhata do republike, vendar me moti ta podatek, ki je sedaj v članku: "... Venetia, ki jo je končno (814) priznal tudi bizantinski cesar..." Po tvojih evidencah, je res Bizanc priznal Venetio leta 814? Sicer nimam točnih podatkov, a se mi ne zdi, da se je cesar Leon formalno odpovedal Jadranskim posestvom. Ti je znano, kdaj se je to zgodilo? To bi bil namreč "uradni" datum nastanka. Hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:05, 24. januar 2013 (CET) :V literaturi sem našel naslednje zanesljive podatke iz tistega obdobja: :* do leta 726 je beneške dože imenoval Bizanc, potem pa so jih izbirale vplivne beneške družine s potrditvijo Bizanca, :* leta 805 so prišle Benetke pod frankovsko oblast, po podpisu Aachenskega miru leta 812 pa so jih Franki vrnili Bizantincem. :in nič več. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:49, 25. januar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljen. Kot si mogoče videl, smo na slovenski Wikipediji pridobili [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS|možnost koriščenja sredstev]] za katerega izmed naših projektov. [[Wikipedija:Glasovanja/Kaj_izpeljati_s_sredstvi_od_WM_RS#Rezultati|Izglasovan]] je bil moj predlog, ki pa ga težko udejanim sam. Po [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesWikipediaSL.htm#wikipedians statistiki] vidim, da si eden izmed najbolj navdušenih urejevalcev. Verjamem, da si želiš, da bi nas bilo še več - in prav temu je namenjen projekt. Z njim bi pristopili k možnim urejevalcem, ki potrebujejo osebni pristop, in jih v treh srečanjih v bližnji knjižnici ali drugem mestu naučimo osnov urejanja Wikipedije. S sredstvi bomo lahko krili tvoje materialne stroške (kilometrino ipd.). Če bi v naslednjih nekaj mesecih torej imel okoli 15 ur časa, te prosim, da se mi [[Wikipedija:Pod_lipo#Projekt_.22Wikipedija_gre_med_ljudi.22_-_i.C5.A1.C4.8Dejo_se_prostovoljci|oglasiš]] - upam, da se kmalu srečamo in pogovorimo, kako izvesti projekt "Wikipedija gre med ljudi" :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 17:15, 9. februar 2013 (CET) :Pozdravljen! Seveda si želim, da bi nas bilo več, zato sem pripravljen prispevati tudi kaj več kot samo 15 ur. Z veseljem se bom pridružil, ker sem prepričan, da nam bo uspelo.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) == Wikipedija gre med ljudi - srečanje == Vsem, ki ste se javili kot možni prostovoljci, se zahvaljujem za vašo pripravljenost. Kot najavljeno, želim, da se srečamo tudi osebno. Predlagani termin je torek, 12. marec 2013, ob 18. uri, v lokalu caffe Metropola, oz. Kiberpipa (skozi cafe v klet; lokacija: {{coord|46.056049|N|14.504228|E|type:landmark_region:SI|display=inline}} ), ki nam omogoča vse tehnične možnosti za izvedbo srečanja. Na srečanju bomo: * ponovno poenotili poglede, za kaj sploh gre pri projektu "Wikipedija gre med ljudi" * pogledali, kaj bi moral narediti vsak posameznik in s čim lahko pomagam jaz * pogledali, kakšen je okvirni program predstavitve in nato šolanja * preizkusili vaše predavateljske sposobnosti * razložili, kako predložiti obračun stroškov (potni stroški, ostali materialni stroški) * mogoče vsi skupaj šli na kakšno okrepčilo ;) Upam, da vam termin ustreza, sporočite če vam, ali pa če vam ne - če vas bo takih več, bomo poiskali nadomestni termin (mogoče predlagate takega, ki vam ustreza). Na svidenje! --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:52, 4. marec 2013 (CET) == [[Ibn al-Faqih]] == Pozdravljen. Pri čiščenju člankov sem naletela na zagato. V tem članku si kot jezik zastavil arabščino, nekdo je vmes [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=2452406&oldid=2174659 popravil v perzijščino], jaz sem popravila z [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ibn_al-Faqih&diff=4069056&oldid=2174659 jezikovno predlogo]. Ker ne vem, koliko so bili vmesni uredniki dobronamerni, koliko pa lokalpatrioti in ker se na to preslabo spoznam, te prosim, če preveriš ta članek. --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:21, 28. junij 2013 (CEST) * Primerjal sem zapisa imena Ibn al-Faqih v arabskem in perzijskem (farsi) jeziku. V slovenskem članku je njegovo ime resnično zapisano v perzijskem jeziku, zato sem dodal še arabskega. Ker je Iran v tistem času spadal k arabskemu [[Abasidi|Abasidski kalifatu]], je težko reči, kateri zapis je bolj pravilen. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:43, 29. junij 2013 (CEST) :{{hvala}}--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 11:35, 30. junij 2013 (CEST) :: Vendar Ibn al-Faqih v slovenščini gotovo ni pravilno. Po SP je treba (arabska) imena načeloma sloveniti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:50, 29. julij 2013 (CEST) == Re: Locutiones et proverbia == Hej, glede na to, da si že napisal članek o asu, sem prevedel pregovore (v primeru da si slučajno spregledal odgovor), če so seveda za kako rabo ... --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 00:08, 29. julij 2013 (CEST) == Petoviona == Drobna pripomba: Poetovio klasični filologi in antični zgodovinarji že nekaj časa slovenijo v Petoviona. V obeh primerih pa je ženskega spola. Gl. Aubelj, Antična imena po Slovensko. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:21, 15. oktober 2013 (CEST) : Hvala za pripombo! - [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 15. oktober 2013 (CEST) Po novejših ugotovitvah Emona ni sodila v Panonijo, ampak Italijo. Gl. http://av.zrc-sazu.si/En/53/SaselKos53.html. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 18:52, 27. oktober 2013 (CET) : Drži! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:59, 27. oktober 2013 (CET) Čestitam za Emono, res impresivno. Bi bilo pa splošnokoristno, če krajši povzetek vključiš še v geslo o [[Ljubljana|Ljubljani]], kakšen odlomek pa morda tudi v geslo o [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 14:41, 18. november 2013 (CET) ==Slika:Pisidia si.gif== Pozdravljen, pri sliki [[:Slika:Pisidia si.gif]] moraš navesti vir, od koder je vzeta. Licenca tudi ni prava, saj ne gre za lastno delo, temveč za delo uporabnika Lectiodifficilior. Prosim za popravek. Hvala in lp, --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 23:06, 28. oktober 2013 (CET) :Hvala za popravek; še vedno pa manjka vir. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:37, 29. oktober 2013 (CET) {{Odgovor|Yerpo|Emona|ts = 19:16, 1. november 2013 (CET)}} ==Al-Hakam II.: prečrkovanje arabskih imen== Pozdravljen, predlagam, da se, če ni na razpolago drugačno mnenje arabistov, držimo navodil za prečrkovanje v Slovenskem pravopisu. Tako bo pravilno ''Al Hakam'' (gl. [http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf str. 188]). --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:16, 4. december 2013 (CET) : V redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:28, 4. december 2013 (CET) == Abasidi in njihova drzava == Ko se ravno ukvarjas z muslimani, bi se ti ljubilo napisat vsaj skrbino o [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] ([[:en:Abbasid Caliphate|Abbasid Caliphate]]) s seznama 1000 nujnih za enciklopedijo (edini trenutno manjkajoci clanek v :slwiki)? Imamo clanek [[Abasidi]], ki pa je prejsnji mesec padel iz seznama. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:25, 8. januar 2014 (CET) * Bom.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:05, 9. januar 2014 (CET) ::Super, za začetek bo, hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 9. januar 2014 (CET) Ko sva ravno na Bližnjem vhodu! Rad bi poenotil nazive Umajadi/Omajdi in Umajadski/Omajadski kalifat in še vedno ne vem, kateri je primernejši. Mi lahko pomagaš?[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:46, 9. januar 2014 (CET) :Na žalost nisem pravi naslov za taka vprašanja; poskusi z našimi jezikoslovci ([[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ali [[Uporabnik:IP 213|IP 213]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:51, 10. januar 2014 (CET) V ušesu imam Omajade, bi pa moral preveriti v literaturi.. Sicer pa sem v geslu Teodorik Veliki opazil dve drobni težavi: v uvodnem odstavku se Italija povezuje na današnjo republiko, v infopolju pa Norik na razločitveno stran. Ker urejaš, nisem popravil. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2014 (CET) : Hvala za opozorilo! Mislim, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:20, 27. januar 2014 (CET) Tudi jaz. Sicer pa sem v [[Norik (rimska provinca)‎‎]] dodal še infopolje in te prosim, če ga pogledaš, ker si ti naredil večino drugih "provincialnih". --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:33, 27. januar 2014 (CET) :Pinky se je lotila dela: gl. [[Uporabniški pogovor:IP 213#Infopolje Zgodovinska pokrajina]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:35, 6. februar 2014 (CET) ==Gibbon== Gibbona bi jaz uporabljal zelo previdno, ker gre za zelo zastarelo in tendenčno delo. O rimski antiki je veliko novejšega in boljšega. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:34, 21. maj 2014 (CEST) : Hvala za opozorilo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:31, 22. maj 2014 (CEST) ==Centuria== Pozdravljen. Izvor besede dejansko ni povsem jasen. Predvsem nikjer nisem našel podatka, da pomeni "pleme ali druženje"; vir, ki ga navajaš, se mi ne zdi pomensko izčrpen oziroma časovno zanesljiv. Kolikor meni znano (vendar ne bi mogel navesti kakega vira), je bila centurija prvotno skupščina volilcev (comitia centuriata), in to volilcev iz vrst najnižjih slojev prebivalstva, saj je beseda "cento" pomenila "kup cunj", zato "centuria" pomeni nekako "skupščina razcapancev". Pozneje je beseda centuria prešla tudi na vojaško področje, kjer se je povsem udomačila, tudi zato, ker se je začela pojmovati kot "skupina stotih mož" zaradi podobnosti z besedo "centum" = sto. Šele veliko pozneje je beseda iz vojaškega pojmovanja spet prešla v vsakdanjo rabo s pomenom "druščina", v smislu ''skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava'' (glej SSKJ), nikoli pa ne s pomenom "pleme". --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:18, 2. junij 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo in razlago. Definicijo sem spremenil in uskladil s trenutno razpoložljivimi podatki.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:48, 3. junij 2014 (CEST) ==Briškovska jama== Čeprav živim precej blizu te jame, še nikoli nisem slišal drugega poimenovanja kot ''Briška jama'' ali ''jama pri Briščikih''. Če si prevzel sedanje poimenovanje po drugih wikijih, prosim popravi, kot sem osebno popravil na italijanski in nemški wiki. Če pa izhaja poimenovanje iz kakega drugega vira, lepo prosim, da mi ga navedeš, da ne bom ustvarjal nereda. Meni se sicer zdi, da je pravilno tisto ime, ki ga uporabljajo domačini, a to pravilo na žalost ni vedno upoštevano. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:13, 18. avgust 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo! Bom takoj popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:35, 18. avgust 2014 (CEST) * Dilema z imeno je odprta še danes. Berem, da se domačini borijo za vrnitev imena ''Briškovska jama''. Imamo tudi (strokovni?) članek v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]]: https://www.primorski.eu/ne-prezrite/uporaba-pridevnika-briskovski-oz-briski-JF412931 --[[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] ([[Uporabniški pogovor:S58MJ|pogovor]]) 09:27, 28. maj 2020 (CEST) ==Uporabniški pogovor== Pozdravljeni Octopus, na mojem uporabniškem pogovoru imam vprašanje za vas. [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] ([[Uporabniški pogovor:Tadejadermastja|pogovor]]) 14:17, 8. oktober 2014 (CEST) Hvala za kakršenkoli odgovor, Tadeja. == [[:en:Do not buy Russian goods!]] == Hello! Could you translate an article about boycott of Russian goods in Ukraine for the Slovene Wikipedia? Thanks for the help.--[[Uporabnik:Trydence|Trydence]] ([[Uporabniški pogovor:Trydence|pogovor]]) 21:33, 2. december 2014 (CET) == Global account == Hi Octopus! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Octopus|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:11, 17. januar 2015 (CET) == [[WP:SLOG]] == Ali lahko še malo bolj izpiliva slog etimologij? Če pogledaš dosedanji slog v razdelku [[WP:SLOG#Etimologije|Klasična grščina]], se rabi naslednji zapis: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}}: Kuklou mētresis) ... Ti rabiš: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]) ... Angleška wp npr. piše dvopičje in nato vejico: : '''''Measurement of a Circle''''' (Greek: {{lang|grc|Κύκλου μέτρησις}}, ''Kuklou metrēsis'') ... Sam predlagam dogovor, preden se morebiti popravlja za nazaj. Ob tem se mi poraja še vprašanje ali izvirno μέτρησις pomeni [[merjenje]] ali [[meritev]], kar je sicer pomensko enako? Poenotil sem sedaj, ko je članek napisan, na ''Merjenje ~''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:46, 21. januar 2016 (CET) * Hvala za opozorilo! Že nekaj let uporabljam obliko zapisa :... ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]), : ker me nihče ni opozoril na obliko v Slogovnem priročniku. Od sedaj bom uporabljal predlagano obliko zapisa. * Odločitev, ali je za izraz ''μέτρησις'' ustrezen prevod ''merjenje'' ali ''meritev'', prepuščam nekomu, ki se na zadevo bolje spozna od mene. Bilo bi pa dobro čimprej vedeti, ker se izraz trenutno pojavlja na zelo malo mestih, ki se jih da hitro uskladiti. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:02, 23. januar 2016 (CET) ==Potrebujem nasvet== Pozdravljen. Ker si napisal veliko lepih člankov o Bizantincih, mi morda lahko pomagaš. Zanima me namreč, kako bi po naše imenovali dinastijo Angelov iz 11. stoletja. Ker trenutno pišem nekaj vrstic o Henriku VI. Hohenstaufen, sem hotel omeniti Ireno, pa ne razumem, če je prav ''Angelina'' ali ''Angela'' ali ''Angelo'' ali ''Angelovna'' ali ''Ange'' ali ''Anđelina'' ali kako drugače – vsaka wikipedija pove po svoje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:25, 12. februar 2016 (CET) * Ime dinastije Angel že dolgo časa muči tudi mene. V [[Seznam bizantinskih cesarjev|Seznamu bizantinskih cesarjev]] je zapisano kot ''Dinastija Angel'', tako kot ''Dinastija Komnen''. Če se ne bi obremenjeval z angeli, bi jo poimenoval ''Angelska dinastija'', kot na primer ''Komnenska dinastija'', tako pa čakam, da to neredi kakšen zgodovinar ali nekdo, ki se na to spozna bolje od mene. : Ženska imena sem dosledno pisal po zgledu ''Ana Komnena'', ker se njeno ime piše tako tudi drugje. Na tak zapis do sedaj ni bilo nobenih pripomb. Irenino ime bi zato zapisal kot ''Irena Angelina''.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:44, 12. februar 2016 (CET) :: Če Komnen postane Komnena, mar ne bi Angel postal Angela? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:35, 13. februar 2016 (CET) * V članku [[Izak II. Angel]] sta imeni njegovih hčera zapisani kot ''Eufrozina Angelina'' in ''Irena Angelina''. Slednje je prečrkovano iz grškega ''Ειρήνη Αγγελίνα''. Obstaja knjiga ''Slovenjenje grških osebnih imen'', ki je, žal, nimajo v nobeni ljubljanski knjižnici. Za slovenjenje imen ''Ειρήνη Αγγελίνα'' in ''Οίκος Αγγέλων'' (dinastija Angel) sem poslal poizvedovanje v SAZU in čakam na odgovor.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 13. februar 2016 (CET) :: Hvala za pozornost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:29, 13. februar 2016 (CET) * Po več dopisih z jezikoslovcem g. [[Marko Snoj|Markom Snojem]] s [[SAZU]] sem dobil naslednje odgovore. : Pravila za slovenjenje grških imen so na spletnem naslovu [http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf], točka 1107 in 1108 na strani 242-244 (v izvirniku 174-176). Pravila niso tako enostavna, kot izgledajo na prvi pogled, ker se mora vedeti, ali gre za starogrško, novogrško ali bizantinsko grščino in ali ima ime že utečen slovenski prevod. :Po teh pravilih se v imenu Ειρήνη Αγγελίνα ::εi prečrkuje v i, ::γγ pa v ng. :Njeno ime se zato glasi Iréne (Irena) Angelína. :Slovenjenje imena dinastije Οίκος Αγγέλων, ki dobesedno pomeni »hiša angelov«, je bolj zapleteno. Iz imena Ισαάκιος Β’ Άγγελος (Isákios II. Angelos) je razvidno, da je Angelos priimek, ki se posloveni z Angel. To pomeni, da se dinastija imenuje Angeli, tako kot Karađorđevići, Izak II. pa Angel kot Petar I. Karađorđević. Dinastija bi se lahko imenovala tudi Angelska (če bi bila Vražja verjetno ne bi bilo nobene dileme). :Zapisano velja, če niso zgodovinarji v preteklosti že izbrali kako manj običajno rešitev. : Če imaš še kakšno vprašanje, mi povej, ker je g. Snoj izjemno dostopen in takoj ogovori na vsa vprašaja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:02, 17. februar 2016 (CET) ::: Res nisem pričakoval tako izčrpnega odgovora, ne morem se ti dovolj zahvaliti! Moje zanimanje je bilo v resnici gola radovednost, ker se nisem nikoli dovolj resno bavil z bizantinsko in grško kulturo. Je pa tudi res, da tega nisem storil predvsem zaradi ne-poznanja pisave in prečrkovanja. Zato mi je zelo dobrodošel link na FRAN, ki govori o tem. Še enkrat hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:36, 19. februar 2016 (CET) Na wiki commons je kopica fotografij, nisem pa identificirala kategorije. Ali morda ne obstaja in jo je treba narediti? Tudi sama imam o Jemnu precej gradiva, saj sem bila pred časom tam in bi lahko prispevala. kategorije sama še nisem naredila, zato rabim pomoč.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:47, 22. februar 2016 (CET) * Kategorizacija je opisana v članku [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Kategorizacija Wikipedija:Kategorizacija] : Kategorizacijo fotografij lahko narediš tudi potem, ko je slika že naložena (in morda nekategorizirana): odpreš sliko, klikneš »Več podrobnosti«, nato »Edit« (ali Uredi), da prideš v urejevalnik, na koncu pripišeš <nowiki>[[Kategorija:xyz]]</nowiki> in s »Save page« shraniš spremembo. Sporoči mi, kako ti je uspelo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:21, 22. februar 2016 (CET) Hvala, sem razumela, poskušala na eni sliki iz Taiza in posledično ugotovila, da kategorija obstaja po imenom Ta'izz. Bom pregledala še ostale kraje v Jemnu in uredila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) Danes sem poskušala nalagat slike v commons, pa je nekaj narobe z njim ali z mano. Ko se vključim, je povsem mrtva. Nič ne deluje? --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) * Pojdi v [https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimedia Commons] in nato Upload file. Pred tem preveri svojo registracijo. Veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:04, 23. februar 2016 (CET) == Nikolaj Noskov == Pozdravljeni, dragi Octopus! Ne vem, jezik, ampak samo vedeti nekaj pesmi iz Evrovizije in rezervirajte za vas: lahko naredite na vaši slovenskega jezika članek o ruski glasbenik Nikolai Noskov? če bi ta članek, bom zelo hvaležen! Hlava! --[[Posebno:Prispevki/217.66.158.133|217.66.158.133]] 23:00, 12. avgust 2016 (CEST) :Rock je področje, na katerega se resnično prav nič ne spoznam, zato poskusi dobiti koga drugega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:46, 12. avgust 2016 (CEST) == Nesebar == Živjo, pri temle mestu imam pomislek glede zapisa in sklanjanja njegovega imena. Črka ъ v izvirni bolgarski obliki Несебър označuje polglasnik, ta pa se tradicionalno in tudi glede na priporočila slovenskega pravopisa transkribira s črko ă (ali pa tudi brez nje, tako kot pri [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]]). Sklanjati pa bi ga bilo treba Nesebăr/Nesebra/Nesebru itn., tako kot Zadar/Zadra/Zadru. Se strinjaš, da prestavim na Nesebăr? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:00, 23. avgust 2016 (CEST) * Hvala za nasvet in pomoč! Pred nekaj dnevi sem se spravil na [[Veliko Trnovo]] in sam ugotovil, da delam napako. Bilo bi lepo, če bi ''"ъ, ki se transkribira v ă - ali pa tudi ne"'', poenotili. Sam se nagibam k temu, da ъ dosledno transkribiramo v ă. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:41, 26. avgust 2016 (CEST) Se strinjam. Če smo dosledni, naj bo vedno ''ă'' (nikakor pa ne ''a'', ki fonetično ni ustrezen). Bom prestavil. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:21, 26. avgust 2016 (CEST) == Dve pripombi == Če se ne motim, na koncu stavka ni dveh pik, tudi če imaš pred tem vladarsko ime. Torej "... Mehmeda II." in ne "... Mehmeda II..". Bej pa je v slovenščini običajno beg, bejlerbej beglerbeg. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:14, 7. december 2016 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:16, 7. december 2016 (CET) To s pikami drži – mi je enkrat en lektor pojasnil: »Dve neenaki ločili lahko stojita skupaj, medtem ko dve enaki ne, razen ko gre za namensko ločilo, tipa tri pike, npr.« --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:27, 7. december 2016 (CET) : Hvala! Se že držim obeh pravil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:29, 7. december 2016 (CET) == Venčeslav ali Vaclav ali Václav == Imena vladarjev običajno res slovenimo, vendar se mi zdi, da Vaclavi običajno ostajajo neprevedeni. Prosim, preveri v novejši literaturi in slovenskih leksikonih in enciklopedijah. Jaz jih ta čas nimam pri roki. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:18, 30. december 2016 (CET) : V do sedaj pregledani literaturi nisem našel natančnega pravila za slovenjenje češkega Václava. Tudi meni Venčeslav od nekdaj ne gre v uho, zlasti na primer za Václavské náměstí (angleško Wenceslas Square, italijansko Piazza San Venceslao), vendar sem se z njim nekako sprijaznil. :* V članku [[Češka#Češka, dinastija Pšemisl|Češka]] se dosledno uporablja ime Venčeslav, medtem ko je naslov češkega članka :* Svatý Václav (Václav I.) poslovenjen v [[Sveti Venceslav]] (ne Venčeslav). :* Na spletnem naslovu [http://www.behindthename.com/name/va10clav ''Behind the name''] je Věnceslav omenjen kot redko rabljena različica imena Václav. : Václava bom zaenkrat poslovenil v Venčeslava, ker se pojavlja dokaj redko, ko bom vedel kaj več, pa ga bom spremenil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:52, 30. december 2016 (CET) ==Publij Kornelij Scipion== Sestavil sem [[Publij Kornelij Scipion|ta članek]] in bom skušal popraviti sklice, ki se nanašajo na to ime. Prosil bi te, da upoštevaš to razločitev, čče boš kdaj obravnaval zadevne dogodke. MMG, če se ti zdi, da je kateri od Scipionov nepomemben, recimo Salvitoni, kar izbriši oglate oklepaje (sklice). Pozdrav in srečno 2017. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:56, 8. januar 2017 (CET) :Seznam je pregleden in enoznačen in zato zelo uporaben. Nobenega imena seveda ne bom brisal. Tudi tebi srečno 2017! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:50, 8. januar 2017 (CET) == User:EGalvez (WMF)/Sandbox/MassMessageTest == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:44, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey (revised heading) == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:50, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> {{reflist-talk}} == Volški Tatari == Živjo, preveril sem poimenovanje za pokristjanjene Tatare in mislim, da ime Keršeni ni čisto ustrezno. Možno bi bilo Kerešeni (po njihovem lastnem imenu Keräşen) ali Krjašeni (iz ruščine). Lahko pa tudi uporabimo rusko ime in damo izvirno tatarsko ime v oklepaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:46, 19. februar 2017 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:26, 19. februar 2017 (CET) == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == (''Sorry to write in English'') <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''28 February, 2017 (23:59 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now.]''' If you already took the survey - thank you! We won't bother you again. '''About this survey:''' You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project here]] or you can read the [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through EmailUser function to [[:m:Special:EmailUser/EGalvez_(WMF)| User:EGalvez (WMF)]]. '''About the Wikimedia Foundation:''' The [[:wmf:Home|Wikimedia Foundation]] supports you by working on the software and technology to keep the sites fast, secure, and accessible, as well as supports Wikimedia programs and initiatives to expand access and support free knowledge globally. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 09:04, 23. februar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16297909 --> == Avari == Bravo za sve članke, posebno za [[Avari]], čisto pet (5). Koristio sam članak za pisanje o Avarima na [[Wikipedia.sh]]. Imam jednu sugestiju. U tom članku nema pomena o drugom pohodu Avara protiv Franaka 566. godine, pobjedi Avara, i sporazumu. Nakon toga, Evropa je podijeljena na zapadni, franački dio i istočni, avarski, što će imati za posljedicu kolonizaciju Slavena. (Walter Pohl: Die Awaren, str. 46.)--[[Uporabnik:Zavičajac|Zavičajac]] ([[Uporabniški pogovor:Zavičajac|pogovor]]) 15:24, 2. julij 2017 (CEST) == Slike v tabeli faraonov == Za slike v tabeli je dobro, da so čisto v levem stolpcu. Pač, bralec najprej, ko vidi tabelo s slikami, vidi slike, šele potem besedilo, zato je dobro, da so čisto na začetku vsake vrstice – na levi. Saj tudi tako kot sedaj ni narobe, samo bolj praktično je. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:22, 22. avgust 2017 (CEST) * Se strinjam. Ker je urejanje bolj na začetku, bo popravkov relativno malo in jih bom postopoma popravil. Ko sva ravno pri Egiptu, imam nekaj vprašanj: # Kako naslavljati dinastije: je bolje Prva dinastija (Egipt) ali Prva egipčanske dinastija ali kako drugače? # Kako naslavljati kraljestva: Staro kraljestvo Egipt, Srednje kraljestvo Egipt ali kako drugače? : Pisanje je šele na začetku, zato bi bilo dobro, da bi naslove čimprej dorekli. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:02, 22. avgust 2017 (CEST) Za dinastijo mogoče Prva egipčanska dinastija, za kraljestvo pa Staro egipčansko kraljestvo. Če bo še {{U|IP 213}} kaj predlagal ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:40, 22. avgust 2017 (CEST) :Nimam pojma, kako je uveljavljeno. Bi pa pogledal po literaturi in se zgledoval po tej. Za začetek Veliki splošni leksikon in podobno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:34, 24. avgust 2017 (CEST) * V redu! Do takrat, ko pridem z dopusta, bo zadeva že zrela. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:27, 24. avgust 2017 (CEST) Malo sem pobrskal! Vsekakor bi veljalo vzeti v roke knjigo J. Romerja, ''Zgodovina Starega Egipta'' (Ljubljana 2016), ki je najnovejši slovenski prevod na to temo (gl. [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=26409 kratko predstavitev v Bukli], in tam pogledati terminologijo. Jaz je nimam pri roki, da bi pomagal. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:31, 29. avgust 2017 (CEST) * Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:12, 6. september 2017 (CEST) ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017/Izbirni krog]]== Pozdravljen, opazil sem, da si v izbirnem krogu glasovanja za sliko leta 2017 oddal glas samo za eno sliko. Ker je v tem krogu glasovanja dovoljeno oddati glasove za pet slik, si seveda vabljen, da do konca izbirnega kroga (do 10. 12.) oddaš še preostale glasove. Hvala, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="font-family:Aharoni"><span style="color:#191970">Ϻ</span> <span style="color:#9370DB">Zaplotnik</span></span>]] <sup><small>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<span style="color:#8B008B">prispevki</span>]]</small></sup> 18:59, 21. november 2017 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:07, 21. november 2017 (CET) ==Hvala!== Pozdrav slovenske Wikipedije in uporabniku "Octopus", Jaz sem "MinnesotanUser", urednik angleške Wikipedije. Uredil sem veliko angleškega članka o Rhind Papyrusu iz starodavne egiptovske matematike in opazil sem, da je moje delo (zlasti velika miza) prevedeno v slovenski članek. Zelo sem vesela in ponižana, da je moje delo prevedeno v druge jezike in da je to pripomoglo k predstavitvi članka o slovenski Wikipediji! To je bil prvi veliki projekt v Wikipediji za mene, in sem bil zelo previden. S tem sem rekel, da ne morem govoriti ali napisati slovenščine, zato pišem to surovo sporočilo s pomočjo Google-ovega prevajanja. Upajmo, da bo pravilno preveden. Kljub tej jezikovni oviri sem še vedno zanima predmet antične matematike. Na primer, upam, da bom v prihodnosti spoznal "mošusni papyrus". Ta opomba je preprosta "hvala" za dobro razmišljanje o mojem delu, in mi lahko pustite komentar na angleških ali slovenskih "pogovornih" straneh, še posebej, če imate ideje za sodelovanje pri nadaljnjih projektih, tudi glede na zgornje omejitve. [[Uporabnik:MinnesotanUser|MinnesotanUser]] ([[Uporabniški pogovor:MinnesotanUser|pogovor]]) 10:46, 27. junij 2018 (CEST) == Infopolje Muzej == Sem pripravila osnovo za predlogo. Lahko prevedeš parametre v [[Predloga:Infopolje Muzej/peskovnik]]. Kako bo uporaba predloge izgledala, pa si ogledaš in stestiraš v [[Predloga:Infopolje Muzej/testniprimeri]]. : Pri nas koordinate delujejo drugače, zato obvezno uporabljaj parametra <nowiki>| latitude = 39.9570 in | longitude = -75.1714</nowiki>. V zvezi s koordinatami in prikazovanjem zemljevidov, se bom pa še poigrala kasneje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:16, 9. november 2018 (CET) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:39, 9. november 2018 (CET) * Koordinate. V polji '''latitude/longitude''' sem vnesel koordinati v decimalnem zapisu. Muzej je na karti Slovenije pravilno poziciran, koordinate v polju '''Coordinates''' pa so napačne (iz predloge). --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:54, 9. november 2018 (CET) * Dela! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:22, 10. november 2018 (CET) Hvala tebi! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:33, 10. november 2018 (CET) == Nalaganje slik == Živijo. V [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?limit=500&user=Octopus&title=Posebno%3ASeznamDatotek seznamu datotek], ki si jih naložil, vidim, da je vsaj zadnjih 10 primernih za v Zbirko (za ostale nisem posebej preverjal). Dobro bi bilo, če jih prestaviš tja, da jih tu potem lahko zbrišemo. Lahko jih samo s [[c:Special:UploadWizard|čarovnikom]] naložiš, ostale stvari, če bo kaj manjkalo (kategorije na primer), pa lahko uredim kasneje. Za kakršnokoli pomoč sem seveda na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:03, 27. november 2018 (CET) * Da poenostavim. To pomeni, da jih znova naložim s čarovnikom? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:07, 28. november 2018 (CET) Najboljše kar tako, ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:07, 28. november 2018 (CET) * V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:03, 28. november 2018 (CET) * Tri slike [[skorš]]a sem prekopiral v zbirko, zdaj me pa zanima, kakšni so kriteriji za kopiranje v zbirko in kdo presoja primernost? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:38, 28. november 2018 (CET) Super, uspelo. Brišem tukajšnje dvojnike. Za kopiranje v Zbirko ni kakšnih drugih pravil kot tako imenovana [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštena uporaba]]. To pomeni, da če nekdo naredi sliko in jo objavi pod katerim izmed prostih dovoljenj, gre avtomatsko v Zbirko (razen seveda, če je na njej nek moderen avtorsko zaščiten objekt). Zato je želja, da se že v izhodišču čimveč stvari nalaga v Zbirko, da jih potem ni treba prestavljat. Razne panorame (narava, naselja ...) vsekakor spadajo v Zbirko. Tudi slike raznih kemijskih shem, katerih avtor si sam, so primerne za kopiranje, zemljevide tujih avtorjev pa jo bolje pustiti tu, razen, če se te avtorje prosi za posebno dovoljenje. Ampak s tem si po moje vsaj zaenkrat ni treba delati skrbi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:00, 28. november 2018 (CET) * Kemijske formule in sheme so prekopirane. ker niso bile v zbirki. Nekatere so prevedene v slovenščino, vendar niso moje lastno delo. Zaenkrat jih ne bi kopiral, razen če meniš drugače. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:07, 28. november 2018 (CET) Vredu, potem jih kar pusti. Bolj je mišljeno za nalaganje v bodoče. To še samo: za [[c:File:Sorbus domestica 9378.jpg]] vidim, da ima dobrih 800 kb velikosti, kar je precej malo. Mogoče imaš na fotoaparatu nastavljeno tako nizko kvaliteto, ali pa si morda kasneje sliko skompresiral. Skratka, v vsakem primeru je dobro, če ima slika polno velikost, oziroma pač čimvečjo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:12, 28. november 2018 (CET) * Hvala za opozorilo. Slika ni skomprimirana. Fotoaparat ima privzet format 4:3. Če preklopim na format 16:9, se del kakovosti izgubi. Slik nisem nameraval objaviti, zato je tako. Sicer pa pazim na to.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 28. november 2018 (CET) == [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] == Živjo, pomislek imam glede naslova tega članka. Naslov ''Hati (anatolsko ljudstvo)'' se mi zdi neustrezen, ker se namreč izraz ''anatolski'' uporablja za [[Anatolski jeziki|jezikovno skupino indoevropskih ljudstev]], kamor spadajo Hetiti, Luvijci itd., medtem ko za Hate obstaja splošen konsenz, da so bili neindoevropskega izvora, vendar njihove etnolingvistične povezave niso jasne. Problem je, ker imamo hkrati tudi članek [[Hati (germansko pleme)]]. Zagato bi se v tem primeru dalo rešiti, če za obe ljudstvi uporabimo zemljepisno razlikovanje, npr. ''Hati (Germanija)'' in ''Hati (Anatolija)''. Bom povprašal še naokrog glede možne rešitve. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 15:07, 1. marec 2019 (CET) : Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:19, 1. marec 2019 (CET) Se strinjaš, da članek ''[[Hati (anatolsko ljudstvo)]]'' po ruskem zgledu prestavim na naslov ''Hati (Anatolija)''? Zdi se, mi da je to nekako najbolj racionalna rešitev glede na zgornji pomislek. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:41, 20. marec 2019 (CET) * Seveda se strinjam. Če je še kaj spornega, se slišiva! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:57, 20. marec 2019 (CET) == Sicilske večernice == Imam malo pripomb v zvezi s tem člankom, ki je sicer kot vsi tvoji prispevki zelo zanimiv in dobro dokumentiran. Prosim ne jemlji mojih besed kot kritiko, temveč kot konstruktivno opombo. Moj prvi pomislek je, da sicilske večernice niso ''del vojn med gvelfi in gibelini'', temveč samo ''casus belli'' za [[večerniške vojne]], ki so del vojn med Anžujci in Aragonci, katere so del cesarskih teženj po hegemoniji nad Sredozemljem. Vojne med gvelfi in gibelini so del tisočletnih nasprotovanj med Svetim rimskim cesarstvom in Papeško državo za oblast na Apeninskem polotoku, a niso dosegle Sicilije. Po tvojem mnenju gre za nasprotstvo ''med Svetim rimskim cesarstvom, se pravi Štaufovci, in papeži''. Predvsem, Karel ni bil Štaufovec ampak Anžujec, zato cesarstvo=Štaufovci ne bo držalo. Razen tega Papeška država ni načrtovala zasedbe sicilske kraljevine; nasprotovanje papežev je bilo le podaljšanje nasprotstev s Friderikom II., ki ni sprejemal papeževe nadoblasti. Tu se postavlja vprašanje, komu ali čemu naj bi v večerniških vojnah nasprotovali papeži? Lahko bi rekli Štaufovcem (vendar ne cesarstvu), to je Manfrediju in Corradinu, vendar se onadva nista borila za dinastijo Hohenstaufen (ki je dejansko nista niti poznala), temveč za Kraljevino Sicilijo. Po mojem je treba razumeti večerniške vojne kot dinastični boj med Anžujci in Kraljevino Sicilijo oziroma Aragonci. Pri tem Papeška država pride v poštev samo v kolikor sta bila Urban IV. in Klemen IV. Francoza, zato ni čuda, da sta podprla Karla Anžujskega. Cesarstvo je pa vpleteno, ker je hotel Karel razširiti svojo oblast na račun Bizanca, za kar je bilo treba predhodno zasesti Kraljevino Sicilijo. Pa še to. V infopolju so udeleženci neki nepojasnjeni ''Sicilski gibelini''. Ni šlo mar za Kraljevino Sicilijo? In kako to, da podatek v infopolju govori o 4.000 žrtvah, tekst pa o 13.000? Skratka, meni se zdi članek o večernicah obilno preobširen (če že ne nepotreben), ker je to bil le, ponavljam, ''casus belli'', to je iskra, ki je prižgala večerniške vojne. Vzroki in ozadje so zadosti prikazani v članku o večerniških vojnah in v članku [[Kraljevina Sicilija]]. Potrebno bi bilo tema dvema dodati kak podatek, zato predlagam združitev člankov [[Sicilske večernice]] in [[Večerniške vojne]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:38, 28. avgust 2019 (CEST) * Hvala za konstruktivno kritiko. Nekaj se že popravil s pomočjo članka v italijanskem jeziku, ki se mi zdi bolj logičen in jedrnat, nekaj pa še bom v nekaj dneh. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:44, 30. avgust 2019 (CEST) == Concordia Sagittaria == Dodal sem par besed, upam, da se strinjaš. Samo prosil bi te, preglej še enkrat ime župana, menda ga je treba "osvežiti", pa osebno nimam podatkov pri roki. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:52, 6. december 2019 (CET) * Hvala za opozorilo! Župan je res drug, čeprav ni ravno nov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:01, 6. december 2019 (CET) == Sardinija == Pozdravljen. Slučajno sem pogledal članek [[Sardinija]], ki si ga pred nedavnim precej razširil. Po mojem mnenju je infopolje napačno, ker se podatki nanašajo na administrativno enoto Sardinija, torej na članek [[Sardinija (dežela)]]. V ta članek pa, ki obravnava Sardinijo kot otok, to je geografski pojem, bi spadalo infopolje otok (infobox islands), pa ne znam, kje naj ga najdem – vsekakor nekaj takega kot so infopolja otokov Beneške lagune (npr [[Pellestrina]]). Tudi nekatere podatke članka [[Sardinija]], recimo ves drugi odstavek uvoda, bi prenesel v članek [[Sardinija (dežela)]]. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:41, 13. december 2019 (CET) :Hvala za opozorilo! Bom pregledal in uredil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:53, 22. december 2019 (CET) Nekaj sem uredil, za kaj več pa bi si moral vzeti več časa. Pričajujem tvoj komentar. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:24, 25. december 2019 (CET) :Ne maram biti picajzljast, menim samo, da vsaka omemba politične ureditve in jezikov ne spada v geografijo otoka. Če koga to zanima, naj si ogleda članek o administrativni deželi, kot svetuje prva vrstica. Vendar pa, če je tebi prav tako, lahko tudi ostane. MMG Ne gre za ''nekaj notranje avtonomije'', temveč za ''popolno administrativno avtonomijo'', glej [[Italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|tukaj]]. :V zvezi z jeziki bi pa pripomnil, da bi treba problematiko še malo razviti, ker je [[Sardinija (dežela)#Jezik|tukaj]] premalo povedano; vendar moramo biti pozorni na dejstvo, da Sardinci trdijo, da je njihov jezik enostavno sardinščina - sasarščina in algareščina in galurščina itd. so le '''narečja'''. :Kar se tiče naravnih posebnosti, je otok tako bogat, da se je svoj čas zdelo umestno ustvariti [[Naravne vrednote Sardinije|ločen članek]], ki je pa žal ostal še vedno popolnoma rdeč. Če se boš kdaj lotil temeljitega preurejevanja, imej v evidenci, da imam nekaj knjig, ki bi mi pomagale opisati večino sardinskih parkov. A mislim, da za enkrat ni velikega zanimanja za te članke, zato sem tudi takrat stvar opustil. :--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:03, 26. december 2019 (CET) Članek Sardinija ni samo v moji domeni. Če boš pregledal njegovo zgodovino, boš ugotovil, da sem bil samo eden od zadnjih urejevalcev. Iz tvojih komentarjev je razvidno, da Sardinijo in Italijo poznaš mnogo bolje od mene, zato te prosim, da sam vneseš najbolj ustrezne in točne popravke. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:32, 26. december 2019 (CET) == Predlogi za članke == Živijo... po dolgem času :) Imam nekaj predlogov zate, da bi jih napihnil do nivoja izbranega članka. Recimo [[Rimsko cesarstvo]], pa lahko daš men en del...., pa še na 1000 nujnih je pa [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=Rimsko_cesarstvo vsi berejo].... Jest se bom verjetno lotil [[denar]]ja... saj veš, samo predlog je to :) lp. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 1. januar 2020 (CET) * Trenutno imam povsem drugačne načrte. Morda kdaj kasneje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:58, 2. januar 2020 (CET) == Inženirji kemije == Boš verjetno ti najbolje vedel ... Naletel sem na eno sumljivo kategorijo, [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemijske tehnologije]]. FKKT ima res višješolski študijski program s tem nazivom, ampak ali ima razločevanje teh ljudi od [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] globalno kak smisel? Bi naredili napako, če jih damo kar med inženirje kemije? Načeloma se kategorizira bolj po poklicu kot po izobrazbi. Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:55, 16. januar 2020 (CET) * Poklica kemika in kemijskega tehnologa sta povsem različna in se ju ne sme zamenjavati. Ne vem, kako je zdaj, toda v času, ko sem sam študiral, so bili že v prvem letniku programi zelo različni. Celo pri matematiki. Razliko med poklicoma bi morda najbolje pojasnil s primerom iz kemijske kinetike: ko kemiki preučijo vse aspekte neke kemijske reakcije (hitrost, ravnotežje, energijska bilanca…), je na kemijskih tehnologih naloga, da njihove izsledke prenesejo v proizvodnjo (velikost reaktorjev, izbira gradiv, ogrevanje, hlajenje…).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:27, 16. januar 2020 (CET) ::To že, ampak ali sta različna tudi profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologije? Vsaj jaz si pod izrazom "inženir" predstavljam, da gre za nekoga, ki bazične izsledke prenaša v prakso. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:59, 16. januar 2020 (CET) Profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologija sta povsem različna. Za prvega bi bil bolj primeren naziv "kemik" za drugega pa "kemijski tehnolog". Naziv "inženir" v nazivu kemika je zapuščina, povezana z uradnimi nazivi diplomantov visokošolskih ustanov in državno regulativo. Podobna zapuščina sta na primer naziva "magister farmacije" za farmacevte in "doktor prava" za pravnike, ki že dolgo nista več v rabi. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ima na dodiplomski ravni tri študijske smeri in svojim diplomantom podeljuje bolj vsebini študija primerne nazive (poenostavljeno): * diplomirani/a inženir/ka kemijskega inženirstva * diplomirani/a kemik/kemičarka (in ne več inženir/ka) * diplomirani/a inženir/ka kemijske tehnologije Pregledal sem tudi [[Seznam slovenskih kemikov]] in kategoriji Inženirji kemije in Inženirji kemijske tehnologije, predvem imena tistih, ki sem jih ali jih poznam. V seznamu kemikov so tako kemiki kot tehnologi, kategorizacija pa je prepuščena občutku avtorja članka, ki praviloma ne ve, na kateri smeri je kdo diplomiral.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:03, 16. januar 2020 (CET) :Mislim, da zdaj bolje razumem, hvala. Bi bilo potemtakem angleško kategorijo [[:en:Category:Chemical engineers|Category:Chemical engineers]] primerneje povezati s [[:Kategorija:Kemijski tehnologi]] kot s [[:Kategorija:Inženirji kemije]]? Najbrž ne bom delal večjih posegov, ker so ti nazivi tako zakoreninjeni v slovenščini, da ne bo še večje zmede. Večino članov teh kategorij je sicer naštepal Klemen, ki je vedel kvečjemu za smer študija (pri politikih ipd.) in običajno ni imel občutka za vsebino posameznikovega strokovnega dela. Mimogrede, kakšna je pa razlika med inženirji kemijskega inženirstva in inženirji kemijske tehnologije? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:05, 17. januar 2020 (CET) Ker ne poznam študijskih vsebin obeh smeri, bom razliko med kemijskim inženirstvom in kemijsko tehnologijo opisal tako, kot smo nanju gledali v času mojega študija, ko smeri inženirstvo še sploh ni bilo. Kemijskim inženirstvo naj bi se ukvarjalo predvsem z modeliranjem, dimenzioniranjem in projektiranjem kemijskih procesov, kemijska tehnologija pa bolj z zagonom in vzdrževanjem proizvodnih procesov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:54, 19. januar 2020 (CET) == [[Švedsko-norveška zveza]] == Ko ravno vidim, da se ukvarjaš s severnimi deželami ... si imel slučajno namen v bližnji prihodnosti napisati članek o [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveški zvezi]]? Jaz sem razmišljal o njem za pomodritev povezav v člankih o Nobelovi nagradi, a ti ga z veseljem prepustim, kot bolj načitanemu o zgodovinskih temah. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:48, 1. februar 2020 (CET) * Bom. Najkasneje drug teden.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:56, 1. februar 2020 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:14, 29. februar 2020 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2020 == Si nameraval članek [[Etnografski muzej, Ankara]] šteti kot prispevek za natečaj, ki trenutno poteka (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020]])? Če boš še pisal o Turčiji in soseščini v naslednjih dveh mesecih, si vabljen, da se vpišeš med sodelujoče in dodajaš predlogo {{tl|CEE Spring 2020}} na pogovorne strani - za najbolj produktivne bodo knjižne nagrade. Če ti je prezapleteno, lahko predloge dodajava s Pinky, samo med sodelujoče se vpiši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:55, 21. marec 2020 (CET) == Osmani == Samo nastavila sem članek o Osmanih (rodbini), saj je bila notranja povezava usmerjena na Osmansko cesarstvo, ki je bilo nekoč preusmerjeno iz Osmanov. Ker si vešč zgodovine predlagam, da članek o rodbini Osmanov dokončaš.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:26, 11. april 2020 (CEST) : Hvala za namig. Pridejo na vrsto.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:34, 11. april 2020 (CEST) == [[:Slika:Carevec main gate 1358.jpg]] == Sliki manjka dovoljenje oz. licenca. Če ga ne dodaš, bo brisana. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:08, 23. junij 2020 (CEST) : Sliki je dodana licenca.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 29. november 2020 (CET) == Zelo stare letnice == Pozdravljen, osebno nisem čisto prepričan, da ima smisel ustvarjati ločene strani za tako starodavna leta kot je recimo [[1750 pr. n. št.]] Take strani so potem obsojene na večno stagnacijo z minimalno količino vsebine in ne koristijo praktično ničemur. Tudi dogodki v njih običajno niso zanesljivo datirani in je lahko umestitev zavajajoča. Bi razmislil mogoče raje o praksi angleške Wikipedije, kjer so tako stari dogodki predstavljeni kar na seznamih po stoletjih (v tem primeru recimo [[:en:18th century BC]])? Iz posameznih let, če so omenjena v ¨!člankih, se potem naredi preusmeritve. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:32, 8. februar 2021 (CET) : Strinjam se s tvojim predlogom. Leto 1750 pr. n. št. izbriši, jaz pa bom Hamurabija I. prestavil v 18. stoletje pr. n. št.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 8. februar 2021 (CET) : Sem ga že prestavil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:59, 8. februar 2021 (CET) ::{{opravljeno}}, stran izbrisana.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 13:51, 8. februar 2021 (CET) ==Vojvodina Češka== Lep članek, hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:40, 31. maj 2021 (CEST) : Hvala za hvala! Na Češkem sem se vedno lepo imel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:31, 31. maj 2021 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] == Brane, tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2021 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani, tvoj najnovejši članek [[Zalpuva]] že pride v poštev, če bo malo daljši (200+ besed). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:14, 21. marec 2021 (CET) : Hvala za vabilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2021 (CET) :: Super, sem si te dovolil vpisati med udeležence in dodati tvoj prispevek pod [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Statistika|statistiko]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:17, 21. marec 2021 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:18, 21. marec 2021 (CET) ::Sedaj rabimo še neko kategorijo za še vsa ne najdena mesta (Zapulva, Atlantida, in še in še). Se javim za razmnoževanje kategorije, edinole nekega pametnega in nepristranskega imena se ne spomnim (razen ''Nenajdena mesta'' oziroma ''Izgubljena mesta''), čeprav drugo zveni rahlo ''poetično''. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 21. marec 2021 (CET) ==[[Rimsko cesarstvo]]== Verjetno si opazil, da je bil članek predlagan za izbranega, vendar po mojem mnenju tega še ne zasluži, ker ni izpopolnjen in je mestoma tudi nepravilen. Sem nekoliko popravil infopolje, a vidim še veliko dela. Imaš morda kaj časa, da bi mi pomagal pri popravljanju? Magar si lahko deliva delo, recimo obdelava vsak svoje obdobje, ali morda jaz zahodni del in ti vzhodnega, ali kako drugače. Si za to? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:24, 8. junij 2021 (CEST) :Živijo! :Seveda sem pripravljen in si bom vzel čas, čeprav trenutno urejam dokaj obširen članek o arhitektu Sinanu. :V delitvi dela vidim nekaj manjših težav, ki niso neodpravljive. Delitev na vzhodni in zahodni del cesarstva bo težaven, ker se zgodovina obeh delov preveč prepleta. Predlagam, da si vsebino zazdeliva po poglavjih: :* uvod do vključno 7. poglavja: Gospodarstvo eden in :* od 8. poglavja: Arhitektura do konca drugi. :Seveda gre samo za začetni predlog. Druga težava bi lahko bili »padalci«, ki nama lahko zmešajo štrene. Predlagam, da dobi članek oznako »V delu«. Vanj bi lahko posegala samo midva, dokler ne bi soglasno umaknila oznake. :Predloge jemlji samo kot predloge, ker sem se ves čas pripravljen dogovarjati in prilagajati.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:18, 8. junij 2021 (CEST) Hvala za sodelovanje, sem dodal ''v delu''. Moj problem je v glavnem ta, da nimam dostopa do virov, ker sem skoraj nepokreten in odvisen od sosedove dobre volje za dvig materiala iz knjižnice, tako se večinoma zanašam na vire, ki so dostopni na spletu. Zaradi tega predlagam, da greva po poglavjih in se sproti dogovarjava, saj ni enostavno delati v kolaboraciji. Predvsem prosim preglej infopolje. Mislim, da je sedanja struktura članka, to je razporeditev po poglavjih, v glavnem sprejemljiva, morda bi samo malo zamenjali vrstni red. Predlagam, da ti pregledaš poglavja, ki te bolj zanimajo, oziroma tista, za katere imaš kaj virov. Jaz bi pregledoval kar po vrsti in sproti dodajal kako malenkost. Za začetek danes mislim pregledati uvod in zgodovino, vsaj delno. S tem v zvezi se mi zdi pomembno, da se poudari, da cesarstvo ne traja do Odoakra, temveč se nadaljuje do petnajstega stoletja, kar je v sedanji verziji nejasno. Sploh se mi poglavje zgodovina zdi najbolj pomembno, zato te prosim, da moje spremembe sproti popraviš, na primer prav pri delitvi cesarstva (ki verjetno potrebuje samostojno poglavje). Ostalo postopoma, se bova dogovorila. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:54, 9. junij 2021 (CEST) : Danes zjutraj sem prečesal prvi odstavek uvoda, ki ga bom tudi objavil, potem pa uvod prepustim tebi. Še danes bom pregledal tudi infopolje. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:12, 9. junij 2021 (CEST) Oprosti, sem prepozno prebral gornje in sem medtem že nekaj prestavljal. Sedaj pa neham, ti kar povrni, če se zdi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:31, 9. junij 2021 (CEST) : Lahko jaz dokončam uvod? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:55, 9. junij 2021 (CEST) Seveda! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:08, 9. junij 2021 (CEST) :Upam, da imata knjigo Bronislave Aubelj ''Slovenska imena po latinsko'' {{COBISS|67266816}}. Meni je že večkrat prišla prav. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 9. junij 2021 (CEST) :: Jaz je nimam. Če bo kakšno ime napačno, ga popravi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) :::Imena bom preveril na koncu, ko bosta zaključila. Tudi jaz je trenutno nimam, je pa na voljo v knjižnici. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 10. junij 2021 (CEST) : Radek! Lotil se bom zgodovine do Slovenija.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) Se opravičujem, včeraj sem imel zadržke in tudi v prihodnjih dneh se bom moral odpovedati računalniku. Imam sledeče pripombe: (1) Govorimo o cesarstvu med letoma -27 do 1453, torej celotnemu cesarstvu, ne samo zahodnem delu, zato bi morali v infoboxu našteti tudi vzhodne cesarje. (2) Drugi odstavek uvoda bi bolje spadal v odsek Zgodovina, tretji pa v odsek Politična zapuščina. (3) Prehod iz republike v cesarstvo: če nimaš kaj proti, bi rad pojasnil oblast konzulov ter naslova imperator in diktator. Mi ni jasno, kaj pomenijo zaključne besede odstavka »red, ki je po njegovi smrti deloval kot prej« (prej kdaj? deloval=veljal?) (4) V Pax Romana bom dodal dobo trajanja (-27 do 180) in bi odstranil odlomek nad galerijo slik cesarjev, in sicer od »V 3. stoletju je cesarstvo doživelo…« do slik – to ni več doba rimskega miru. Po moje bi ta kos spadal na začetek naslednjega odstavka Padec na zahodu... Vendar bom slednji odstavek jutri še malo pregledal, ker se nekaj trditev ponavlja in to krči preglednost. (5) V celotnem članku se večkrat omenja Italija, vendar v rimskih časih še ni bilo Italije; sprašujem, če ne bi morda kazalo uporabiti raje izraz ''Apeninski polotok'' ali ''današnja Italija'' Gornje so seveda le pripombe, popravljaj ali pusti po svoji uvidevnosti. Jaz bom popravil nekaj malenkosti, potem se pa oglasim v ponedeljek; medtem bom pregledoval naprej članek na podlagi sedanje verzije, ki sem si jo natisnil, ker – kot omenjeno – bom dva dni brez računalnika. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:58, 11. junij 2021 (CEST) * [[Seznam bizantinskih cesarjev]] je tako dolg, da ga nima smisla vključevati v infopolje. Posledično je verjetno bolje, da iz polja izbrišem tudi rimske cesarje in omenim samo prvega in zadnjega rimskega in prvega in zadnjega bizantinskega. * Če meniš, da drugi in tretji odstavek uvoda spadata drugam, ju prestavi po svoji presoji. * Vsa pojasnila v zvezi s pooblastili konzulov itd. vnesi po svoji presoji. * ''»red, ki je po…«'' sem popravil. * Odstavek Pax Romana uredi po svoji presoji. * Izraz Apeninski polotok je vsekakor boljši kot sedanja Italija. Bom popravil. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:31, 11. junij 2021 (CEST) :Včeraj je IP 89.212.20.45 urejal članek. Je bil to eden izmed vaju ali samo anonimni nadebudnež, ki vama skače v zelje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:27, 12. junij 2021 (CEST) To sem bil jaz. Delal sem na drugem čunalniku, na naterem pomotoma nisem bil prijavljen. Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:39, 12. junij 2021 (CEST) : Sem pregledal članek do konca. Razen relativno majhnih popravkov, ki jih lahko opraviva v par dneh, vidim dva večja problema. (1) Od odstavka Družba vse do konca je govora samo o zahodnem delu cesarstva, nikjer niso omenjene navade, socialno stanje, pravo, vojska, umetnost itd v Bizancu – pa vemo, da življenje ni bilo enako v Rimu kot v Bizancu. Poleg tega niti ni vsaj bežno opisana zgodovina tisočletja po padcu zahodnega dela. Kakor veš bolje od mene, je bil obstoj Bizantincev v naši kulturi obsojen na pozabo (»damnatio memoriae«), verjetno zaradi verskih zdrah, pa to nas ne sme ustaviti: prav ta članek mora pojasniti, da se svetovna zgodovina ni pisala samo v Rimu. (2) Če pa hočemo tako na široko govoriti o vzhodni polovici cesarstva kot sedanja verzija članka govori o zahodni, dobimo kar celo knjigo in ne samo članek. Zato predlagam sledeče. Vsi odstavki naj se začnejo z »glej glavni članek« in naj vsebujejo le obnovo novih samostojnih člankov, v katere bi spravili sedanje vsebine plus bizantinsko dogajanje. Na ta način bi bil članek krajši in veliko bolj pregleden in tako bi lahko dodali med »glej glavni članek« ali spodaj kot »glej tudi« še nekatere od člankov, ki si jih že objavil. Če se bova pri vsakem odstavku omejila na povzetek glavnih točk, lahko pri tem dodava tudi bolj »evropski« pogled na zadevo, saj je sedaj opisano le ameriško razumevanje naše zgodovine. Primer mojega predloga prosim poglej [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|tukaj]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:12, 15. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim mnenjem, da je večina bralcev prepričana, da je bilo Rimsko cesarstvo samo Zahodno cesarstvo in malo zviška gleda na "Bizantince". Poskušal bom preusmeriti pozornost tudi na vzhod. Upam, da nama bo uspelo. Bo pa tralalo malo več kot nekaj dni. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:52, 15. junij 2021 (CEST) :Bo pač trajalo, kolikor treba. Saj se bova potrudila, da ne predolgo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 15. junij 2021 (CEST) :Prosim za mnenje v zvezi z [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|mojim predlogom]]. Če prenesemo preveč specifične podatke v samostojne članke, bo članek Rimsko cesarstvo bolj pregleden, novonastale članke pa lahko urediva pozneje brez naglice. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:10, 16. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim predlogom in bom ćim več vsebine prenesel v nove članke, nekaj pa bom moral tudi dodati (na primer perper).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:18, 16. junij 2021 (CEST) :Naj prenesem v članek, kar predlagam v [[Uporabnik:Radek/peskovnik‎|peskovniku]], da vidiš, kako bi zgledalo? Ali raje urediš drugače? Predlagaj, kako naj nadaljujeva, da se ne bo delo prepletalo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:31, 16. junij 2021 (CEST) Prenesi, da se bo videlo v živo. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:44, 16. junij 2021 (CEST) :Sem prestavil, potrebno je še: (1) dokončati odstavek ''Vlada in vojska'' s podatki o vojski; (2) predelati nova članka '' Družbena ureditev v antičnem Rimu'' in ''Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu'', ali vsaj dodati metlo in kategorijo: (3) dodati v ista dva članka podatke o vzhodnem delu cesarstva. – Poglej prosim, če je sedanje besedilo odstavkov ''Družba'' in ''Vlada'' sprejemljivo in jima dodaj kot “glavni” morebitne članke o bizantinskih navadah, ki se jih nisem spomnil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:45, 17. junij 2021 (CEST) : Popravljam: pod (1) je urejeno, se mi zdi dovolj. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:54, 17. junij 2021 (CEST) Sem uredil odstavek Rimsko pravo. Prosim (1) preglej pravilnost trditev v zvezi s kodeksi: pri Dioklecijanu je govora o dveh kodeksih (Gregorianus in Hermogenianus), a v naslednjem odstavku piše, da sta bila ta kodeksa neuradna. Razumem prav, da sta bila kodeksa na zahodu “uradna”, na vzhodu pa ne, ker je bil tam v rabi Theodosianus? Če je tako, bi moralo biti bolj jasno povedano. (2) Pri obdavčitvi je menda govora samo o zahodu; imaš morda kak podatek o obdavčitvi na vzhodu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:52, 20. junij 2021 (CEST) : Dodal sem opisa obeh zakonikov in uskladil nadaljevanje. Povej, če je besedilo zdaj dovolj jasno. Obdavčitev na vzhodu bom poiskal in jo vnesel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:38, 20. junij 2021 (CEST) Res lepo povedano. Sedaj delam na odstavku Gospodarstvo, a na žalost imam samo podatke o zahodnem delu cesarstva. Ker je tema zelo obširna in je kljub temu v sedanji obliki nekoliko pomanjkljiva, bom potreboval nekaj časa. Medtem bi te prosil, da pobrskaš po svojih arhivih in najdeš kak podatek za gospodarstvo vzhodnega dela, jaz sem doslej našel le malo uporabnega. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:12, 21. junij 2021 (CEST) : V poglavje Gospodarstvo sem vključil odstavek Bizantinsko cesarstvo. Besedilo po svoji presoji skrajšaj, preimenuj in/ali premesti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:10, 21. junij 2021 (CEST) Prosim, ob priliki preglej/popravi Gospodarstvo uvod in Denarništvo. V slednjem odstavku sem mislil odstraniti okence Denominacija valut, ali morda meniš, da bi ga bilo bolje izpopolniti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:54, 22. junij 2021 (CEST) : Pregledal in uredil sem oba odstavka in odstranil preglednico Denominacija. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:15, 23. junij 2021 (CEST) : V odstavek Književnost sem dodal bizantinsko književnost.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 23. junij 2021 (CEST) : Prečesal sem besedilo do konca članka in mu nimam več kaj dodati. Uerdil sem odstavek "Glej tudi", ki bi ga najraje kar odstranil. Povej, kaj meniš. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:48, 23. junij 2021 (CEST) ::@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]], @[[Uporabnik:Radek|Radek]] Ali potem lahko odstranim oznake v delu, kjer so še prisotne? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:53, 23. junij 2021 (CEST) : Ne! Oznako bo jutri odstranil Radek. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:56, 23. junij 2021 (CEST) == Drugo bolgarsko cesarstvo == A si tako prijazen pa malo preveriš zadnjih nekaj popravkov številk. Zadeva mi je sumljiva, pa ne najdem pravih virov.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:32, 13. oktober 2021 (CEST) : Podatki so iz ''Zgodovine'', ki jo je objavila Bolgarska akademija znanosti in umetnosti in zato (najverjetneje) zanesljivi. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:53, 13. oktober 2021 (CEST) == Negev == Oprosti da te vprašam ampak v člankih se pojavlja izraz ''Negev'', ''Negevska puščava'' in ''puščava Negev''. Tudi jaz sem že uporabila katerega od njih. Ali meniš, da je to različen izraz za puščavo '''Negev''' (tako namreč piše v Slovenskem leksikonu) ali ti poznaš še kakšnem drug geografski pojem. Če gre samo za puščavo, je očitno dovolj ''Negev'' in bi napisala tak članek ter poenotila izraz v drugih člankih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:43, 5. november 2021 (CET) : Izrazi, ki so jih naštela, se zagotovo nanašajo na puščavo Negev iz Slovenskega leksikona. Pri poenotenju bi bil sam zelo pazljiv, ker marsikateremu bralcu izraz Negev verjetno ni dovolj znan, da bi vedel, da gre za puščavo. Razen tega se Negev imenuje tudi izraelski mitraljez in verjetno še kaj, česar ne vem. Jaz osebno bi ne poenostavljal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:05, 5. november 2021 (CET) ::Čeprav se danes uporablja kot sopomenka za Negevsko puščavo, je zgodovinsko Negev le obljudeni del puščave. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:52, 6. november 2021 (CET) :::Komentar na Octopusov odgovor: V latinizirani arabščini se Negeb napiše an-Naqab, kar hkrati predstavlja ime več naselij v Iranu. Vse naselbine se nahajajo v provinci Razavi Khorasan, vendar na tej točki se mi razločitev ne zdi smiselna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:57, 6. november 2021 (CET) ==Zamenjava članka== Slučajno sem odprl [[Saqaliba|ta]] članek in bi ga rad zamenjal s [[Uporabnik:Radek/Peskovnik|tem]], pa bi te prosil, da prej preveriš, če nisem kje kaj narobe povedal. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:12, 8. november 2021 (CET) : Ne vem, s katerim člankom bi ga rad zamenjal, ker z njim nimam povezave.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:08, 9. november 2021 (CET) ::Je v mojem peskovniku, ne razumem, zakaj ne deluje povezava. Poskusi odpreti z direktnim vnosom Uporabnik:Radek/Peskovnik. Če ne bo drugače, bom kar zamenjal, boš potem popravljal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:04, 9. november 2021 (CET) :::Če malo pomagam, težava je bila v velikem p-ju (Peskovnik bi moral biti peskovnik). Povezava:[[Uporabnik:Radek/peskovnik]].--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:33, 9. november 2021 (CET) ::::@ Melaleuca alternifolia: Hvala!! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:38, 9. november 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: V peskovniku povezava na Britannico ne deluje (prazen iskalni rezultat). Sam bi tudi popravil sklic na Britannico (npr. z {{tl|Navedi enciklopedijo}}) in morda naredil njeno definicijo manj opazno ter jo premaknil iz okvirja. Zamenjal bi tudi narekovaje v francoske. Za slovensko prečrkovanje pa nisem strokovnjak, ta upam, da je pravilna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 9. november 2021 (CET) : Zdaj sem ga pa dobil in prebral. Sam sem že kar nekaj starih kratkih člankov zamenjal s sodobnejšim, obsežnejšim in viri bolj podprtim člankom, zato ne vidim nobenega razloga, da tega ne narediš tudi ti. Pazil sem samo na to, da sem vse pomembne in točne podatke prenesel v novega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:34, 9. november 2021 (CET) Tvoje mnenje mi je pomembno, v kolikor sedanji članek enostavno meni, da je ibn Fadlan imenoval Almiša »vladar« zaradi ''pomanjkanja znanja'', in se ni pobrigal, da bi kam pogledal, kdo je bil Almiš in koliko je zanesljiv ibn Fadlan. Tako je nastal članek, ki je klub maloštevilnim stavkom precej zavajujoč. Zaradi tega me je zanimalo, če se ti zdi moja verzija dovolj nepristranska, ali če sem morda zašel na drugo skrajnost, saj je tudi A09itd opazil, da je citat morda preveč poudarjen. Razen tega nisem našel nikakega spodobnega vira o sakalibskih tajfah (razen britanike), zato sem napisal bolj po spominu – imaš morda ti kaj? Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:25, 9. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Na Dlibu sem našel [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-072810CS/?euapi=1&query=%27keywords%3dsu%c5%beenjstvo%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 tole], verjetno bo prišlo prav. Za poimenovanje vladarja bi sam (sicer verjetno napačno) izbral kalif. <small><small>Nekoč se bom preimenoval, da vam ne bom delal težav.;)</small></small> Sem še enkrat prebral osnutek. V definiciji piše:"[...] oznaka za ljudstva [...]", kasneje pa "[...] razširil na vse tuje sužnje.". Bi moralo namesto ljudstva pisati sužnji? Verjetno bi tudi ime Muawiya potreboval neko transkripcijo/prečrkovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:39, 9. november 2021 (CET) Tudi sam menim, da bi bilo treba …“judstva”… zamenjati s “sužnji”. Iz članka o popotniku [[Ahmed ibn Fadlan|Ahmedu ibn Fadlanu]] sklepam, da je zanesljiv vir, ker je osebno obiskal [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]]. Almiš (Almış) je bil vladar Volške Bolgarije, ki je vladal v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju. Vladarje Volške Bolgarije so imenovali ''kan'' (ruska wikipedija) ali ''emir'' (angleška wikipedija). Ova naslova sta pravilna. O [[taifa]]h vem samo toliko, kot je napisano v wikipediji. Angleški članek je obširnejši od slovenskega, ki je bil zadnjič dopolnjen 19. februarja 2020‎. Morda boš tam našel kakšen uporaben podatek ali vir. Ime Muawiya je že zamenjano z imenom Muavija, na primer [[Muavija II.]] O objektivnosti članka presojaj sam. Objavi ga in pričakuj, da ga bo dopolnil nekdo, ki se na zadevo spozna bolje od naju.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:25, 10. november 2021 (CET) :Obema hvala z pomoč, popravljam. Kar se tiče “vladarja”, ni pomembno, kako so ga Volški Bolgari nazivali, verjetno je bil kan, a to ni merodajno, vsaj ne za ta članek. Osebno sem prejšnji članek razumel nekako takole: “Ni mogoče, da so imeli barbari Slovani urejeno državo, ta vladar je bil gotovo le predstavnik pastirskega plemena, a ga nepismeni ibn Fadlan ni znal drugače označiti.” To se mi je zdelo silno nepristransko in kar žaljivo za Slovane in njihove potomce, pa tudi za Fadlana, zato sem izpisal celotno geslo Britanike. :@ A09090091: Hvala za link, a tam je govora o balkanskih Slovanih, ki ne spadajo med Sakalibe, pa ga v tem članku ne bi upošteval, je pa zanimiv. Bom skušal urediti z ''Navedi enciklopedijo'' in prosim, da stvar pregledaš, ker nisem spreten pri takih navajanjih. In oprosti za A09itd, nikar se ne užali, pisal sem na brzino; zaradi moje nevljudnosti se ti seveda ni treba preimenovati! LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:59, 10. november 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nič hudega glede imena, ni bilo mišljeno na tvojo uporabo in tudi nisi prvi, ki me je tako pokrajšal. Morda bi vstavil še podnapis k drugi sliki, ta je delo Sergeja Ivanova. Nič hudega glede linka, sam sem mislil, da bo imel kakšno vrednost, vendar sam resnično Arabcev niti ne omenja. Ko boš prenesel in združil oba članka, pa z veseljem pregeledam. Tvoje razmišljanje pa mi kar pokliče rdeče alarme, namreč [[WP:NEZA]] pravi ''Če nameravamo nestrinjanja predstaviti nepristransko, moramo vsako stališče predstaviti z vselej poštenim in taktnim zvenom. Marsikateri članek postane pristranski komentar, četudi predstavi vsa stališča.'' Take povedi (čeprav niso tako direktne) imajo definitivno netaktni zven. Za dodatno literaturo bo verjetno treba iskati v tujih sistemih, hiter pregled COBISSovega iskanja (ključna beseda "suženj") ni ponudila ničesar obetavnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 10. november 2021 (CET) == [[Zakoni dvanajstih tabel]] == Kolikor se spomnem, ni znano, če so bile table lesene, kamnite, bronaste ali celo slonokoščene. Zaradi tega bi verjetno najbolj ustrezala beseda “tabla”, kajti alternativna “plošča” bi praviloma pomenila samo kamnito podlogo, “deska” pa samo leseno. Tudi druge wiki imajo vse izraz “tabla” razen češke, kjer pa moramo upoštevati, da češka beseda “deska” ni isto kot v slovenščini. Zanimiva je ruska alternativa, to je “tablica”, ker se mi zdi pomensko najbolj ustrezna. Kar se tiče začetnice, bi jaz napisal npr Dvanajstero tabel (v kolikor ime zakonika) oziroma zakoni dvanajstih tablic (kot opis vsebine), vendar svetujem, da še koga vprašaš za mnenje, ker se večkrat nisem strinjal z ostalimi uporabniki pri tem problemu. Morda ti bo tudi bolje svetoval pri izbiri možnosti tabla/tablica/tabela ali podobno. Kar pa bolje znam, duodecim je števnik, ki se ne sklanja, torej v začetni vrstici tudi drugič samo Duodecim (=brez o). Morda (ni nujno) dodaš v prvi odstavek Glej tudi Plebejci, kjer je govora o družbenih razlikah, ki jih je Duodecim Tabulae skušal odpraviti. Jaz bi še povedal, da so decemviri odlašali z delom, ker so bili pač patriciji, ki jim ni bilo mar za pravice plebecev. Sicer pa res lep članek. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:47, 25. november 2021 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:44, 25. november 2021 (CET) Octopus, v besedilu izmenično uporabljaš edninska izraza tabla in tabela, ki imata v rodilniku množine enako obliko (zakoni ''tabel''). Da ne bo zmede, bi res lahko uporabil enoten izraz tablica, kot je predlagal že Radek. Ne strinjam pa se z njegovim predlogom ''Dvanajstero'' tabel; ločilni števniki (dvoje, troje, petero, desetero, dvanajstero ...) so v slovenščini rezervirani za množinske samostalnike (npr. dvoje hlač, troje ust, petero vrat ...) in ne za običajne števne samostalnike. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:38, 25. november 2021 (CET) :Hvala za opozorilo! Pri prevajanju v wordu mi kakšno besedo spremeni v podobno angleško, jaz pa kakšno spregledam. Bom pregledal in popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:54, 25. november 2021 (CET) : {{opravljeno}}--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:12, 25. november 2021 (CET) == Translation request == Hello, if you could translate [[:w:en:Tomb of Cyrus]] to Slovenian it'd be a pleasure. Yours sincerely,[[Uporabnik:ChipsBaMast|ChipsBaMast]] ([[Uporabniški pogovor:ChipsBaMast|pogovor]]) 12:32, 27. december 2021 (CET) : Hello! The article is interesting and I will try to translate it next month. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:43, 27. december 2021 (CET) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]] == Brane, zdaj se že ponavljam, a tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2022 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. marec 2022 (CET) : Hvala za vabilo, toda letos nisem nameraval sodelovati zaradi številnih obveznosti, ki sem si jih nakopal na glavo. Kljub temu bom poskućal napisati vsaj po en članek iz vsake države. Vsem udeležencem akcije želim veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:29, 21. marec 2022 (CET) ::Vsak prispevek šteje. :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:00, 21. marec 2022 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:27, 21. marec 2022 (CET) ::[[Ak Kojunlu]] bi že spadal sem. Bom uredil, če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:21, 8. april 2022 (CEST) :::Bom in še enkrat hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:24, 8. april 2022 (CEST) :Čestitke za tretje mesto! Sva na zvezi po e-pošti glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:14, 14. junij 2022 (CEST) ==Zavezniška invazija na Italijo== Morda utegneš malo pregledati, preden odstranim ''v delu''? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:27, 21. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]] == Ojla. Ko boš končal z arabskim nizom, si vabljen da spet kaj dodaš o Srednji ali Vzhodni Evropi. Ni treba da s tekmovalnim ciljem, tudi navzven bo bolje zgledalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:22, 28. marec 2023 (CEST) :Hvala za vabilo! Približno do 20. aprila imam toliko obveznosti, da ne bom mogel kdo ve kako sodelovati, potem pa.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:43, 28. marec 2023 (CEST) ::Kadarkoli, tako ali tako traja do konca maja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 28. marec 2023 (CEST) Kljub obveznostim si napisal največ, tako da čestitke za prvo mesto! :) Sva na zvezi glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:52, 11. junij 2023 (CEST) == WikiProjekt Kronologija == Pozdravljen, Octopus. Hvala za tvoja urejanja seznamov zgodovinskih dogodkov. Vabim te, da se pridružiš projektu [[Wikipedija:WikiProjekt Kronologija]]. Projekt je namenjenemu urejanju seznamov in člankov o zgodovinskih dogodkih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:16, 6. junij 2023 (CEST) ⦁ Hvala za vabilo! Z veseljem se bom pridružil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:18, 7. junij 2023 (CEST) == Classis == Slučajno sem naletel na [[Classe, antično pristanišče Ravene|ta]] članek, ki je mestoma napačen (začenši pri samem imenu pristanišča) in nerazumljiv. Da ne bo navzkrižja urejanj, ga misliš morda ti popraviti, ali naj se ga lotim jaz? Zame bi bil problem le ta, da nimam dostopa do kake literature in bi zato moral pisati le po spominu oziroma po podatkih it.wiki. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:50, 8. avgust 2023 (CEST) : Članka ne nameravam urejati in ga rade volje prepustim tebi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:30, 8. avgust 2023 (CEST) == Dinastija Džou == V zgodovini Kitajske si popravil Džou v Džov. Ali boš popravil po celotni wikipediji? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:09, 3. oktober 2023 (CEST) : Živijo! Bom, kolikor bom utegnil. Lahko pa mi pomagaš, bo prej gotovo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:01, 3. oktober 2023 (CEST) :: Kar sem našla, sem popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:59, 3. oktober 2023 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 00:20, 4. oktober 2023 (CEST) == Čen Šov == Ne strinjam se s podatkom z angleške WP, da je slika kipa preveč enostavna za avtorske pravice. Če ne zameriš, bi jo brisal, hkrati bom predlagal tudi brisanje z :enwiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:44, 29. november 2023 (CET) : Zbriši!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:29, 29. november 2023 (CET) ::Ok, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 29. november 2023 (CET) == Kemijski članki == Pozdravljen, v bodoče v kemijskih člankih svetujem uporabo {{tl|chem2}} za zapis kemijskih formul, saj predloga omogoča lažji in hitrejši zapis namesto značk sup in sub. Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 15. december 2023 (CET) * Bom.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:19, 16. december 2023 (CET) == Rake == Zelo dobra slika! Bom jo edinole preimenoval v množino, ker se v taki obliki tudi pojavlja ime. Imaš v planu napisati kak prispevek? ''Pa sričnu''', '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 5. februar 2024 (CET) : Hvala za pohvalo in vprašanje: si iz idrijskega konca? V naslovu sem zavestno uporabil ednino, ker je bilo njega dni rak več, zdaj pa je ostala, če kaj vem, samo še ta. Ko bom zbral kaj več gradiva, bom verjetno tudi o Rakah napisal kaj več. Lep dan!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:30, 5. februar 2024 (CET) ::Ja sem ja, ''prav iz miista'' :). ::Nekaj več o rakah lahko najdeš bodisi v knjigi Valentinitsch, Helfried: ''Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659'' ISBN 978-961-213-326-9; ali pa v Verbič, Marija: ''Rudnik živega srebra v Idriji in tehnične naprave v njem do konca 16 stoletja'' iz kataloga ''Idrijski rudnik skozi stoletja'' (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1990). Rak je bilo resda več, vendar dvomim, da jih pomni še kakšen Idrijčan - več jih je bilo do 16. stoletja, ko so se nekateri rudniški jaški napajali tudi iz jezu pod gradom in ostalih podobnih zajezenih potokov (mdr. tudi [[Ljubevščica]]). Slikane rake so sezidali že leta 1596, razlog pa je bilo pomanjkanje/nestanovitnost vode iz [[Nikova|Nikove]] za poganjanje kamšti na Ahacijevem jašku ter višja lega Barbarinega jaška od Nikove. Kanal je bil zavoljo zmanjšanja stroškov med leti 1766 in 1770 obzidan in je v funkciji napajanja črpalk (Kamšti z veliko pisano) deloval vse do 1948, ko je povodenj razdrla jez pri Kobili. Danes kanal napaja hidroelektrarno Lejnštat (blizu današnje osnovne šole). (vir: Čar, Jože: ''O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne'', ''Idrijski rudnik skozi stoletja''). Baje pa so med drugo svetovno vojno kanal izpraznili in ga uporabili kot strelski jarek ([https://okupacijskemeje.si/exh03-ch02.html vir]). Pa o plazu, ki se je usul na tretjini dolžine kanala in so ga idrijski rudarji zaradi malomarnosti morali izkopati, bi se tudi dalo še kaj napisati ... Vsekakor sem pripravljen na akcijo, če potrebuješ kakšno pomoč. ::Gradiva je pravzaprav skoraj preveč, samo o idrijskem rudniku je cca 550 bibliografskih vnosov, a ker je rudnik mesto in mesto rudnik, je tega bistveno več. V kolikor imaš pri roki tudi ''Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta'' ti toplo priporočam v branje. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 5. februar 2024 (CET) :::Octopus, še komentar [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlika%2F7._teden_2024&diff=6168156&oldid=6149802 glede tega posega]: fotografija mora iti skozi postopek izbora za izbrano sliko, preden se pojavi na glavni strani. Vabljen, da jo nominiraš na [[WP:IS]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:17, 5. februar 2024 (CET) Mi je bilo takoj jasno. Hvala za vabilo in lep dan.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 5. februar 2024 (CET) Sliko sem poskusil nominirati, pa ne vem, če mi je uspelo. Nominiral bi jo rad predvsem zato, da bi slišal vašo oceno.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:34, 6. februar 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2024 == Brane, čez nekaj tednov se začne letošnji natečaj. Predlagam, da počakaš s Turčijo in ostalimi regionalnimi temami do takrat {{s-:-)}} (po želji, seveda). Zaenkrat je odprta prijava na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci]], izvedba bo pretežno enaka kot do zdaj (razen bonusov pri točkovanju, glej pravila). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 9. marec 2024 (CET) : Hvala za opozorilo in vabilo. S pisanjem bom nadaljeval, ker je nabor tem zelo obširen, sicer pa ne nameravam biti tako aktiven kot v prejšnjih letih. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:45, 9. marec 2024 (CET) == Etiopija == Ti si bolj za zgodovino. Sprašujem ali je res pravilno Aksumitsko kraljestvo (ne najdem ga v nobeni literaturi) ali ne bi bilo bolje '''Kraljestvo Aksum''' (9 jih je v Gigafidi, v leksikonu ga ni, v ''Svetovni dediščini'', MK, je kraljestvo Aksum, v ''Države sveta'' pravi dr. Natek država Aksum) [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:12, 6. junij 2024 (CEST) : Tisti, ki je začel pisati članek, ga je morda prevajal iz nemščine, kjer se imenuje [[de:Aksumitisches Reich]]. Jaz bi ga naslovil Aksumsko kraljestvo, ker je dobilo ime po prestolnici [[Aksum]], sicer pa naj kaj rečejo tudi slavisti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:58, 6. junij 2024 (CEST) == Biblija == Zdravo, ko prevajaš biblijske citate se prosim obrni na [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl slovensko Biblijo] (na linku je spletni prepis Biblije). Dobesedno prevajanje ni najboljše, saj imamo Slovenci standardiziran prevod, medtem ko pri Angležih tega ni. Zraven lahko dodaš tudi predlogo {{tl|bibl}}, ki bo ustvarila link do verza. Hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 1. oktober 2024 (CEST) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:09, 1. oktober 2024 (CEST) == [[Kleisura]] == Pozdravljen, res uživam v branju in patruljiranju tvojih člankov. Zgornjemu manjkajo viri, jih lahko dodaš ali si nameraval članek še dodatno razširiti? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:19, 5. oktober 2024 (CEST) : Hvala za opozorilo. Sem pač spregledal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:33, 6. oktober 2024 (CEST) ::Nič ne de :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:52, 6. oktober 2024 (CEST) == Čestitke == Malo pozno, pa nič ne de. Čestitam ti za doseženih 50.000 urejanj in se poklanjam tvoji zagnanosti pri ustvarjanju zgodovinskih člankov na slovenski Wikipediji. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 28. november 2024 (CET) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:15, 28. november 2024 (CET) ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:08, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala! Vse lepo želim tudi tebi. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:21, 23. december 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2025 == Pozdravljen, ali prav razumem [[Estonska vojna za neodvisnost]] kot sodelovanje v natečaju? Stran za prijavo je '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|tukaj]]''', vabljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:09, 21. marec 2025 (CET) : Prav razumeš! Se že prijavljam.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:56, 21. marec 2025 (CET) ::Super :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:57, 21. marec 2025 (CET) == Sodelovanje? == Hej, budno spremljam tvoje stvaritve. Vem, da se primarno ukvarjaš z zgodovinskimi temami, pa bi te vseeno vprašal, če bi bil pripravljen na kakšno sodelovanje na morda kemijskih člankih? Študiram metalurgijo in organsko kemijo večinoma spregledujem :) Gledam [[aluminij]] in verjamem, da bi ga lahko poskusila spraviti do izbranega članka. Drugače pa imam v pripravi članek [[rotacijska peč]] ([[Osnutek:rotacijska peč|osnutek]]) in bom potreboval še kakšno strokovno mnenje preden ga spravim do izbranega članka (če imaš pa kakšne ideje, jih z veseljem sprejmem). Hvala za odgovor in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:33, 1. julij 2025 (CEST) :Živijoǃ :Prebral sem tvoj predlog za sodelovanje in se z njim načelno strinjam. :Pregledal sem članek [[Aluminij]], ki je sicer manj obširen, kot na primer angleški, vendar vsebuje vse tisto, kar pričakuje tudi bolj zahteven bralec. Članek je tudi zelo pregledno strukturiran, zato se bojim, da k vsebini ne bova dodala nič bistveno novega, bova pa porušila preglednost. :Sam sem že razširil nekaj že napisanih člankov, ki so bili vsi v precej "slabšem" stanju kot aluminij, in v vseh primerih bi bilo laže začeti pisati povsem znova. :Predlagam ti, da začneš pisati članek o rotacijski peči, ki je razširjena in uporabna v številnih industrijah. Če se boš lotil aluminija, ti bom seveda pomagal. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:27, 1. julij 2025 (CEST) == al-Safah ali Al Safah == Živjo, tudi jaz pozorno spremljam tvoje članke in bi rad opozoril na mogočo napako pri zapisu arabskih imen. Nisem strokovnjak, ampak a ni tako, da se arabski člen "al-" prečrkuje v "Al", torej ne "al-Safah" temveč "Al Safah". Iz pravopisa 2001: "''pri osebnih imenih [člen al-] pišemo z veliko začetnico in ločeno od imena; pred d t s z r in š namesto l v al izgovarjamo kar te glasove, pišemo pa al ali pa l priličimo naslednjemu zobniku ali šumevcu: Al Šáms, Aš Šáms''." Tako arabska imena zapisuje tudi RTV v vseh svojih člankih, kar sem opazil pred par dnevi ko sem pisal uvod članka [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|sudanska državljanska vojna]] in preverjal običajni zapis v medijih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:45, 5. julij 2025 (CEST) :P.S.: očitno obstaja precej aktualen odgovor glede tega na Svetovalnici [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen iz marca 2025], kjer predlagajo, da se predimek al piše z malo začetnico, saj naj bi to prevladovalo v publicistiki. "''Predlagamo zapis z malo začetnico, torej Salah (bolje kot Saleh) al Aruri, Visam al Tavil, Rašid Ganuši, Zijad al Nahala. Pri moških osebnih imenih se sklanjata ime in priimek, predimek pa ne, torej Salaha al Arurija, Visama al Tavila, Rašida Ganušija in Zijada al Nahala.''" in "''Za bolj splošne formulacije pravil bo treba še malo počakati. Tu bosta poleg arabščine relavantni še novi prevzemalni preglednici za urdujščino in perzijščino, ki sta v pripravi.''". Očitno ni s tvojim načinom pisave arabskih imen torej nič narobe. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:53, 5. julij 2025 (CEST) ::Pri pisanju arabskih imen se od samega začetka zgledujem po zapisih v že obstoječih člankih. ::Za zgled se primerjal ime Zijada al Nahala v različnih v latinici ali cirilici pisanih člankih. V devetih primerih je ime zapisano kot al-Nahal, v štirih kot an-Nahal in v enem primeru kot el-Nahal. al-, an- in el- so v vseh primerih pisani z malo črko. ::Sam se držim pravila, da pišem Al- izključno na začetku stavka. Ko bo kdo postavil natančna in enoznačna pravila, se jih bom seveda držal, in tudi kaj popravil. Dotlej se bom držal starih pravil. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:41, 13. julij 2025 (CEST) == Obiski habsburških vladarjev na Slovenskem == Imam eno vprašanje. Razmišljam, da bi nam zelo koristil [[Seznam obiskov habsburških vladarjev na Slovenskem]]. Misliš, da bi se dalo nabrati toliko podatkov, da se naredi en pregled z osnovnimi informacijami? Važno bi bilo samo, da se seznam "zažene", potem pa se že naknadno dodaja in dopolnjuje vnose, kakor jih kdo kje v literaturi zasledi. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:49, 4. avgust 2025 (CEST) :: S Habsburžani se nikoli nisem ukvarjal in ne vem, kolikokrat so sploh bili v slovenskih deželah. Edini obisk, za katerega vem, se je zgodil v Šentjurju pri Celju, ko je cesar potoval iz Rogaške Slatine v Trst. Na železniški postaji ga je slavnostno v slovenskem jeziku nagovoril eden od Ipavcev, ki je bil takrat šentjurski župan. Župan je bil zaradi jezika seveda predmet naših domačih kritik, cesar pa se je kasneje spomnil nanj in Ipavca nagradil s svetniškim položajem na Dunaju. Če so bili drugi obiski vsaj približno tako zanimivi, sem seveda za to, da ga začneš sestavljati. Sem zraven! ::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:58, 4. avgust 2025 (CEST) Malo je problem, da nimam niti toliko podatkov pri roki, da bi članek začel. Vprašam še {{U|JozefD|JozefaD}}, po načelu, da vprašati ni greh. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:25, 4. avgust 2025 (CEST) :To je resnično zanimivo vprašanje, vendar se kaže vprašati o namenu takega seznama. Habsburški vladarji so bili velikokrat na Slovenskem, ker je Habsburška monarhija bila - če uporabimo mederne politične izraze - "zvezna država" pod enim monarhom je bilo kar nekaj "državnih subjektov", od vojvodin ali dežel (Kranjske, Štajerske in Koroške ter Goriške), ki so imeli nekje po drugi drugi polovici 15. stoletja svoje "deželne parlamente" imenovane "Deželni stanovi" in tem se je po 15. stoletju hodil "pokazat" vsak nov Habsburški vojvoda ali nadvojvoda kot "deželni knez", "Deželni stanovi" pa so se mu "poklonili". Ob takem obisku je moral nov monarh vedno znova potrditi pravice in privilegije članom stanov t.j. plemstvu, mestom in duhovščini. To so bile velike slovestnosti. O tem so deželni zbori izdajali posebne knjižice. No seveda so deželni knezi prišli v glavno mesto dežele, t.j. Ljubljano, Gradec in Celovec. Ni bil samo cesar Franc Jožef na otvoritvi t.i. južne železnice do Celja 2. junija 1846 in 1849 do Trsta, ampak kar trije cesarji v Ljubljani na Ljubljanskem kongresu leta 1821 - avstrijski, pruski in ruski. [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] ([[Uporabniški pogovor:JozefD|pogovor]]) 20:09, 4. avgust 2025 (CEST) ::Še jaz bom pustil moja dva centa, sicer je že Jozef pustil izčrpen odgovor, ampak @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: lahko potrdiš, da bodo na seznamu politični in ne vojaški obiski? Slednjih bi bilo veliko v raznih primerih, ko so cesarji prečili slovensko ozemlje zaradi vojaških manevrov – zadnji pa je verjetno obisk cesarja Karla, ki se je 22. avgusta 1917 iz Postojne odpeljal v Trnovo nadzorovat boje na Krasu. Obstaja tudi fotografija (glej npr. Simić 1998, str. 163). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 4. avgust 2025 (CEST) No ja, najbrž bo to projekt za enkrat ... nekoč ... Ideja pa je sicer že kar stara. Drugače pa, tudi če je obiskov bilo veliko, bi se lahko naredilo več podstrani, na primer po obdobjih, morda stoletjih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:02, 5. avgust 2025 (CEST) == Leta pr. n. št. == Zanima me tvoje mnenje glede preglednih člankov o letih globoko pred našim štetjem (ker jih občasno ustvarjaš). Močno dvomim, da bomo imeli kdaj več kot en dogodek/rojstvo/smrt za recimo [[1490 pr. n. št.]], pa sem si zamislil, da bi take primere spreminjal v preusmeritve na preglede daljših časovnih obdobij po zgledu :enwiki. Do [[499 pr. n. št.]] imamo še po letih, potem bi mogoče tam do [[1000 pr. n. št.]] naredil po desetletjih in dlje nazaj kot to po stoletjih. Torej bi prestavil vsebino [[1490 pr. n. št.]] v [[15. stoletje pr. n. št.]] in naredil preusmeritev, da bo delala povezava v članku [[Aluvamna]]. Tudi kategorije bi brisal po takem kopitu. Kaj meniš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:05, 25. oktober 2025 (CEST) : Če je kategorija n. pr. 1491 pr. n. št. obstajala, sem jo uporabil. Če je ni bilo, sem poskusil s 1490. leta pr. n. št., če tudi te ni bilo, sem uporabi kategorijo 15. stoletje pr. n. št. Za dogodke v davni preteklosti menim, da je delitev na stoletja bolj smiselna kot delitev na desetletja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:35, 25. oktober 2025 (CEST) ::Mislil sem strani. Kategorije je ustvarjal Sportijev bot in bom še njega vprašal (tudi za kategorije rojeni/umrli menim, da so po stoletjih dovolj). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:10, 25. oktober 2025 (CEST) Jaz bi rekel, da je dovolj, če od 500 pr. n. št. nazaj uporabljamo stoletja. Smotrno bi jih bilo že nekje od 300 pr. n. št. nazaj, ampak dobro, če imamo do 500 že uveljavljeno po letih, naj ostane. Spotoma, Octopus, če smem, pogovorno stran imaš že zelooooo dolgooooo. Najbolje bi bilo, če bi večino arhiviral, saj je prvi podpis na njej še iz leta 2007. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:41, 25. oktober 2025 (CEST) Če so strani za posamezna leta že ustvarjene, bi jih bilo smiselno prevključiti na straneh o desetletjih (tako kot v angl. WP). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:00, 25. oktober 2025 (CEST) :Meni se zdi vseeno bolje kar prenesti vsebino in narediti preusmeritve, da ne bo toliko skoraj praznih nanoškrbin. Na :enwiki nisem opazil prevključitev, daš kak primer? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:22, 25. oktober 2025 (CEST) Odvisno od dolžine strani. Za nanoškrbine se strinjam. Glej npr. [[:en:420s BC|420s BC]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:13, 25. oktober 2025 (CEST) :Govorimo o letih pred 500 pr. n. št., teh tudi v :enwiki ne prevključujejo. Za 500 do 600 pr. n. št. bi še naredil prenos v strani po desetletjih, ker so že večinoma ustvarjene, od tam nazaj pa po stoletjih. Kategorije za rojstva in smrti lahko zaenkrat ostanejo zaradi avtomatike infopolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:23, 27. oktober 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Octopus, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko kraljev, kronik ter ostalih zgodovini skoraj iztrganih osebnosti! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:20, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:26, 24. december 2025 (CET) ::Hvala! Veliko lepega, in predvsem zdravja, želim tudi tebi! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:03, 25. december 2025 (CET) Z moje strani voščilo za dobro zdravje in veselje do pisanja. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:00, 25. december 2025 (CET) == Nova predloga za prečrkovanje kitajskih imen == Zdravo! Ker med drugim veliko urejaš članke o kitajskih krajih, te želim seznaniti z novo predlogo {{tl|pk}}, ki je namenjena samodejnemu prečrkovanju iz pinjina v slovenščino. Namesto ročnega zapisovanja prečrkovanega imena lahko sedaj uporabiš {{tlx|pk|Hangzhou}}, kar vrne {{pk|Hangzhou}}, {{tlxb|pk|Hangzhou|1}} pa kombinirano obliko {{pk|Hangzhou|1}}. Podrobnejša navodila in primere si lahko ogledaš na dokumentacijski strani predloge. Vabljen k uporabi in lep pozdrav, -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:06, 5. julij 2026 (CEST) == [[Semirečje]] == Živjo, v zvezi s tem člankom imam pomislek glede ustreznosti imena. Ime ''Semirečje'' je preneseno iz ruščine. Ali si kje v slovenskih virih zasledil, da se uporablja v taki, tj. nespremenjeni obliki? Kot sem preveril v interwikijih, večina slovanskih jezikov uporablja lastno podomačeno različico, npr. češko ''Sedmiříčí'', slovaško ''Sedemriečie'', poljsko ''Siedmiorzecze'', bolgarsko ''Седморечие''. Celo nemščina ima npr. ''Siebenstromland''. Osebno zato predlagam poslovenjeno različico ''Sedmerorečje'', rusko ime ''Semirečje'' pa se lahko preusmeri. Se strinjaš?--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:00, 15. avgust 2026 (CEST) :Se strinjam. Bom še danes uredil. Hvala. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:20, 16. avgust 2026 (CEST) == Ujgurski kaganat == Ali bi bilo mogoče bolje [[kagan|kagane]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] kategorizirati posebej, recimo v podkategorijo [[:Kategorija:Ujgurski kaganat|kategorije Ujgurski kaganat]] - Kagani Ujgurskega kaganata, namesto da so nametani pod [[:Kategorija:Ujguri|kategorijo Ujguri]]? --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:16, 21. avgust 2026 (CEST) : Hvala za predlog! Kagane sem kategoriziral v 'Ujgure' predvsem zato, ker se izogibam odpiranju kategorij z enim samim ali s samo nekaj članki. Če kagane preusmerim v kategorijo 'Kagani Ujgurskega kaganata' ali nekaj podobnega, bo od trenutno '''devetih''' člankov u Ujgurih v kategoriji 'Ujgurski kaganat' samo '''en''' članek, v kategoriji 'Ujguri' samo '''en''' članek in v kategoriji 'Kagani' '''sedem''' člankov. Zaradi specifičnosti vsebin sem prepričan, da se v bližnji prihodnosti število člankov o Ujgurih ne bo kdove kako povečalo. Kategorizacije zato ne bom širil. Kvečjemu obratno - še Kaganat bi preusmeril v kategorijo 'Ujguri'.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:50, 21. avgust 2026 (CEST) ::Nič hudega ne bi bilo, če bi imeli v kategoriji Ujguri samo eno stran - delovala bi podobno kot shranjevalna kategorija, imela bi še podkategorijo, kar jo naredi še večjo. Ujguri je precej širok pojem, in tudi pri drugih straneh je urejeno na enak način. Da so v kategroiji Ujguri in ljudje in države, je precej nerodno, vsaj meni se tako zdi. Je pa res, da ne gre za veliko število člankov. Kar ti je bolje. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:09, 21. avgust 2026 (CEST) 0weu4t0583ftfjdl3hlglbcwz5b2wso 6740583 6740542 2026-08-21T18:16:50Z Octopus 13285 6740583 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljena/pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: &#126;&#126;&#126;&#126;. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/-a]] oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: * za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. * v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[pod lipo]] ali pa se obrni kar name. |} {{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu! == Abasidi in njihova drzava == Ko se ravno ukvarjas z muslimani, bi se ti ljubilo napisat vsaj skrbino o [[Abasidski kalifat|Abasidskem kalifatu]] ([[:en:Abbasid Caliphate|Abbasid Caliphate]]) s seznama 1000 nujnih za enciklopedijo (edini trenutno manjkajoci clanek v :slwiki)? Imamo clanek [[Abasidi]], ki pa je prejsnji mesec padel iz seznama. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:25, 8. januar 2014 (CET) * Bom.[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:05, 9. januar 2014 (CET) ::Super, za začetek bo, hvala :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 9. januar 2014 (CET) Ko sva ravno na Bližnjem vhodu! Rad bi poenotil nazive Umajadi/Omajdi in Umajadski/Omajadski kalifat in še vedno ne vem, kateri je primernejši. Mi lahko pomagaš?[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:46, 9. januar 2014 (CET) :Na žalost nisem pravi naslov za taka vprašanja; poskusi z našimi jezikoslovci ([[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ali [[Uporabnik:IP 213|IP 213]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:51, 10. januar 2014 (CET) V ušesu imam Omajade, bi pa moral preveriti v literaturi.. Sicer pa sem v geslu Teodorik Veliki opazil dve drobni težavi: v uvodnem odstavku se Italija povezuje na današnjo republiko, v infopolju pa Norik na razločitveno stran. Ker urejaš, nisem popravil. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2014 (CET) : Hvala za opozorilo! Mislim, da je zdaj v redu. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:20, 27. januar 2014 (CET) Tudi jaz. Sicer pa sem v [[Norik (rimska provinca)‎‎]] dodal še infopolje in te prosim, če ga pogledaš, ker si ti naredil večino drugih "provincialnih". --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:33, 27. januar 2014 (CET) :Pinky se je lotila dela: gl. [[Uporabniški pogovor:IP 213#Infopolje Zgodovinska pokrajina]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:35, 6. februar 2014 (CET) ==Gibbon== Gibbona bi jaz uporabljal zelo previdno, ker gre za zelo zastarelo in tendenčno delo. O rimski antiki je veliko novejšega in boljšega. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 13:34, 21. maj 2014 (CEST) : Hvala za opozorilo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:31, 22. maj 2014 (CEST) ==Centuria== Pozdravljen. Izvor besede dejansko ni povsem jasen. Predvsem nikjer nisem našel podatka, da pomeni "pleme ali druženje"; vir, ki ga navajaš, se mi ne zdi pomensko izčrpen oziroma časovno zanesljiv. Kolikor meni znano (vendar ne bi mogel navesti kakega vira), je bila centurija prvotno skupščina volilcev (comitia centuriata), in to volilcev iz vrst najnižjih slojev prebivalstva, saj je beseda "cento" pomenila "kup cunj", zato "centuria" pomeni nekako "skupščina razcapancev". Pozneje je beseda centuria prešla tudi na vojaško področje, kjer se je povsem udomačila, tudi zato, ker se je začela pojmovati kot "skupina stotih mož" zaradi podobnosti z besedo "centum" = sto. Šele veliko pozneje je beseda iz vojaškega pojmovanja spet prešla v vsakdanjo rabo s pomenom "druščina", v smislu ''skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava'' (glej SSKJ), nikoli pa ne s pomenom "pleme". --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:18, 2. junij 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo in razlago. Definicijo sem spremenil in uskladil s trenutno razpoložljivimi podatki.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:48, 3. junij 2014 (CEST) ==Briškovska jama== Čeprav živim precej blizu te jame, še nikoli nisem slišal drugega poimenovanja kot ''Briška jama'' ali ''jama pri Briščikih''. Če si prevzel sedanje poimenovanje po drugih wikijih, prosim popravi, kot sem osebno popravil na italijanski in nemški wiki. Če pa izhaja poimenovanje iz kakega drugega vira, lepo prosim, da mi ga navedeš, da ne bom ustvarjal nereda. Meni se sicer zdi, da je pravilno tisto ime, ki ga uporabljajo domačini, a to pravilo na žalost ni vedno upoštevano. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:13, 18. avgust 2014 (CEST) * Hvala za opozorilo! Bom takoj popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:35, 18. avgust 2014 (CEST) * Dilema z imeno je odprta še danes. Berem, da se domačini borijo za vrnitev imena ''Briškovska jama''. Imamo tudi (strokovni?) članek v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]]: https://www.primorski.eu/ne-prezrite/uporaba-pridevnika-briskovski-oz-briski-JF412931 --[[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] ([[Uporabniški pogovor:S58MJ|pogovor]]) 09:27, 28. maj 2020 (CEST) ==Uporabniški pogovor== Pozdravljeni Octopus, na mojem uporabniškem pogovoru imam vprašanje za vas. [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] ([[Uporabniški pogovor:Tadejadermastja|pogovor]]) 14:17, 8. oktober 2014 (CEST) Hvala za kakršenkoli odgovor, Tadeja. == [[:en:Do not buy Russian goods!]] == Hello! Could you translate an article about boycott of Russian goods in Ukraine for the Slovene Wikipedia? Thanks for the help.--[[Uporabnik:Trydence|Trydence]] ([[Uporabniški pogovor:Trydence|pogovor]]) 21:33, 2. december 2014 (CET) == Global account == Hi Octopus! As a [[:m:Stewards|Steward]] I'm involved in the upcoming [[:m:Help:Unified login|unification]] of all accounts organized by the Wikimedia Foundation (see [[:m:Single User Login finalisation announcement]]). By looking at [[Special:CentralAuth/Octopus|your account]], I realized that you don't have a global account yet. In order to secure your name, I recommend you to create such account on your own by submitting your password on [[Special:MergeAccount]] and unifying your local accounts. If you have any problems with doing that or further questions, please don't hesitate to contact me on my [[User talk:DerHexer|talk page]]. Cheers, [[Uporabnik:DerHexer|DerHexer]] ([[Uporabniški pogovor:DerHexer|pogovor]]) 02:11, 17. januar 2015 (CET) == [[WP:SLOG]] == Ali lahko še malo bolj izpiliva slog etimologij? Če pogledaš dosedanji slog v razdelku [[WP:SLOG#Etimologije|Klasična grščina]], se rabi naslednji zapis: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}}: Kuklou mētresis) ... Ti rabiš: : '''''Merjenje kroga''''' ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]) ... Angleška wp npr. piše dvopičje in nato vejico: : '''''Measurement of a Circle''''' (Greek: {{lang|grc|Κύκλου μέτρησις}}, ''Kuklou metrēsis'') ... Sam predlagam dogovor, preden se morebiti popravlja za nazaj. Ob tem se mi poraja še vprašanje ali izvirno μέτρησις pomeni [[merjenje]] ali [[meritev]], kar je sicer pomensko enako? Poenotil sem sedaj, ko je članek napisan, na ''Merjenje ~''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:46, 21. januar 2016 (CET) * Hvala za opozorilo! Že nekaj let uporabljam obliko zapisa :... ({{jezik-grc|Κύκλου μέτρησις}} [Kuklou metrēsis]), : ker me nihče ni opozoril na obliko v Slogovnem priročniku. Od sedaj bom uporabljal predlagano obliko zapisa. * Odločitev, ali je za izraz ''μέτρησις'' ustrezen prevod ''merjenje'' ali ''meritev'', prepuščam nekomu, ki se na zadevo bolje spozna od mene. Bilo bi pa dobro čimprej vedeti, ker se izraz trenutno pojavlja na zelo malo mestih, ki se jih da hitro uskladiti. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:02, 23. januar 2016 (CET) ==Potrebujem nasvet== Pozdravljen. Ker si napisal veliko lepih člankov o Bizantincih, mi morda lahko pomagaš. Zanima me namreč, kako bi po naše imenovali dinastijo Angelov iz 11. stoletja. Ker trenutno pišem nekaj vrstic o Henriku VI. Hohenstaufen, sem hotel omeniti Ireno, pa ne razumem, če je prav ''Angelina'' ali ''Angela'' ali ''Angelo'' ali ''Angelovna'' ali ''Ange'' ali ''Anđelina'' ali kako drugače – vsaka wikipedija pove po svoje! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:25, 12. februar 2016 (CET) * Ime dinastije Angel že dolgo časa muči tudi mene. V [[Seznam bizantinskih cesarjev|Seznamu bizantinskih cesarjev]] je zapisano kot ''Dinastija Angel'', tako kot ''Dinastija Komnen''. Če se ne bi obremenjeval z angeli, bi jo poimenoval ''Angelska dinastija'', kot na primer ''Komnenska dinastija'', tako pa čakam, da to neredi kakšen zgodovinar ali nekdo, ki se na to spozna bolje od mene. : Ženska imena sem dosledno pisal po zgledu ''Ana Komnena'', ker se njeno ime piše tako tudi drugje. Na tak zapis do sedaj ni bilo nobenih pripomb. Irenino ime bi zato zapisal kot ''Irena Angelina''.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:44, 12. februar 2016 (CET) :: Če Komnen postane Komnena, mar ne bi Angel postal Angela? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:35, 13. februar 2016 (CET) * V članku [[Izak II. Angel]] sta imeni njegovih hčera zapisani kot ''Eufrozina Angelina'' in ''Irena Angelina''. Slednje je prečrkovano iz grškega ''Ειρήνη Αγγελίνα''. Obstaja knjiga ''Slovenjenje grških osebnih imen'', ki je, žal, nimajo v nobeni ljubljanski knjižnici. Za slovenjenje imen ''Ειρήνη Αγγελίνα'' in ''Οίκος Αγγέλων'' (dinastija Angel) sem poslal poizvedovanje v SAZU in čakam na odgovor.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:27, 13. februar 2016 (CET) :: Hvala za pozornost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:29, 13. februar 2016 (CET) * Po več dopisih z jezikoslovcem g. [[Marko Snoj|Markom Snojem]] s [[SAZU]] sem dobil naslednje odgovore. : Pravila za slovenjenje grških imen so na spletnem naslovu [http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf], točka 1107 in 1108 na strani 242-244 (v izvirniku 174-176). Pravila niso tako enostavna, kot izgledajo na prvi pogled, ker se mora vedeti, ali gre za starogrško, novogrško ali bizantinsko grščino in ali ima ime že utečen slovenski prevod. :Po teh pravilih se v imenu Ειρήνη Αγγελίνα ::εi prečrkuje v i, ::γγ pa v ng. :Njeno ime se zato glasi Iréne (Irena) Angelína. :Slovenjenje imena dinastije Οίκος Αγγέλων, ki dobesedno pomeni »hiša angelov«, je bolj zapleteno. Iz imena Ισαάκιος Β’ Άγγελος (Isákios II. Angelos) je razvidno, da je Angelos priimek, ki se posloveni z Angel. To pomeni, da se dinastija imenuje Angeli, tako kot Karađorđevići, Izak II. pa Angel kot Petar I. Karađorđević. Dinastija bi se lahko imenovala tudi Angelska (če bi bila Vražja verjetno ne bi bilo nobene dileme). :Zapisano velja, če niso zgodovinarji v preteklosti že izbrali kako manj običajno rešitev. : Če imaš še kakšno vprašanje, mi povej, ker je g. Snoj izjemno dostopen in takoj ogovori na vsa vprašaja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:02, 17. februar 2016 (CET) ::: Res nisem pričakoval tako izčrpnega odgovora, ne morem se ti dovolj zahvaliti! Moje zanimanje je bilo v resnici gola radovednost, ker se nisem nikoli dovolj resno bavil z bizantinsko in grško kulturo. Je pa tudi res, da tega nisem storil predvsem zaradi ne-poznanja pisave in prečrkovanja. Zato mi je zelo dobrodošel link na FRAN, ki govori o tem. Še enkrat hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:36, 19. februar 2016 (CET) Na wiki commons je kopica fotografij, nisem pa identificirala kategorije. Ali morda ne obstaja in jo je treba narediti? Tudi sama imam o Jemnu precej gradiva, saj sem bila pred časom tam in bi lahko prispevala. kategorije sama še nisem naredila, zato rabim pomoč.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:47, 22. februar 2016 (CET) * Kategorizacija je opisana v članku [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Kategorizacija Wikipedija:Kategorizacija] : Kategorizacijo fotografij lahko narediš tudi potem, ko je slika že naložena (in morda nekategorizirana): odpreš sliko, klikneš »Več podrobnosti«, nato »Edit« (ali Uredi), da prideš v urejevalnik, na koncu pripišeš <nowiki>[[Kategorija:xyz]]</nowiki> in s »Save page« shraniš spremembo. Sporoči mi, kako ti je uspelo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:21, 22. februar 2016 (CET) Hvala, sem razumela, poskušala na eni sliki iz Taiza in posledično ugotovila, da kategorija obstaja po imenom Ta'izz. Bom pregledala še ostale kraje v Jemnu in uredila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) Danes sem poskušala nalagat slike v commons, pa je nekaj narobe z njim ali z mano. Ko se vključim, je povsem mrtva. Nič ne deluje? --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 08:47, 23. februar 2016 (CET) * Pojdi v [https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikimedia Commons] in nato Upload file. Pred tem preveri svojo registracijo. Veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:04, 23. februar 2016 (CET) == Nikolaj Noskov == Pozdravljeni, dragi Octopus! Ne vem, jezik, ampak samo vedeti nekaj pesmi iz Evrovizije in rezervirajte za vas: lahko naredite na vaši slovenskega jezika članek o ruski glasbenik Nikolai Noskov? če bi ta članek, bom zelo hvaležen! Hlava! --[[Posebno:Prispevki/217.66.158.133|217.66.158.133]] 23:00, 12. avgust 2016 (CEST) :Rock je področje, na katerega se resnično prav nič ne spoznam, zato poskusi dobiti koga drugega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:46, 12. avgust 2016 (CEST) == Nesebar == Živjo, pri temle mestu imam pomislek glede zapisa in sklanjanja njegovega imena. Črka ъ v izvirni bolgarski obliki Несебър označuje polglasnik, ta pa se tradicionalno in tudi glede na priporočila slovenskega pravopisa transkribira s črko ă (ali pa tudi brez nje, tako kot pri [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]]). Sklanjati pa bi ga bilo treba Nesebăr/Nesebra/Nesebru itn., tako kot Zadar/Zadra/Zadru. Se strinjaš, da prestavim na Nesebăr? --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:00, 23. avgust 2016 (CEST) * Hvala za nasvet in pomoč! Pred nekaj dnevi sem se spravil na [[Veliko Trnovo]] in sam ugotovil, da delam napako. Bilo bi lepo, če bi ''"ъ, ki se transkribira v ă - ali pa tudi ne"'', poenotili. Sam se nagibam k temu, da ъ dosledno transkribiramo v ă. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:41, 26. avgust 2016 (CEST) Se strinjam. Če smo dosledni, naj bo vedno ''ă'' (nikakor pa ne ''a'', ki fonetično ni ustrezen). Bom prestavil. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 20:21, 26. avgust 2016 (CEST) == Dve pripombi == Če se ne motim, na koncu stavka ni dveh pik, tudi če imaš pred tem vladarsko ime. Torej "... Mehmeda II." in ne "... Mehmeda II..". Bej pa je v slovenščini običajno beg, bejlerbej beglerbeg. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 10:14, 7. december 2016 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:16, 7. december 2016 (CET) To s pikami drži – mi je enkrat en lektor pojasnil: »Dve neenaki ločili lahko stojita skupaj, medtem ko dve enaki ne, razen ko gre za namensko ločilo, tipa tri pike, npr.« --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:27, 7. december 2016 (CET) : Hvala! Se že držim obeh pravil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:29, 7. december 2016 (CET) == Venčeslav ali Vaclav ali Václav == Imena vladarjev običajno res slovenimo, vendar se mi zdi, da Vaclavi običajno ostajajo neprevedeni. Prosim, preveri v novejši literaturi in slovenskih leksikonih in enciklopedijah. Jaz jih ta čas nimam pri roki. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 11:18, 30. december 2016 (CET) : V do sedaj pregledani literaturi nisem našel natančnega pravila za slovenjenje češkega Václava. Tudi meni Venčeslav od nekdaj ne gre v uho, zlasti na primer za Václavské náměstí (angleško Wenceslas Square, italijansko Piazza San Venceslao), vendar sem se z njim nekako sprijaznil. :* V članku [[Češka#Češka, dinastija Pšemisl|Češka]] se dosledno uporablja ime Venčeslav, medtem ko je naslov češkega članka :* Svatý Václav (Václav I.) poslovenjen v [[Sveti Venceslav]] (ne Venčeslav). :* Na spletnem naslovu [http://www.behindthename.com/name/va10clav ''Behind the name''] je Věnceslav omenjen kot redko rabljena različica imena Václav. : Václava bom zaenkrat poslovenil v Venčeslava, ker se pojavlja dokaj redko, ko bom vedel kaj več, pa ga bom spremenil. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:52, 30. december 2016 (CET) ==Publij Kornelij Scipion== Sestavil sem [[Publij Kornelij Scipion|ta članek]] in bom skušal popraviti sklice, ki se nanašajo na to ime. Prosil bi te, da upoštevaš to razločitev, čče boš kdaj obravnaval zadevne dogodke. MMG, če se ti zdi, da je kateri od Scipionov nepomemben, recimo Salvitoni, kar izbriši oglate oklepaje (sklice). Pozdrav in srečno 2017. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:56, 8. januar 2017 (CET) :Seznam je pregleden in enoznačen in zato zelo uporaben. Nobenega imena seveda ne bom brisal. Tudi tebi srečno 2017! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:50, 8. januar 2017 (CET) == User:EGalvez (WMF)/Sandbox/MassMessageTest == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:44, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> == Share your experience and feedback as a Wikimedian in this global survey (revised heading) == <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey. We want to know how well we are supporting your work on and off wiki, and how we can change or improve things in the future.<ref>This survey is primarily meant to get feedback on the Wikimedia Foundation's current work, not long-term strategy.</ref> The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation. You have been randomly selected to take this survey as we would like to hear from your Wikimedia community. To say thank you for your time, we are giving away 20 Wikimedia T-shirts to randomly selected people who take the survey.<ref>Legal stuff: No purchase necessary. Must be the age of majority to participate. Sponsored by the Wikimedia Foundation located at 149 New Montgomery, San Francisco, CA, USA, 94105. Ends January 31, 2017. Void where prohibited. [[m:Community Engagement Insights/2016 contest rules|Click here for contest rules]].</ref> The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. <big>'''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now!]'''</big> You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. Please visit our [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions page]] to find more information about this survey. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email to surveys@wikimedia.org. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 22:50, 13. januar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16205393 --> {{reflist-talk}} == Volški Tatari == Živjo, preveril sem poimenovanje za pokristjanjene Tatare in mislim, da ime Keršeni ni čisto ustrezno. Možno bi bilo Kerešeni (po njihovem lastnem imenu Keräşen) ali Krjašeni (iz ruščine). Lahko pa tudi uporabimo rusko ime in damo izvirno tatarsko ime v oklepaj. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 09:46, 19. februar 2017 (CET) :Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:26, 19. februar 2017 (CET) == Your feedback matters: Final reminder to take the global Wikimedia survey == (''Sorry to write in English'') <div class="plainlinks mw-content-ltr" lang="en" dir="ltr"> Hello! This is a final reminder that the Wikimedia Foundation survey will close on '''28 February, 2017 (23:59 UTC)'''. The survey is available in various languages and will take between 20 and 40 minutes. '''[https://wikimedia.qualtrics.com/SE/?SID=SV_6mTVlPf6O06r3mt&Aud=VAE&Src=52VAECE Take the survey now.]''' If you already took the survey - thank you! We won't bother you again. '''About this survey:''' You can find more information about [[m:Community_Engagement_Insights/About_CE_Insights|this project here]] or you can read the [[m:Community_Engagement_Insights/Frequently_asked_questions|frequently asked questions]]. This survey is hosted by a third-party service and governed by this [[:foundation:Community_Engagement_Insights_2016_Survey_Privacy_Statement|privacy statement]]. If you need additional help, or if you wish to opt-out of future communications about this survey, send an email through EmailUser function to [[:m:Special:EmailUser/EGalvez_(WMF)| User:EGalvez (WMF)]]. '''About the Wikimedia Foundation:''' The [[:wmf:Home|Wikimedia Foundation]] supports you by working on the software and technology to keep the sites fast, secure, and accessible, as well as supports Wikimedia programs and initiatives to expand access and support free knowledge globally. Thank you! --[[:m:User:EGalvez (WMF)|EGalvez (WMF)]] ([[:m:User talk:EGalvez (WMF)|talk]]) 09:04, 23. februar 2017 (CET) </div> <!-- Message sent by User:EGalvez (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Community_Engagement_Insights/MassMessages/Lists/2016/52-VAECE&oldid=16297909 --> == Avari == Bravo za sve članke, posebno za [[Avari]], čisto pet (5). Koristio sam članak za pisanje o Avarima na [[Wikipedia.sh]]. Imam jednu sugestiju. U tom članku nema pomena o drugom pohodu Avara protiv Franaka 566. godine, pobjedi Avara, i sporazumu. Nakon toga, Evropa je podijeljena na zapadni, franački dio i istočni, avarski, što će imati za posljedicu kolonizaciju Slavena. (Walter Pohl: Die Awaren, str. 46.)--[[Uporabnik:Zavičajac|Zavičajac]] ([[Uporabniški pogovor:Zavičajac|pogovor]]) 15:24, 2. julij 2017 (CEST) == Slike v tabeli faraonov == Za slike v tabeli je dobro, da so čisto v levem stolpcu. Pač, bralec najprej, ko vidi tabelo s slikami, vidi slike, šele potem besedilo, zato je dobro, da so čisto na začetku vsake vrstice – na levi. Saj tudi tako kot sedaj ni narobe, samo bolj praktično je. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 21:22, 22. avgust 2017 (CEST) * Se strinjam. Ker je urejanje bolj na začetku, bo popravkov relativno malo in jih bom postopoma popravil. Ko sva ravno pri Egiptu, imam nekaj vprašanj: # Kako naslavljati dinastije: je bolje Prva dinastija (Egipt) ali Prva egipčanske dinastija ali kako drugače? # Kako naslavljati kraljestva: Staro kraljestvo Egipt, Srednje kraljestvo Egipt ali kako drugače? : Pisanje je šele na začetku, zato bi bilo dobro, da bi naslove čimprej dorekli. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:02, 22. avgust 2017 (CEST) Za dinastijo mogoče Prva egipčanska dinastija, za kraljestvo pa Staro egipčansko kraljestvo. Če bo še {{U|IP 213}} kaj predlagal ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:40, 22. avgust 2017 (CEST) :Nimam pojma, kako je uveljavljeno. Bi pa pogledal po literaturi in se zgledoval po tej. Za začetek Veliki splošni leksikon in podobno. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 16:34, 24. avgust 2017 (CEST) * V redu! Do takrat, ko pridem z dopusta, bo zadeva že zrela. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:27, 24. avgust 2017 (CEST) Malo sem pobrskal! Vsekakor bi veljalo vzeti v roke knjigo J. Romerja, ''Zgodovina Starega Egipta'' (Ljubljana 2016), ki je najnovejši slovenski prevod na to temo (gl. [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=26409 kratko predstavitev v Bukli], in tam pogledati terminologijo. Jaz je nimam pri roki, da bi pomagal. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 15:31, 29. avgust 2017 (CEST) * Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:12, 6. september 2017 (CEST) ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2017/Izbirni krog]]== Pozdravljen, opazil sem, da si v izbirnem krogu glasovanja za sliko leta 2017 oddal glas samo za eno sliko. Ker je v tem krogu glasovanja dovoljeno oddati glasove za pet slik, si seveda vabljen, da do konca izbirnega kroga (do 10. 12.) oddaš še preostale glasove. Hvala, [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="font-family:Aharoni"><span style="color:#191970">Ϻ</span> <span style="color:#9370DB">Zaplotnik</span></span>]] <sup><small>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<span style="color:#8B008B">prispevki</span>]]</small></sup> 18:59, 21. november 2017 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:07, 21. november 2017 (CET) ==Hvala!== Pozdrav slovenske Wikipedije in uporabniku "Octopus", Jaz sem "MinnesotanUser", urednik angleške Wikipedije. Uredil sem veliko angleškega članka o Rhind Papyrusu iz starodavne egiptovske matematike in opazil sem, da je moje delo (zlasti velika miza) prevedeno v slovenski članek. Zelo sem vesela in ponižana, da je moje delo prevedeno v druge jezike in da je to pripomoglo k predstavitvi članka o slovenski Wikipediji! To je bil prvi veliki projekt v Wikipediji za mene, in sem bil zelo previden. S tem sem rekel, da ne morem govoriti ali napisati slovenščine, zato pišem to surovo sporočilo s pomočjo Google-ovega prevajanja. Upajmo, da bo pravilno preveden. Kljub tej jezikovni oviri sem še vedno zanima predmet antične matematike. Na primer, upam, da bom v prihodnosti spoznal "mošusni papyrus". Ta opomba je preprosta "hvala" za dobro razmišljanje o mojem delu, in mi lahko pustite komentar na angleških ali slovenskih "pogovornih" straneh, še posebej, če imate ideje za sodelovanje pri nadaljnjih projektih, tudi glede na zgornje omejitve. [[Uporabnik:MinnesotanUser|MinnesotanUser]] ([[Uporabniški pogovor:MinnesotanUser|pogovor]]) 10:46, 27. junij 2018 (CEST) == Infopolje Muzej == Sem pripravila osnovo za predlogo. Lahko prevedeš parametre v [[Predloga:Infopolje Muzej/peskovnik]]. Kako bo uporaba predloge izgledala, pa si ogledaš in stestiraš v [[Predloga:Infopolje Muzej/testniprimeri]]. : Pri nas koordinate delujejo drugače, zato obvezno uporabljaj parametra <nowiki>| latitude = 39.9570 in | longitude = -75.1714</nowiki>. V zvezi s koordinatami in prikazovanjem zemljevidov, se bom pa še poigrala kasneje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:16, 9. november 2018 (CET) Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:39, 9. november 2018 (CET) * Koordinate. V polji '''latitude/longitude''' sem vnesel koordinati v decimalnem zapisu. Muzej je na karti Slovenije pravilno poziciran, koordinate v polju '''Coordinates''' pa so napačne (iz predloge). --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:54, 9. november 2018 (CET) * Dela! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:22, 10. november 2018 (CET) Hvala tebi! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:33, 10. november 2018 (CET) == Nalaganje slik == Živijo. V [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?limit=500&user=Octopus&title=Posebno%3ASeznamDatotek seznamu datotek], ki si jih naložil, vidim, da je vsaj zadnjih 10 primernih za v Zbirko (za ostale nisem posebej preverjal). Dobro bi bilo, če jih prestaviš tja, da jih tu potem lahko zbrišemo. Lahko jih samo s [[c:Special:UploadWizard|čarovnikom]] naložiš, ostale stvari, če bo kaj manjkalo (kategorije na primer), pa lahko uredim kasneje. Za kakršnokoli pomoč sem seveda na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 23:03, 27. november 2018 (CET) * Da poenostavim. To pomeni, da jih znova naložim s čarovnikom? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:07, 28. november 2018 (CET) Najboljše kar tako, ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:07, 28. november 2018 (CET) * V redu! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:03, 28. november 2018 (CET) * Tri slike [[skorš]]a sem prekopiral v zbirko, zdaj me pa zanima, kakšni so kriteriji za kopiranje v zbirko in kdo presoja primernost? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:38, 28. november 2018 (CET) Super, uspelo. Brišem tukajšnje dvojnike. Za kopiranje v Zbirko ni kakšnih drugih pravil kot tako imenovana [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštena uporaba]]. To pomeni, da če nekdo naredi sliko in jo objavi pod katerim izmed prostih dovoljenj, gre avtomatsko v Zbirko (razen seveda, če je na njej nek moderen avtorsko zaščiten objekt). Zato je želja, da se že v izhodišču čimveč stvari nalaga v Zbirko, da jih potem ni treba prestavljat. Razne panorame (narava, naselja ...) vsekakor spadajo v Zbirko. Tudi slike raznih kemijskih shem, katerih avtor si sam, so primerne za kopiranje, zemljevide tujih avtorjev pa jo bolje pustiti tu, razen, če se te avtorje prosi za posebno dovoljenje. Ampak s tem si po moje vsaj zaenkrat ni treba delati skrbi. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:00, 28. november 2018 (CET) * Kemijske formule in sheme so prekopirane. ker niso bile v zbirki. Nekatere so prevedene v slovenščino, vendar niso moje lastno delo. Zaenkrat jih ne bi kopiral, razen če meniš drugače. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:07, 28. november 2018 (CET) Vredu, potem jih kar pusti. Bolj je mišljeno za nalaganje v bodoče. To še samo: za [[c:File:Sorbus domestica 9378.jpg]] vidim, da ima dobrih 800 kb velikosti, kar je precej malo. Mogoče imaš na fotoaparatu nastavljeno tako nizko kvaliteto, ali pa si morda kasneje sliko skompresiral. Skratka, v vsakem primeru je dobro, če ima slika polno velikost, oziroma pač čimvečjo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 22:12, 28. november 2018 (CET) * Hvala za opozorilo. Slika ni skomprimirana. Fotoaparat ima privzet format 4:3. Če preklopim na format 16:9, se del kakovosti izgubi. Slik nisem nameraval objaviti, zato je tako. Sicer pa pazim na to.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 28. november 2018 (CET) == [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] == Živjo, pomislek imam glede naslova tega članka. Naslov ''Hati (anatolsko ljudstvo)'' se mi zdi neustrezen, ker se namreč izraz ''anatolski'' uporablja za [[Anatolski jeziki|jezikovno skupino indoevropskih ljudstev]], kamor spadajo Hetiti, Luvijci itd., medtem ko za Hate obstaja splošen konsenz, da so bili neindoevropskega izvora, vendar njihove etnolingvistične povezave niso jasne. Problem je, ker imamo hkrati tudi članek [[Hati (germansko pleme)]]. Zagato bi se v tem primeru dalo rešiti, če za obe ljudstvi uporabimo zemljepisno razlikovanje, npr. ''Hati (Germanija)'' in ''Hati (Anatolija)''. Bom povprašal še naokrog glede možne rešitve. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 15:07, 1. marec 2019 (CET) : Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:19, 1. marec 2019 (CET) Se strinjaš, da članek ''[[Hati (anatolsko ljudstvo)]]'' po ruskem zgledu prestavim na naslov ''Hati (Anatolija)''? Zdi se, mi da je to nekako najbolj racionalna rešitev glede na zgornji pomislek. --[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 14:41, 20. marec 2019 (CET) * Seveda se strinjam. Če je še kaj spornega, se slišiva! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:57, 20. marec 2019 (CET) == Sicilske večernice == Imam malo pripomb v zvezi s tem člankom, ki je sicer kot vsi tvoji prispevki zelo zanimiv in dobro dokumentiran. Prosim ne jemlji mojih besed kot kritiko, temveč kot konstruktivno opombo. Moj prvi pomislek je, da sicilske večernice niso ''del vojn med gvelfi in gibelini'', temveč samo ''casus belli'' za [[večerniške vojne]], ki so del vojn med Anžujci in Aragonci, katere so del cesarskih teženj po hegemoniji nad Sredozemljem. Vojne med gvelfi in gibelini so del tisočletnih nasprotovanj med Svetim rimskim cesarstvom in Papeško državo za oblast na Apeninskem polotoku, a niso dosegle Sicilije. Po tvojem mnenju gre za nasprotstvo ''med Svetim rimskim cesarstvom, se pravi Štaufovci, in papeži''. Predvsem, Karel ni bil Štaufovec ampak Anžujec, zato cesarstvo=Štaufovci ne bo držalo. Razen tega Papeška država ni načrtovala zasedbe sicilske kraljevine; nasprotovanje papežev je bilo le podaljšanje nasprotstev s Friderikom II., ki ni sprejemal papeževe nadoblasti. Tu se postavlja vprašanje, komu ali čemu naj bi v večerniških vojnah nasprotovali papeži? Lahko bi rekli Štaufovcem (vendar ne cesarstvu), to je Manfrediju in Corradinu, vendar se onadva nista borila za dinastijo Hohenstaufen (ki je dejansko nista niti poznala), temveč za Kraljevino Sicilijo. Po mojem je treba razumeti večerniške vojne kot dinastični boj med Anžujci in Kraljevino Sicilijo oziroma Aragonci. Pri tem Papeška država pride v poštev samo v kolikor sta bila Urban IV. in Klemen IV. Francoza, zato ni čuda, da sta podprla Karla Anžujskega. Cesarstvo je pa vpleteno, ker je hotel Karel razširiti svojo oblast na račun Bizanca, za kar je bilo treba predhodno zasesti Kraljevino Sicilijo. Pa še to. V infopolju so udeleženci neki nepojasnjeni ''Sicilski gibelini''. Ni šlo mar za Kraljevino Sicilijo? In kako to, da podatek v infopolju govori o 4.000 žrtvah, tekst pa o 13.000? Skratka, meni se zdi članek o večernicah obilno preobširen (če že ne nepotreben), ker je to bil le, ponavljam, ''casus belli'', to je iskra, ki je prižgala večerniške vojne. Vzroki in ozadje so zadosti prikazani v članku o večerniških vojnah in v članku [[Kraljevina Sicilija]]. Potrebno bi bilo tema dvema dodati kak podatek, zato predlagam združitev člankov [[Sicilske večernice]] in [[Večerniške vojne]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:38, 28. avgust 2019 (CEST) * Hvala za konstruktivno kritiko. Nekaj se že popravil s pomočjo članka v italijanskem jeziku, ki se mi zdi bolj logičen in jedrnat, nekaj pa še bom v nekaj dneh. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:44, 30. avgust 2019 (CEST) == Concordia Sagittaria == Dodal sem par besed, upam, da se strinjaš. Samo prosil bi te, preglej še enkrat ime župana, menda ga je treba "osvežiti", pa osebno nimam podatkov pri roki. Pozdrav. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 19:52, 6. december 2019 (CET) * Hvala za opozorilo! Župan je res drug, čeprav ni ravno nov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:01, 6. december 2019 (CET) == Sardinija == Pozdravljen. Slučajno sem pogledal članek [[Sardinija]], ki si ga pred nedavnim precej razširil. Po mojem mnenju je infopolje napačno, ker se podatki nanašajo na administrativno enoto Sardinija, torej na članek [[Sardinija (dežela)]]. V ta članek pa, ki obravnava Sardinijo kot otok, to je geografski pojem, bi spadalo infopolje otok (infobox islands), pa ne znam, kje naj ga najdem – vsekakor nekaj takega kot so infopolja otokov Beneške lagune (npr [[Pellestrina]]). Tudi nekatere podatke članka [[Sardinija]], recimo ves drugi odstavek uvoda, bi prenesel v članek [[Sardinija (dežela)]]. Kaj meniš? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:41, 13. december 2019 (CET) :Hvala za opozorilo! Bom pregledal in uredil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:53, 22. december 2019 (CET) Nekaj sem uredil, za kaj več pa bi si moral vzeti več časa. Pričajujem tvoj komentar. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:24, 25. december 2019 (CET) :Ne maram biti picajzljast, menim samo, da vsaka omemba politične ureditve in jezikov ne spada v geografijo otoka. Če koga to zanima, naj si ogleda članek o administrativni deželi, kot svetuje prva vrstica. Vendar pa, če je tebi prav tako, lahko tudi ostane. MMG Ne gre za ''nekaj notranje avtonomije'', temveč za ''popolno administrativno avtonomijo'', glej [[Italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|tukaj]]. :V zvezi z jeziki bi pa pripomnil, da bi treba problematiko še malo razviti, ker je [[Sardinija (dežela)#Jezik|tukaj]] premalo povedano; vendar moramo biti pozorni na dejstvo, da Sardinci trdijo, da je njihov jezik enostavno sardinščina - sasarščina in algareščina in galurščina itd. so le '''narečja'''. :Kar se tiče naravnih posebnosti, je otok tako bogat, da se je svoj čas zdelo umestno ustvariti [[Naravne vrednote Sardinije|ločen članek]], ki je pa žal ostal še vedno popolnoma rdeč. Če se boš kdaj lotil temeljitega preurejevanja, imej v evidenci, da imam nekaj knjig, ki bi mi pomagale opisati večino sardinskih parkov. A mislim, da za enkrat ni velikega zanimanja za te članke, zato sem tudi takrat stvar opustil. :--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:03, 26. december 2019 (CET) Članek Sardinija ni samo v moji domeni. Če boš pregledal njegovo zgodovino, boš ugotovil, da sem bil samo eden od zadnjih urejevalcev. Iz tvojih komentarjev je razvidno, da Sardinijo in Italijo poznaš mnogo bolje od mene, zato te prosim, da sam vneseš najbolj ustrezne in točne popravke. Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:32, 26. december 2019 (CET) == Predlogi za članke == Živijo... po dolgem času :) Imam nekaj predlogov zate, da bi jih napihnil do nivoja izbranega članka. Recimo [[Rimsko cesarstvo]], pa lahko daš men en del...., pa še na 1000 nujnih je pa [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=Rimsko_cesarstvo vsi berejo].... Jest se bom verjetno lotil [[denar]]ja... saj veš, samo predlog je to :) lp. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 1. januar 2020 (CET) * Trenutno imam povsem drugačne načrte. Morda kdaj kasneje.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:58, 2. januar 2020 (CET) == Inženirji kemije == Boš verjetno ti najbolje vedel ... Naletel sem na eno sumljivo kategorijo, [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemijske tehnologije]]. FKKT ima res višješolski študijski program s tem nazivom, ampak ali ima razločevanje teh ljudi od [[:Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] globalno kak smisel? Bi naredili napako, če jih damo kar med inženirje kemije? Načeloma se kategorizira bolj po poklicu kot po izobrazbi. Hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:55, 16. januar 2020 (CET) * Poklica kemika in kemijskega tehnologa sta povsem različna in se ju ne sme zamenjavati. Ne vem, kako je zdaj, toda v času, ko sem sam študiral, so bili že v prvem letniku programi zelo različni. Celo pri matematiki. Razliko med poklicoma bi morda najbolje pojasnil s primerom iz kemijske kinetike: ko kemiki preučijo vse aspekte neke kemijske reakcije (hitrost, ravnotežje, energijska bilanca…), je na kemijskih tehnologih naloga, da njihove izsledke prenesejo v proizvodnjo (velikost reaktorjev, izbira gradiv, ogrevanje, hlajenje…).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:27, 16. januar 2020 (CET) ::To že, ampak ali sta različna tudi profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologije? Vsaj jaz si pod izrazom "inženir" predstavljam, da gre za nekoga, ki bazične izsledke prenaša v prakso. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:59, 16. januar 2020 (CET) Profila inženirja kemije in inženirja kemijske tehnologija sta povsem različna. Za prvega bi bil bolj primeren naziv "kemik" za drugega pa "kemijski tehnolog". Naziv "inženir" v nazivu kemika je zapuščina, povezana z uradnimi nazivi diplomantov visokošolskih ustanov in državno regulativo. Podobna zapuščina sta na primer naziva "magister farmacije" za farmacevte in "doktor prava" za pravnike, ki že dolgo nista več v rabi. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ima na dodiplomski ravni tri študijske smeri in svojim diplomantom podeljuje bolj vsebini študija primerne nazive (poenostavljeno): * diplomirani/a inženir/ka kemijskega inženirstva * diplomirani/a kemik/kemičarka (in ne več inženir/ka) * diplomirani/a inženir/ka kemijske tehnologije Pregledal sem tudi [[Seznam slovenskih kemikov]] in kategoriji Inženirji kemije in Inženirji kemijske tehnologije, predvem imena tistih, ki sem jih ali jih poznam. V seznamu kemikov so tako kemiki kot tehnologi, kategorizacija pa je prepuščena občutku avtorja članka, ki praviloma ne ve, na kateri smeri je kdo diplomiral.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:03, 16. januar 2020 (CET) :Mislim, da zdaj bolje razumem, hvala. Bi bilo potemtakem angleško kategorijo [[:en:Category:Chemical engineers|Category:Chemical engineers]] primerneje povezati s [[:Kategorija:Kemijski tehnologi]] kot s [[:Kategorija:Inženirji kemije]]? Najbrž ne bom delal večjih posegov, ker so ti nazivi tako zakoreninjeni v slovenščini, da ne bo še večje zmede. Večino članov teh kategorij je sicer naštepal Klemen, ki je vedel kvečjemu za smer študija (pri politikih ipd.) in običajno ni imel občutka za vsebino posameznikovega strokovnega dela. Mimogrede, kakšna je pa razlika med inženirji kemijskega inženirstva in inženirji kemijske tehnologije? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:05, 17. januar 2020 (CET) Ker ne poznam študijskih vsebin obeh smeri, bom razliko med kemijskim inženirstvom in kemijsko tehnologijo opisal tako, kot smo nanju gledali v času mojega študija, ko smeri inženirstvo še sploh ni bilo. Kemijskim inženirstvo naj bi se ukvarjalo predvsem z modeliranjem, dimenzioniranjem in projektiranjem kemijskih procesov, kemijska tehnologija pa bolj z zagonom in vzdrževanjem proizvodnih procesov.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 15:54, 19. januar 2020 (CET) == [[Švedsko-norveška zveza]] == Ko ravno vidim, da se ukvarjaš s severnimi deželami ... si imel slučajno namen v bližnji prihodnosti napisati članek o [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveški zvezi]]? Jaz sem razmišljal o njem za pomodritev povezav v člankih o Nobelovi nagradi, a ti ga z veseljem prepustim, kot bolj načitanemu o zgodovinskih temah. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:48, 1. februar 2020 (CET) * Bom. Najkasneje drug teden.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:56, 1. februar 2020 (CET) :{{urejeno}} --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:14, 29. februar 2020 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2020 == Si nameraval članek [[Etnografski muzej, Ankara]] šteti kot prispevek za natečaj, ki trenutno poteka (glej [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020]])? Če boš še pisal o Turčiji in soseščini v naslednjih dveh mesecih, si vabljen, da se vpišeš med sodelujoče in dodajaš predlogo {{tl|CEE Spring 2020}} na pogovorne strani - za najbolj produktivne bodo knjižne nagrade. Če ti je prezapleteno, lahko predloge dodajava s Pinky, samo med sodelujoče se vpiši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:55, 21. marec 2020 (CET) == Osmani == Samo nastavila sem članek o Osmanih (rodbini), saj je bila notranja povezava usmerjena na Osmansko cesarstvo, ki je bilo nekoč preusmerjeno iz Osmanov. Ker si vešč zgodovine predlagam, da članek o rodbini Osmanov dokončaš.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:26, 11. april 2020 (CEST) : Hvala za namig. Pridejo na vrsto.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:34, 11. april 2020 (CEST) == [[:Slika:Carevec main gate 1358.jpg]] == Sliki manjka dovoljenje oz. licenca. Če ga ne dodaš, bo brisana. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:08, 23. junij 2020 (CEST) : Sliki je dodana licenca.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 29. november 2020 (CET) == Zelo stare letnice == Pozdravljen, osebno nisem čisto prepričan, da ima smisel ustvarjati ločene strani za tako starodavna leta kot je recimo [[1750 pr. n. št.]] Take strani so potem obsojene na večno stagnacijo z minimalno količino vsebine in ne koristijo praktično ničemur. Tudi dogodki v njih običajno niso zanesljivo datirani in je lahko umestitev zavajajoča. Bi razmislil mogoče raje o praksi angleške Wikipedije, kjer so tako stari dogodki predstavljeni kar na seznamih po stoletjih (v tem primeru recimo [[:en:18th century BC]])? Iz posameznih let, če so omenjena v ¨!člankih, se potem naredi preusmeritve. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:32, 8. februar 2021 (CET) : Strinjam se s tvojim predlogom. Leto 1750 pr. n. št. izbriši, jaz pa bom Hamurabija I. prestavil v 18. stoletje pr. n. št.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 8. februar 2021 (CET) : Sem ga že prestavil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:59, 8. februar 2021 (CET) ::{{opravljeno}}, stran izbrisana.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 13:51, 8. februar 2021 (CET) ==Vojvodina Češka== Lep članek, hvala! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:40, 31. maj 2021 (CEST) : Hvala za hvala! Na Češkem sem se vedno lepo imel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:31, 31. maj 2021 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]] == Brane, tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2021 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani, tvoj najnovejši članek [[Zalpuva]] že pride v poštev, če bo malo daljši (200+ besed). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:14, 21. marec 2021 (CET) : Hvala za vabilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2021 (CET) :: Super, sem si te dovolil vpisati med udeležence in dodati tvoj prispevek pod [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021/Statistika|statistiko]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:17, 21. marec 2021 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:18, 21. marec 2021 (CET) ::Sedaj rabimo še neko kategorijo za še vsa ne najdena mesta (Zapulva, Atlantida, in še in še). Se javim za razmnoževanje kategorije, edinole nekega pametnega in nepristranskega imena se ne spomnim (razen ''Nenajdena mesta'' oziroma ''Izgubljena mesta''), čeprav drugo zveni rahlo ''poetično''. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:21, 21. marec 2021 (CET) ==[[Rimsko cesarstvo]]== Verjetno si opazil, da je bil članek predlagan za izbranega, vendar po mojem mnenju tega še ne zasluži, ker ni izpopolnjen in je mestoma tudi nepravilen. Sem nekoliko popravil infopolje, a vidim še veliko dela. Imaš morda kaj časa, da bi mi pomagal pri popravljanju? Magar si lahko deliva delo, recimo obdelava vsak svoje obdobje, ali morda jaz zahodni del in ti vzhodnega, ali kako drugače. Si za to? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:24, 8. junij 2021 (CEST) :Živijo! :Seveda sem pripravljen in si bom vzel čas, čeprav trenutno urejam dokaj obširen članek o arhitektu Sinanu. :V delitvi dela vidim nekaj manjših težav, ki niso neodpravljive. Delitev na vzhodni in zahodni del cesarstva bo težaven, ker se zgodovina obeh delov preveč prepleta. Predlagam, da si vsebino zazdeliva po poglavjih: :* uvod do vključno 7. poglavja: Gospodarstvo eden in :* od 8. poglavja: Arhitektura do konca drugi. :Seveda gre samo za začetni predlog. Druga težava bi lahko bili »padalci«, ki nama lahko zmešajo štrene. Predlagam, da dobi članek oznako »V delu«. Vanj bi lahko posegala samo midva, dokler ne bi soglasno umaknila oznake. :Predloge jemlji samo kot predloge, ker sem se ves čas pripravljen dogovarjati in prilagajati.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:18, 8. junij 2021 (CEST) Hvala za sodelovanje, sem dodal ''v delu''. Moj problem je v glavnem ta, da nimam dostopa do virov, ker sem skoraj nepokreten in odvisen od sosedove dobre volje za dvig materiala iz knjižnice, tako se večinoma zanašam na vire, ki so dostopni na spletu. Zaradi tega predlagam, da greva po poglavjih in se sproti dogovarjava, saj ni enostavno delati v kolaboraciji. Predvsem prosim preglej infopolje. Mislim, da je sedanja struktura članka, to je razporeditev po poglavjih, v glavnem sprejemljiva, morda bi samo malo zamenjali vrstni red. Predlagam, da ti pregledaš poglavja, ki te bolj zanimajo, oziroma tista, za katere imaš kaj virov. Jaz bi pregledoval kar po vrsti in sproti dodajal kako malenkost. Za začetek danes mislim pregledati uvod in zgodovino, vsaj delno. S tem v zvezi se mi zdi pomembno, da se poudari, da cesarstvo ne traja do Odoakra, temveč se nadaljuje do petnajstega stoletja, kar je v sedanji verziji nejasno. Sploh se mi poglavje zgodovina zdi najbolj pomembno, zato te prosim, da moje spremembe sproti popraviš, na primer prav pri delitvi cesarstva (ki verjetno potrebuje samostojno poglavje). Ostalo postopoma, se bova dogovorila. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:54, 9. junij 2021 (CEST) : Danes zjutraj sem prečesal prvi odstavek uvoda, ki ga bom tudi objavil, potem pa uvod prepustim tebi. Še danes bom pregledal tudi infopolje. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:12, 9. junij 2021 (CEST) Oprosti, sem prepozno prebral gornje in sem medtem že nekaj prestavljal. Sedaj pa neham, ti kar povrni, če se zdi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:31, 9. junij 2021 (CEST) : Lahko jaz dokončam uvod? --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:55, 9. junij 2021 (CEST) Seveda! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:08, 9. junij 2021 (CEST) :Upam, da imata knjigo Bronislave Aubelj ''Slovenska imena po latinsko'' {{COBISS|67266816}}. Meni je že večkrat prišla prav. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 14:09, 9. junij 2021 (CEST) :: Jaz je nimam. Če bo kakšno ime napačno, ga popravi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) :::Imena bom preveril na koncu, ko bosta zaključila. Tudi jaz je trenutno nimam, je pa na voljo v knjižnici. Lp, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:03, 10. junij 2021 (CEST) : Radek! Lotil se bom zgodovine do Slovenija.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:25, 10. junij 2021 (CEST) Se opravičujem, včeraj sem imel zadržke in tudi v prihodnjih dneh se bom moral odpovedati računalniku. Imam sledeče pripombe: (1) Govorimo o cesarstvu med letoma -27 do 1453, torej celotnemu cesarstvu, ne samo zahodnem delu, zato bi morali v infoboxu našteti tudi vzhodne cesarje. (2) Drugi odstavek uvoda bi bolje spadal v odsek Zgodovina, tretji pa v odsek Politična zapuščina. (3) Prehod iz republike v cesarstvo: če nimaš kaj proti, bi rad pojasnil oblast konzulov ter naslova imperator in diktator. Mi ni jasno, kaj pomenijo zaključne besede odstavka »red, ki je po njegovi smrti deloval kot prej« (prej kdaj? deloval=veljal?) (4) V Pax Romana bom dodal dobo trajanja (-27 do 180) in bi odstranil odlomek nad galerijo slik cesarjev, in sicer od »V 3. stoletju je cesarstvo doživelo…« do slik – to ni več doba rimskega miru. Po moje bi ta kos spadal na začetek naslednjega odstavka Padec na zahodu... Vendar bom slednji odstavek jutri še malo pregledal, ker se nekaj trditev ponavlja in to krči preglednost. (5) V celotnem članku se večkrat omenja Italija, vendar v rimskih časih še ni bilo Italije; sprašujem, če ne bi morda kazalo uporabiti raje izraz ''Apeninski polotok'' ali ''današnja Italija'' Gornje so seveda le pripombe, popravljaj ali pusti po svoji uvidevnosti. Jaz bom popravil nekaj malenkosti, potem se pa oglasim v ponedeljek; medtem bom pregledoval naprej članek na podlagi sedanje verzije, ki sem si jo natisnil, ker – kot omenjeno – bom dva dni brez računalnika. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:58, 11. junij 2021 (CEST) * [[Seznam bizantinskih cesarjev]] je tako dolg, da ga nima smisla vključevati v infopolje. Posledično je verjetno bolje, da iz polja izbrišem tudi rimske cesarje in omenim samo prvega in zadnjega rimskega in prvega in zadnjega bizantinskega. * Če meniš, da drugi in tretji odstavek uvoda spadata drugam, ju prestavi po svoji presoji. * Vsa pojasnila v zvezi s pooblastili konzulov itd. vnesi po svoji presoji. * ''»red, ki je po…«'' sem popravil. * Odstavek Pax Romana uredi po svoji presoji. * Izraz Apeninski polotok je vsekakor boljši kot sedanja Italija. Bom popravil. Pozdrav! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:31, 11. junij 2021 (CEST) :Včeraj je IP 89.212.20.45 urejal članek. Je bil to eden izmed vaju ali samo anonimni nadebudnež, ki vama skače v zelje? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:27, 12. junij 2021 (CEST) To sem bil jaz. Delal sem na drugem čunalniku, na naterem pomotoma nisem bil prijavljen. Hvala za opozorilo! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:39, 12. junij 2021 (CEST) : Sem pregledal članek do konca. Razen relativno majhnih popravkov, ki jih lahko opraviva v par dneh, vidim dva večja problema. (1) Od odstavka Družba vse do konca je govora samo o zahodnem delu cesarstva, nikjer niso omenjene navade, socialno stanje, pravo, vojska, umetnost itd v Bizancu – pa vemo, da življenje ni bilo enako v Rimu kot v Bizancu. Poleg tega niti ni vsaj bežno opisana zgodovina tisočletja po padcu zahodnega dela. Kakor veš bolje od mene, je bil obstoj Bizantincev v naši kulturi obsojen na pozabo (»damnatio memoriae«), verjetno zaradi verskih zdrah, pa to nas ne sme ustaviti: prav ta članek mora pojasniti, da se svetovna zgodovina ni pisala samo v Rimu. (2) Če pa hočemo tako na široko govoriti o vzhodni polovici cesarstva kot sedanja verzija članka govori o zahodni, dobimo kar celo knjigo in ne samo članek. Zato predlagam sledeče. Vsi odstavki naj se začnejo z »glej glavni članek« in naj vsebujejo le obnovo novih samostojnih člankov, v katere bi spravili sedanje vsebine plus bizantinsko dogajanje. Na ta način bi bil članek krajši in veliko bolj pregleden in tako bi lahko dodali med »glej glavni članek« ali spodaj kot »glej tudi« še nekatere od člankov, ki si jih že objavil. Če se bova pri vsakem odstavku omejila na povzetek glavnih točk, lahko pri tem dodava tudi bolj »evropski« pogled na zadevo, saj je sedaj opisano le ameriško razumevanje naše zgodovine. Primer mojega predloga prosim poglej [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|tukaj]]. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:12, 15. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim mnenjem, da je večina bralcev prepričana, da je bilo Rimsko cesarstvo samo Zahodno cesarstvo in malo zviška gleda na "Bizantince". Poskušal bom preusmeriti pozornost tudi na vzhod. Upam, da nama bo uspelo. Bo pa tralalo malo več kot nekaj dni. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:52, 15. junij 2021 (CEST) :Bo pač trajalo, kolikor treba. Saj se bova potrudila, da ne predolgo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:33, 15. junij 2021 (CEST) :Prosim za mnenje v zvezi z [[Uporabnik:Radek/peskovnik ‎|mojim predlogom]]. Če prenesemo preveč specifične podatke v samostojne članke, bo članek Rimsko cesarstvo bolj pregleden, novonastale članke pa lahko urediva pozneje brez naglice. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:10, 16. junij 2021 (CEST) Strinjam se s tvojim predlogom in bom ćim več vsebine prenesel v nove članke, nekaj pa bom moral tudi dodati (na primer perper).--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:18, 16. junij 2021 (CEST) :Naj prenesem v članek, kar predlagam v [[Uporabnik:Radek/peskovnik‎|peskovniku]], da vidiš, kako bi zgledalo? Ali raje urediš drugače? Predlagaj, kako naj nadaljujeva, da se ne bo delo prepletalo. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 17:31, 16. junij 2021 (CEST) Prenesi, da se bo videlo v živo. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:44, 16. junij 2021 (CEST) :Sem prestavil, potrebno je še: (1) dokončati odstavek ''Vlada in vojska'' s podatki o vojski; (2) predelati nova članka '' Družbena ureditev v antičnem Rimu'' in ''Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu'', ali vsaj dodati metlo in kategorijo: (3) dodati v ista dva članka podatke o vzhodnem delu cesarstva. – Poglej prosim, če je sedanje besedilo odstavkov ''Družba'' in ''Vlada'' sprejemljivo in jima dodaj kot “glavni” morebitne članke o bizantinskih navadah, ki se jih nisem spomnil. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:45, 17. junij 2021 (CEST) : Popravljam: pod (1) je urejeno, se mi zdi dovolj. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:54, 17. junij 2021 (CEST) Sem uredil odstavek Rimsko pravo. Prosim (1) preglej pravilnost trditev v zvezi s kodeksi: pri Dioklecijanu je govora o dveh kodeksih (Gregorianus in Hermogenianus), a v naslednjem odstavku piše, da sta bila ta kodeksa neuradna. Razumem prav, da sta bila kodeksa na zahodu “uradna”, na vzhodu pa ne, ker je bil tam v rabi Theodosianus? Če je tako, bi moralo biti bolj jasno povedano. (2) Pri obdavčitvi je menda govora samo o zahodu; imaš morda kak podatek o obdavčitvi na vzhodu? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:52, 20. junij 2021 (CEST) : Dodal sem opisa obeh zakonikov in uskladil nadaljevanje. Povej, če je besedilo zdaj dovolj jasno. Obdavčitev na vzhodu bom poiskal in jo vnesel.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:38, 20. junij 2021 (CEST) Res lepo povedano. Sedaj delam na odstavku Gospodarstvo, a na žalost imam samo podatke o zahodnem delu cesarstva. Ker je tema zelo obširna in je kljub temu v sedanji obliki nekoliko pomanjkljiva, bom potreboval nekaj časa. Medtem bi te prosil, da pobrskaš po svojih arhivih in najdeš kak podatek za gospodarstvo vzhodnega dela, jaz sem doslej našel le malo uporabnega. Hvala. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 13:12, 21. junij 2021 (CEST) : V poglavje Gospodarstvo sem vključil odstavek Bizantinsko cesarstvo. Besedilo po svoji presoji skrajšaj, preimenuj in/ali premesti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:10, 21. junij 2021 (CEST) Prosim, ob priliki preglej/popravi Gospodarstvo uvod in Denarništvo. V slednjem odstavku sem mislil odstraniti okence Denominacija valut, ali morda meniš, da bi ga bilo bolje izpopolniti? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:54, 22. junij 2021 (CEST) : Pregledal in uredil sem oba odstavka in odstranil preglednico Denominacija. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:15, 23. junij 2021 (CEST) : V odstavek Književnost sem dodal bizantinsko književnost.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:52, 23. junij 2021 (CEST) : Prečesal sem besedilo do konca članka in mu nimam več kaj dodati. Uerdil sem odstavek "Glej tudi", ki bi ga najraje kar odstranil. Povej, kaj meniš. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:48, 23. junij 2021 (CEST) ::@[[Uporabnik:Octopus|Octopus]], @[[Uporabnik:Radek|Radek]] Ali potem lahko odstranim oznake v delu, kjer so še prisotne? '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:53, 23. junij 2021 (CEST) : Ne! Oznako bo jutri odstranil Radek. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:56, 23. junij 2021 (CEST) == Drugo bolgarsko cesarstvo == A si tako prijazen pa malo preveriš zadnjih nekaj popravkov številk. Zadeva mi je sumljiva, pa ne najdem pravih virov.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:32, 13. oktober 2021 (CEST) : Podatki so iz ''Zgodovine'', ki jo je objavila Bolgarska akademija znanosti in umetnosti in zato (najverjetneje) zanesljivi. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:53, 13. oktober 2021 (CEST) == Negev == Oprosti da te vprašam ampak v člankih se pojavlja izraz ''Negev'', ''Negevska puščava'' in ''puščava Negev''. Tudi jaz sem že uporabila katerega od njih. Ali meniš, da je to različen izraz za puščavo '''Negev''' (tako namreč piše v Slovenskem leksikonu) ali ti poznaš še kakšnem drug geografski pojem. Če gre samo za puščavo, je očitno dovolj ''Negev'' in bi napisala tak članek ter poenotila izraz v drugih člankih.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 13:43, 5. november 2021 (CET) : Izrazi, ki so jih naštela, se zagotovo nanašajo na puščavo Negev iz Slovenskega leksikona. Pri poenotenju bi bil sam zelo pazljiv, ker marsikateremu bralcu izraz Negev verjetno ni dovolj znan, da bi vedel, da gre za puščavo. Razen tega se Negev imenuje tudi izraelski mitraljez in verjetno še kaj, česar ne vem. Jaz osebno bi ne poenostavljal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:05, 5. november 2021 (CET) ::Čeprav se danes uporablja kot sopomenka za Negevsko puščavo, je zgodovinsko Negev le obljudeni del puščave. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:52, 6. november 2021 (CET) :::Komentar na Octopusov odgovor: V latinizirani arabščini se Negeb napiše an-Naqab, kar hkrati predstavlja ime več naselij v Iranu. Vse naselbine se nahajajo v provinci Razavi Khorasan, vendar na tej točki se mi razločitev ne zdi smiselna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 09:57, 6. november 2021 (CET) ==Zamenjava članka== Slučajno sem odprl [[Saqaliba|ta]] članek in bi ga rad zamenjal s [[Uporabnik:Radek/Peskovnik|tem]], pa bi te prosil, da prej preveriš, če nisem kje kaj narobe povedal. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:12, 8. november 2021 (CET) : Ne vem, s katerim člankom bi ga rad zamenjal, ker z njim nimam povezave.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:08, 9. november 2021 (CET) ::Je v mojem peskovniku, ne razumem, zakaj ne deluje povezava. Poskusi odpreti z direktnim vnosom Uporabnik:Radek/Peskovnik. Če ne bo drugače, bom kar zamenjal, boš potem popravljal. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:04, 9. november 2021 (CET) :::Če malo pomagam, težava je bila v velikem p-ju (Peskovnik bi moral biti peskovnik). Povezava:[[Uporabnik:Radek/peskovnik]].--'''[[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|<span style="color: darkgreen">Melaleuca alternifolia</span>]]''' '''|''' '''[[Uporabniški pogovor:Melaleuca alternifolia|<span style="color: olive">pogovor</span>]]''' 15:33, 9. november 2021 (CET) ::::@ Melaleuca alternifolia: Hvala!! --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 15:38, 9. november 2021 (CET) :::::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: V peskovniku povezava na Britannico ne deluje (prazen iskalni rezultat). Sam bi tudi popravil sklic na Britannico (npr. z {{tl|Navedi enciklopedijo}}) in morda naredil njeno definicijo manj opazno ter jo premaknil iz okvirja. Zamenjal bi tudi narekovaje v francoske. Za slovensko prečrkovanje pa nisem strokovnjak, ta upam, da je pravilna. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 9. november 2021 (CET) : Zdaj sem ga pa dobil in prebral. Sam sem že kar nekaj starih kratkih člankov zamenjal s sodobnejšim, obsežnejšim in viri bolj podprtim člankom, zato ne vidim nobenega razloga, da tega ne narediš tudi ti. Pazil sem samo na to, da sem vse pomembne in točne podatke prenesel v novega.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:34, 9. november 2021 (CET) Tvoje mnenje mi je pomembno, v kolikor sedanji članek enostavno meni, da je ibn Fadlan imenoval Almiša »vladar« zaradi ''pomanjkanja znanja'', in se ni pobrigal, da bi kam pogledal, kdo je bil Almiš in koliko je zanesljiv ibn Fadlan. Tako je nastal članek, ki je klub maloštevilnim stavkom precej zavajujoč. Zaradi tega me je zanimalo, če se ti zdi moja verzija dovolj nepristranska, ali če sem morda zašel na drugo skrajnost, saj je tudi A09itd opazil, da je citat morda preveč poudarjen. Razen tega nisem našel nikakega spodobnega vira o sakalibskih tajfah (razen britanike), zato sem napisal bolj po spominu – imaš morda ti kaj? Lep pozdrav, --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:25, 9. november 2021 (CET) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Na Dlibu sem našel [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-072810CS/?euapi=1&query=%27keywords%3dsu%c5%beenjstvo%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 tole], verjetno bo prišlo prav. Za poimenovanje vladarja bi sam (sicer verjetno napačno) izbral kalif. <small><small>Nekoč se bom preimenoval, da vam ne bom delal težav.;)</small></small> Sem še enkrat prebral osnutek. V definiciji piše:"[...] oznaka za ljudstva [...]", kasneje pa "[...] razširil na vse tuje sužnje.". Bi moralo namesto ljudstva pisati sužnji? Verjetno bi tudi ime Muawiya potreboval neko transkripcijo/prečrkovanje. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:39, 9. november 2021 (CET) Tudi sam menim, da bi bilo treba …“judstva”… zamenjati s “sužnji”. Iz članka o popotniku [[Ahmed ibn Fadlan|Ahmedu ibn Fadlanu]] sklepam, da je zanesljiv vir, ker je osebno obiskal [[Volška Bolgarija|Volško Bolgarijo]]. Almiš (Almış) je bil vladar Volške Bolgarije, ki je vladal v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju. Vladarje Volške Bolgarije so imenovali ''kan'' (ruska wikipedija) ali ''emir'' (angleška wikipedija). Ova naslova sta pravilna. O [[taifa]]h vem samo toliko, kot je napisano v wikipediji. Angleški članek je obširnejši od slovenskega, ki je bil zadnjič dopolnjen 19. februarja 2020‎. Morda boš tam našel kakšen uporaben podatek ali vir. Ime Muawiya je že zamenjano z imenom Muavija, na primer [[Muavija II.]] O objektivnosti članka presojaj sam. Objavi ga in pričakuj, da ga bo dopolnil nekdo, ki se na zadevo spozna bolje od naju.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:25, 10. november 2021 (CET) :Obema hvala z pomoč, popravljam. Kar se tiče “vladarja”, ni pomembno, kako so ga Volški Bolgari nazivali, verjetno je bil kan, a to ni merodajno, vsaj ne za ta članek. Osebno sem prejšnji članek razumel nekako takole: “Ni mogoče, da so imeli barbari Slovani urejeno državo, ta vladar je bil gotovo le predstavnik pastirskega plemena, a ga nepismeni ibn Fadlan ni znal drugače označiti.” To se mi je zdelo silno nepristransko in kar žaljivo za Slovane in njihove potomce, pa tudi za Fadlana, zato sem izpisal celotno geslo Britanike. :@ A09090091: Hvala za link, a tam je govora o balkanskih Slovanih, ki ne spadajo med Sakalibe, pa ga v tem članku ne bi upošteval, je pa zanimiv. Bom skušal urediti z ''Navedi enciklopedijo'' in prosim, da stvar pregledaš, ker nisem spreten pri takih navajanjih. In oprosti za A09itd, nikar se ne užali, pisal sem na brzino; zaradi moje nevljudnosti se ti seveda ni treba preimenovati! LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:59, 10. november 2021 (CET) ::@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nič hudega glede imena, ni bilo mišljeno na tvojo uporabo in tudi nisi prvi, ki me je tako pokrajšal. Morda bi vstavil še podnapis k drugi sliki, ta je delo Sergeja Ivanova. Nič hudega glede linka, sam sem mislil, da bo imel kakšno vrednost, vendar sam resnično Arabcev niti ne omenja. Ko boš prenesel in združil oba članka, pa z veseljem pregeledam. Tvoje razmišljanje pa mi kar pokliče rdeče alarme, namreč [[WP:NEZA]] pravi ''Če nameravamo nestrinjanja predstaviti nepristransko, moramo vsako stališče predstaviti z vselej poštenim in taktnim zvenom. Marsikateri članek postane pristranski komentar, četudi predstavi vsa stališča.'' Take povedi (čeprav niso tako direktne) imajo definitivno netaktni zven. Za dodatno literaturo bo verjetno treba iskati v tujih sistemih, hiter pregled COBISSovega iskanja (ključna beseda "suženj") ni ponudila ničesar obetavnega. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:00, 10. november 2021 (CET) == [[Zakoni dvanajstih tabel]] == Kolikor se spomnem, ni znano, če so bile table lesene, kamnite, bronaste ali celo slonokoščene. Zaradi tega bi verjetno najbolj ustrezala beseda “tabla”, kajti alternativna “plošča” bi praviloma pomenila samo kamnito podlogo, “deska” pa samo leseno. Tudi druge wiki imajo vse izraz “tabla” razen češke, kjer pa moramo upoštevati, da češka beseda “deska” ni isto kot v slovenščini. Zanimiva je ruska alternativa, to je “tablica”, ker se mi zdi pomensko najbolj ustrezna. Kar se tiče začetnice, bi jaz napisal npr Dvanajstero tabel (v kolikor ime zakonika) oziroma zakoni dvanajstih tablic (kot opis vsebine), vendar svetujem, da še koga vprašaš za mnenje, ker se večkrat nisem strinjal z ostalimi uporabniki pri tem problemu. Morda ti bo tudi bolje svetoval pri izbiri možnosti tabla/tablica/tabela ali podobno. Kar pa bolje znam, duodecim je števnik, ki se ne sklanja, torej v začetni vrstici tudi drugič samo Duodecim (=brez o). Morda (ni nujno) dodaš v prvi odstavek Glej tudi Plebejci, kjer je govora o družbenih razlikah, ki jih je Duodecim Tabulae skušal odpraviti. Jaz bi še povedal, da so decemviri odlašali z delom, ker so bili pač patriciji, ki jim ni bilo mar za pravice plebecev. Sicer pa res lep članek. LP --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:47, 25. november 2021 (CET) : Hvala za izčrpen odgovor! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:44, 25. november 2021 (CET) Octopus, v besedilu izmenično uporabljaš edninska izraza tabla in tabela, ki imata v rodilniku množine enako obliko (zakoni ''tabel''). Da ne bo zmede, bi res lahko uporabil enoten izraz tablica, kot je predlagal že Radek. Ne strinjam pa se z njegovim predlogom ''Dvanajstero'' tabel; ločilni števniki (dvoje, troje, petero, desetero, dvanajstero ...) so v slovenščini rezervirani za množinske samostalnike (npr. dvoje hlač, troje ust, petero vrat ...) in ne za običajne števne samostalnike. LP [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 17:38, 25. november 2021 (CET) :Hvala za opozorilo! Pri prevajanju v wordu mi kakšno besedo spremeni v podobno angleško, jaz pa kakšno spregledam. Bom pregledal in popravil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:54, 25. november 2021 (CET) : {{opravljeno}}--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:12, 25. november 2021 (CET) == Translation request == Hello, if you could translate [[:w:en:Tomb of Cyrus]] to Slovenian it'd be a pleasure. Yours sincerely,[[Uporabnik:ChipsBaMast|ChipsBaMast]] ([[Uporabniški pogovor:ChipsBaMast|pogovor]]) 12:32, 27. december 2021 (CET) : Hello! The article is interesting and I will try to translate it next month. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:43, 27. december 2021 (CET) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]] == Brane, zdaj se že ponavljam, a tudi letos si toplo vabljen k sodelovanju v akciji pisanja člankov o Srednji in Vzhodni Evropi. Sistem je enak kot lani, torej vpišeš se na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022/Pravila in udeleženci]] in dodajaš <code><nowiki>{{CEE Spring 2022 | uporabnik = ime | tema = | država =}}</nowiki></code> na pogovorne strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:20, 21. marec 2022 (CET) : Hvala za vabilo, toda letos nisem nameraval sodelovati zaradi številnih obveznosti, ki sem si jih nakopal na glavo. Kljub temu bom poskućal napisati vsaj po en članek iz vsake države. Vsem udeležencem akcije želim veliko uspeha.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:29, 21. marec 2022 (CET) ::Vsak prispevek šteje. :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:00, 21. marec 2022 (CET) : Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 11:27, 21. marec 2022 (CET) ::[[Ak Kojunlu]] bi že spadal sem. Bom uredil, če se vpišeš med udeležence. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:21, 8. april 2022 (CEST) :::Bom in še enkrat hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:24, 8. april 2022 (CEST) :Čestitke za tretje mesto! Sva na zvezi po e-pošti glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:14, 14. junij 2022 (CEST) ==Zavezniška invazija na Italijo== Morda utegneš malo pregledati, preden odstranim ''v delu''? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:27, 21. avgust 2022 (CEST) == [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]] == Ojla. Ko boš končal z arabskim nizom, si vabljen da spet kaj dodaš o Srednji ali Vzhodni Evropi. Ni treba da s tekmovalnim ciljem, tudi navzven bo bolje zgledalo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:22, 28. marec 2023 (CEST) :Hvala za vabilo! Približno do 20. aprila imam toliko obveznosti, da ne bom mogel kdo ve kako sodelovati, potem pa.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:43, 28. marec 2023 (CEST) ::Kadarkoli, tako ali tako traja do konca maja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:31, 28. marec 2023 (CEST) Kljub obveznostim si napisal največ, tako da čestitke za prvo mesto! :) Sva na zvezi glede nagrade. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:52, 11. junij 2023 (CEST) == WikiProjekt Kronologija == Pozdravljen, Octopus. Hvala za tvoja urejanja seznamov zgodovinskih dogodkov. Vabim te, da se pridružiš projektu [[Wikipedija:WikiProjekt Kronologija]]. Projekt je namenjenemu urejanju seznamov in člankov o zgodovinskih dogodkih. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:16, 6. junij 2023 (CEST) ⦁ Hvala za vabilo! Z veseljem se bom pridružil.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:18, 7. junij 2023 (CEST) == Classis == Slučajno sem naletel na [[Classe, antično pristanišče Ravene|ta]] članek, ki je mestoma napačen (začenši pri samem imenu pristanišča) in nerazumljiv. Da ne bo navzkrižja urejanj, ga misliš morda ti popraviti, ali naj se ga lotim jaz? Zame bi bil problem le ta, da nimam dostopa do kake literature in bi zato moral pisati le po spominu oziroma po podatkih it.wiki. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:50, 8. avgust 2023 (CEST) : Članka ne nameravam urejati in ga rade volje prepustim tebi.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:30, 8. avgust 2023 (CEST) == Dinastija Džou == V zgodovini Kitajske si popravil Džou v Džov. Ali boš popravil po celotni wikipediji? [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 17:09, 3. oktober 2023 (CEST) : Živijo! Bom, kolikor bom utegnil. Lahko pa mi pomagaš, bo prej gotovo.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:01, 3. oktober 2023 (CEST) :: Kar sem našla, sem popravila.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 20:59, 3. oktober 2023 (CEST) Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 00:20, 4. oktober 2023 (CEST) == Čen Šov == Ne strinjam se s podatkom z angleške WP, da je slika kipa preveč enostavna za avtorske pravice. Če ne zameriš, bi jo brisal, hkrati bom predlagal tudi brisanje z :enwiki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:44, 29. november 2023 (CET) : Zbriši!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:29, 29. november 2023 (CET) ::Ok, hvala. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:33, 29. november 2023 (CET) == Kemijski članki == Pozdravljen, v bodoče v kemijskih člankih svetujem uporabo {{tl|chem2}} za zapis kemijskih formul, saj predloga omogoča lažji in hitrejši zapis namesto značk sup in sub. Hvala in lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:18, 15. december 2023 (CET) * Bom.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 06:19, 16. december 2023 (CET) == Rake == Zelo dobra slika! Bom jo edinole preimenoval v množino, ker se v taki obliki tudi pojavlja ime. Imaš v planu napisati kak prispevek? ''Pa sričnu''', '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:11, 5. februar 2024 (CET) : Hvala za pohvalo in vprašanje: si iz idrijskega konca? V naslovu sem zavestno uporabil ednino, ker je bilo njega dni rak več, zdaj pa je ostala, če kaj vem, samo še ta. Ko bom zbral kaj več gradiva, bom verjetno tudi o Rakah napisal kaj več. Lep dan!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:30, 5. februar 2024 (CET) ::Ja sem ja, ''prav iz miista'' :). ::Nekaj več o rakah lahko najdeš bodisi v knjigi Valentinitsch, Helfried: ''Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659'' ISBN 978-961-213-326-9; ali pa v Verbič, Marija: ''Rudnik živega srebra v Idriji in tehnične naprave v njem do konca 16 stoletja'' iz kataloga ''Idrijski rudnik skozi stoletja'' (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1990). Rak je bilo resda več, vendar dvomim, da jih pomni še kakšen Idrijčan - več jih je bilo do 16. stoletja, ko so se nekateri rudniški jaški napajali tudi iz jezu pod gradom in ostalih podobnih zajezenih potokov (mdr. tudi [[Ljubevščica]]). Slikane rake so sezidali že leta 1596, razlog pa je bilo pomanjkanje/nestanovitnost vode iz [[Nikova|Nikove]] za poganjanje kamšti na Ahacijevem jašku ter višja lega Barbarinega jaška od Nikove. Kanal je bil zavoljo zmanjšanja stroškov med leti 1766 in 1770 obzidan in je v funkciji napajanja črpalk (Kamšti z veliko pisano) deloval vse do 1948, ko je povodenj razdrla jez pri Kobili. Danes kanal napaja hidroelektrarno Lejnštat (blizu današnje osnovne šole). (vir: Čar, Jože: ''O tehnično-tehnološkem razvoju idrijskega jamskega obrata do prve svetovne vojne'', ''Idrijski rudnik skozi stoletja''). Baje pa so med drugo svetovno vojno kanal izpraznili in ga uporabili kot strelski jarek ([https://okupacijskemeje.si/exh03-ch02.html vir]). Pa o plazu, ki se je usul na tretjini dolžine kanala in so ga idrijski rudarji zaradi malomarnosti morali izkopati, bi se tudi dalo še kaj napisati ... Vsekakor sem pripravljen na akcijo, če potrebuješ kakšno pomoč. ::Gradiva je pravzaprav skoraj preveč, samo o idrijskem rudniku je cca 550 bibliografskih vnosov, a ker je rudnik mesto in mesto rudnik, je tega bistveno več. V kolikor imaš pri roki tudi ''Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta'' ti toplo priporočam v branje. Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:58, 5. februar 2024 (CET) :::Octopus, še komentar [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ASlika%2F7._teden_2024&diff=6168156&oldid=6149802 glede tega posega]: fotografija mora iti skozi postopek izbora za izbrano sliko, preden se pojavi na glavni strani. Vabljen, da jo nominiraš na [[WP:IS]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:17, 5. februar 2024 (CET) Mi je bilo takoj jasno. Hvala za vabilo in lep dan.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:25, 5. februar 2024 (CET) Sliko sem poskusil nominirati, pa ne vem, če mi je uspelo. Nominiral bi jo rad predvsem zato, da bi slišal vašo oceno.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 13:34, 6. februar 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2024 == Brane, čez nekaj tednov se začne letošnji natečaj. Predlagam, da počakaš s Turčijo in ostalimi regionalnimi temami do takrat {{s-:-)}} (po želji, seveda). Zaenkrat je odprta prijava na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci]], izvedba bo pretežno enaka kot do zdaj (razen bonusov pri točkovanju, glej pravila). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:34, 9. marec 2024 (CET) : Hvala za opozorilo in vabilo. S pisanjem bom nadaljeval, ker je nabor tem zelo obširen, sicer pa ne nameravam biti tako aktiven kot v prejšnjih letih. --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:45, 9. marec 2024 (CET) == Etiopija == Ti si bolj za zgodovino. Sprašujem ali je res pravilno Aksumitsko kraljestvo (ne najdem ga v nobeni literaturi) ali ne bi bilo bolje '''Kraljestvo Aksum''' (9 jih je v Gigafidi, v leksikonu ga ni, v ''Svetovni dediščini'', MK, je kraljestvo Aksum, v ''Države sveta'' pravi dr. Natek država Aksum) [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 16:12, 6. junij 2024 (CEST) : Tisti, ki je začel pisati članek, ga je morda prevajal iz nemščine, kjer se imenuje [[de:Aksumitisches Reich]]. Jaz bi ga naslovil Aksumsko kraljestvo, ker je dobilo ime po prestolnici [[Aksum]], sicer pa naj kaj rečejo tudi slavisti.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 16:58, 6. junij 2024 (CEST) == Biblija == Zdravo, ko prevajaš biblijske citate se prosim obrni na [https://www.biblija.net/biblija.cgi?Bible=Bible&l=sl slovensko Biblijo] (na linku je spletni prepis Biblije). Dobesedno prevajanje ni najboljše, saj imamo Slovenci standardiziran prevod, medtem ko pri Angležih tega ni. Zraven lahko dodaš tudi predlogo {{tl|bibl}}, ki bo ustvarila link do verza. Hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 1. oktober 2024 (CEST) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 21:09, 1. oktober 2024 (CEST) == [[Kleisura]] == Pozdravljen, res uživam v branju in patruljiranju tvojih člankov. Zgornjemu manjkajo viri, jih lahko dodaš ali si nameraval članek še dodatno razširiti? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:19, 5. oktober 2024 (CEST) : Hvala za opozorilo. Sem pač spregledal.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:33, 6. oktober 2024 (CEST) ::Nič ne de :) Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:52, 6. oktober 2024 (CEST) == Čestitke == Malo pozno, pa nič ne de. Čestitam ti za doseženih 50.000 urejanj in se poklanjam tvoji zagnanosti pri ustvarjanju zgodovinskih člankov na slovenski Wikipediji. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:04, 28. november 2024 (CET) :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:15, 28. november 2024 (CET) ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:08, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala! Vse lepo želim tudi tebi. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:21, 23. december 2024 (CET) == Wikimedia CEE Pomlad 2025 == Pozdravljen, ali prav razumem [[Estonska vojna za neodvisnost]] kot sodelovanje v natečaju? Stran za prijavo je '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci|tukaj]]''', vabljen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:09, 21. marec 2025 (CET) : Prav razumeš! Se že prijavljam.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:56, 21. marec 2025 (CET) ::Super :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:57, 21. marec 2025 (CET) == Sodelovanje? == Hej, budno spremljam tvoje stvaritve. Vem, da se primarno ukvarjaš z zgodovinskimi temami, pa bi te vseeno vprašal, če bi bil pripravljen na kakšno sodelovanje na morda kemijskih člankih? Študiram metalurgijo in organsko kemijo večinoma spregledujem :) Gledam [[aluminij]] in verjamem, da bi ga lahko poskusila spraviti do izbranega članka. Drugače pa imam v pripravi članek [[rotacijska peč]] ([[Osnutek:rotacijska peč|osnutek]]) in bom potreboval še kakšno strokovno mnenje preden ga spravim do izbranega članka (če imaš pa kakšne ideje, jih z veseljem sprejmem). Hvala za odgovor in LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:33, 1. julij 2025 (CEST) :Živijoǃ :Prebral sem tvoj predlog za sodelovanje in se z njim načelno strinjam. :Pregledal sem članek [[Aluminij]], ki je sicer manj obširen, kot na primer angleški, vendar vsebuje vse tisto, kar pričakuje tudi bolj zahteven bralec. Članek je tudi zelo pregledno strukturiran, zato se bojim, da k vsebini ne bova dodala nič bistveno novega, bova pa porušila preglednost. :Sam sem že razširil nekaj že napisanih člankov, ki so bili vsi v precej "slabšem" stanju kot aluminij, in v vseh primerih bi bilo laže začeti pisati povsem znova. :Predlagam ti, da začneš pisati članek o rotacijski peči, ki je razširjena in uporabna v številnih industrijah. Če se boš lotil aluminija, ti bom seveda pomagal. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 22:27, 1. julij 2025 (CEST) == al-Safah ali Al Safah == Živjo, tudi jaz pozorno spremljam tvoje članke in bi rad opozoril na mogočo napako pri zapisu arabskih imen. Nisem strokovnjak, ampak a ni tako, da se arabski člen "al-" prečrkuje v "Al", torej ne "al-Safah" temveč "Al Safah". Iz pravopisa 2001: "''pri osebnih imenih [člen al-] pišemo z veliko začetnico in ločeno od imena; pred d t s z r in š namesto l v al izgovarjamo kar te glasove, pišemo pa al ali pa l priličimo naslednjemu zobniku ali šumevcu: Al Šáms, Aš Šáms''." Tako arabska imena zapisuje tudi RTV v vseh svojih člankih, kar sem opazil pred par dnevi ko sem pisal uvod članka [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|sudanska državljanska vojna]] in preverjal običajni zapis v medijih. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:45, 5. julij 2025 (CEST) :P.S.: očitno obstaja precej aktualen odgovor glede tega na Svetovalnici [https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/7316/slovenjenje-arabskih-imen iz marca 2025], kjer predlagajo, da se predimek al piše z malo začetnico, saj naj bi to prevladovalo v publicistiki. "''Predlagamo zapis z malo začetnico, torej Salah (bolje kot Saleh) al Aruri, Visam al Tavil, Rašid Ganuši, Zijad al Nahala. Pri moških osebnih imenih se sklanjata ime in priimek, predimek pa ne, torej Salaha al Arurija, Visama al Tavila, Rašida Ganušija in Zijada al Nahala.''" in "''Za bolj splošne formulacije pravil bo treba še malo počakati. Tu bosta poleg arabščine relavantni še novi prevzemalni preglednici za urdujščino in perzijščino, ki sta v pripravi.''". Očitno ni s tvojim načinom pisave arabskih imen torej nič narobe. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:53, 5. julij 2025 (CEST) ::Pri pisanju arabskih imen se od samega začetka zgledujem po zapisih v že obstoječih člankih. ::Za zgled se primerjal ime Zijada al Nahala v različnih v latinici ali cirilici pisanih člankih. V devetih primerih je ime zapisano kot al-Nahal, v štirih kot an-Nahal in v enem primeru kot el-Nahal. al-, an- in el- so v vseh primerih pisani z malo črko. ::Sam se držim pravila, da pišem Al- izključno na začetku stavka. Ko bo kdo postavil natančna in enoznačna pravila, se jih bom seveda držal, in tudi kaj popravil. Dotlej se bom držal starih pravil. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 23:41, 13. julij 2025 (CEST) == Obiski habsburških vladarjev na Slovenskem == Imam eno vprašanje. Razmišljam, da bi nam zelo koristil [[Seznam obiskov habsburških vladarjev na Slovenskem]]. Misliš, da bi se dalo nabrati toliko podatkov, da se naredi en pregled z osnovnimi informacijami? Važno bi bilo samo, da se seznam "zažene", potem pa se že naknadno dodaja in dopolnjuje vnose, kakor jih kdo kje v literaturi zasledi. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 12:49, 4. avgust 2025 (CEST) :: S Habsburžani se nikoli nisem ukvarjal in ne vem, kolikokrat so sploh bili v slovenskih deželah. Edini obisk, za katerega vem, se je zgodil v Šentjurju pri Celju, ko je cesar potoval iz Rogaške Slatine v Trst. Na železniški postaji ga je slavnostno v slovenskem jeziku nagovoril eden od Ipavcev, ki je bil takrat šentjurski župan. Župan je bil zaradi jezika seveda predmet naših domačih kritik, cesar pa se je kasneje spomnil nanj in Ipavca nagradil s svetniškim položajem na Dunaju. Če so bili drugi obiski vsaj približno tako zanimivi, sem seveda za to, da ga začneš sestavljati. Sem zraven! ::[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 14:58, 4. avgust 2025 (CEST) Malo je problem, da nimam niti toliko podatkov pri roki, da bi članek začel. Vprašam še {{U|JozefD|JozefaD}}, po načelu, da vprašati ni greh. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 19:25, 4. avgust 2025 (CEST) :To je resnično zanimivo vprašanje, vendar se kaže vprašati o namenu takega seznama. Habsburški vladarji so bili velikokrat na Slovenskem, ker je Habsburška monarhija bila - če uporabimo mederne politične izraze - "zvezna država" pod enim monarhom je bilo kar nekaj "državnih subjektov", od vojvodin ali dežel (Kranjske, Štajerske in Koroške ter Goriške), ki so imeli nekje po drugi drugi polovici 15. stoletja svoje "deželne parlamente" imenovane "Deželni stanovi" in tem se je po 15. stoletju hodil "pokazat" vsak nov Habsburški vojvoda ali nadvojvoda kot "deželni knez", "Deželni stanovi" pa so se mu "poklonili". Ob takem obisku je moral nov monarh vedno znova potrditi pravice in privilegije članom stanov t.j. plemstvu, mestom in duhovščini. To so bile velike slovestnosti. O tem so deželni zbori izdajali posebne knjižice. No seveda so deželni knezi prišli v glavno mesto dežele, t.j. Ljubljano, Gradec in Celovec. Ni bil samo cesar Franc Jožef na otvoritvi t.i. južne železnice do Celja 2. junija 1846 in 1849 do Trsta, ampak kar trije cesarji v Ljubljani na Ljubljanskem kongresu leta 1821 - avstrijski, pruski in ruski. [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] ([[Uporabniški pogovor:JozefD|pogovor]]) 20:09, 4. avgust 2025 (CEST) ::Še jaz bom pustil moja dva centa, sicer je že Jozef pustil izčrpen odgovor, ampak @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: lahko potrdiš, da bodo na seznamu politični in ne vojaški obiski? Slednjih bi bilo veliko v raznih primerih, ko so cesarji prečili slovensko ozemlje zaradi vojaških manevrov – zadnji pa je verjetno obisk cesarja Karla, ki se je 22. avgusta 1917 iz Postojne odpeljal v Trnovo nadzorovat boje na Krasu. Obstaja tudi fotografija (glej npr. Simić 1998, str. 163). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 4. avgust 2025 (CEST) No ja, najbrž bo to projekt za enkrat ... nekoč ... Ideja pa je sicer že kar stara. Drugače pa, tudi če je obiskov bilo veliko, bi se lahko naredilo več podstrani, na primer po obdobjih, morda stoletjih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 01:02, 5. avgust 2025 (CEST) == Leta pr. n. št. == Zanima me tvoje mnenje glede preglednih člankov o letih globoko pred našim štetjem (ker jih občasno ustvarjaš). Močno dvomim, da bomo imeli kdaj več kot en dogodek/rojstvo/smrt za recimo [[1490 pr. n. št.]], pa sem si zamislil, da bi take primere spreminjal v preusmeritve na preglede daljših časovnih obdobij po zgledu :enwiki. Do [[499 pr. n. št.]] imamo še po letih, potem bi mogoče tam do [[1000 pr. n. št.]] naredil po desetletjih in dlje nazaj kot to po stoletjih. Torej bi prestavil vsebino [[1490 pr. n. št.]] v [[15. stoletje pr. n. št.]] in naredil preusmeritev, da bo delala povezava v članku [[Aluvamna]]. Tudi kategorije bi brisal po takem kopitu. Kaj meniš? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:05, 25. oktober 2025 (CEST) : Če je kategorija n. pr. 1491 pr. n. št. obstajala, sem jo uporabil. Če je ni bilo, sem poskusil s 1490. leta pr. n. št., če tudi te ni bilo, sem uporabi kategorijo 15. stoletje pr. n. št. Za dogodke v davni preteklosti menim, da je delitev na stoletja bolj smiselna kot delitev na desetletja.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:35, 25. oktober 2025 (CEST) ::Mislil sem strani. Kategorije je ustvarjal Sportijev bot in bom še njega vprašal (tudi za kategorije rojeni/umrli menim, da so po stoletjih dovolj). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:10, 25. oktober 2025 (CEST) Jaz bi rekel, da je dovolj, če od 500 pr. n. št. nazaj uporabljamo stoletja. Smotrno bi jih bilo že nekje od 300 pr. n. št. nazaj, ampak dobro, če imamo do 500 že uveljavljeno po letih, naj ostane. Spotoma, Octopus, če smem, pogovorno stran imaš že zelooooo dolgooooo. Najbolje bi bilo, če bi večino arhiviral, saj je prvi podpis na njej še iz leta 2007. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 13:41, 25. oktober 2025 (CEST) Če so strani za posamezna leta že ustvarjene, bi jih bilo smiselno prevključiti na straneh o desetletjih (tako kot v angl. WP). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:00, 25. oktober 2025 (CEST) :Meni se zdi vseeno bolje kar prenesti vsebino in narediti preusmeritve, da ne bo toliko skoraj praznih nanoškrbin. Na :enwiki nisem opazil prevključitev, daš kak primer? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:22, 25. oktober 2025 (CEST) Odvisno od dolžine strani. Za nanoškrbine se strinjam. Glej npr. [[:en:420s BC|420s BC]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:13, 25. oktober 2025 (CEST) :Govorimo o letih pred 500 pr. n. št., teh tudi v :enwiki ne prevključujejo. Za 500 do 600 pr. n. št. bi še naredil prenos v strani po desetletjih, ker so že večinoma ustvarjene, od tam nazaj pa po stoletjih. Kategorije za rojstva in smrti lahko zaenkrat ostanejo zaradi avtomatike infopolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:23, 27. oktober 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Octopus, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 19. december 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:red; background-color:white; font color:red; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovljen božič, v novem letu 2026 pa ti želim uspehov, polno zdravja ter obilo sadov. Še na veliko kraljev, kronik ter ostalih zgodovini skoraj iztrganih osebnosti! S prisrčnimi pozdravi in na prihodnje sodelovanje,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:20, 24. december 2025 (CET) |} :Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 17:26, 24. december 2025 (CET) ::Hvala! Veliko lepega, in predvsem zdravja, želim tudi tebi! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:03, 25. december 2025 (CET) Z moje strani voščilo za dobro zdravje in veselje do pisanja. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:00, 25. december 2025 (CET) == Nova predloga za prečrkovanje kitajskih imen == Zdravo! Ker med drugim veliko urejaš članke o kitajskih krajih, te želim seznaniti z novo predlogo {{tl|pk}}, ki je namenjena samodejnemu prečrkovanju iz pinjina v slovenščino. Namesto ročnega zapisovanja prečrkovanega imena lahko sedaj uporabiš {{tlx|pk|Hangzhou}}, kar vrne {{pk|Hangzhou}}, {{tlxb|pk|Hangzhou|1}} pa kombinirano obliko {{pk|Hangzhou|1}}. Podrobnejša navodila in primere si lahko ogledaš na dokumentacijski strani predloge. Vabljen k uporabi in lep pozdrav, -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:06, 5. julij 2026 (CEST) == [[Semirečje]] == Živjo, v zvezi s tem člankom imam pomislek glede ustreznosti imena. Ime ''Semirečje'' je preneseno iz ruščine. Ali si kje v slovenskih virih zasledil, da se uporablja v taki, tj. nespremenjeni obliki? Kot sem preveril v interwikijih, večina slovanskih jezikov uporablja lastno podomačeno različico, npr. češko ''Sedmiříčí'', slovaško ''Sedemriečie'', poljsko ''Siedmiorzecze'', bolgarsko ''Седморечие''. Celo nemščina ima npr. ''Siebenstromland''. Osebno zato predlagam poslovenjeno različico ''Sedmerorečje'', rusko ime ''Semirečje'' pa se lahko preusmeri. Se strinjaš?--[[Uporabnik:Jalen|Jalen]] ([[Uporabniški pogovor:Jalen|pogovor]]) 17:00, 15. avgust 2026 (CEST) :Se strinjam. Bom še danes uredil. Hvala. [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:20, 16. avgust 2026 (CEST) == Ujgurski kaganat == Ali bi bilo mogoče bolje [[kagan|kagane]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] kategorizirati posebej, recimo v podkategorijo [[:Kategorija:Ujgurski kaganat|kategorije Ujgurski kaganat]] - Kagani Ujgurskega kaganata, namesto da so nametani pod [[:Kategorija:Ujguri|kategorijo Ujguri]]? --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:16, 21. avgust 2026 (CEST) : Hvala za predlog! Kagane sem kategoriziral v 'Ujgure' predvsem zato, ker se izogibam odpiranju kategorij z enim samim ali s samo nekaj članki. Če kagane preusmerim v kategorijo 'Kagani Ujgurskega kaganata' ali nekaj podobnega, bo od trenutno '''devetih''' člankov u Ujgurih v kategoriji 'Ujgurski kaganat' samo '''en''' članek, v kategoriji 'Ujguri' samo '''en''' članek in v kategoriji 'Kagani' '''sedem''' člankov. Zaradi specifičnosti vsebin sem prepričan, da se v bližnji prihodnosti število člankov o Ujgurih ne bo kdove kako povečalo. Kategorizacije zato ne bom širil. Kvečjemu obratno - še Kaganat bi preusmeril v kategorijo 'Ujguri'.--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 18:50, 21. avgust 2026 (CEST) ::Nič hudega ne bi bilo, če bi imeli v kategoriji Ujguri samo eno stran - delovala bi podobno kot shranjevalna kategorija, imela bi še podkategorijo, kar jo naredi še večjo. Ujguri je precej širok pojem, in tudi pri drugih straneh je urejeno na enak način. Da so v kategroiji Ujguri in ljudje in države, je precej nerodno, vsaj meni se tako zdi. Je pa res, da ne gre za veliko število člankov. Kar ti je bolje. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:09, 21. avgust 2026 (CEST) s1awl3ae6mcjhr6mk976aytvipb28xa Bučar 0 159955 6740388 6372007 2026-08-21T12:40:12Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6740388 wikitext text/x-wiki '''Bučar''' je [[priimek]] več znanih oseb v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31 decembra 2007 uporabljalo 873 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 875 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 212. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Bučar Ručman]], sociolog, publicist, prof. FVV * [[Bojan Bučar]] (1961-2012), lesarski strokovnjak, univ. prof. * [[Bojko Bučar]] (*1951), politolog in pravnik, strok. za mednarodne odnose, univ. profesor * [[Borut Bučar]] - "Bučko" (*1935), jazz-glasbenik, klarinetist, aranžer, vodja [[Greentown jazz band]]-a (arhitekt) * [[Božidar Bučar]] (1935-2023), športni - plavalni delavec * [[Danilo Bučar]] (1895-1971) skladatelj, dirigent in gledališki organizator * [[Dominika Gornik Bučar]] (*1964), lesarka * [[Dušan Bučar]] (*1958), kipar, intermedijski umetnik ([[ALU]]) * [[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (1926-2000), veterinar, živilski tehnolog, univ. profesor * [[France Bučar]] (1923-2015), pravnik, univ. profesor, publicist in politik * [[Franjo Bučar]] (1861-1926), (solo-)pevec in režiser, pedagog * [[Franjo Bučar (1866|Franjo Bučar]] (1866-1946), začetnik hrvaškega športa, član [[MOK]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1857-1907), pesnik *[[Jan Bučar]], igralec * [[Janez Bučar]] (1822-1859) pravnik, politik in narodni buditelj * [[Josip Bučar]] (1876-1951), zgodovinar, pisec učbenikov *[[Jože Bučar]] (*1934), mehanik, gospodarstvenik *[[Julij Bučar]] (1857-1919), pravnik-sodnik, entomolog in pisatelj (publicist) *[[Julij Bučar ml.]] (1889-1974), pravnik in glasbenik, dirigent pihalnih godb * [[Jure Bučar]] (*1966), plavalec * [[Klemen Bučar]] (*197#), fizik *[[Leon Bučar]], glasbenik, baritonist, kantavtor *[[Maja Bučar]] (r. [[Košak]]) (*1957), razvojna ekonomistka, univ. prof. [[FDV]] - predstojnica Centtra za mednarodne odnose * [[Maja Bučar Pajek]], kineziologinja, športna pedagoginja (športna gimnastika) *[[Mara Lamut]] (r. Bučar) (1884-1970), pesnica in pisateljica *[[Marinka Bučar]], lutkarica * [[Mateja Bučar]] (*1957), plesalka in koreografinja * [[Metka Bučar]] (1903-1988), gledališka igralka * [[Miha Bučar]], železničar, ustanovitelj Muzeja južne železnice v Šentjurju * [[Milena Bučar Miklavčič]] (*1957), strokovnjakinja za oljkarstvo * [[Miloš Bučar]] (1919-2006), inž. metalurgije, prvoborec, funkcionar UDV, diplomat, državni uradnik, direktor Kompasa * [[Nataša Bučar]], cineastka * [[Rudi Bučar]] (*1978), kantavtor, folk rock glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Shigemori Bučar Chikako|Chikako Shigemori Bučar]] (*1955), jezikoslovka, japonologinja * [[Tatjana Bučar]] (1928-2021), glasbenica pianistka * [[Vekoslav Bučar]], publicist, potopisec, bolgarofil ? * [[Viktor Bučar]], pevec tenorist * [[Žiga Bučar]] (1830-1879), zdravnik, narodni delavec, igralec == Glej tudi == * priimek [[Bučer]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bučar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mma4dio4odhgg69fsa98sx78k2z2nb6 Uporabnik:Octopus 2 161039 6740690 6732088 2026-08-22T07:46:15Z Octopus 13285 /* Biografije */ urejanje 6740690 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Octopus''' |--- |{{Uporabnik kemik}} |--- |{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}} |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-2}} |--- | {{user hr-3}} |--- | {{user sr-3}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|60}} |-- |{{Uporabnik IS|4}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |} Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. {| |- | [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]] | [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET) |- | [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]] | Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=<br>Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:07, 8. december 2008 (CET)}} |- | [[Slika:Dyk25.png|left|60px]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET) |- | [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]] | Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].<br> --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST) |- | [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]] | Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST) |- | [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST) |- | [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]] | Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=<br>Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=<br>Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}} |- | [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]] | Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:50, 23. april 2013 (CEST)}} |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}} |- | [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]] | Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:54, 19. november 2014 (CET) |- | colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}} |- | [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]] | Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017 |- | colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=<br>[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET)}} |- | [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]] | Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:05, 24. februar 2018 (CET) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 15. junij 2020 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:03, 16. junij 2021 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:53, 4. junij 2022 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Za najplodovitejše sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:40, 12. junij 2023 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Priznanje za sodelovanje in prvo mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:57, 10. junij 2024 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:26, 1. junij 2025 (CEST) |- | [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] | Sam sebi za leto 2026. |} ==Urejal sem== ===Izbrani članki=== [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zgodovina Poljske]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čin Ši Huang]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinastija Han]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljsko-sovjetska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Srednji vek]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arnulf Koroški]] ===Kemija, mineralogija, geologija=== [[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] - [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] - [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]] - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] - [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Heksakloroetan]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Hidrati plinov]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] - [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] - [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] - [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] - [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] - [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]] - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]] - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] - [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] - [[Stiren]] - [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] - [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] - [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] - [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] ;'''Minerali''' [[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Hausmanit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] - [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jakobsit]] - [[Jokokuit]] - [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] - [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] - [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] - [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]- [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]] - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]- [[Plumbokalcit]] - [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] - [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] - [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] - [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]] ===Biografije=== '''A'''<br> [[Abaodzi]] - [[Ali Arslan Kan]] - [[Ali Tegin]] - [[Artav]] - [[Abdulah Kan II.]] - [[Aslaug]] - [[Adam Bremenski]] - [[Alfred Eteling]] - [[Al-Ašraf Halil]] - [[Ahmad Nahavandi]] - [[al-Muktafi II.]] - [[al-Mutasim]] - [[al-Mutavakil]] - [[al-Mutavakil III.]] - [[al-Mutaz]] - [[Andrea Bianco]] - [[an-Nasir Jusuf]] - [[Abas Ibn Abd al-Mutalib]] - [[Ahmed ibn Tulun]] - [[al-Džahšijari]] - [[al-Hadi]] - [[al-Jakubi]] - [[al-Hakim I.]] - [[al-Kaim]] - [[al-Muktadir]] - [[al-Mustansir II.]] - [[al-Mustaršid]] - [[al-Mutanabi]] - [[al-Radi]] - [[al-Salih Ismail]] - [[Aret III.]] - [[Ajbak]] - [[al-Ašraf Musa]] - [[al-Mansur Ali]] - [[al-Muazam Turanšah]] - [[al-Mustansir I.]] - [[as-Salih Ajub]] - [[Al-Mutamid]] - [[Al-Mutadid]] -[[Al-Mutavakil I.]] - [[Al-Safah]] - [[Al-Valid II.]] -[[Abas I. Armenski]] - [[Ašot I. Armenski]] - [[Ašot III. Armenski]] - [[Ašot IV. Armenski]] - [[Ašot Msaker]] - [[Abu Ubajd al-Takafi]] - [[Al-Mundir III. ibn al-Harit]] - [[Al-Nabiga al-Dubijani]] - [[Al-Mutana ibn Harita]] - [[Adelajda Rheinfeldenska]] - [[Alogobotur]] - [[Anastazija Kijevska]] - [[Anonim (notar Béle III.)|Anonim]] - [[Ambioriks]] - [[Ana Kijevska]] - [[Ankamna]] - [[Askarik]] - [[Abbad II. al-Mutadid]] - [[Al-Bakri]] - [[Ariarat VI. Kapadoški]] - [[Ariobarzan II. Kioški]] - [[Artavazd I. Atropatenski]] - [[Aleksander Iljič Dutov]] - [[Anton Denikin]] - [[Ardis II.]] - [[Argišti II.]] - [[Abdulmedžid II.]] - [[Ariobarzan Frigijski]] - [[Atal III.]] - [[Al Hakam I.]] - [[Askold in Dir]] - [[Ašina Helu]] - [[Ašina Nišufu]] - [[Al-Baladhuri]] - [[Ašina Džen]] - [[Ašina Huajdao]] - [[Ašina Juančing]] - [[Ašina Ši]] - [[Ašina Tuizi]] - [[Ašina Budžen]] - [[Ašina Dudži]] - [[Ašina Funian]] - [[Ašina Huseluo]] - [[Ašina Miše]] - [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr]] - [[Amrak]] - [[Apa kagan]] - [[Ašina Tuvu]] - [[Abu Jakub Jusuf I.]] - [[Ahmed al-Mansur]] - [[Ali ibn Jusuf]] - [[Abu Zakarija Jahja]] - [[Adela Flandrijska]] - [[Al-Adil II.]] -[[Al-Mansur]] - [[Al-Mukadasi]] - [[Al-Valid I.]] - [[Al-Zahir]] - [[An-Nasir Davud]] - [[Al-Adil I.]] - [[Al-Kamil]] - [[Albert Švedski]] - [[Ana Legniška]] - [[Adelajda Ogrska (u. 1140)]] - [[Abu Hamid al-Garnati]] - [[Adelajda Ogrska]] - [[Aigusta Anastazija Litovska]] - [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adiva]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] - [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]] [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] - [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] - [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] - [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]] - [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] - [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej|Amirtej]] - [[Amitis]] - [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] - [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] - [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] - [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] - [[Arkamani]] - [[Arminij]] - [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] - [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] - [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] - [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]] '''B'''<br> [[Bajančur kan]] - [[Baoji kagan]] - [[Barak kan]] - [[Bazir Arslan Kan]] - [[Bilge Kul Kadir Kan]] - [[Bahram V.]] - [[Bárid mac Ímair]] – [[Baki Mohamed]] - [[Björn Železnoboki]] – [[Bagsek]] - [[Benedikt Poljak]] - [[Bohemond VI. Antiohijski]] - [[Bajbars]] - [[Bajdžu Nojan]] - [[Blanka Kastiljska]] - [[Bohemond V. Antiohijski]] - [[Bagrat II. Bagratuni]] - [[Balaš]] - [[Bahman Džaduja]] - [[Borej]] - [[Berta Švabska]] - [[Boson Provansalski]] - [[Bartatua]] - [[Boris Vladimirovič Anenkov]] - [[Ban Džao]] - [[Ban Gu]] - [[Bilge kagan]] - [[Baga kagan]] - [[Bumin kagan]] - [[Bertrand de Thessy]] - [[Bajan I.]] - [[Bajan II.]] - [[Berengar I.]] - [[Boleslav II. Mazovski]] - [[Boleslav Pozabljeni]] - [[Boleslav II. Rogati]] - [[Bedřih Češki]] - [[Birger Jarl]] - [[Berengarija Portugalska]] - [[Bořivoj II.]] - [[Břetislav II.]] - [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]] - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] - [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - [[Bezprim]] - {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] - [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav III. Češki]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Bořivoj I.]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav I. Češki]] -[[Boleslav II. Češki]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Boleslav V. Sramežljivi]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Božena Češka]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Bu Bing]] - [[Burebista]] - [[Bu Ren]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]] '''C'''<br> [[Cevang Dordži]] - [[Cevang Rabtan]] - [[Cingetoriks]] - [[Cao Cao]] - [[Cao Pi]] - [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] - [[Comtessa de Dia]] - [[Cventibold]] '''Č'''<br> [[Časlav Klonimirović]] - [[Čaka Beg]] - [[Čen Šov]] - [[Čebi kan]] - [[Čelebi kan]] - [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] - [[Čulo kagan]] - [[Čin Ši Huang]] - [[Čeng, kralj Džova]] - [[Čeng Tang]] - [[Čong (dinastija Han)]] '''D'''<br> [[Dajzong]] - [[Džangšin kagan]] - [[Daodzong]] - [[Džingdzong]] - [[Džami]] - [[Džamuka]] - [[Devaštič]] - [[Dan (kralj)]] - [[David I. Škotski]] - [[David I. Anhogin]] - [[Džabala IV. ibn al-Harit]] - [[Đorđe Vojislavljević]] - [[Dobroslav II. Vojislavljević]] - [[Dares Frigijski]] - [[Darij Pontski]] - [[Dugdami]] - [[Dži (dinastija Han)]] - [[Dzu Ding]] - [[Dzu Ji]] - [[Dzu Šin‎]] - [[Džjan Džja]] - [[Di Ji]] - [[Da Ding]] - [[Da Džja]] - [[Dzu Džja]] - [[Dzu Geng]] - [[Džong Ding]] - [[Da Geng]] - [[Dzu Geng]] - [[Di Šin]] - [[Džao Vušu]] - [[Dulu kagan]] - [[Dzuo Čjuming]] - [[Drogo Hautevillski]] - [[Diomed]] - [[Dobromir Hriz]] - [[Ditrik]] - [[Divan Bartski]] - [[Dagmar Češka]] - [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] - [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]] - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]] - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Dragovit]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dubravka Češka]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džang Tingju]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]] '''E'''<br> [[Erdeni Batur]] - [[Etelbald Wesseški]] – [[Etelberht Wesseški]] – [[Ethelred Wesseški]] – [[Edita Wesseška]] - [[Edvard Spovednik]] - [[Ema Normandijska]] – [[Eadvig]] - [[Edgar Miroljubni]] – [[Edmund II. Angleški]] - [[Edmund Langleyski, 1. vojvoda Yorški]] – [[Edvard V. Angleški]] – [[Etelvulf]] – [[Etelred II. Nepripravljeni]] - [[Eadred]] - [[Edvard Mučenec]] - [[Ekgfrit Mercijski]] - [[Erik I. Norveški]] - [[Edmund I.]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[Edvard Starejši]] - [[Elfveard Wesseški]] - [[Ethelfled]] - [[Ethelstan]] - [[Eleonora Kastiljska]] - [[Ethelfled]] - [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica]] - [[Előd]] - [[Emeše]] - [[Engelšalk I. Gornjepanonski]] - [[Erhanger Švabski]] - [[Elizabeta Luksemburška]] - [[Evfemija Samborovna]] - [[Evdoksija Kijevska]] - [[Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja]] - [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja]] - [[Elizabeta Velikopoljska]] - [[Erik XI. Švedski]] - [[Eufrozina Kijevska]] - [[Ema Mělniška]] - [[Eufemija Ogrska]] - [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] - [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Emnilda Lužiška]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtimen]] - [[Evtropij]] '''F'''<br> [[Fudživara no Jorimiči ]] - [[Fudživara no Mičinaga]] - [[Froto III.]] - [[Fra Mauro]] - [[Faris ad-Din Aktaj]] - [[Flodoard]] - [[Flavij Ecij]] - [[Flavio Biondo]] - [[Franko Kölnski]] - [[Farnak I. Pontski]] - [[Fan Je]] - [[Fang Šuanling]] - [[Fu Ši]] - [[Fu Hao]] - [[Farnak II. Pontski]] - [[Fokas]] - [[Filip III. Francoski]] - [[François, vojvoda Guiški]] - [[Fahr ad-Din Jusuf]] - [[Friderik I. Avstrijski]] - [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip I. Francoski]] [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] - [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] - [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fruela I. Asturski]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] - [[Fusu]] '''G'''<br> [[Galdan Bošogtu Kan]] - [[Galdan Ceren]] - [[Gorm Stari]] - [[Giovanni da Pian del Carpine]] - [[Giovanni de Marignolli]] - [[Gazan]] - [[Gagik I. Arcruni]] - [[Gagik I. Armenski]] - [[Gagik Karski]] - [[Galin (general)]] - [[Gradinja Branislavljević]] - [[Gizela Bavarska]] - [[Gregor Ninski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Genobavd (3. stoletje)]] - [[Genobavd (4. stoletje)]] - [[Gana Bassi]] - [[Gelimer]] - [[Gento]] - [[Gig]] - [[Gedik Ahmed Paša]] - [[Gaj Blosij]] - [[Geng Ding]] - [[Gaspard de Coligny]] - [[Guérin de Montaigu]] - [[Gaudemunda Litovska]] - [[Gundahar]] - [[Grzimislava Luška]] - [[Gotthard Kettler]] - [[Gertruda Babenberška]] - [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]] - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Grifina Hališka]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]] '''H'''<br> [[Hafiz Taniš]] - [[Harun Bugra kan]] - [[Hakim al-Termizi]] - [[Husrav Dehlavi]] - [[Huviška]] - [[Harald Klak]] – [[Halfdan Ragnarsson]] - [[Heming Danski]] – [[Horik I.]] – [[Horik II.]] – [[Hartaknut]] – [[Hartaknut I. Danski]] – [[Henrik Huntingdonski]] – [[Higelak]] – [[Harold Zajčja noga]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Harald Modrozobi]] - [[Hugo III. Ciprski]] - [[Haakon IV. Norveški]] - [[Hugo II. Ciprski]] - [[Hetum II. Kilikijski]] - [[Hetum I. Kilikijski]] - [[Hamazasp IV. Mamikonjan]] - [[Hovhannes-Smbat III.]] - [[Hasan ibn Tabit]] - [[Hasan ibn Ali]] - [[Helena Zadarska]] - [[Hugo Veliki]] - [[Hararik]] - [[Hasan ibn al-Numan]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]] - [[Humban-Haltaš II.]] - [[Hong Tajdži]] - [[Huan (dinastija Han)]] - [[Hešana kagan]] - [[Heraklij]] - [[Henrik I. Guiški]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Helena Ogrska]] - [[Henrik IV. Pravični]] - [[Henrik VII. Nemški]] - [[Hedvika Anhaltska]] - [[Heinrich Reuß von Plauen]] - [[Heinrich Reffle von Richtenberg]] - [[Henrik I. Francoski]] - [[Henrik von Plauen]] - [[Hermann von Salza]] - [[Hedvika Šlezijska]] - [[Henrik I. Bradati]] - [[Henrik II. Pobožni]] - [[Henrik II. Avstrijski]] - [[Helbirga Babenberška]] - [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Henrik, obodritski knez]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] - [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] - [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hostivit]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hrosvita]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Hunerik]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]] '''I'''<br> [[Ibrahim ibn Husein]] - [[Ibrahim Tamgač Kan]] - [[Ibn Miskavajh]] - [[Ilig Kan Nasr]] - [[Ibn Havkal]] - [[Ibn al-Mudžavir]] – [[Imam Kuli Kan]] – [[Ivar Brez kosti]] - [[Ikel Mercijski]] - [[Izabela Kilikijska]] - [[Irena Ogrska]] - [[Ivana II. Neapeljska]] - [[Ivan Žigmund Zapolja]] - [[Izabela Jagelo]] - [[Inciona]] - [[Intarabus]] - [[Ibn Fadlalah al-Umari]] - [[Ibn Hordadbeh]] - [[Išpakaja]] - [[Ignacij Diakon]] - [[Ibn al-Asir]] - [[Ilteriš kagan]] - [[Inel kagan]] - [[Ibuzir Glavan]] - [[Isik kagan]] - [[Istemi]] - [[Išbara kagan]] - [[Ivana I. Navarska]] - [[Izabela Aragonska]] - [[Ibrahim ibn al-Valid]] - [[Izabela II. Jeruzalemska]] - [[Ingvar Kijevski]] - [[Izjaslav II. Kijevski]] - [[Izjaslav I. Kijevski]] - [[Inge Starejši]] - [[Ida Wettinska]] - [[Ivan I. Moskovski]] - [[Ivan I. Švedski]] - [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] - [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilig kagan]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] - [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] - [[Irena Dukas]] - [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] - [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] - [[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbara Tolis]] - [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]] '''J'''<br> [[Jelu Djela]] - [[Jusuf Balasaguni]] - [[Jelu Daši]] - [[Jelu Jilie]] - [[Jazdegerd II.]] - [[Jazid III.]] - [[Jakvinta Barijska]] - [[Jovan Vladimir]] - [[Johannes Aventinus]] - [[Jovin]] - [[Jurij Amastridski]] - [[Jurij Amartol]] - [[Johann Schreck]] - [[Jao Silian]] - [[Ju Veliki]] - [[Jolig kagan]] - [[Jami kagan]] - [[Jakub al-Mansur]] - [[Jelena Vukanović]] - [[Johann von Tiefen]] - [[Johannes von Baysen]] - [[Judita Švabska]] - [[Judita Češka]] - [[Jusuf ibn Tašfin]] - [[Judita Schweinfurtska]] - [[Jaromír Češki]] - [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]] - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Judita Ogrska]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jukuk šad]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]] '''K'''<br> [[Kasar kagan]] - [[Kim Busik]] - [[Kolsa Bju]] - [[Kutlug I. Bilge]] - [[Kaffol Šoši]] - [[Kučlug]] - [[Kaniška]] - [[Kelvulf II. Mercijski]] - [[Kenvulf Mercijski]] - [[Kerdik Wesseški]] - [[Kinrik Wesseški]] - [[Kreoda Mercijski]] - [[Kalavun]] - [[Konrad IV. Nemški]] - [[Konradin]] - [[Kutuz]] - [[Kjurike I.]] - [[Konstantin I. Kilikijski]] - [[Konstantin II. Kilikijski]] - [[Kosrovanujš]] - [[Katranida II.]] - [[Kalidurut]] - [[Kočapar Branislavljević]] - [[Konstantin Bodin]] - [[Kursan]] - [[Karel Provansalski]] - [[Kativolk]] - [[Karel Otrok]] - [[Karel Preprosti]] - [[Karlman I.]] - [[Krištof Cellarius]] - [[Kudama ibn Džafar]] - [[Kotis III.]] - [[Konstantin Vasilij Ostroški]] - [[Kotis I.]] - [[Kong Anguo]] - [[Kutlug jabgu kagan]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]] - [[Konstantin IV.]] - [[Konstantin Manasij]] - [[Karel, grof Valoijski]] - [[Katarina Courtenayska]] - [[Konstanca Sicilska]] - [[Kinialon]] - [[Kandik]] - [[Karel III. Debeli]] - [[Karlman Bavarski]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Mazovski]] - [[Konstanca Aragonska]] - [[Kunigunda Češka]] - [[Kunigunda Švabska]] - [[Konrad von Jungingen]] - [[Konrad von Wallenrode]] - [[Konrad Zöllner von Rothenstein]] - [[Konrad von Erlichshausen]] - [[Kristina Ingesdotter]] - [[Konrad II. Oton]] - [[Konrad I. Češki]] - [[Knut V. Danski]] - [[Křesomysl]] - [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] - [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] - [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] - [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] - [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] - [[Kasij Dion]] - [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstanca Vroclavska]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] - [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kulug Sibir]] -[[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]] '''L'''<br> [[Li Čindžong]] - [[Leon III. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski (knez)]] - [[Leon II. Kilikijski]] - [[Leon IV. Kilikijski]] - [[Ljutovid]] - [[Lup Protospatarij]] - [[Ladislav Neapeljski]] - [[Liüntika]] - [[Liutsvinda]] - [[Lenus]] - [[Lotar Francoski]] - [[Ludvik III. Francoski]] - [[Ludvik IV. Francoski]] - [[Ludvik V. Francoski]] - [[Ludvik Slepi]] - [[Leoncij]] - [[Laodika Pontska]] - [[Leon Tripolski]] - [[Li Šidžen]] - [[Li Daši]] - [[Ling (dinastija Han)]] - [[Lju Bej]] - [[Lin Šin]] - [[Lu Dži]] - [[Li Daojuan]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Leopold VI. Avstrijski]] - [[Ludvik Otrok]] - [[Ludvik Mlajši]] - [[Lucija Rügenska]] - [[Ludwig von Erlichshausen]] - [[Leopold V. Avstrijski]] - [[Leopold I. Avstrijski]] - [[Lukarta Bogenska]] - [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lestek]] - [[Lešek I. Beli]] - [[Lešek II. Črni]] - [[Libaja]] - [[Li Buvej]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] '''M''' <br> [[Mun]] - [[Mu Vang]] - [[Mudzong]] - [[Maksim Planud]] - [[Marin Tirski]] - [[Muhamad Aufi]] - [[Musa Bajtaš Kan]] - [[Mohamed Alim Kan]] - [[Mohamed Šajbani]] – [[Magnus Dobri]] – [[Malcolm IV. Škotski]] – [[Matilda Angleška]] – [[Margareta Provansalska]] - [[Matej Pariški]] - [[Mohamed ibn Ali ibn Abdalah]] - [[Mengu Timur]] - [[Mleh Kilikijski]] - [[Möngke]] - [[Mihajlo III. Vojislavljević]] - [[Mihajlo Višević]] - [[Mihajlo I. Vojislavljević]] - [[Mihajlo II. Vojislavljević]] - [[Marija I. Ogrska]] - [[Marozija]] - [[Malobavd]] - [[Mark Metij Ruf]] - [[Markomer]] - [[Merogaz]] - [[Magon I.]] - [[Maksencij]] - [[Mihael I. Kerularij]] - [[Mihael Sirijec]] - [[Mitridat I. Pontski]] - [[Mitridat II. Kioški]] - [[Mitridat II. Pontski]] - [[Mitridat IV. Pontski]] - [[Mitridat V. Pontski]] - [[Mitridat Krest]] - [[Madij]] - [[Martinas Goštautas]] - [[Ma Duanlin]] - [[Min (dinastija Džin)]] - [[Michael Faraday]] - [[Mahmud al-Kašgari]] - [[Mukan kagan]] - [[Mohamed I. al-Mustansir]] - [[Mulaj Abd al-Aziz]] - [[Mulaj Hasan I.]] - [[Mulaj Ismail]] - [[Marvan II.]] - [[Muavija I.]] - [[Mojmir I. Moravski]] - [[Movses Kagankatvaci]] - [[Muajjad al-Din al-Urdi]] - [[Margareta I. Danska]] - [[Martin Truchsess von Wetzhausen]] - [[Mihael Küchmeister von Sternberg]] - [[Marija Vukanović]] - [[Mstislav I. Kijevski]] - [[Marija Dobronega]] - [[Miecław]] - [[Mnata]] - [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] - [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Margareta Brandenburška]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]] - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] - [[Mlajša gospa]] - [[Modu]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]] [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]] '''N'''<br> [[Nadir Šah]] - [[Nasir Hosrov]] - [[Neda (kneginja)]] - [[Ninos]] - [[Nikomed II. Bitinski]] - [[Nikomed III. Bitinski]] - [[Nikomed IV. Bitinski]] - [[Nikolaj I. Mistik]] - [[Nurhaci]] - [[Nagaču]] - [[Nan Geng]] - [[Nearh]] - [[Niri kagan]] - [[Neklan]] - [[Nezamysl]] - [[Nabonasar]] - [[Nakon]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] - [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] - [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]] '''O'''<br> [[Ogulčak Arslan Kan]] - [[Osman ibn Ibrahim]] - [[Oistin mac Amlaíb]] – [[Ongend]] - [[Offa Mercijski]] - [[Odorik Pordenonski]] - [[Oldžejtu]] - [[Ošin Kilikijski]] - [[Ošin Lampronski]] - [[Oton III. Bavarski]] - [[Oda Hesenska]] - [[Oton I. Saški]] - [[Odo Francoski]] - [[Osman ibn Afan]] - [[Omar ibn Abd al-Aziz]] - [[Omar I. Kretski]] - [[Omar ibn Hubajra]] - [[Oujang Šju]] - [[Ozmiš kagan]] - [[Ogul Kajmiš]] - [[Oda Haldenslebenska]] - [[Oton Boleslavovič]] - [[Oseluk]] - [[Oldřih Češki]] - [[Oda Meissenska]] - [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] '''P'''<br> [[Penda Mercijski]] – [[Peda Mercijski]] - [[Plaisance Antiohijska]] - [[Peroz III.]] - [[Peter Deljan]] - [[Petrislav Vojislavljević]] - [[Peter II. Orseolo]] - [[Peter Dukljanski]] - [[Pribina (ban)]] - [[Pomponij Mela]] - [[Pitodorida Pontska]] - [[Polemon I. Pontski]] - [[Polemon II. Pontski]] - [[Prusij II. Bitinski]] - [[Pjotr Wrangel]] - [[Polien]] - [[Palak]] - [[Perisad V.]] - [[Pan Geng]] - [[Piri Reis]] - [[Pribina]] - [[Prisk]] - [[Psevdo-Zaharija Govornik]] - [[Paul von Rusdorf]] - [[Piotr Dunin]] - [[Predslava Kijevska]] - [[Pribislav Vagrski]] - [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] - [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] - [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] - [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Přemysl Orač]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]] '''R'''<br> [[Rostam]] - [[Ragnar Lodbrok]] – [[Reginfred]] – [[Rihard III. Angleški]] – [[Robert de Torigni]] – [[Robert I., grof Artoisa]] - [[Rukn ad-Din Huršah]] - [[Rustichello da Pisa]] - [[Ruben II. Kilikijski]] - [[Ruben III. Kilikijski]] - [[Ruben I. Armenski]] - [[Radoslav Gradišnić]] - [[Ratold Italijanski]] - [[Regino Prümski]] - [[Rudolf I. Burgundski]] - [[Rudolf II. Burgundski]] - [[Ritona]] - [[Rotona]] - [[Rosmerta]] - [[Ragnahar]] - [[Robert I. Francoski]] - [[Rusa I.]] - [[Rusa II.]] - [[Rogerij Borsa]] - [[Romoald I. Beneventski]] - [[Rastislav Moravski]] - [[Richeza Berška]] - [[Richeza Poljska]] - [[Ratibor I. Pomorjanski]] - [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] - [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] - [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] - [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Richeza Lotarinška]] - [[Ricimer]] - [[Rihard II. Angleški]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] '''S'''<br> [[Son]] - [[Songdok]] - [[Sun Vanrong]] - [[Sulejman Arslan Kan]] - [[Satuk Bugra Kan]] - [[Sujunčhodža kan]] - [[Senge]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]] - [[Sigfred Danski]] – [[Sigurd Ring]] – [[Sigurd Kača v očesu]] – [[Snorri Sturlson]] – [[Sakso Gramatik]] - [[Sigfred]] - [[Sven II. Danski]] – [[Sven Vilobradi]] - [[Smbat II. Armenski]] - [[Smbat VIII. Bagratuni]] - [[Senekerim-Hovhannes Arcruni]] - [[Smbat I. Armenski]] - [[Suhajl ibn Amr]] - [[Sofija Loonska]] - [[Sarolt]] - [[Simon iz Kéze]] - [[Slavomir Moravski]] - [[Svetopolk II. Moravski]] - [[Sulpicij Aleksander]] - [[Suno]] - [[Sandakšatru]] - [[Sarduri II.]] - [[Simeon Olelkovič]] - [[Skilur]] - [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] - [[Sima Tan]] - [[Sun Čuan]] - [[Sima Guang]] - [[Si jabgu kagan]] - [[Skilaks]] - [[Sandil]] - [[Sinadena Bizantinska]] - [[Stibor von Baysen]] - [[Salomea Berška]] - [[Skomantas Jatvinški]] - [[Svetopolk II. Pomorjanski]] - [[Soběslav II.]] - [[Simeon Moskovski]] - [[Spytihněv II.]] - [[Svatopluk Olomuški]] - [[Svetoslava Poljska]] - [[Svjatoslav Olgovič]] - [[Sofija Minska]] - [[Spytihněv I.]] ‎- [[Sven III. Danski]] - [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sjemomisl]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] - [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sidonij Apolinarij]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Soběslav I. Češki]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] - [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Stojgnev]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]] '''Š'''<br> [[Šengdzong]] - [[Šidzong]] - [[Šingdzong]] - [[Šjao Guanjin]] - [[Šjao Janjan]] -[[Šjao Novdžin]] - [[Šulu Ping]] - [[Štefan Angleški]] - [[Šadžar al-Dur]] - [[Štefan Vojislav]] - [[Ši Najan]] - [[Šundži]] - [[Šen Jue]] - [[Šjao Dzišjan]] - [[Šjan (dinastija Han)]] - [[Šuan (dinastija Han)]] - [[Šjang Džja]] - [[Šennong]] - [[Šjao Džja]] - [[Šjao Ji]] - [[Šjao Šin]] - [[Šeguj kagan]] - [[Šibi kagan]] - [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] - [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] - [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]] '''T'''<br> [[Te Čojong]] - [[Te Ičin]] - [[Te Inson]] - [[Te Čungsang]] - [[Tajdzong]] - [[Teobald I. Navarrski]] - [[Tatatunga]] - [[Toros III. Kilikijski]] - [[Toros II. Kilikijski]] - [[Teodor Rštuni]] - [[Toros I. Armenski]] - [[Trdat (arhitekt)]] - [[Teodora Kosara]] - [[Teodora (senatorka)]] - [[Tit Labien]] - [[Teodomer]] - [[Trebeta]] - [[Tiberij III.]] - [[Tempti-Humban-Inšušinak]] - [[Teušpa]] - [[Teofil Edeški]] - [[Tajdzu (dinastija Džin)]] - [[Tjandzuo (dinastija Ljao)]] - [[Togon Timur]] - [[Trije vladarji in pet cesarjev]] - [[Tengri kagan]] - [[Tong jabgu kagan]] - [[Tardu]] - [[Tulan kagan]] - [[Taspar kagan]] - [[Teodora Angelina]] - [[Traidenis]] - [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert I.]] - [[Teodebert II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] - [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Thietmar Merseburški]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]] - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] - [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] - [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tunka Manin]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]] '''U'''<br> [[Ügyek]] - [[Urtak]] - [[Umfredo Hautevillski]] - [[Uroš I. Vukanović]] - [[Ulrich von Jungingen]] - [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] - [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] - [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]] '''V'''<br> [[Vang Džengdžun]] - [[Vudžje kagan]] - [[Vali Mohamed]] - [[Viljem Malmesburyjski]] - [[Viljem Rubruški]] - [[Vančinbalin Inžanaš]] - [[Vladimir Vojislavljević]] - [[Vukan]] - [[Vihing]] - [[Viljem II. Gornjepanonski]] - [[Veraudun]] - [[Vladimir Olgerdovič]] - [[Vanjan Šijin]] - [[Vujašu]] - [[Vej Šov]] - [[Vo Džja‎]] - [[Vu, cesar Hana]] - [[Ven Ding]] - [[Vu Ji]] - [[Vu, kralj Džova]] - [[Vu Ding]] - [[Vuling]] - [[Viljem II. Apulijski]] - [[Viljem Železna roka]] - [[Valdemar IV. Danski]] - [[Vladislav III. Tankonogi]] - [[Viljem iz Modene]] - [[Vladislav I. Herman]] - [[Vsevolod II. Kijevski]] - [[Vsevolod IV. Kijevski]] - [[Vladislav I. Češki]] - [[Vsevolod Pskovski]] - [[Virpirka Tenglinška]] - [[Vratislav II.]] - [[Valdemar II. Danski]] - [[Venčeslav III. Češki]] - [[Vladivoj Češki]] ‎- [[Vnislav]] - [[Vojen]] - [[Vratislav I. Češki]] - [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Višeslava Kijevska]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] - [[Vlastimir (srbski knez)]] - [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]] '''W'''<br> [[Winrich von Kniprode]] - [[Wulfstan iz Hedebyja]] - [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] - [[Widukind Corveyski]] '''Y'''<br> [[Yaghi-Siyan]] '''Z'''<br> [[Zubajda bint Džafar]] - [[Zotto]] - [[Zbignjev]] - [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]] ===Stare države in pokrajine=== [[Čongan]] - [[Dongdan]] - [[Karahanidski kanat]] - [[Kasnejši Džov]] - [[Kasnejši Han]] - [[Kasnejši Ljang]] - [[Kasnejši Tang]] - [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]] - [[Severni Ljao]] - [[Šestnajst prefektur]] - [[Buharski emirat]] - [[Buharski kanat]] - [[Dublinsko kraljestvo]] - [[Džungarski kanat]] - [[Hadramavtsko kraljestvo]] - [[Himjarsko kraljestvo]] - [[Jorvik]] - [[Karakalpakstan]] - [[Kokandski kanat]] - [[Zunanja Mongolija]] - [[Mercija]] - [[Mongolska Armenija]] - [[Wessex]] - [[Džazira (provinca kalifatov)]] - [[Ifrikija]] - [[Kraljestvo Tašir-Dzoraget]] - [[Armensko kraljestvo Kilikija]] - [[Kraljevina Arcah]] - [[Martakertska provinca]] - [[Sjuniško kraljestvo]] - [[Arminija]] - [[Taron]] - [[Vaspurakansko kraljestvo]] - [[Gasanidi]] - [[Palaestina Secunda]] - [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)]] - [[Meranija]] - [[Paganija]] - [[Rašidunski kalifat]] - [[Dalmacija (tema)]] - [[Partij]] - [[Zgornja Burgundija]] - [[Spodnja Burgundija]] - [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] - [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] - [[Tulunidi]] - [[Afriški eksarhat]] - [[Pont]] - [[Quaestura exercitus]] - [[Vaspurakan]] - [[Kaldija]] - [[Pontsko kraljestvo]] - [[Eolija]] - [[Hubuškija]] - [[Migdonija]] - [[Zamua]] - [[Genovska Gazarija]] - [[Kijevska kneževina]] - [[Kijevsko vojvodstvo]] - [[Nogajska horda]] - [[Severija]] - [[Armorika]] - [[Lahmidi]] - [[Mizija]] - [[Dinastija Džin (266-420)]] - [[Dinastija Ljang]] - [[Dinastija Ming]] - [[Šestnajst kraljestev]] - [[Dinastija Lju Song]] - [[Južni Či]] - [[Kasnejši Džin]] - [[Vzhodni Vej]] - [[Vzhodni Vu]] - [[Cao Vej]] - [[Dinastija Han]] - [[Han (država)]] - [[Šu Han]] - [[Tri kraljestva]] - [[Dinastija Han]] - [[Dinastija Šang]] - [[Severne in južne dinastije]] - [[Ba (država)]] - [[Džao (država)]] - [[Jan (država)]] - [[Šanši]] - [[Šu (kraljestvo)]] - [[Zahodni turški kaganat]] - [[Toharistan]] - [[Transoksanija]] - [[Dinastija Džov]] - [[Prvi turški kaganat]] - [[Zahodni Vej]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Država Tevtonskega reda]] - [[Jugra]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Novgorodska republika]] - [[Panonska marka]] - [[Pomerelija]] - [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Tavastija]] - [[Tripolitanija]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Vojvodina Legnica]] -[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Augusta Euphratensis]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]] - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] - [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] - [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]] - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] - [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]] - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]] - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Kretski emirat]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] - [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]] - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] - [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]] - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palestinska Sirija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] - [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] - [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]] ===Vojna zgodovina=== [[Bitka pri Fariskurju]] - [[Burghal Hidage]] - [[Burh]] - [[Druga baronska vojna]] - [[Fyrd]] - [[Pastirska križarska vojna (1251)]] - [[Osma križarska vojna]] - [[Tuniški sporazum]] - [[Wedmorski sporazum]] - '''A'''<br> [[Amirspasalar]] - [[Aspet (vojaški čin)]] - [[Anatolska tema]] - [[Armenska tema]] - [[Aragonska križarska vojna]] - [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] - [[Azabi]] - [[Azeb]] '''B'''<br> [[Bitka pri Hattinu]] - [[Bitka pri Bagrevandu]] - [[Bitka pri Jarmuku]] - [[Bitka pri mostu]] - [[Bitka pri Bratislavi (907)]] - [[Bitka v bosanskem višavju]] - [[Bitka na Gvozdu]] - [[Bitka na Bosworthskem polju]] - [[Bitka pri Soissonsu (923)]] - [[Banda (Bizantinsko cesarstvo)]] - [[Bitka pri Ardabilu]] - [[Bitka pri Kartagini (698)]] - [[Bitka pri Sufetuli]] - [[Bukelarska tema]] - [[Bitka pri Zeli]] - [[Bitka jamborov]] - [[Bitka pri Di Karju]] - [[Bitka pri Kadisiji]] - [[Bitka na jezeru Pojang]] - [[Bitka pri Rdečih pečinah]] - [[Boksarska vstaja]] - [[Bitka pri Inkermanu]] - [[Bitka pri Jarnacu]] - [[Brestkujavski mir]] - [[Bitka na Nevi]] - [[Bitka pod Hojnicami]] - [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] - [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri Pákozdu]] - [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]] - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]] '''C'''<br> [[Comitatenses]] - [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] - [[Centurion]] '''D'''<br> [[Deveta križarska vojna]] - [[Druga bitka pri Dongoli]] - [[Drungos]] - [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] - [[Dan barikad]] - [[Dekurion (konjeniški častnik)]] - [[Dobrinski red]] - [[Druga švedska križarska vojna]] - [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]] '''E'''<br> [[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]] '''F'''<br> [[Forchheimski mir]] - [[Finsko-novgorodske vojne]] '''G'''<br> [[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] '''H'''<br> [[Harsianon]] - [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] '''I'''<br> [[Iberska tema]] - [[Ilirske vojne]] '''J'''<br> [[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] '''K'''<br> [[Križarska vojna baronov]] - [Križarske vojne proti Staufovcem]] - [[Kimbrska vojna]] - [[Kapadokijska tema]] - [[Kibireotska tema]] - [[Kölnska vojna|Kölnska vojna]] - [[Kalatravski red]] - [[Kölnska zveza]] - [[Kristburški sporazum]] - [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] '''L'''<br> [[Lačni pohod]] - [[Legatus]] - [[Lejdang]] - [[Livonski pohod proti Rusom]] - [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]] '''M'''<br> [[Mezopotamska tema]] - [[Moskovsko-litovske vojne]] - [[Mengčong]] - [[Mir iz Saint-Germain-en-Laya]] - [[Montferrand (grad)]] - [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]] - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - '''N'''<br> [[Nvarsaški sporazum]] - [[Novi Navarino]] - [[Nora vojna]] '''O'''<br> [[Optimatska tema]] - [[Obleganje Konstantinopla (860)]] - [[Odprava Rusov v Paflagonijo]] - [[Rusko-bizantinska vojna (907)]] - [[Obdobje vojskujočih se držav]] - [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] - [[Osem praporov]] '''P'''<br> [[Pohod v Tabuk]] - [[Prva bitka pri Dongoli]] - [[Prva fitna]] - [[Primus pilus]] - [[Pruska križarska vojna]] - ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]] '''R'''<br> [[Rusko-bizantinska vojna (941)‎]] - [[Rusko-bizantinske vojne]] - [[Rusko-bizantinski sporazum (945)]] - [[Rakovorska bitka (1268)]] - [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] '''S'''<br> [[Sedma križarska vojna]] - [[Sedem velikih zamer]] - [[Severne križarske vojne]] - [[Stralsundski mir]] - [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Sun Binova Umetnost vojne]] - [[Szegedski mirovni sporazum]] '''Š'''<br> [[Šesta križarska vojna]] - [[Šelonska bitka]] - [[Švedsko-novgorodske vojne]] - [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] '''T'''<br> [[Tretja fitna]] - [[Tema (bizantinsko okrožje)]] - [[Trakezijska tema]] - [[Turkmančajski mirovni sporazum]] - [[Troyski mir]] - [[Trojna intervencija]] - [[Tribunus angusticlavius]] - [[Tribunus laticlavius]] - [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna]] '''U'''<br> [[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]] '''V'''<br> [[Vojna osmih princev]] - [[Vojna treh Henrikov]] - [[Vojna ključev]] - [[Vendski križarski pohod]] - [[Vojna duhovščine]] - [[Vojna lakote]] - [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] - [[Vojne in oboroženi spopadi Rusije]] - '''Z'''<br> [[Zavezništvo osmih držav]] - [[Zlata bula iz Riminija]] - [[Zuhabski mir]] ====Rimske legije==== [[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Italica]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Gallica]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VII. legija Gemina]] - [[VIII. legija Augusta]] - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XI. legija Claudia]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]] ===Drugo=== '''A'''<br> [[Abdulah-name]] - [[Anikovski krožnik]] - [[Atalik]] - [[Adžina Tepe]] - [[Afšaridi]] - [[al-Halanija]] - [[Arheološki park al-Balid]] - [[Arheološko najdišče Šisr]] – [[Annales Cambriae]] - [[Abasidi]] - [[Amir al-umara]] - [[Arimateja]] - [[Arcrunidi]] - [[Annales Barenses]] - [[Alagion]] - [[Admonitio generalis]] - [[Ariman]] - [[Augusta Treverorum]] - [[Amorij]] - [[Ardabil]] - [[Ajaja]] - [[Azijske večernice]] - [[Al-bidaja va l-Nihaja]] - [[Amir al-Muminin]] - [[Abidos, Dardanele]] - [[Amasra]] - [[Akademija Donglin]] - [[Akademija Hanlin]] - [[Analekti]] - [[Afrasiabske stenske slike]] - [[Ašina]] - [[Avzoni]] - [[Amboiška zarota]] - [[Amboiški edikt]] - [[Al-Aksa]] - [[Annales placentini gibellini]] - [[Annales placentini guelfi]] - [[Annales Vedastini]] - [[Annales Bertiniani]] - [[Alfonzove tablice]] - [[Altötting]] - [[Annales Alamannici]] - [[Annales Sangallenses maiores]] - [[Apolonijev izrek]] - [[Abbottov papirus]] - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]] - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] - [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] - [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] - [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] - [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] '''B''' <br> [[Beš-Aralski naravni rezervat]] - [[Buharska tanga]] - [[Baktrijščina]] - [[Brahmi]] - [[Bar al-Hikman]] – [[Bard]] - [[Bechbretha]] - [[Berad Airechta]] - [[Bredska deklaracija]] - [[Bretha Déin Chécht]] - [[Bretwalda]] - [[Biancov zemljevid sveta]] - [[Bagratidi]] - [[Belojevići]] - [[Beginaža]] - [[Bosonidi]] - [[Brukteri]] - [[Bizantinsko-beneški sporazum (1082)]] - [[Beli teror]] - [[Bebriki]] - ''[[Bencao gangmu]]'' - [[Boksarski protokol]] - [[Basmili]] - [[Bjendžong]] - [[Balaklava]] - [[Bab Agnau]] - [[Boulonjski edikt]] - [[Brindisi]] - [[Banderia Prutenorum]] - [[Barti]] - [[Bolotovski sporazum]] - [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]] - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bavarski geograf]]- [[Bazilika Svetega groba]] - [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] - [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] - [[Biblia pauperum]] - ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Biskupin]] -[[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Biši]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Bjandzi]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Burgward]] - [[Buto]] '''C'''<br> [[Cóic Conara Fugill]] - [[Collectio canonum Hibernensis]] - [[Cáin Adomnáin]] - [[Cogad Gáedel re Gallaib]] – [[Corpus iuris Hibernici]] – [[Críth Gablach]] – [[Clunyjske reforme]] - [[Croylandska kronika]] - [[Cum non solum]] - [[Chronica Majora]] - [[Chronicon Casauriense]] - [[Constitutio Romana]] - [[Chronica sancti Pantaleonis]] - [[Corpus Inscriptionum Latinarum]] - [[Comes]] - [[Cefu Juangui]] - [[Corbeilski sporazum]] - [[Caltabellottski sporazum]] - [[Chronica regia Coloniensis]] - [[Chronicon Faventinum]] - [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]] - [[Codex Manesse]] - [[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]] - [[Collegium Maius]] - [[Collegium Novum]] - [[Chronicon terrae Prussiae]] - [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Boemorum]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]] '''Č'''<br> [[Čanjuanski sporazum]] - [[Čor-Bakr]] – [[Černogorovsko-novočerkaska kultura]] - [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuanrongi]] - [[Čum]] - [[Čuvaši]] '''D'''<br> [[Državni muzej uporabne umetnosti Uzbekistana]] - [[Dunhua]] - [[Donkervoort]] - [[Dīwān Lughāt al-Turk]] - [[Džami al-tavarih]] - [[Dežela kadila]] – [[Džanidi]] – [[Džingisidi]] - [[Durhamski sporazum (1139)]] - [[Davidov stolp]] - [[Debelacija]] - [[Džarahidi]] - [[Damietta]] - [[Dongola]] - [[Domagojevići]] - [[Dentumoger]] - [[Dunajski gozd]] - [[Detinec]] - [[Drevljani]] - [[Džaočing]] - [[Džjankang]] - [[Dinastija Šin]] - [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] - [[Džinši]] - [[Devet poglavij matematične umetnosti]] - [[Džangdžjašanska hanska bambusna besedila]] - [[Ding]] - [[Donghu]] - [[Džaoling]] - [[Džičeng]] - [[Dzidži tongdžjan]] - [[Džemaa el-Fna|Džemaa el-Fnaa]] - [[Dauni]] - [[Dulebi]] - [[De revolutionibus orbium coelestium]] - [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Dalimilova kronika]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - [[Dea Gravida]] - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Divina dispensatione]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Dzuo Džuan]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] - [[Džongdu]] - [[Džurčeni]] '''E'''<br> [[Encomium Emmae Reginae]] – [[Ealdorman]] - [[Eparhija]] - [[Edikt o izgonu]] - [[Egerska zlata bula]] - [[Eberswaldski zaklad]] - [[Edoni]] - [[Eolci]] - [[Enotri]] - [[Edikt iz Beaulieuja]] - [[Estoire d'Eracles]] - [[Excerpta Constantiniana]] - [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] - [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]] - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Erikova kronika]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] '''F'''<br> [[Fajaztepa]] - [[Fili]] - [[Fragmentarni letopisi Irske]] – [[Frankoitalijanščina]] - [[Fals]] - [[Faustinopolis]] - [[Fusang]] - [[Faradayeva čaša]] - [[Fraunhoferjeve črte]] - [[Fengsu tongji]] - [[Fenghao]] - [[Fengdžjan]] - [[Fanagorija]] - [[Femsko sodišče]] - [[Finoskandija]] - [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]] - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] '''G'''<br> [[Gurkan]] - [[Geografija (Ptolemaj)]] - [[Gardani hisar]] - [[Gavelkind]] - [[Gesta Danorum]] - [[Gesta Francorum Iherusalem peregrinantium]] - [[Gesta Pontificum Anglorum]] - [[Gesta Regum Anglorum]] - [[Gesta Stephani]] – [[Grad Falaise]] - [[Grad Corfe]] – [[Grad Çandır]] - [[Gavit]] - [[Gadir Hum]]- [[Grubeša Vojislavljević]] - [[Gesta Hunnorum et Hungarorum]] - [[Gesta Hungarorum]] - [[Genius cucullatus]] - [[Gesta Treverorum]] - [[Gnjeznenska bula]] - [[Gokturki]] - [[Grki]] - [[Grad Melfi]] - [[Georgenberški sporazum]] - [[Gemeiner Pfennig]] - [[Grivna]] - [[Galindi]] - [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] - [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Glinjani]] - [[Gniezno]] - [[Goplani]] - [[Gornja Gvineja]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]- [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] '''H'''<br> [[Handža]] - [[Helong]] - [[Hudžja]] - [[Hudud al-alam]] - [[Hodža (Srednja Azija)]] - [[Halhi]] -[[Huntajdži]] - [[Heiligenski sporazum]] – [[Heimskringla]] - [[Mankus]] - [[Heptarhija]] - [[Historia Mongalorum]] - [[Hormuz (mesto)]] - [[Hoftag]] - [[Humeima]] - [[Hasan-Džalaljani]] - [[Hiperpiron]] - [[Hamdanidi]] - [[Hetumidi]] - [[Halat]] - [[Hajbar]] - [[Haridžiti]] - [[Harka (naziv)]] - [[Historia Salonitana]] - [[Hiperboreja]] - [[Hünername]] - [[Hadrumetum]] - [[Haraks]] - [[Henan]] - [[Hebej]] - [[Handan]] - [[Hešibi]] - [[Haodžing]] - [[Henrikovski členi]] - [[Hioniti]] - [[Henricus Petrus]] - [[Henrikovska knjiga]] - [[Hedvikin kodeks]] - [[Helmno]] - [[Historia Tartarorum]] - [[Hanti]] - [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]] - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Henrikova kronika Livonije]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Heveli]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Hipon]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Huang Čing Džigong Tu]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]] '''I'''<br> [[Ihšididi]] - [[Intitulacija]]] - [[Interpretatio romana]] - [[Ime obdobja (Kitajska)]] - [[Inkerman]] - [[Ivanovih sto]] - [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ikonomidisov Taktikon]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]] '''J'''<br> [[Jam]] - [[Jus spolii]] - [[Jedisan]] - [[Jonglejeva enciklopedija]] - [[Juejang]] - [[Jame Jungang]] - [[Jinšu]] - [[Jonci]] - [[Jagelonska knjižnica]] - [[Jagelonska univerza]] - [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jatvingi]] - [[Jaželbiški mir]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] '''K'''<br> [[Korjosa]] - [[Kujak]] - [[Karluki]] - [[Kitanska mala pisava]] - [[Knjiga Suija]] - [[Kamniti stolp (Ptolemaj)]] - [[Kan]] - [[Kokand]] - [[Kafirkala (Tadžikistan)]] - [[Kafirkala (Uzbekistan)]] - [[Kalai Kafirnigan]] - [[Karatepa]] - [[[[Kizil kala]]]] - [[Kojkirilgan kala]] - [[Khor Rori]] – [[Kazenski zakoni (Irska)]] - [[Kilkennyjski statut]] - [[Le Bec-Hellouin]] – [[Knýtlinga saga]] - [[Klarendonske konstitucije]] - [[Kanon medicine]] - [[Karmati]] - [[Kaskar]] - [[Kitab al-jabr wa-l-muqabala]] - [[Kadisija]] - [[Kütahya]] - [[Kabari]] - [[Kronika Regina Prümskega]] - [[Kapitular]] - [[Kartular]] - [[Konradini]] - [[Ksulsigije]] - [[Keltska Galija]] - [[Kuriali]] - [[Kalcedonsko krščanstvo]] - [[Kronika Alfonza III.]] - [[Kimerci]] - [[Kimiata]] - [[Kluhorski prelaz]] - [[Kataonija]] - [[Kibistra]] - [[Klazomenski sarkofag]] - [[Krakovsko-vilenska unija]] - [[Kitab al-Ujun]] - [[Komerciarij]] - [[Kurgan]] - [[Knjiga Ljanga]] - [[Knjiga Čija]] - [[Knjiga Songa]] - [[Kraljeva ustanova Velike Britanije]] - [[Kultura ploščastih grobov]] - [[Kitajske piramide‎]] - [[Knjiga Džina]] - [[Knjiga Hana]] - [[Knjiga Kasnejšega Hana]] - [[Knjiga o številih in računanju]] - [[Knjiga Veja]] - [[Kitajski priimek]] - [[Knjiga dokumentov]] - [[Knjiga poznejšega Hana]] - [[Kronike Huajanga]] - [[Knjiga pesmi]] - [[Knjiga Džova]] - [[Knjiga obredov]] - [[Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] - [[Kefalonija]] - [[Katoliška liga]] - [[Kandik]] - [[Kutriguri]] - [[Kopa (številska enota)]] - [[Kulmske pravice]] - [[Konradov statut]] - [[Kareli]] - [[Kašubi]] - [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] - [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] - [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] - [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] - [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] - [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga Čena]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] '''L'''<br> [[Linhuangfu]] - [[Letopisi Insifallena]] - [[Limeriški sporazum]] - [[Letopisi Ulstra]] - [[Lampron]] - [[Lori (trdnjava)]] - [[Lex Romana Curiensis]] - [[Liber Historiae Francorum]] - [[Lindisfarnski evangeliji]] - [[Lestrigoni]] - [[Lužecki samostan]] - [[Liaodong]] - [[Lingču]] - [[Luojang]] - [[Letopisi mojstra Jana]] - [[Letopisi vojskujočih se držav]] - [[Letopisi pomladi in jeseni]] - [[Lit de justice]] - [[Lukani]] - [[Liber ad honorem Augusti]] - [[Liber censuum]] - [[Latgalci]] - [[Letopisi Frankovskega kraljestva]] - [[Limes Saxoniae]] - [[Livonska rimana kronika]] - ‎[[Lorški letopisi]] - [[Lavrentijev letopis]] - [[Lužiška kultura]] - [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]] - [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska pisava]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]] '''M'''<br> [[Mandžurščina]] - [[Moheji]] - [[Mavzolej Kaffola Šošija]] - [[Medresa Barak kana]] - [[Medresa Moji Mubarak]] - [[Mošeja Hazrati Imama]] - [[Mavzolej Mohameda Bašoroja]] - [[[[Mavzolej Hakima al-Termizija]]]] - [[Munster]] - [[Margat]] - [[Maqamat al-Hariri]] - [[Mongolska pisava]] - [[Marzban]] - [[Mavla]] - [[Muzej turške in islamske umetnosti]] - [[Magna Hungaria]] - [[Mojmiridi]] - [[Morgengabe]] - [[Men (božanstvo)]] - [[Mitridatska dinastija]] - [[Mjelniška unija]] - [[Možajsk]] - [[Mopsuestija]] - [[Maoling]] - [[Mavzolej Qianling]] - [[Madridski sporazum (1880)]] - [[Mahzen]] - [[Marakeš]] - [[Melfi]] - [[Melfijske konstitucije]] - [[Mezzogiorno]] - [[Mos teutonicus]] - [[Mikulčice]] - [[Mersenski sporazum]] - [[Malbork]] - [[Mogilno]] - [[Mansi]] - [[Malopoljska]] - [[Milčani]] - [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] - [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] - [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mandejski jeziki]] - [[Mangup]] - [[Maninščina]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] - [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] - [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] - [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] - [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Moskovski matematični papirus]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]] '''N'''<br> [[Nukus]] - [[Nakšbandi]] – [[Nizamija]] - [[Nomokanon]] - [[Nika (upor)]] - [[Nesviški dvorec]] - [[Nušibi]] - [[Naturales quaestiones]] - [[Nevekat]] - [[Nova knjiga Tanga]] - [[Navarh]] - [[Nitra]] - [[Natangi]] - [[Nogata]] - [[Nadruvi]] - [[Nikonova kronika]] - [[Non parum animus noster]] - [[Novgorodska četrta kronika]] - [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numidščina]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]] '''O'''<br> [[Orakeljski napisi]] - [[Osemnajst pesmi nomadske flavte]] - [[Ojrati]] – [[Onginski napis]] – [[Otočje Dimanijat]] – [[Óláfs saga Tryggvasonar en mesta]] – [[Okrogloglavci]] – [[Old Minster (Winchester)]] - [[Osemnajsti toledski koncil]] - [[Olelkoviči]] - [[Ordoška kultura]] - [[Obredi Džova]] - [[Orhonski napisi]] - [[Otuken]] - [[Orléanski sporazum]] - [[Onoguri]] - [[Ostromirov evangelij]] - [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] '''P'''<br> [[Pagoda templja Fogong]] - [[Pečatna pisava]] - [[Pul]] – [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)]] - [[Pul]] – [[Pajkend]] - [[Pandžakent]] - [[Palača Hudajar kana]] - [[Poyningsov zakon]] - [[Palača Beaumont]] – [[Pedenj]] - [[Potovanja Marka Pola]] - [[Ptolemaida, Egipt]] - [[Preslavska književna šola]] - [[Preslavska ljudska skupščina]] - [[Panegyrici latini]] - [[Porta Nigra]] - [[Pravilo svetega Benedikta]] - [[Priamov zaklad]] - [[Punščina]] - [[Puškinov muzej]] - [[Pontska Herakleja]] - [[Paziriška kultura]] - [[Pet barbarov]] - [[Prinčevi otoki]] - [[Pingo]] - [[Posmrtno ime]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Pekinški človek]] - [[Pokol v Vassyju]] - [[Pragmatična sankcija iz Bourgesa]] - [[Pasijon opatinje Kunigunde]] - [[Privilegium de non appellando]] - [[Prümski sporazum]] - [[Pietati proximum]] - [[Plock]] - [[Pruska zveza]] - [[Prvi torunjski mir]] - [[Pogezani]] - [[Pomezani]] - [[Polabi]] - [[Polabski Slovani]] - [[Pomorjansko]] - [[Posadnik]] - [[Predloga:Češki vladarji]] - [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pomladni in jesenski letopisi šestnajstih kraljestev]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] - [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]] '''Q'''<br> [[Quia maior]] - [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]] '''R'''<br> [[Resnični zapisi]] - [[Rabati Malik]] - [[Ras al-Had]] – [[Rustak]] – [[Ragnars saga Loðbrókar]] – [[Ragnarssona þáttr]] - [[Rodbina Wessex]] – [[Rodbina York]] – [[Rachel suum videns]] - [[Ramla]] - [[Ramataim-Zofim]] - [[Rubenidi]] - [[Renovatio regni Francorum]] - [[Robertinci]] - [[Red belega orla]] - [[Seznam kalifov]] - [[Simferopol]] - [[Radzivilska kronika]] - [[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]] - [[Rdeče obrvi]] - [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] - [[Rouranščina]] - [[Red Svetega Duha]] - [[Red svetega Mihaela]] - [[Rafanija]] - [[Ratiaria]] - [[Reichshofrat]] - [[Reichskammergericht]] - [[Reichsregiment]] - [[Renovatio imperii Romanorum]] - [[Ribmonski sporazum]] - [[Radnoški sporazum]] - [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]] - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rumkale]] - [[Rundetaarn]] '''S'''<br> [[Samguk jusa]] - [[Sari-Čeleški naravni rezervat]] - [[Samguk sagi]] - [[Semirečje]] - [[Samarkandski Koran]] - [[Sajmaluu-Taš]] - [[Sulejmanova gora]] - [[Suzani]] - [[Signak]] – [[Sanas Cormaic]] - [[Scela Mucce Meic Datho]] - [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu]] - [[Saga o Hervorju in Hedreku]] – [[Senchas Már]] - [[Seznam danskih vladarjev]] - [[Skjöldunga saga]] – [[Strangfordsko jezero]] - [[Safavidi]] - [[Seznam angleških kraljev]] - [[Stratus]] - [[Seznam mameluških sultanov]] - [[Sijasatnama]] - [[Samostan Hovhanavank]] - [[Sis]] - [[Samostan Hckonk]] - [[Samostan Horomos]] - [[Samostan Sagmosavank]] - [[Samostan Spitakavor]] - [[Samostan Tanahat]] - [[Sbeitla]] - [[Strata Diocletiana]] - [[Siyer-i Nebi]] - [[Saltovsko-majaška kultura]] - [[Speyerski sporazum]] - [[Salzburški letopisi]] - [[Seznam frankovskih kraljev]] - [[Srednji vek]] - [[Summa theologica]] - [[Stater]] - [[Sto ena noč]] - [[Spektralna črta]] - [[Sedem modrecev iz bambusovega gaja]] - [[Sancai Tuhui]] - [[Stara knjiga Tanga]] - [[Stopićeva jama]] - [[Seznam gokturških kaganov]] - [[Sogdijščina]] - [[Sujab]] - [[Slovani v Spodnji Panoniji]] - [[Statutum in favorem principum]] - [[Sicilska zlata bula]] - [[Sambijci]] - [[Skalvi]] - [[Staroangleški Orozij]] - [[Severna Dvina]] - [[Speculum humanae salvationis]] - [[Strigolniki]] - [[Samogiti]] - [[Sandomierška konfederacija]] - [[Seli]] - [[Semigali]] - [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] - [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silion]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] - [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Soninščina]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]] - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] - [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] - [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]] '''Š'''<br> [[Šangdžing Longčuanfu]] - [[Šiveji]] - [[Šajbanidi]] – [[Šah (vladar)]] - [[Šjongnu]] - [[Štiriindvajset zgodovin]] - [[Šučang]] - [[Šanhai Judi Čuantu]] - [[Šjadu]] - [[Ši Čjangova ponev]] - [[Štiri knjige in Pet klasik]] - [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šjanbeji]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] '''T'''<br> [[Tempeljsko ime]] - [[Tonjukukovi napisi]] - [[Tunguško-mandžurska ljudstva]] - [[Tanguti]] - [[Tatabi]] - [[Tempelj Gejuan]] - [[Tillašejkova mošeja]] - [[Tripitaka]] - [[Toprak kala]] - [[Timurnama]] – [[Togail Bruidne Da Derga]] - [[Thegn]] – [[Titulus Regius]] – [[Tretji zakon o nasledstvu]] - [[Turkomani]] - [[Tanuter]] - [[Tebaida]] - [[Tarikhnama]] - [[Toparh]] - [[Theophanes Continuatus]] - [[Turdski edikt]] - [[Turul]] - [[Tevtoni]] - [[Tongeren]] - [[Tungri]] - [[Treveri]] - [[Trierske cesarske terme]] - [[Tenso]] - [[Tibareni]] - [[Tabala]] - [[Treri]] - [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] - [[Tongdian]] - [[Tongvančeng]] - [[Tempelj belega konja]] - [[Tibetanski letopisi]] - [[Tisjacki]] - [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]] - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] - [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]] - [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetradrahma]] - [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] - [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]] '''U'''<br> [[Uzgenski minaret]] - [[Uzbekistanski sum]] - [[Uzgen]] - [[Uraicecht Becc]] - [[Urgesta]] - [[Utrehtski psalter]] - [[Upor rumenih turbanov]] - [[Upori poganov na Poljskem]] - [[Ubaidsko obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] '''V'''<br> [[Varahša]] - [[Vadi Doka]] – [[Vita Ansgarii]] – [[Vita Ædwardi regis]] – [[Vita Ædwardi regis]] - [[Via Maris]] - [[Vasit]] - [[Vardapet]] - [[Vestes]] - [[Vojislavljevići]] - [[Votla cerkev]] - [[Veligrad]] - [[Veni, vidi, vici]] - [[Vangčeng]] - [[Valoijci]] - [[Venšjan tongkao]] - [[Vulture]] - [[Viminacium]] - [[Varmija]] - [[Višgorod]] - [[Varmi]] - [[Viborg (grad)]] - [[Višegrajski kodeks]] - [[Vagri]] - [[Vagrija]] - [[Varni]] - [[Veleti]] - [[Velislavova ilustrirana Biblija]] - [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]] - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Vandalščina]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] - [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] - [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] '''W'''<br> [[Wergeld]] - [[Weld-Blundellova prizma]]- [[Wallingfordski sporazum]] - [[Witan]] '''Z'''<br> [[Zgodovina dinastije Ljao]] - [[Zubuji]] - [[Zafar]] – [[Zgodnjeirsko pravo]] – [[Zajn al-akbar]] - [[Zlati psalterij sv. Gala]] - [[Zlata bula]] - [[Zgodovina Krima]] - [[Zgodovina prerokov in kraljev]] - [[Zukninska kronika]] - [[Zlati dinar]] - [[Zemljevid Mattea Riccija]] - [[Zgodovina južnih dinastij]] - [[Zgodovina Minga]] - [[Zapisi treh kraljestev]] - [[Zgodovina severnih dinastij]] - [[Zapisi velikega zgodovinarja]] - [[Zakon sudni ljudem]] - [[Zveza kuščarjev]] - [[Zadonščina]] - [[Zahodni Slovani]] - [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]] '''Ž'''<br> [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]] =={{Silver2}} CEE 2020== == {{Gold1}} CEE 2021== [[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] • [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] • [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] • [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] • [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] • [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] • [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]] =={{Bronze3}} CEE 2022== [[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] - [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]] =={{Gold1}} CEE 2023== ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ ''[[Dagome iudex]]'' ⦁ [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] [[Jadviga Kališka]] ⦁ [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]] ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁ [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁ [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁ [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁ [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁ [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁ [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁ [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]] =={{Gold1}} CEE 2024== [[Knjižnica ruske akademije znanosti]] ⦁ [[Poljsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Hajk Bžiškjan]] - [[Virtuti Militari]] ⦁ [[Władysław Eugeniusz Sikorski]] ⦁ [[Medmorje]] ⦁ [[Kresy]] ⦁ [[Direktorat Ukrajine]] ⦁ [[Poljsko-ukrajinska vojna]] ⦁ [[Edward Śmigły-Rydz]] ⦁ [[Hürrem Sultan]] ⦁ [[Bizantinsko-osmanske vojne]] ⦁ [[Prabolgari]] ⦁ [[Sedem slovanskih plemen]] ⦁ [[Severjani]] ⦁ [[Teofilakt Ohridski]] ⦁ [[Povolški Finci]] ⦁ [[Varazdat]] ⦁ [[Omurtagova palača]] ⦁ [[Kazaški kanat]] ⦁ [[Abulhajr kan]] ⦁ [[Žanibek kan]] ⦁ [[Kerej kan]] ⦁ [[Kasim kan]] ⦁ [[Sarajčik]] ⦁ [[Burunduk kan]] ⦁ [[Sozak]] ⦁ [[Turkistan]] ⦁ [[Kandijska vojna]] - [[Gazi Husein Paša]] ⦁ [[Kodža Musa Paša]] ⦁ [[Köprülü Mehmed Paša]] ⦁ [[Zgodovina Malte]] ⦁ [[Bormla]] ⦁ [[Majmunin nagrobnik]] ⦁ [[Trdnjava svetega Elma]] ⦁ [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]] ⦁ [[Rusko-turške vojne]] ⦁ [[Niški sporazum (1739)]] ⦁ [[Hotin]] ⦁ [[Pjotr Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski]] ⦁ [[Kartlijsko-kahetsko kraljestvo]] ⦁ [[Judah Loew ben Bezalel]] ⦁ [[Osmanske vojne v Evropi]] ⦁ [[Lala Mustafa Paša]] ⦁ [[Kodža Sinan Paša]] ⦁ [[Jurij II. Rákóczi]] ⦁ [[Jaški mirovni sporazum]] ⦁ [[Druga srbska vstaja]] ⦁ [[Kneževina Srbija]] ⦁ [[Stanoje Glavaš]] ⦁ [[Hadži Prodan Gligorijević]] ⦁ [[Berlinski sporazum (1878)]] ⦁ [[Kolima]] ⦁ [[Korintska zveza]] ⦁ [[Demetrij I. Makedonski]] ⦁ [[Pir Epirski]] ⦁ [[Antigon II. Gonat]] ⦁ [[Lizimahija (Trakija)]] ⦁ [[Galipoli]] ⦁ [[Akrokorint]] ⦁ [[Galipolska zvezda]] ⦁ [[Demetriada]] ⦁ [[Savojska križarska vojna]] ⦁ [[Peter I. Ciprski]] ⦁ [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] == {{Gold1}} CEE 2025 == [[Estonska vojna za neodvisnost]] - [[Belo gibanje]] - [[Nikolaj Judenič]] - [[Grigorij Semjonov]] - [[Litovska vojna za neodvisnost]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]] - [[Suvalški sporazum]] - [[Upor Żeligowskega]] - [[Lucjan Żeligowski]] - [[Republika Srednja Litva]] - [[Latvijska vojna za neodvisnost]] - [[Baltski domobranci]] - [[Ukrajinska vojna za neodvisnost]] - [[Ernest Broșteanu]] - [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] - [[Armada Ukrajinske ljudske republike]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Katinski pokol]] - [[Pjotr Soprunenko]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Slánskýjev proces]] - [[Ukrajinizacija]] - [[Ukrajinska država]] - [[Siški strelci]] - [[Kongresna Poljska]] - [[Organski statut Kraljevine Poljske]] - [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]] - [[Oktobrska diploma]] - [[Februarski patent]] - [[Agenor Romuald Gołuchowski]] - [[Schönbrunnski sporazum]] - [[Januarska vstaja]] - [[Aleksander Wielopolski]] - [[Alvenslebenska konvencija]] - [[Organsko delo]] - [[Žuavi smrti]] - [[Mihail Nikolajevič Muravjov]] - [[Rusko-poljska vojna (1654–1667)]] - [[Jurij Hmelnicki]] - [[Zborivski sporazum]] - [[Aleksej Nikitič Trubeckoj]] - [[Severna vojna (1655–1660)]] - [[Švedska Livonija]] - [[Tišovska konfederacija]] - [[Velavski in Bidgoški sporazum]] - [[Petro Dorošenko]] - [[Zgodovina Latvije]] - [[Narvska kultura]] - [[Kneževina Jersika]] - [[Visvaldis]] - [[Vendi (Livonija)]] - [[Sviderska kultura]] - [[Vilenski sporazum (1561)]] - [[Formula regiminis]] - [[Constitutiones Livonicae]] - [[Koledarski nemiri v Rigi]] - [[Drogičinski sporazum]] - [[Svobodno mesto Riga]] - [[Grodnenski sporazum (1566)]] - [[Latgalija]] - [[Latvijski rubelj]] - [[Nemški vzhodni rubelj]] - [[Livonska križarska vojna]] - [[Henrik Latvijski]] - [[Albert Riški]] - [[Kaupo]] - [[Polocka kneževina]] - [[Lembitu]] - [[Oselci]] - [[Pskovska republika]] - [[Timur Kutlug]] - [[Dovmont Pskovski]] - [[Pskovski letopisi]] - [[Pskovska sodna listina]] - [[Zvonica]] - [[Sudebnik Ivana III.]] -[[Aleksander Tverski]] - [[Danska Estonija]] - [[Svjatoslavov pohod na Bolgarijo]] - [[Obleganje Dorostopola]] - [[Bardas Skleros]] - [[Komitopuli]] - [[Nikola (komit)]] - [[Ašot II. Armenski]] - [[Bagratidska Armenija]] - [[Bagaran]] - [[Sparapet]] - [[Širakavan]] - [[Kars]] =={{Silver2}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] CEE 2026== [[Erevanski kanat]] - [[Irendek]] - [[Peltast]] - [[Obleganje Jajca (1463)]] - [[Čečeni]] - [[Narin-kala]] - [[Mož iz Urfe]] - [[Lama Dordži]] - [[Alaca Höyük]] - [[Davači]] - [[Zgodovina Turčije]] - [[Prizrenska liga]] - [[Ašli]] - [[Zahodna Armenija]] - [[Vattisen jali]] - [[Zgodovina Madžarske]] - [[Dunajski diktat]] - [[Sekeli]] - [[Zrinsko-frankopanska zarota]] - [[Zgodovina Azerbajdžana]] - [[Narodni park Rāzna]] - [[Bosanska Krajina]] - [[Borġ in-Nadur]] - [[Hotinska bitka (1621)]] - [[Budžaška horda]] - [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] - [[Gjon II. Kastrioti]] - [[Ivan I. Crnojević]] - [[Đuraš Ilijić]] - [[Turovska kneževina]] - [[Svjatopolk I. Kijevski]] - [[Narimunt]] - [[Züriški in Londonski sporazum]] - [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] - [[Estonski Švedi]] - [[Fundamento de Esperanto]] - [[Nektar Terpo]] - [[Zgodovina Slovaške]] - [[Kotini]] - [[Tarkan]] - '[[Chronicon Hungarico-Polonicum]] - [[Grad Beckov]] - [[Jošt Moravski]] - [[Universitas Istropolitana]] - [[Terezijanski urbar]] - [[Ukrajinska uporniška vojska]] - [[Sretenjska ustava]] - [[Bataljon Slavček]] - [[Bitka pri Kolínu]] - [[Antigonidi]] - [[Antigon I. Monoftalm]] - [[Orontidi]] - [[Evagor I.]] - [[Abdyl Frashëri]] - [[Sanstefanski mir]] - [[Adžari]] - [[Kavkaški kanati]] - [[Katarina Jagelo]] - [[Tamara Gruzijska]] - [[Vitebska kneževina]] - [[Smolenska kneževina]] - [[Bitka pri Aheloju]] - [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] - [[Lapčani]] - [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] - [[Tanbali]] - [[Elizabeta Češka]] - [[Petar I. Petrović Njegoš]] - [[Murus Dacius]] - [[Kuldīga]] - [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] - [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] - [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] - [[Besarabska gubernija]] - [[Zemstvo]] - [[Feldšer]] - [[Prva srbska vstaja]] - [[Dahije]] - [[Vidinski sandžak]] - [[Hajduk Veljko]] - [[Pokol knezov]] - [[Smederevski sandžak]] - [[Temišvarski ejalet]] - [[Rumelski ejalet]] - [[Hadži Mustafa Paša]] - [[Ohridski sandžak]] - [[Ajani]] - [[Krdžali]] - [[Otoški ejalet]] - [[Ada Kale]] ==Izbrane slike== <gallery> Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.<br>[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl) </gallery> hwesmbns3ou03thprfyxnu8fqugoztt Polona Juh 0 179469 6740704 6738694 2026-08-22T08:42:59Z ~2026-44616-18 264386 /* Življenjepis */ 6740704 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Polona Juh''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. junij]] [[1971]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Rojena je bila leta 1971 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Je hči znanih gledaliških igralcev [[Mojca Ribič|Mojce Ribič]] in [[Boris Juh|Borisa Juha]]. Po končani Srednji pedagoški šoli in Srednji baletni šoli v Ljubljani je vpisala študij igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je tudi diplomirala. Od leta 1995 je stalna članica (zadnjih nekaj let prvakinja) igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana. Njen partner [[Saša Tabaković]] je prav tako igralec. Do sedaj je ustvarila več kot sto različnih gledaliških in filmskih vlog, med njimi vrsto naslovnih. Prejela je tudi več domačih in mednarodnih nagrad. == Pomembnejše gledališke vloge == *Hedwig v predstavi »Družinski album (Divja račka)«, H. Ibsen *Ifigenija v predstavi » Ifigenija pri Tavrijcih«, Evripid *Hanako v predstavi »Obisk«, J. Mišima *Nežka v predstavi »Matiček se ženi«, A. T. Linhart *Aglaja v predstavi »Idiot«, F. M. Dostojevski *Miranda v predstavi »Vihar«, W. Shakespeare *Celimena v predstavi » Ljudomrznik«, J. B. P. Molière *Desdemona v predstavi »Othello«, W. Shakespeare *Lepa Helena v predstavi »Kasandra«, B. A. Novak *Julija v predstavi »Romeo in Julija«, W. Shakespeare *Rosalinda in Ganimed v predstavi »Kakor vam drago«, W. Shakespeare *Agrafena Aleksandrovna - Grušenjka v predstavi »Bratje Karamazovi«, F. M. Dostojevski *Ana Karenina v predstavi »Ana Karenina«, L. N. Tolstoj *Psihoterapevtka v predstavi »Razred«, M. Zupančič *Dorina v predstavi »Tartuffe«, J. B. P. Molière *Ruth v predstavi »Vrnitev domov«, H. Pinter *Klitajmestra v predstavi »Oresteja«, Ajshil *Elisabet Vogler v predstavi »Persona«, I. Bergman *Sofja Jegorovna v predstavi »Platonov«, A. P. Čehov *Šarlota v predstavi »Padec Evrope«, M. Zupančič *Ofelija v predstavi »Hamlet«, W. Shakespeare * Kesonija v predstavi »Kaligula«, A. Camus * Lady Ana v predstavi »Rihard III + II«, W. Shakespeare, Pandur * Frieda v predstavi »Grad«, F. Kafka * Margareta v predstavi »Faust«, J. W. Goethe *Saloma v predstavi »Saloma«, O. Wilde *Margareta Rul v predstavi »Razbiti vrč«, H. von Kleist *Ana Petrovna v predstavi »Ivanov«, A.P. Čehov *Baronica Rozala v predstavi »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, A. T. Linhart *Lidija v predstavi »Zid,jezero«, D. Jovanović *Laura Lenbach v predstavi »V agoniji«, M. Krleža *Olivia v predstavi »Kar hočete«, W. Shakespeare *Ona v predstavi »Prah«, H. Pinter, E. Mahkovic, D. Šilec Petek == Pomembnejše filmske vloge == *''[[Jebiga]]'' (2000), kot Bazilika *''[[Pod njenim oknom]]'' (2003), kot Duša *''[[Uglaševanje (film)|Uglaševanje]]'' (2005) *''[[Igra s pari]]'' (2009), kot Sonja *''[[Lahko noč, gospodična]]'' (2011), kot Hana *''[[Projekcije]]'' (2013), kot Nataša Redno sodeluje v različnih radijskih igrah in radijskih nokturnih; svoj glas pa posoja tudi risanim likom in reklamam. == Priznanja in nagrade == Za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih priznanj: *"Zlata paličica« leta 1994 *"Sklad Staneta Severja« leta 1997 *"Zlati lovorov venec« v Sarajevu leta 2000 *"Zlati smeh« na Dnevih satire v Zagrebu leta 2000 *"[[Nagrada Prešernovega sklada]]« leta 2002 *"Vesna za glavno vlogo« na festivalu slovenskega filma leta 2003 *"Igralka leta« na festivalu slovenskega filma leta 2003 (podeljuje revija Stop) *"Silver arrow za najboljšo žensko vlogo« na [[Moskva (filmski festival)|filmskem festivalu v Moskvi]] leta 2005 *"[[Borštnikova nagrada]] za igro« leta 2007 *"[[Župančičeva nagrada]] za umetniške dosežke« leta 2007 (podeljuje MO Ljubljana) *"Borštnikova nagrada za igro« leta 2009 *"Vesna za glavno vlogo« na festivalu slovenskega filma 2009 *"Zlata Arena" za glavno žensko vlogo na [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] 2011 *"Borštnikova nagrada za igro" leta 2013 *"Borštnikova nagrada za igro" leta 2015 *"Žlahtna komedijantka" na [[Dnevi komedije 2024|32. festivalu Dnevi komedije]]<ref>{{Navedi splet|title=Polona Juh: Komedijo je treba igrati skrajno resno|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/kultura/polona-juh-komedijo-je-treba-igrati-skrajno-resno.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2024-02-28}}</ref> *"Borštnikova nagrada za igro" leta 2025 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174504082 Od blizu, Polona Juh], 22. 11. 2017 * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174953347 Polona Juh]. Profil (26. april 2023). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Juh, Polona}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] kow0bnb1iaw0nglbne4rrh6jeg98npq Božič (priimek) 0 179970 6740795 6641878 2026-08-22T11:45:47Z Lili6664 264711 /* */ 6740795 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Božič}} '''Božič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|13. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3511 oseb. [[Miro Božič, arhitekt, glasbenik, izvajalec na orglice in neandertalčevo piščal == Znani nosilci priimka == * [[Ana Božič Penko]], dr. prava, vrhovna sodnica *Andrej Božič (1900–1968), sadjar in vrtnar * [[Andrej Božič]] (*1944), slikar samouk * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (*1960), menedžer, pravnik * Andrej Božič (*1980), literarni teoretik, filozof (dr.) * [[Anton Božič]] (1876–1933), pravnik, gospodarstvenik * [[Anže Božič]], novinar * [[Beno Božič]] (*1974), odbojkar, trener * [[Blaž Božič]] (*1990), nogometaš * [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (*1991), pesnik, glasbenik, klasični filolog, prevajalec * [[Bogdan Božič]] (*1946), časnikar * Bojan Božič, biofizik (MF) * [[Bojan Božič]], rokometaš * [[Boris Božič]] - Yuri (*1952), slikar, fotograf, grafik * [[Borut Božič (farmacevt)|Borut Božič]] (*1959), farmacevt, medicinski biokemik, univ. prof. * [[Borut Božič]] (*1980), kolesar * [[Borut Božič (alpski smučar)|Borut Božič]] (*2000), alpski smučar * [[Božidar Božič]] (1907–?), ekonomist, stenograf, publicist, novinar * [[Branko Božič]] (1927–2001), zgodovinar, pedagog, gasilski delavec * [[Brina Božič]] (*1992), lokostrelka * [[Ciril Božič]] (*1953), frančiškan, duhovnik, gvardijan * [[Cvetko Božič]] (1886–1973), gozdar, publicist * [[Cveto Božič]] (1920–2017), medicinski patolog, smučarski delavec *[[Damijana Božič Močnik]], zborovodkinja * [[Danijel Božič]] (1959–2022), politik, kulturni in izobražvalni delavec, zborovski pevec * [[Darijan Božič]] (1933–2018), skladatelj in dirigent * [[Darko Božič]] (*1965), kipar * [[Davor Božič]] (*1972), TV voditelj, pevec in glasbenik * [[Dobran Božič]] (*1964), generalmajor, načelnik generalštaba SV * [[Dragan Božič]] (*1951), arheolog, raziskovalec dediščine (stare fotografije...) * [[Evgen Božič]] (1905–1997), domoljub, krpljevec, organizator planinstva na Tolminskem * [[Franci Božič]] (*1947), športni novinar, publicist * [[Gorazd Božič]], računalničar, vodja nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (*1964), gozdarski strokovnjak *[[Gregor Božič]] (*1984), filmski režiser in snemalec; ljubiteljski sadjar * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (*1939), gozdar in politik * [[Ivan Božič (general)|Ivan Božič]] (1894–1962), general, vojaški geograf * [[Ivo Božič]] (1920–2004), angleški padalec, publicist * [[Ivo A. Božič]] (*1945), ornitolog, muzealec * [[Iztok Božič]] (*1971), tenisač * [[Jakob Božič (jadralec)|Jakob Božič]] (*1992), jadralec * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884), duhovnik, nabožni pisec, jezikoslovec * [[Janez Božič (partizan)|Janez Božič]] (partizan) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021), gozdar, publicist *[[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (*1954), gradbeni menedžer, direktor [[DARS]], minister za infrastrukturo *Janez Božič (*1968), gozdar, ekolog, strokovnjak za [[Permakultura|permakulturo]] * [[Janez Andrej (Mansuet) Božič]] (1928–2007), kapucin, misijonar v Braziliji * [[Janez Gregor Božič]] (1675–1724), kipar *[[Janja Božič Marolt]], komunikologinja, merilka javnega mnenja (Mediana) * [[Janko Božič]] (*1963), biolog, strokovnjak za čebele *[[Jon Božič]] (*1996), kolesar * [[Julče Božič]] (1907–1945), slikar * [[Katja Božič]], državna sekretarka na Ministrstvu za finance * [[Ladislav Božič|Ladislav (Lado) Božič]] (1904–1976), društveni delavec, publicist *[[Luka Božič]] (*1991), kanuist *[[Luka Božič (ornitolog)|Luka Božič]], ornitolog *[[Marijan Božič]] (1926–2008), arhitekt športnih objektov * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928), ilustratorka * [[Marjeta Božič Hren]] (*1929), zdravnica ginekologinja * [[Marko Božič]] (*1984), nogometaš * [[Milan Božič]] (*1942), arhitekt * [[Mirko Božič]] (1884–?), pravnik, filozof?, urednik * [[Nada Božič]] (1927–2018), igralka * [[Peter Božič]] (1932–2009), pisatelj, dramatik in politik * [[Pika Božič]] (*1981), pevka zabavne glasbe * [[Rok Božič]] (*1985), nogometaš * [[Roman Božič]] (*1962), športni padalec * [[Silvana Božič]], agronomka, vodja Drevesnice Bilje * [[Silvij Božič]] (*1947), igralec *[[Slavica Lenar Božič]] (1910–1974), učiteljica, šolnica * [[Vinko Božič]] (1921–1986), gospodarstvenik * [[Zoran Božič]] (1951–2021), literarni zgodovinar, teoretik in šolnik, državni svetnik * [[Zvedzan Božič]], poveljnik slovenske obalne straže == Glej tudi == * (hrvaški) priimek [[Božić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Božič}} {{priimek|Božič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] k3so0kpw68br98lldcpfao33m9rhmuy 6740797 6740795 2026-08-22T11:50:25Z Lili6664 264711 6740797 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Božič}} '''Božič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|13. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3511 oseb. [[Miro Božič, arhitekt, glasbenik, izvajalec na orglice in neandertalčevo piščal == Znani nosilci priimka == * [[Ana Božič Penko]], dr. prava, vrhovna sodnica *Andrej Božič (1900–1968), sadjar in vrtnar * [[Andrej Božič]] (*1944), slikar samouk * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (*1960), menedžer, pravnik * Andrej Božič (*1980), literarni teoretik, filozof (dr.) * [[Anton Božič]] (1876–1933), pravnik, gospodarstvenik * [[Anže Božič]], novinar * [[Beno Božič]] (*1974), odbojkar, trener * [[Blaž Božič]] (*1990), nogometaš * [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (*1991), pesnik, glasbenik, klasični filolog, prevajalec * [[Bogdan Božič]] (*1946), časnikar * Bojan Božič, biofizik (MF) * [[Bojan Božič]], rokometaš * [[Boris Božič]] - Yuri (*1952), slikar, fotograf, grafik * [[Borut Božič (farmacevt)|Borut Božič]] (*1959), farmacevt, medicinski biokemik, univ. prof. * [[Borut Božič]] (*1980), kolesar * [[Borut Božič (alpski smučar)|Borut Božič]] (*2000), alpski smučar * [[Božidar Božič]] (1907–?), ekonomist, stenograf, publicist, novinar * [[Branko Božič]] (1927–2001), zgodovinar, pedagog, gasilski delavec * [[Brina Božič]] (*1992), lokostrelka * [[Ciril Božič]] (*1953), frančiškan, duhovnik, gvardijan * [[Cvetko Božič]] (1886–1973), gozdar, publicist * [[Cveto Božič]] (1920–2017), medicinski patolog, smučarski delavec *[[Damijana Božič Močnik]], zborovodkinja * [[Danijel Božič]] (1959–2022), politik, kulturni in izobražvalni delavec, zborovski pevec * [[Darijan Božič]] (1933–2018), skladatelj in dirigent * [[Darko Božič]] (*1965), kipar * [[Davor Božič]] (*1972), TV voditelj, pevec in glasbenik * [[Dobran Božič]] (*1964), generalmajor, načelnik generalštaba SV * [[Dragan Božič]] (*1951), arheolog, raziskovalec dediščine (stare fotografije...) * [[Evgen Božič]] (1905–1997), domoljub, krpljevec, organizator planinstva na Tolminskem * [[Franci Božič]] (*1947), športni novinar, publicist * [[Gorazd Božič]], računalničar, vodja nacionalnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (*1964), gozdarski strokovnjak *[[Gregor Božič]] (*1984), filmski režiser in snemalec; ljubiteljski sadjar * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (*1939), gozdar in politik * [[Ivan Božič (general)|Ivan Božič]] (1894–1962), general, vojaški geograf * [[Ivo Božič]] (1920–2004), angleški padalec, publicist * [[Ivo A. Božič]] (*1945), ornitolog, muzealec * [[Iztok Božič]] (*1971), tenisač * [[Jakob Božič (jadralec)|Jakob Božič]] (*1992), jadralec * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884), duhovnik, nabožni pisec, jezikoslovec * [[Janez Božič (partizan)|Janez Božič]] (partizan) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021), gozdar, publicist *[[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] (*1954), gradbeni menedžer, direktor [[DARS]], minister za infrastrukturo *Janez Božič (*1968), gozdar, ekolog, strokovnjak za [[Permakultura|permakulturo]] * [[Janez Andrej (Mansuet) Božič]] (1928–2007), kapucin, misijonar v Braziliji * [[Janez Gregor Božič]] (1675–1724), kipar *[[Janja Božič Marolt]], komunikologinja, merilka javnega mnenja (Mediana) * [[Janko Božič]] (*1963), biolog, strokovnjak za čebele *[[Jon Božič]] (*1996), kolesar * [[Julče Božič]] (1907–1945), slikar * [[Katja Božič]], državna sekretarka na Ministrstvu za finance * [[Ladislav Božič|Ladislav (Lado) Božič]] (1904–1976), društveni delavec, publicist *[[Luka Božič]] (*1991), kanuist *[[Luka Božič (ornitolog)|Luka Božič]], ornitolog *[[Marijan Božič]] (1926–2008), arhitekt športnih objektov * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928), ilustratorka * [[Marjeta Božič Hren]] (*1929), zdravnica ginekologinja * [[Marko Božič]] (*1984), nogometaš * [[Milan Božič]] (*1942), arhitekt * [[Mirko Božič]] (1884–?), pravnik, filozof?, urednik * [[Nada Božič]] (1927–2018), igralka * [[Peter Božič]] (1932–2009), pisatelj, dramatik in politik * [[Pika Božič]] (*1981), pevka zabavne glasbe * [[Rok Božič]] (*1985), nogometaš * [[Roman Božič]] (*1962), športni padalec * [[Silvana Božič]], agronomka, vodja Drevesnice Bilje * [[Silvij Božič]] (*1947), igralec *[[Slavica Lenar Božič]] (1910–1974), učiteljica, šolnica * [[Vinko Božič]] (1921–1986), gospodarstvenik * [[Zoran Božič]] (1951–2021), literarni zgodovinar, teoretik in šolnik, državni svetnik * [[Zvedzan Božič]], poveljnik slovenske obalne straže * [[Miro Božič]], arhitekt in glasbenik, izvajalec na orglice in neanderltalčevo piščal == Glej tudi == * (hrvaški) priimek [[Božić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Božič}} {{priimek|Božič}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] om1n525294dpsx1jbskvpdcuob580vk Kastelic 0 180578 6740392 6672424 2026-08-21T12:46:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6740392 wikitext text/x-wiki '''Kastelic''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|23. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 2.861 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 2.875 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Kastelic (*1955), psihiater|Andrej Kastelic]] (*1955), psihiater (droge) * [[Andrej Kastelic]] (*1971), rokometaš *[[Anton Kastelic (zdravnik)]] (1769—?), zdravnik * [[Bojan Kastelic]] (*1957), filmski snemalec * [[Brane Kastelic]] (*1954), novinar, pisatelj, tekstopisec, slikar * [[Ciril Kastelic]], kemik, tehnolog (Plama) * [[Dane Kastelic]], paraplegik in košarkar, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije in Sveta za invalide RS, državni svetnik * [[Domen Kastelic]] (1982—2016), alpinist * [[Drago Kastelic]] (1934—2025), gledališki igralec * [[Dušan Kastelic]] (*1964), risar, ilustrator, stripovski avtor in animator * [[Ed Kastelic]] (*1964), kanadsko-slovenski hokejist * [[Eva Kastelic]] (*1986), slikarka * [[France Kastelic]], slovenski "Meksikajnar" * [[Igor Kastelic]], podjetnik, gospodarstvenik/menedžer * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920—2001), zdravnik pnevmoftiziolog, strokovnjak za socialno medicino * [[Janez Kastelic]] (*1949), likovnik * [[Janez Kastelic]], direktor [[Krajinski park Ljubljansko barje|Krajinskega parka Ljubljansko barje]] * [[Janja Kastelic]] - [[Mojca]] (*1940), pisateljica, pesnica * [[Janko Kastelic (slikar)|Janko Kastelic]] (*1953), slikar, oblikovalec, restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]] (*1969), dirigent * [[Jernej Kastelic]] - Jerry, ekonomist? * [[Josip Kastelic]] (1898—1940), izseljenski duhovnik v Argentini, urednik * [[Jože Kastelic]] (1913—2003), arheolog, klasični filolog, muzealec, zgodovinar, [[univerzitetni profesor]], književnik * Jože Kastelic (1920—2011), gradbeni podjetnik, izseljenski delavec in slovenski častni konzul v Kanadi * [[Jure Kastelic]] (1946—2020), atletski trener *[[Jure Kastelic]], fotograf *[[Katarina Kastelic]] (1928—2025), agronomka, bibliotekarka/informatičarka ... *Lojze Kastelic (1909—1986), šolnik *[[Lojze Kastelic]] (1923—2010), čebelar, ljubiteljski arheolog in zgodovinar * [[Maja Kastelic]] (*1981), slikarka, ilustratorka * [[Martin Peter Kastelic]] (*1982), prevajalec, literarni publicist * [[Matej Kastelic]], fotograf * [[Matej Kastelic]] (*1994), skladatelj * [[Matevž Kastelic]] (*1982), kolesar * [[Meta Kastelic]] (*1962), kiparka * [[Miha Kastelic]] (1796—1868), pesnik, urednik, knjižničar * [[Milan Kastelic]] (*1968), slikar * [[Nataša Kastelic]] (1947—1991), pesnica, prevajalka * [[Olga Kastelic]] (1924—2003), prvoborka, dokumentalistka * [[Sebastjan Kastelic]], strokonjak za materiale ([[NTF]]) * [[Simon Kastelic]] (*1977), slikar, vizualni umetnik * [[Stojan Kastelic]], polkovnik SV * [[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (*1935), biokemičarka, prof. MF * [[Tomaž Kastelic]] (*1948), gradbenik, univ. profesor * [[Urh Kastelic]] (*1996), rokometaš *[[Urška Kastelic]], operna pevka sopranistka * [[Vinko Kastelic]] (1914—1942), duhovnik, mučenec (žrtev komunizma) * [[Vinko Kastelic (*1932),|Vinko Kastelic]] (*1932), pravnik, politik, družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS == Glej tudi == * priimek [[Kastelec (priimek)|Kastelec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kastelic}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l9656vjlebfaqwwci5la5rd3lsf7ii9 9 Metida 0 183813 6740736 6562308 2026-08-22T09:51:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740736 wikitext text/x-wiki {{zapomen|Jupitrovo luno|Metida (luna)}} {{Infobox Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | name=9 Metida | symbol=[[Slika:Metis symbol (bold).svg|24px]] | image = [[Slika:000009-asteroid shape model (9) Metis.png|250px]] | discoverer=[[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] | discovered=[[25. april]] [[1848]] | alt_names={{mp|1974 QU|2}} | mp_category=[[asteroidni pas]] | epoch=[[14. julij]], [[2004]] ([[julijanski dan|JD]] 2453200,5) | semimajor=357,052 [[giga|G]][[meter|m]] (2,387 [[astronomska enota|a.e.]]) | perihelion=313,556 Gm (2,096 a.e.) | aphelion=400,548 Gm (2,678 a.e.) | eccentricity=0,122j | period=1346,815 [[dan|d]] (3,69 [[julijansko leto|let]]) | inclination=5,576[[kotna stopinja|°]] | asc_node=68,982° | arg_peri=5,489° | mean_anomaly=274,183° | avg_speed=19,21 km/[[sekunda|s]] | image= | dimensions=235×195×140 km<ref name="Torppa03">J. Torppa et al., [http://www.rni.helsinki.fi/~mjk/thirty.pdf ''Shapes and rotational properties of thirty asteroids from photometric data''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151106103549/http://www.rni.helsinki.fi/~mjk/thirty.pdf |date=2015-11-06 }}, Icarus Vol. 164, p. 346 (2003).</ref><ref name="Hubble05">A. D. Storrs et al., ''A closer look at main belt asteroids 1: WF/PC images'', Icarus Vol. 173, p. 409 (2005).</ref> | mass=~9{{e|18}} [[kilogram|kg]] | density=~2,7 g/[[kubični centimeter|cm³]]<ref name="Krasinsky02">G. A. Krasinsky et al., ''Hidden Mass in the Asteroid Belt'', Icarus, Vol. 158, p. 98 (2002).</ref> | surface_grav=~0,070 m/s² | escape_velocity=~0.11 km/s | rotation=0,2116 [[dan|dni]] (5,078 [[ura|h]])<ref>[http://www.psi.edu/pds/archive/lc.html PDS podatki svetlobnih krivulj]</ref> | spectral_type=[[asteroid tipa S]]<ref name="spiff">{{Navedi splet |url=http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |title=asteroid lightcurve data file (March 2001) |access-date=2008-08-12 |archive-date=2010-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100720152333/http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |url-status=dead }}</ref> | magnitude = 8,1<ref name="Pasachoff1983">{{navedi knjigo | author1=Donald H. Menzel|author2=Jay M. Pasachoff | year=1983 | title=A Field Guide to the Stars and Planets | url=https://archive.org/details/fieldguidetostar00menz_0| edition=2 | publisher=Houghton Mifflin | pages= [https://archive.org/details/fieldguidetostar00menz_0/page/391 391] | location=Boston, MA | ISBN= 0-395-34835-8 }}</ref> to 11.83 | abs_magnitude=6,28 | albedo=0,243&nbsp;([[geometrični albedo|geometrični]])<ref name="MSX">[http://www.psi.edu/pds/archive/astdata04/mimps04/mimpsalb.tab MSX Infrared minor planet survey (at PDS)]</ref> | angular_size = 0,23" do 0,071" | single_temperature=~173 [[kelvin|K]]<br />''max:'' 282 K (+9° [[Celzij|C]])<ref name="Lim05">L. F. Lim et al., ''Thermal infrared (8–13 µm) spectra of 29 asteroids: the Cornell Mid-Infrared Asteroid Spectroscopy (MIDAS) Survey'', Icarus Vol. 173, p. 385 (2005).</ref> }} '''9 Metida''' ({{jezik-el2|Μήτις|Métis}}) je eden izmed največjih [[asteroid]]ov v [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. == Odkritje == [[Slika:Moon and Asteroids 1 to 10.svg|thumb|left|Deset največjih asteroidov v primerjavi z [[Luna|Luno]]. 9 Metida je drugi z desne.]] Asteroid Metida je kot edini<ref>Graham, A.; [http://adsabs.harvard.edu/abs/1848MNRAS...8..146G ''New Planet''], Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 6 (dated [[April 14]], [[1848]]!), p. 146 (signed April 29, 1848; o odkritju so prvič poročali 27. aprila)</ref> asteroid odkril [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] 25. aprila 1848. Na [[Irska|Irskem]] je bil z opazovanji odkrit samo ta asteroid. Ime je dobil po [[Metida (mitologija)|Metidi]], ki je bila hčerka [[Tetija (mitologija)|Tetije]] in [[Okean]]a<ref>Graham, A.; [http://adsabs.harvard.edu/abs/1848MNRAS...8..148. ''Metis''], Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 7 (dated [[May 12]], [[1848]]), pp. 147–150)</ref> iz [[grška mitologija|grške mitologije]]. Najprej je dobil ime Tetija, kar pa so pozneje preklicali in je to ime dobil drugi asteroid [[17 Tetija]]. == Lastnosti == Asteroid 9 Metida je sestavljen iz [[silikat]]ov in [[kovina|kovinske]] [[zlitina|zlitine]] [[nikelj|niklja]] in [[železo|železa]]. Verjetno je ostanek velikega asteroida, ki je bil ob močnem trku v preteklosti uničen.<ref name="Kelley00">M. S. Kelley and M. J. Gaffey, ''9 Metis and 113 Amalthea: A Genetic Asteroid Pair'', Icarus Vol. 144, p. 27 (2000).</ref>. Ocenjujejo, da je površina sestavljena iz od 30 do 40 % [[olivin]]e bogatega na kovinah. Ostalo je zlitina železa in niklja (60 do 70 %)<ref name="Kelley00"/> Asteroid so raziskovali z [[Vesoljski teleskop Hubble|Vesoljskim teleskopom Hubble]]. Analiza [[Svetlobna krivulja|svetlobnih krivulj]] je pokazala, da ima asteroid podolgovato obliko.<ref name="Torppa03"/><ref name="Hubble99"/> [[Radar]]ska opazovanja so pokazala, da ima na površini večjo ravno področje, kar se ujema z rezultati analize svetlobnih krivulj.<ref name="Mitchell95">D. L. Mitchell et al., ''Radar Observations of Asteroids 7 Iris, 9 Metis, 12 Victoria, 216 Kleopatra, and 654 Zelinda'', Icarus Vol. 118, p. 105 (1995).</ref> Smer vrtenja asteroida še ni znana. Analiza svetlobnih krivulj je pokazala, da pol kaže proti [[ekliptični koordinatni sistem|ekliptičnm koordinatam]] (β, λ) = (23°, 181°) ali (9°, 359°) (z 10 % možno napako<ref name="Torppa03"/> V preteklosti so opazovali že 5 [[okultacija|okultacij]] z [[zvezda|zvezdo]].<ref>W. M. Kissling et al., [http://articles.adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-iarticle_query?1991PASAu...9..150K ''The diameter of (9) Metis from the Occultation of SAO 190531''], Proceedings of the Astronomical Society of Australia Vol 9, p. 150 (1991).</ref> Na podlagi svetlobnih krivulj so najprej mislili, da ima tudi svojo luno. Poznejše raziskave tega niso potrdile.<ref>[https://web.archive.org/web/20020612093733/http://www.bdl.fr/observateur/binast/binary_ast.php Raziskave v IMCCE] (v [[francoščina|francoščini]])</ref><ref>[http://www.johnstonsarchive.net/astro/asteroidmoonsq.html Poročila o lunah asteroidov]</ref> Tudi raziskave z [[Vesoljski teleskop Hubble|Vesoljskim teleskopom Hubble]]<ref name="Hubble05"/><ref name="Hubble99">{{Navedi splet |url=http://web.media.mit.edu/~win/hstpub.pdf |title=Hubble Space Telescope observations |accessdate=2008-08-12 |archive-date=2008-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081030022816/http://web.media.mit.edu/~win/hstpub.pdf |url-status=dead }}</ref> v letu 1993 niso odkrile nobene lune.<ref name="Hubble99"/> == Družina asteroida == Včasih so mislili, da Metida pripada [[družina asteroidov|asteroidni družini]], ki so jo imenovali Metidina družina.<ref name="Williams92">J. G. Williams, ''Asteroid Families - An Initial Search'', Icarus Vol. 96, p. 251 (1992).</ref> Pozneje niso našli skupine asteroidov, ki bi jih lahko prištevali k družini. Spektralne analize so pokazale, da sta si Metida in [[113 Amalteja]] precej podobna. To je dalo domneve, da sta ostanka zelo stare družine (najmanj 1 [[giga|G]] [[leto|let]]). Člani te družine so se zaradi medsebojnih trkov zdrobili. Domnevni starševski asteroid je imel v premeru od 300 do 400&nbsp;km, doživel pa je tudi [[planetarna diferenciacija|razslojevanje]]. Asteroid Metida je verjetno ostanek jedra, Amalteja pa je ostanek skorje prvotnega asteroida. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.rni.helsinki.fi/~mjk/thirty.pdf Določanje oblike iz svetlobne krivulje] {{ikona en}} {{portal|Astronomija}} {{Navigacija Mali planeti|8 Flora|10 Higeja}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Metida}} [[Kategorija:Asteroidi, poimenovani po grški mitologiji]] [[Kategorija:Asteroidi tipa S]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1848]] neawwkmj65oppcjk0d3vrk1qgbxrkne FC Bayern München 0 188611 6740656 6739739 2026-08-22T01:42:07Z ~2026-46007-78 264703 Posodobitev moštva in najdražjih prestopov, vir: Transfermarkt. 6740656 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Razširi}} {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Bayern München | image = [[Slika:FC Bayern München logo (2017).svg|200px]] | fullname = FC Bayern München e.V.<br />Bayern München | nickname = Die Roten ("rdeči")<br>Stern des Südens ("južna zvezda")| founded = [[1900]] | ground = [[Allianz Arena]],<br />[[München]] | capacity = 75.000| chairman = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Karl-Heinz Rummenigge]] | league = [[Bundesliga]] | | season = 2025/26 | position = 1. | pattern_la1 = _bayern2526h | pattern_b1 = _bayern2526h | pattern_ra1 = _bayern2526h | pattern_sh1 = _bayern2526h | pattern_so1 = _bayern2526hl | leftarm1 = FF0000 | body1 = FF0000 | rightarm1 = FF0000 | shorts1 = FF0000 | socks1 = FF0000 | pattern_la2 = _bayern2526a | pattern_b2 = _bayern2526a | pattern_ra2 = _bayern2526a | pattern_sh2 = _bayern2526a | pattern_so2 = _bayern2526al | leftarm2 = | body2 = | rightarm2 = | shorts2 = FFFFFF | socks2 = FFFFFF | pattern_la3 = _bayern2526t | pattern_b3 = _bayern2526t | pattern_ra3 = _bayern2526t | pattern_sh3 = _bayern2526t | pattern_so3 = _bayern2526tl | leftarm3 = 000000 | body3 = 000000 | rightarm3 = 000000 | socks3 = 000000 }} '''FC Bayern München''' (uradno: ''Fußball-Club Bayern München e. V.'') je [[nogometni klub]], ki prihaja iz bavarske prestolnice [[München|Münchna]]. Bayern München je daleč najuspešnejši nemški nogometni klub, s šestimi osvojenimi naslovi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]], 33 naslovi državnega prvaka in 20 naslovi pokalnega prvaka [[Nemčija|Nemčije]]. Klub je ustanovila skupina nogometašev leta 1900. Čeprav je Bayern osvojil svojo prvo državno prvenstvo leta [[1930]], ob ustanovitvi Bundeslige leta 1963 ni bil izbran za igranje v njej. V sedemdesetih letih je klub doživel najuspešnejše obdobje v svoji zgodovini. Ekipa pod vodstvom klubske legende Franza Beckenbauerja je osvojila tri zaporedne evropske pokale med letoma 1974 in 1976. V zadnjih letih so daleč najuspešnejša ekipa v nemškem nogometu, osvojili so dvanajst od zadnjih trinajstih državnih prvenstev. Zadnji evropski pokal so osvojili leta 2020, ko so bili najboljši v tako v Ligi prvakov, kot tudi v Bundesligi in nemškem pokalu. Od začetka sezone 2005-06, München igra svoje domače tekme na štadionu [[Allianz Arena]]. Prej je ekipa 33 let domovala na olimpijskem stadionu. Klubske barve so rdeča in bela. Bayern je klub, ki temelji na več kot 300.000 članih, kar ga uvršča v sam svetovni vrh po številu članov. Obstaja tudi več kot 4.000 uradno registriranih fan klubov. Klub ima še oddelke za šah, rokomet, košarko, gimnastiko, balinanje, namizni tenis, sodnike z več kot 1.100 aktivnimi člani. Kapetan je od leta 2017 [[Manuel Neuer]]. Na tem položaju je nasledil [[Philipp Lahm|Philippa Lahma]], ki je končal kariero. Bayern je osvojil trojčka v sezoni 2019/20 z nemškim trenerjem pod imenom Hansi Dieter Flick. Nato ga je nadomestil Julian Nagelsmann. Današnji trener je Vincent Kompany. == 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba == # Harry Kane (Tottenham) - 95 mio EUR # Lucas Hernández (Atlético) - 80 mio EUR # Luis Díaz (Liverpool) - 70 mio EUR # Matthijs de Ligt (Juventus) - 67 mio EUR # Michael Olise (Crystal Palace) - 53 mio EUR # João Palhinha (Fulham) - 51 mio EUR # Min-jae Kim (Napoli) - 50 mio EUR # Nathaniel Brown (Frankfurt) - 50 mio EUR # Ismael Saibari (PSV) - 50 mio EUR # Leroy Sané (Manchester City) - 49 mio EUR == Zgodovina == === Zgodnja leta (1900-1965) === FC Bayern München je bil ustanovljen leta [[1900]], ko je zbor članov MTV 1879 odločil, da se nogometaši njihovega kluba ne smejo pridružiti Nemški nogometni zvezi (DFB). Enajst članov kluba je zapustilo klub in še isti večer so ustanovili nogometni klub FC Bayern München. V nekaj mesecih je FC Bayern premagal vse lokalne tekmece in prišel do polfinala južno-nemškega prvenstva. Bayern je kasneje osvojil še nekaj lokalnih lovorik. Leta 1910 se je klub včlanil v novoustanovljeno prvo nemško regionalno ligo - "Kreisligo". Ligo so osvojili že prvo leto, vendar jim to kasneje, vse do začetka prve svetovne vojne, ni več uspelo. V letih takoj po prvi svetovni vojni je Bayern München osvojil več regionalnih tekmovanj; njihov prvi državni naslov so osvojili leta 1932, ko je klub deloval pod vodstvom trenerja Richarda Kohna. Po prihodu [[Hitler]]ja na oblast se je razvoj Bayerna ustavil. Predsednik in trener, ki sta bila judovskega rodu sta zapustila državo, mnogi drugi v klubu pa so bili odstavljeni. Kot polprofesionalno moštvo pa se je moral popolnoma amaterizirati. V naslednjih letih Bayern ni več krojil državnega vrha, ampak se je moral boriti za preživetje v svoji regionalni ligi. Po vojni je Bayern spadal v južno konferenco nemške lige, ki je bila takrat razdeljena na pet delov. V teh časih so v klubu zamenjali kar trinajst trenerjev in v klubu so nastopile tudi finančne težave. Leta [[1955]] se je v klubu pojavila lovorika za osvojitev DFB-pokala. Kasneje so klub pestile finančne težave in v 50 letih se je klub znašel na robu propada. Ko so ustanovili Bundesligo, Bayern sprva sploh ni bil uvrščen vanjo, saj liga ni hotela vključiti dveh klubov iz istega mesta in Bayern je moral čakati dve leti, da so ga vključili v elitno ligo. Takrat je Bayern nastopal z mlado ekipo, polno talentov, kot so bili [[Franz Beckenbauer]], [[Gerd Müller]] in [[Sepp Maier]], ki so kasneje zaznamovali nemški nogomet. [[Slika:BOMBERGERDMUELLER.JPG|thumb|left|[[Gerd Müller]]]] === Zlata leta (1965-1979) === Sledila so tako imenovana zlata leta. Bayern je prvo sezono v Bundesligi končal na tretjem mestu in v isti sezoni osvojil tudi pokalni naslov. Tako so se kvalificirali tudi za Pokal pokalnih zmagovalcev in ga tudi osvojili, po dramatičnem finalu proti Rangersom. Finale je odločil Franz "der Bulle" Roth, ko je zadel v podaljšku za 0-1. Leta [[1967]] so zadržali pokal v Münchnu, vendar je počasni napredek odnesel trenerja in na klop je sedel hrvaški strateg [[Branko Zebec]], ki je v Bayernovo igro prinesel več discipline. Leta [[1970]] je na trenerski stolček sedel Udo Lattek, ki je klub vodil kar pet let in že v prvi sezoni osvojil dvojno krono. Tekma proti [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalkeju]] v sezoni 1971/72 je bila prva na novem Olimpijskem štadionu in prva, ki jo je nemška televizija prenašala v živo. Bayern je osvojil še nadaljnji dve domači prvenstvi, vendar je vsekakor bolj pomemben evropski naslov, ki so ga osvojili proti španskem Atleticu Madridu. V naslednjih letih je uspešnost Bayerna v domačih tekmovanjih padla, vendar so uspeli ubraniti evropski naslov, in sicer v finalu proti angleškemu Leeds Unitedu. Leto kasneje jim je dosežek v finalu proti AS Saint-Étienne uspelo še tretjič ponoviti in s tem je Bayern postal tretji klub, ki mu je v treh zaporednih letih uspelo trikrat osvojiti naslov evropskega prvaka. Vsa uspešna leta je bil glavna zvezda na igrišču legendarni libero (centralni obrambni-štoper) igralec [[Franz Beckenbauer]], za razigravanje sredine igrišča Ulrich „Uli“ Hoeneß, za zadetke pa je skrbel [[Gerd Müller]]. Odhod obeh igralcev leta [[1977]] in [[1979]] v ZDA je zaznamoval konec Bayernove zlate dobe. === Obdobje dominacije v Nemčiji (1979–98) === V letu [[1980]] je Bayern pretresalo veliko kadrovskih in finančnih težav. Paul Breitner je leta [[1980]] in 1981 klub popeljal do dveh naslovov državnih prvakov. Sledili sta dve dokaj neuspešni leti, ki sta odnesli trenerja in na vroči stolček se je vrnil [[Udo Lattek]]. Nato je Bayern v naslednjih 6 letih osvojil 5 naslovov državnih prvakov. Za Bayern so nato sledili zelo težki časi, saj so se komaj izognili izpadu iz Bundeslige. Trenersko mesto je za drugo polovico sezone 1993/1994 zasedel Franz Beckenbauer in po 4 letih pokal za državnega prvaka vrnil v München. Kasneje je bil Beckenbauer imenovan za predsednika kluba. Klub ni uspel najti uspešnega trenerja in tako [[Giovanni Trapattoni]], kot tudi [[Otto Rehhagel]] sta bila odstavljena že po eni sezoni brez lovorik. V tem času so igralci Bayerna večkrat polnili strani tako rumenih časopisov, kot tud športnih, zato je Bayern prejel vzdevek FC Hollywood. Spet se je za kratek čas vrnil [[Franz Beckenbauer]] in klub popeljal do naslova UEFA tekmovanja. V finalu je padel francoski Bordeaux. V sezoni 1996/97 se je vrnil Trapattoni in osvojil naslov Bundeslige, vendar so ga v naslednji sezoni izgubili, zato je italijanski strateg moral ponovno oditi. === Novejša zgodovina (1998-2010) === Med letoma [[1998]] in [[2004]] je ekipo vodil [[Ottmar Hitzfeld]]. Že v prvi sezoni na klopi Bayerna je osvojil Bundesligo in prišel do finala Lige prvakov, kjer je z igralci nesrečno izgubil proti [[Manchester United]]u po podaljšku z 2-1. V sezoni 2000/01 je Bayern ponovno postal prvak Bundeslige in po 25 letih spet osvojil tudi najprestižnejšo evropsko tekmovanje - Ligo prvakov. V finalu so po enajstmetrovkah premagali špansko Valencio. [[Ottmar Hitzfeld]] je ekipo vodil do leta [[2004]]. Za njim se je na trenerski stolček usedel [[Felix Magath]], ki je Bayern pripeljal do dveh dvojnih dvojčkov. Pred začetkom sezone 2005-06 se je Bayern preselil z olimpijskega stadiona na novo [[Allianz Arena|Allianz Areno]]. Sezona 2006-07 je bila katastrofalna, saj niso osvojili nobene lovorike, zato je Magath moral zapustiti klub. Do konca sezone je Magatha nadomestil kar [[Ottmar Hitzfeld]], vendar je bilo časa premalo in Bayern je končal na četrtem mestu in prvič v desetletju ostal brez Lige prvakov. V sezoni 2007/08 je sledila prenova ekipe, katere sledi so v moštvu vidne še danes. Prišli so [[Luca Toni]] iz [[ACF Fiorentina|Fiorentine]], [[Miroslav Klose]] iz [[Werder Bremen|Werder Bremna]] in [[Franck Ribéry]] iz [[Olympique de Marseille|Marseilla]], za vse okrepitve pa so odšteli kar 85 milijonov evrov. Vložek se jim je vsaj delno izplačal z zmago v Bundesligi v naslednji sezoni. Leta [[2008]] je bil za trenerja imenovan [[Jürgen Klinsmann]], ki se je zelo izkazal z nemško reprezentanco. Štart v Bundesligo je bil katastrofalen, saj je Bayern od prvih šestih tekem uspel zmagati le dve. V Ligi prvakov so se prebili do četrtfinala potem ko so v osmini finala Sporting izločili kar z 12-1 v skupnem seštevku. Po porazu v Bundesligi, ko je Bayern zdrsnil na tretje mesto, je bil Klinsmann odpuščen. Nadomestil ga je [[Jupp Heynckes]]. V četrtfinalu se je Bayernova pot v Ligi prvakov končala, po porazu proti [[FC Barcelona|Barceloni]] s 5-1 v skupnem seštevku. Bayern je sezono le uspel končati na drugem mestu in se tako neposredno uvrstil v Ligo prvakov. Ob začetku sezone 2009/10 je na klop Bayerna sedel [[Louis Van Gaal]], ki je dal priložnost številnim mladim igralcem, najbolje pa sta jo izkoristila [[Thomas Müller]] in [[Holger Badstuber]]. Avgusta 2009 je v klub prišel tudi nizozemski zvezdnik [[Arjen Robben]], ki je prikazal odlične igre in Bayernu pomagal do zelo uspešne sezone. Bavarci so se v Ligi prvakov med najboljših 16 v Evropi uvrstili po visoki zmagi v Torinu proti [[Juventus]]u, rezultat je bil kar 1-4. V osmini finala se je Bayern nato pomeril s [[ACF Fiorentina|Fiorentino]], ki so jo izločili zaradi boljšega števila golov v gosteh (2:1; 2:3). Zgodba se je ponovila tudi proti [[Manchester United]]u, ki je pred dvobojem veljal za enega izmed glavnih favoritov za končni naslov, vendar je njihove sanje končal Bayern, ki je napredoval zaradi večjega števila golov v gosteh(2:1; 2:3). Bavarci so se nato v polfinalu pomerili s francoskim [[Lyon]]om, ter ga zanesljivo premagali s skupnim rezultatom 5-0. Bayern je v tej sezoni osvojil dvojno krono, tako naslov državnega prvaka, kot tudi naslov pokalnega prvaka, v finalu Lige prvakov pa so morali premoč priznati milanskemu [[Inter]]ju. === Sedanjost (2010- ) === Po izjemno uspešni sezoni, ko je klub igral v finalu Lige prvakov je sledila serija slabih predstav, predvsem v začetku sezone. Največja vzroka za to sta bila izčrpanost igralcev po [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovnem prvenstvu]] v [[JAR]], saj je imel klub ogromno reprezentantov (največ seveda nemških), ter slaba igra v obrambi, saj se je Van Gaal premalo posvečal obrambnim nalogam. Slabe predstave iz Bundeslige so sprva omilile dobre igre v Ligi prvakov, vendar je po izpadu kluba iz Lige prvakov proti [[Inter]]ju, kjer so prvo tekmo brez težav zmagali, nato pa pred domačimi gledalci zaradi slabe igre v obrambi prejeli poceni zadetke, prišel trener pod plaz kritik. Vodstvo kluba je sporočilo da bo Van Gaal po koncu sezone odšel in da bodo začeli iskat novega trenerja. Kljub tej napovedi so se slabe igre nadaljevale in Bayernu je grozilo celo, da se ne bo uvrstil niti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]], zato je vodstvo ukrepalo in takoj prekinilo pogodbo z Van Gaalom. Začasni trener je postal [[Andries Jonker]], ki je moštvo uspel popeljati na 3. mesto in tako zagotoviti vsaj kvalifikacije za Ligo prvakov. Še pred koncem sezone so iz kluba sporočili, da bo novi trener kluba postal takratni trener [[Bayer 04 Leverkusen|Leverkusna]] [[Jupp Heynckes]], ki je v preteklosti že vodil klub. Vodstvo se je tudi odločilo za okrepitev obrambe, tako da so v klub pripeljali reprezentančnega vratarja [[Manuel Neuer|Manuela Neuerja]] iz [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalkeja]], Brazilca [[Rafinha|Rafinho]] iz [[Genoa C.F.C.|Genoe]] ter reprezentančnega branilca [[Jérôme Boateng|Jeroma Boatenga]] iz [[Manchester City]]ja. Klub je zapustil [[Miroslav Klose]], ki se je preselil v [[S.S. Lazio|Lazio]], namesto njega pa je prišel obetavni nemški napadalec [[Nils Petersen]], ki je bil v prejšnji sezoni v dresu [[Energie Cottbus|Cottbusa]] najboljši strelec 2. Bundeslige. V sezoni 2011/12 je Bayern prišel do finala, kjer je izgubil s klubom [[Chelsea]]. Bayern je tako izgubil pri sebi doma na [[Allianz Areni]]. Kar mu ni uspelo v sezoni 2011/12, mu je uspelo v nasednji kjer je na stadionu [[Wembley]] in postal prvak. Leta 2013 je Bayern prevzel trener [[Josep Guardiola]]. Iz svojega bivšega kluba [[Barcelona]] je pripeljal [[Thiago Alcantara|Thiaga Alcantaro]].Klub se okrepil tudi z drugimi igralci kot so [[Mario Götze]], [[Robert Lewandowski]], Mehdi Benatia, Jose Manuel Reina in drugi. Poleti 2016 je klub prevzel trener [[Carlo Ancelotti]]. Bayern se je pod Ancelottijem okrepil z igralci kot so [[Mats Hummels]], [[Renato Sanches]], [[James Rodríguez|James Rodríguez]], [[Corentin Tolisso]] in [[Niklas Süle]]. ==Moštvo== {| class="wikitable sortable" |+''Trenutna postava'' !Št. !Narodnost !Igralec |- | colspan="6" |'''Vratarji''' |- |1||{{Ikonazastave|GER}}||[[Manuel Neuer]] |- |26||{{Ikonazastave|GER}}||Sven Ulreich |- |40||{{Ikonazastave|GER}}||Jonas Urbig |- | colspan="6" |'''Branilci''' |- |2||{{Ikonazastave|FRA}}||Dayot Upamecano |- |3||{{Ikonazastave|KOR}}||Kim Min-jae |- |4 |{{Ikonazastave|GER}} |Jonathan Tah |- |11 |{{Ikonazastave|GER}} |Nathaniel Brown |- |19||{{Ikonazastave|CAN}}||Alphonso Davies |- |21||{{Ikonazastave|Japan}}||Hiroki Ito |- |23||{{Ikonazastave|FRA}}||Sacha Boey |- |27 |{{Ikonazastave|AUT}} |Konrad Laimer |- |44||{{Ikona zastave|Croatia}}||Josip Stanišić |- | colspan="6" |'''Vezisti''' |- |6||{{Ikonazastave|GER}}||[[Joshua Kimmich]] |- |8 |{{Ikona zastave|Germany}} |Tom Bischof |- |10||{{Ikonazastave|GER}}||Jamal Musiala |- |34 |{{Ikona zastave|MAR}} |Ismael Saibari |- |39 |{{Ikona zastave|SEN}} |Bara Sapoko Ndiaye |- |42 |{{Ikona zastave|Germany}} |Lennart Karl |- |45 |{{Flagicon|Germany}} |Aleksandar Pavlović |- | colspan="6" |'''Napadalci''' |- |7||{{Ikonazastave|GER}}||Serge Gnabry |- |9||{{Ikonazastave|ENG}}||[[Harry Kane]] |- |14 |{{Ikona zastave|Colombia}} |Luis Díaz |- |17 |{{Ikona zastave|France}} |Michael Olise |- |22 |{{Ikonazastave|GER}} |Arijon Ibrahimović |- |28 |{{Ikonazastave|ESP}} |Bryan Zaragoza |} ==Klubske barve== ===Domači dres=== Ob ustanovitvi kluba sta bili za uradne barve kluba proglašeni modra in bela, vendar je Bayern igral v belih srajcah in črnih hlačah vse do leta [[1905]], ko so vstopili v ligo MSC. Vodstvo lige je odločilo, da morajo igralci nastopati v rdečih hlačah. Bayern je v rdečo-beli kombinaciji igral večino svojega obstoja, vendar se je občasno na dresih pojavljala tudi modra. Od leta [[1995]] do leta [[1999]] so bili dresi modre barve, vendar se je vodstvo leta [[1999]] odločilo, da ponovno preidejo na prvotne barve, ki so v uporabi še danes. === Gostujoči dres === Gostujoči dres je skozi leta vseboval široko paleto barv; od črne, bele do modre in zlato-zelene. == Stadion == [[Slika:Allianz Arena Pahu.jpg|thumb|350px|right|[[Allianz Arena]], eden izmed najmodernejših stadionov na svetu.]] Bayern odigral svojo prvo pripravljalne tekme v Schyrenplatz v centru Münchna. Prve uradne tekme so potekale na Theresienwiese. Leta [[1901]] se je Bayern preselil v svoje prvo lastno igrišče v Schwabing na Clemensstraße. Po vstopu v športno organizacijo München (MSC) leta 1906 se je Bayern preselil na Leopoldstraße. Kasneje je klub veliko selil po različnih igriščih po Münchnu. Za olimpijske igre leta [[1972]] v Münchnu, je bil zgrajen Olimpijski stadion. Na stadion, ki je znan po svoji futuristični obliki, se je Bayern preselil na zadnji tekmi sezone 1971-1972. Stadion je sprejel 79 tisoč gledalcev. Kompleks je počasi postal zastarel, kot območje kulturne dediščine pa ga niso smeli temeljito prenoviti. Po obsežni razpravi so se leta [[2000]] zvezne oblasti odločile za gradnjo novega športnega objekta. Tako so tudi za potrebe prihajajočega svetovnega prvenstva leta [[2005]] zgradili najsodobnejši štadion poimenovan [[Allianz Arena]]. Štadion sprejme 70 tisoč gledalcev, zaradi svoje edinstvene arhitekture pa je postal prava turistična znamenitost. Posebnost stadiona so elektronske zunanje plošče, ki lahko spreminjajo barvo. Praviloma je osvetljava stadiona rdeča ko igra Bayern, modra ko igra 1860 München in bela ko igra reprezentanca. == Navijači == FC Bayern ima več kot 277.000 članov in 4000 [[fanclub]]ov, zaradi česar je klub z največjim številom organiziranih navijačev v [[Nemčija|Nemčiji]]. Večina navijačev sicer prihaja iz [[Bavarska|Bavarske]], a ima veliko pristašev tudi drugod po Nemčiji in svetu. Najpomembnejše navijaške skupine so ''Schickeria München'', ''Red Munichs '89'', ''Südkurve '73'', ''Munichmaniacs 1996'', ''Service Crew München, Red Angele, Tavernen Crew München'', in ''Red Sharks''. Himna navijačev je ''Stern des Südens'', od leta [[1960]] pa se pogosto uporablja tudi ''Forever Number One'' ter fraza ''Mia san Mia'' ("smo kar smo")! == Rivalstva == Bayern je eden izmed treh poklicnih nogometnih klubov v Münchnu. Bayernov glavni lokalni rival je [[TSV 1860 München]], ki je bil najuspešnejši klub v Münchnu [[1960]]. Kljub temu, da je sedaj 1860 München v drugi ligi tako imenovani Münchner Stadtderby še vedno precej pričakovan dogodek. Tretji klub iz Münchna je [[SpVgg Unterhaching]], ki pa se giba v nižjih ligah. Od leta [[1920]] je bil [[1. FC Nürnberg]] glavni tekmec Bayerna na Bavarskem. Še od tistih časov obstaja rivalstvo med tema dvema ekipama, njune tekme pa so poimenovali bavarski derbi. Bayern ima tudi močno rivalstvo z [[1. FC Kaiserslautern]]om ter z [[Borussia Dortmund|Borussio]] iz Dortmunda, ki je največji [[Bundesliga|Bundesligaški]] derbi. {{Bayern Munich Squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemški nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Münchnu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1900]] [[Kategorija:Bayern München|*]] 62v87clsip8l9ngminkauis8z7xvc87 6740659 6740656 2026-08-22T05:40:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740659 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Bayern München | image = [[Slika:FC Bayern München logo (2017).svg|200px]] | fullname = FC Bayern München e.V.<br />Bayern München | nickname = Die Roten ("rdeči")<br>Stern des Südens ("južna zvezda")| founded = [[1900]] | ground = [[Allianz Arena]],<br />[[München]] | capacity = 75.000| chairman = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Karl-Heinz Rummenigge]] | league = [[Bundesliga]] | | season = 2025/26 | position = 1. | pattern_la1 = _bayern2526h | pattern_b1 = _bayern2526h | pattern_ra1 = _bayern2526h | pattern_sh1 = _bayern2526h | pattern_so1 = _bayern2526hl | leftarm1 = FF0000 | body1 = FF0000 | rightarm1 = FF0000 | shorts1 = FF0000 | socks1 = FF0000 | pattern_la2 = _bayern2526a | pattern_b2 = _bayern2526a | pattern_ra2 = _bayern2526a | pattern_sh2 = _bayern2526a | pattern_so2 = _bayern2526al | leftarm2 = | body2 = | rightarm2 = | shorts2 = FFFFFF | socks2 = FFFFFF | pattern_la3 = _bayern2526t | pattern_b3 = _bayern2526t | pattern_ra3 = _bayern2526t | pattern_sh3 = _bayern2526t | pattern_so3 = _bayern2526tl | leftarm3 = 000000 | body3 = 000000 | rightarm3 = 000000 | socks3 = 000000 }} '''FC Bayern München''' (uradno: ''Fußball-Club Bayern München e. V.'') je [[nogometni klub]], ki prihaja iz bavarske prestolnice [[München|Münchna]]. Bayern München je daleč najuspešnejši nemški nogometni klub, s šestimi osvojenimi naslovi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]], 33 naslovi državnega prvaka in 20 naslovi pokalnega prvaka [[Nemčija|Nemčije]]. Klub je ustanovila skupina nogometašev leta 1900. Čeprav je Bayern osvojil svojo prvo državno prvenstvo leta [[1930]], ob ustanovitvi Bundeslige leta 1963 ni bil izbran za igranje v njej. V sedemdesetih letih je klub doživel najuspešnejše obdobje v svoji zgodovini. Ekipa pod vodstvom klubske legende Franza Beckenbauerja je osvojila tri zaporedne evropske pokale med letoma 1974 in 1976. V zadnjih letih so daleč najuspešnejša ekipa v nemškem nogometu, osvojili so dvanajst od zadnjih trinajstih državnih prvenstev. Zadnji evropski pokal so osvojili leta 2020, ko so bili najboljši v tako v Ligi prvakov, kot tudi v Bundesligi in nemškem pokalu. Od začetka sezone 2005-06, München igra svoje domače tekme na štadionu [[Allianz Arena]]. Prej je ekipa 33 let domovala na olimpijskem stadionu. Klubske barve so rdeča in bela. Bayern je klub, ki temelji na več kot 300.000 članih, kar ga uvršča v sam svetovni vrh po številu članov. Obstaja tudi več kot 4.000 uradno registriranih fan klubov. Klub ima še oddelke za šah, rokomet, košarko, gimnastiko, balinanje, namizni tenis, sodnike z več kot 1.100 aktivnimi člani. Kapetan je od leta 2017 [[Manuel Neuer]]. Na tem položaju je nasledil [[Philipp Lahm|Philippa Lahma]], ki je končal kariero. Bayern je osvojil trojčka v sezoni 2019/20 z nemškim trenerjem pod imenom Hansi Dieter Flick. Nato ga je nadomestil Julian Nagelsmann. Današnji trener je Vincent Kompany. == 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba == # Harry Kane (Tottenham) - 95 mio EUR # Lucas Hernández (Atlético) - 80 mio EUR # Luis Díaz (Liverpool) - 70 mio EUR # Matthijs de Ligt (Juventus) - 67 mio EUR # Michael Olise (Crystal Palace) - 53 mio EUR # João Palhinha (Fulham) - 51 mio EUR # Min-jae Kim (Napoli) - 50 mio EUR # Nathaniel Brown (Frankfurt) - 50 mio EUR # Ismael Saibari (PSV) - 50 mio EUR # Leroy Sané (Manchester City) - 49 mio EUR == Zgodovina == === Zgodnja leta (1900-1965) === FC Bayern München je bil ustanovljen leta [[1900]], ko je zbor članov MTV 1879 odločil, da se nogometaši njihovega kluba ne smejo pridružiti Nemški nogometni zvezi (DFB). Enajst članov kluba je zapustilo klub in še isti večer so ustanovili nogometni klub FC Bayern München. V nekaj mesecih je FC Bayern premagal vse lokalne tekmece in prišel do polfinala južno-nemškega prvenstva. Bayern je kasneje osvojil še nekaj lokalnih lovorik. Leta 1910 se je klub včlanil v novoustanovljeno prvo nemško regionalno ligo - "Kreisligo". Ligo so osvojili že prvo leto, vendar jim to kasneje, vse do začetka prve svetovne vojne, ni več uspelo. V letih takoj po prvi svetovni vojni je Bayern München osvojil več regionalnih tekmovanj; njihov prvi državni naslov so osvojili leta 1932, ko je klub deloval pod vodstvom trenerja Richarda Kohna. Po prihodu [[Hitler]]ja na oblast se je razvoj Bayerna ustavil. Predsednik in trener, ki sta bila judovskega rodu sta zapustila državo, mnogi drugi v klubu pa so bili odstavljeni. Kot polprofesionalno moštvo pa se je moral popolnoma amaterizirati. V naslednjih letih Bayern ni več krojil državnega vrha, ampak se je moral boriti za preživetje v svoji regionalni ligi. Po vojni je Bayern spadal v južno konferenco nemške lige, ki je bila takrat razdeljena na pet delov. V teh časih so v klubu zamenjali kar trinajst trenerjev in v klubu so nastopile tudi finančne težave. Leta [[1955]] se je v klubu pojavila lovorika za osvojitev DFB-pokala. Kasneje so klub pestile finančne težave in v 50 letih se je klub znašel na robu propada. Ko so ustanovili Bundesligo, Bayern sprva sploh ni bil uvrščen vanjo, saj liga ni hotela vključiti dveh klubov iz istega mesta in Bayern je moral čakati dve leti, da so ga vključili v elitno ligo. Takrat je Bayern nastopal z mlado ekipo, polno talentov, kot so bili [[Franz Beckenbauer]], [[Gerd Müller]] in [[Sepp Maier]], ki so kasneje zaznamovali nemški nogomet. [[Slika:BOMBERGERDMUELLER.JPG|thumb|left|[[Gerd Müller]]]] === Zlata leta (1965-1979) === Sledila so tako imenovana zlata leta. Bayern je prvo sezono v Bundesligi končal na tretjem mestu in v isti sezoni osvojil tudi pokalni naslov. Tako so se kvalificirali tudi za Pokal pokalnih zmagovalcev in ga tudi osvojili, po dramatičnem finalu proti Rangersom. Finale je odločil Franz "der Bulle" Roth, ko je zadel v podaljšku za 0-1. Leta [[1967]] so zadržali pokal v Münchnu, vendar je počasni napredek odnesel trenerja in na klop je sedel hrvaški strateg [[Branko Zebec]], ki je v Bayernovo igro prinesel več discipline. Leta [[1970]] je na trenerski stolček sedel Udo Lattek, ki je klub vodil kar pet let in že v prvi sezoni osvojil dvojno krono. Tekma proti [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalkeju]] v sezoni 1971/72 je bila prva na novem Olimpijskem štadionu in prva, ki jo je nemška televizija prenašala v živo. Bayern je osvojil še nadaljnji dve domači prvenstvi, vendar je vsekakor bolj pomemben evropski naslov, ki so ga osvojili proti španskem Atleticu Madridu. V naslednjih letih je uspešnost Bayerna v domačih tekmovanjih padla, vendar so uspeli ubraniti evropski naslov, in sicer v finalu proti angleškemu Leeds Unitedu. Leto kasneje jim je dosežek v finalu proti AS Saint-Étienne uspelo še tretjič ponoviti in s tem je Bayern postal tretji klub, ki mu je v treh zaporednih letih uspelo trikrat osvojiti naslov evropskega prvaka. Vsa uspešna leta je bil glavna zvezda na igrišču legendarni libero (centralni obrambni-štoper) igralec [[Franz Beckenbauer]], za razigravanje sredine igrišča Ulrich „Uli“ Hoeneß, za zadetke pa je skrbel [[Gerd Müller]]. Odhod obeh igralcev leta [[1977]] in [[1979]] v ZDA je zaznamoval konec Bayernove zlate dobe. === Obdobje dominacije v Nemčiji (1979–98) === V letu [[1980]] je Bayern pretresalo veliko kadrovskih in finančnih težav. Paul Breitner je leta [[1980]] in 1981 klub popeljal do dveh naslovov državnih prvakov. Sledili sta dve dokaj neuspešni leti, ki sta odnesli trenerja in na vroči stolček se je vrnil [[Udo Lattek]]. Nato je Bayern v naslednjih 6 letih osvojil 5 naslovov državnih prvakov. Za Bayern so nato sledili zelo težki časi, saj so se komaj izognili izpadu iz Bundeslige. Trenersko mesto je za drugo polovico sezone 1993/1994 zasedel Franz Beckenbauer in po 4 letih pokal za državnega prvaka vrnil v München. Kasneje je bil Beckenbauer imenovan za predsednika kluba. Klub ni uspel najti uspešnega trenerja in tako [[Giovanni Trapattoni]], kot tudi [[Otto Rehhagel]] sta bila odstavljena že po eni sezoni brez lovorik. V tem času so igralci Bayerna večkrat polnili strani tako rumenih časopisov, kot tud športnih, zato je Bayern prejel vzdevek FC Hollywood. Spet se je za kratek čas vrnil [[Franz Beckenbauer]] in klub popeljal do naslova UEFA tekmovanja. V finalu je padel francoski Bordeaux. V sezoni 1996/97 se je vrnil Trapattoni in osvojil naslov Bundeslige, vendar so ga v naslednji sezoni izgubili, zato je italijanski strateg moral ponovno oditi. === Novejša zgodovina (1998-2010) === Med letoma [[1998]] in [[2004]] je ekipo vodil [[Ottmar Hitzfeld]]. Že v prvi sezoni na klopi Bayerna je osvojil Bundesligo in prišel do finala Lige prvakov, kjer je z igralci nesrečno izgubil proti [[Manchester United]]u po podaljšku z 2-1. V sezoni 2000/01 je Bayern ponovno postal prvak Bundeslige in po 25 letih spet osvojil tudi najprestižnejšo evropsko tekmovanje - Ligo prvakov. V finalu so po enajstmetrovkah premagali špansko Valencio. [[Ottmar Hitzfeld]] je ekipo vodil do leta [[2004]]. Za njim se je na trenerski stolček usedel [[Felix Magath]], ki je Bayern pripeljal do dveh dvojnih dvojčkov. Pred začetkom sezone 2005-06 se je Bayern preselil z olimpijskega stadiona na novo [[Allianz Arena|Allianz Areno]]. Sezona 2006-07 je bila katastrofalna, saj niso osvojili nobene lovorike, zato je Magath moral zapustiti klub. Do konca sezone je Magatha nadomestil kar [[Ottmar Hitzfeld]], vendar je bilo časa premalo in Bayern je končal na četrtem mestu in prvič v desetletju ostal brez Lige prvakov. V sezoni 2007/08 je sledila prenova ekipe, katere sledi so v moštvu vidne še danes. Prišli so [[Luca Toni]] iz [[ACF Fiorentina|Fiorentine]], [[Miroslav Klose]] iz [[Werder Bremen|Werder Bremna]] in [[Franck Ribéry]] iz [[Olympique de Marseille|Marseilla]], za vse okrepitve pa so odšteli kar 85 milijonov evrov. Vložek se jim je vsaj delno izplačal z zmago v Bundesligi v naslednji sezoni. Leta [[2008]] je bil za trenerja imenovan [[Jürgen Klinsmann]], ki se je zelo izkazal z nemško reprezentanco. Štart v Bundesligo je bil katastrofalen, saj je Bayern od prvih šestih tekem uspel zmagati le dve. V Ligi prvakov so se prebili do četrtfinala potem ko so v osmini finala Sporting izločili kar z 12-1 v skupnem seštevku. Po porazu v Bundesligi, ko je Bayern zdrsnil na tretje mesto, je bil Klinsmann odpuščen. Nadomestil ga je [[Jupp Heynckes]]. V četrtfinalu se je Bayernova pot v Ligi prvakov končala, po porazu proti [[FC Barcelona|Barceloni]] s 5-1 v skupnem seštevku. Bayern je sezono le uspel končati na drugem mestu in se tako neposredno uvrstil v Ligo prvakov. Ob začetku sezone 2009/10 je na klop Bayerna sedel [[Louis Van Gaal]], ki je dal priložnost številnim mladim igralcem, najbolje pa sta jo izkoristila [[Thomas Müller]] in [[Holger Badstuber]]. Avgusta 2009 je v klub prišel tudi nizozemski zvezdnik [[Arjen Robben]], ki je prikazal odlične igre in Bayernu pomagal do zelo uspešne sezone. Bavarci so se v Ligi prvakov med najboljših 16 v Evropi uvrstili po visoki zmagi v Torinu proti [[Juventus]]u, rezultat je bil kar 1-4. V osmini finala se je Bayern nato pomeril s [[ACF Fiorentina|Fiorentino]], ki so jo izločili zaradi boljšega števila golov v gosteh (2:1; 2:3). Zgodba se je ponovila tudi proti [[Manchester United]]u, ki je pred dvobojem veljal za enega izmed glavnih favoritov za končni naslov, vendar je njihove sanje končal Bayern, ki je napredoval zaradi večjega števila golov v gosteh(2:1; 2:3). Bavarci so se nato v polfinalu pomerili s francoskim [[Lyon]]om, ter ga zanesljivo premagali s skupnim rezultatom 5-0. Bayern je v tej sezoni osvojil dvojno krono, tako naslov državnega prvaka, kot tudi naslov pokalnega prvaka, v finalu Lige prvakov pa so morali premoč priznati milanskemu [[Inter]]ju. === Sedanjost (2010- ) === Po izjemno uspešni sezoni, ko je klub igral v finalu Lige prvakov je sledila serija slabih predstav, predvsem v začetku sezone. Največja vzroka za to sta bila izčrpanost igralcev po [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovnem prvenstvu]] v [[JAR]], saj je imel klub ogromno reprezentantov (največ seveda nemških), ter slaba igra v obrambi, saj se je Van Gaal premalo posvečal obrambnim nalogam. Slabe predstave iz Bundeslige so sprva omilile dobre igre v Ligi prvakov, vendar je po izpadu kluba iz Lige prvakov proti [[Inter]]ju, kjer so prvo tekmo brez težav zmagali, nato pa pred domačimi gledalci zaradi slabe igre v obrambi prejeli poceni zadetke, prišel trener pod plaz kritik. Vodstvo kluba je sporočilo da bo Van Gaal po koncu sezone odšel in da bodo začeli iskat novega trenerja. Kljub tej napovedi so se slabe igre nadaljevale in Bayernu je grozilo celo, da se ne bo uvrstil niti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]], zato je vodstvo ukrepalo in takoj prekinilo pogodbo z Van Gaalom. Začasni trener je postal [[Andries Jonker]], ki je moštvo uspel popeljati na 3. mesto in tako zagotoviti vsaj kvalifikacije za Ligo prvakov. Še pred koncem sezone so iz kluba sporočili, da bo novi trener kluba postal takratni trener [[Bayer 04 Leverkusen|Leverkusna]] [[Jupp Heynckes]], ki je v preteklosti že vodil klub. Vodstvo se je tudi odločilo za okrepitev obrambe, tako da so v klub pripeljali reprezentančnega vratarja [[Manuel Neuer|Manuela Neuerja]] iz [[FC Schalke 04 Gelsenkirchen|Schalkeja]], Brazilca [[Rafinha|Rafinho]] iz [[Genoa C.F.C.|Genoe]] ter reprezentančnega branilca [[Jérôme Boateng|Jeroma Boatenga]] iz [[Manchester City]]ja. Klub je zapustil [[Miroslav Klose]], ki se je preselil v [[S.S. Lazio|Lazio]], namesto njega pa je prišel obetavni nemški napadalec [[Nils Petersen]], ki je bil v prejšnji sezoni v dresu [[Energie Cottbus|Cottbusa]] najboljši strelec 2. Bundeslige. V sezoni 2011/12 je Bayern prišel do finala, kjer je izgubil s klubom [[Chelsea]]. Bayern je tako izgubil pri sebi doma na [[Allianz Areni]]. Kar mu ni uspelo v sezoni 2011/12, mu je uspelo v nasednji kjer je na stadionu [[Wembley]] in postal prvak. Leta 2013 je Bayern prevzel trener [[Josep Guardiola]]. Iz svojega bivšega kluba [[Barcelona]] je pripeljal [[Thiago Alcantara|Thiaga Alcantaro]].Klub se okrepil tudi z drugimi igralci kot so [[Mario Götze]], [[Robert Lewandowski]], Mehdi Benatia, Jose Manuel Reina in drugi. Poleti 2016 je klub prevzel trener [[Carlo Ancelotti]]. Bayern se je pod Ancelottijem okrepil z igralci kot so [[Mats Hummels]], [[Renato Sanches]], [[James Rodríguez|James Rodríguez]], [[Corentin Tolisso]] in [[Niklas Süle]]. ==Moštvo== {| class="wikitable sortable" |+''Trenutna postava'' !Št. !Narodnost !Igralec |- | colspan="6" |'''Vratarji''' |- |1||{{Ikonazastave|GER}}||[[Manuel Neuer]] |- |26||{{Ikonazastave|GER}}||Sven Ulreich |- |40||{{Ikonazastave|GER}}||Jonas Urbig |- | colspan="6" |'''Branilci''' |- |2||{{Ikonazastave|FRA}}||Dayot Upamecano |- |3||{{Ikonazastave|KOR}}||Kim Min-jae |- |4 |{{Ikonazastave|GER}} |Jonathan Tah |- |11 |{{Ikonazastave|GER}} |Nathaniel Brown |- |19||{{Ikonazastave|CAN}}||Alphonso Davies |- |21||{{Ikonazastave|Japan}}||Hiroki Ito |- |23||{{Ikonazastave|FRA}}||Sacha Boey |- |27 |{{Ikonazastave|AUT}} |Konrad Laimer |- |44||{{Ikona zastave|Croatia}}||Josip Stanišić |- | colspan="6" |'''Vezisti''' |- |6||{{Ikonazastave|GER}}||[[Joshua Kimmich]] |- |8 |{{Ikona zastave|Germany}} |Tom Bischof |- |10||{{Ikonazastave|GER}}||Jamal Musiala |- |34 |{{Ikona zastave|MAR}} |Ismael Saibari |- |39 |{{Ikona zastave|SEN}} |Bara Sapoko Ndiaye |- |42 |{{Ikona zastave|Germany}} |Lennart Karl |- |45 |{{Flagicon|Germany}} |Aleksandar Pavlović |- | colspan="6" |'''Napadalci''' |- |7||{{Ikonazastave|GER}}||Serge Gnabry |- |9||{{Ikonazastave|ENG}}||[[Harry Kane]] |- |14 |{{Ikona zastave|Colombia}} |Luis Díaz |- |17 |{{Ikona zastave|France}} |Michael Olise |- |22 |{{Ikonazastave|GER}} |Arijon Ibrahimović |- |28 |{{Ikonazastave|ESP}} |Bryan Zaragoza |} ==Klubske barve== ===Domači dres=== Ob ustanovitvi kluba sta bili za uradne barve kluba proglašeni modra in bela, vendar je Bayern igral v belih srajcah in črnih hlačah vse do leta [[1905]], ko so vstopili v ligo MSC. Vodstvo lige je odločilo, da morajo igralci nastopati v rdečih hlačah. Bayern je v rdečo-beli kombinaciji igral večino svojega obstoja, vendar se je občasno na dresih pojavljala tudi modra. Od leta [[1995]] do leta [[1999]] so bili dresi modre barve, vendar se je vodstvo leta [[1999]] odločilo, da ponovno preidejo na prvotne barve, ki so v uporabi še danes. === Gostujoči dres === Gostujoči dres je skozi leta vseboval široko paleto barv; od črne, bele do modre in zlato-zelene. == Stadion == [[Slika:Allianz Arena Pahu.jpg|thumb|350px|right|[[Allianz Arena]], eden izmed najmodernejših stadionov na svetu.]] Bayern odigral svojo prvo pripravljalne tekme v Schyrenplatz v centru Münchna. Prve uradne tekme so potekale na Theresienwiese. Leta [[1901]] se je Bayern preselil v svoje prvo lastno igrišče v Schwabing na Clemensstraße. Po vstopu v športno organizacijo München (MSC) leta 1906 se je Bayern preselil na Leopoldstraße. Kasneje je klub veliko selil po različnih igriščih po Münchnu. Za olimpijske igre leta [[1972]] v Münchnu, je bil zgrajen Olimpijski stadion. Na stadion, ki je znan po svoji futuristični obliki, se je Bayern preselil na zadnji tekmi sezone 1971-1972. Stadion je sprejel 79 tisoč gledalcev. Kompleks je počasi postal zastarel, kot območje kulturne dediščine pa ga niso smeli temeljito prenoviti. Po obsežni razpravi so se leta [[2000]] zvezne oblasti odločile za gradnjo novega športnega objekta. Tako so tudi za potrebe prihajajočega svetovnega prvenstva leta [[2005]] zgradili najsodobnejši štadion poimenovan [[Allianz Arena]]. Štadion sprejme 70 tisoč gledalcev, zaradi svoje edinstvene arhitekture pa je postal prava turistična znamenitost. Posebnost stadiona so elektronske zunanje plošče, ki lahko spreminjajo barvo. Praviloma je osvetljava stadiona rdeča ko igra Bayern, modra ko igra 1860 München in bela ko igra reprezentanca. == Navijači == FC Bayern ima več kot 277.000 članov in 4000 [[fanclub]]ov, zaradi česar je klub z največjim številom organiziranih navijačev v [[Nemčija|Nemčiji]]. Večina navijačev sicer prihaja iz [[Bavarska|Bavarske]], a ima veliko pristašev tudi drugod po Nemčiji in svetu. Najpomembnejše navijaške skupine so ''Schickeria München'', ''Red Munichs '89'', ''Südkurve '73'', ''Munichmaniacs 1996'', ''Service Crew München, Red Angele, Tavernen Crew München'', in ''Red Sharks''. Himna navijačev je ''Stern des Südens'', od leta [[1960]] pa se pogosto uporablja tudi ''Forever Number One'' ter fraza ''Mia san Mia'' ("smo kar smo")! == Rivalstva == Bayern je eden izmed treh poklicnih nogometnih klubov v Münchnu. Bayernov glavni lokalni rival je [[TSV 1860 München]], ki je bil najuspešnejši klub v Münchnu [[1960]]. Kljub temu, da je sedaj 1860 München v drugi ligi tako imenovani Münchner Stadtderby še vedno precej pričakovan dogodek. Tretji klub iz Münchna je [[SpVgg Unterhaching]], ki pa se giba v nižjih ligah. Od leta [[1920]] je bil [[1. FC Nürnberg]] glavni tekmec Bayerna na Bavarskem. Še od tistih časov obstaja rivalstvo med tema dvema ekipama, njune tekme pa so poimenovali bavarski derbi. Bayern ima tudi močno rivalstvo z [[1. FC Kaiserslautern]]om ter z [[Borussia Dortmund|Borussio]] iz Dortmunda, ki je največji [[Bundesliga|Bundesligaški]] derbi. {{Bayern Munich Squad}} {{UEFA Liga prvakov}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nemški nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Münchnu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1900]] [[Kategorija:Bayern München|*]] 6kgdzp8ee1i34jegoehr48h077tamvk 246 Asporina 0 189083 6740712 6562339 2026-08-22T09:16:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | | name= 246 Asporina | symbol= | image=000246-asteroid shape model (246) Asporina.png | caption= | discoverer= [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly|Alphonse Borrelly]] | discovered=[[6. marec]] [[1885]] <ref name=odkritje>[http://www.cfa.harvard.edu/iau/lists/NumberedMPs000001.html Podatki o odkritjih asteroidov]</ref> | alt_names= | mp_category= [[asteroidni pas]] | epoch=[[30. januar]] [[2005]] ([[julijanski dan|JD]] 2453400,5) | semimajor= 403,264 [[Giga|G]][[meter|m]] (2,696 [[astronomska enota|a.e.]]) | perihelion=360,228[[giga|G]][[meter|m]] (2,408 [[astronomska enota|a.e.]]) | aphelion= 446,299 Gm (4,43 a.e.) | eccentricity=0,107 | period=1616,538 [[dan|dni]] (4,43 [[julijansko leto|let]]) | inclination=15,645[[kotna stopinja|°]] | asc_node=162,53° | arg_peri=95,238° | mean_anomaly=318,054° | avg_speed=18,14 km/s | dimensions=60,0 km<ref name=krivulja/> | mass= | density= | surface_grav= | escape_velocity= | rotation=16,222 [[ura|h]] | spectral_type=[[asteroid tipa R|R]] | albedo=0,174 [[geometrični albedo|geometrični]] | single_temperature= |abs_magnitude= 8,62<ref name=krivulja>{{Navedi splet |url=http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |title=Podatki svetlobnih krivulj |access-date=2008-10-24 |archive-date=2010-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100720152333/http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |url-status=dead }}</ref> }} '''246 Asporina''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] je tudi ''246 Asporina'') je [[asteroid]] [[asteroid tipa R|tipa R]] v glavnem [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. Odkril ga je [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] [[6. marec|6. marca]] [[1885]].<ref name =odkritje/>. Asteroid je poimenovan po [[Asporina|Asporini]], [[boginja|boginji]], ki so jo častili v [[Mala Azija|Mali Aziji]]. == Reference in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=246;orb=1 Simulacija tirnice] {{ikona en}} {{Navigacija Mali planeti|245 Vera|247 Evkrata}} {{Navpred MaliPlaneti}} [[Kategorija:Asteroidi tipa R|Asporina]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1885|Asporina]] s4u1tp0b94lh7twnh1c9m4n6l8lne15 14 Irena 0 189689 6740692 6562357 2026-08-22T07:53:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | | name= 14 Irena | symbol= | image=[[Slika:14Irene (Lightcurve Inversion).png|250px]] | caption=Model oblike asteroida po meritvah [[svetlobna krivulja|svetlobne krivulje]] | discoverer= [[John Russell Hind]] | discovered=[[19. maj]] [[1851]] <ref name=odkritje>[http://www.cfa.harvard.edu/iau/lists/NumberedMPs000001.html Podatki o odkritjih asteroidov]</ref> | alt_names=A906 QC;<br />A913 EA;<br />1952 TM | mp_category= [[asteroidni pas]] | epoch=[[14. julij]] [[2004]] ([[julijanski dan|JD]] 2453200,5) | semimajor= 386,730 [[giga|G]][[meter|m]] (2,585 [[astronomska enota|a.e.]]) | perihelion=321,602 [[giga|G]][[meter|m]] (2,150 [[astronomska enota|a.e.]]) | aphelion= 451,858 Gm (3,020 a.e.) | eccentricity=0,168 | period=1518,176 [[dan|dni]] (4,16 [[julijansko leto|let]]) | inclination=9,106 [[kotna stopinja|°]] | asc_node=86,493 ° | arg_peri=96,473 ° | mean_anomaly=326,489 ° | avg_speed=18,52 km/s | dimensions=181,8 km<ref name="spiff">{{Navedi splet |url=http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |title=arhivska kopija |access-date=2008-10-27 |archive-date=2010-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100720152333/http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |url-status=dead }}</ref> | mass=6,3 {{e|18}} [[kilogram|kg]] | density=2 ? g/cm<sup>3</sup> | surface_grav=~0,051 m/s<sup>2</sup> | escape_velocity= ~0,096 km/s | rotation=0,6275 [[dan|dni]] | spectral_type=[[asteroid tipa S|S]] <ref name="spiff"/> | albedo=0,160 ([[geometrični albedo|geometrični]]) | single_temperature=~170 [[Kelvin|K]] | magnitude=8,84 do 12,25 | abs_magnitude= 6,30 | angular_size=0,17" do 0,052" }} '''14 Irena''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] ''14 Irene'', [[stara grščina|starogrško]] {{jezik-el2|Ειρήνη}}: Eiréne) je velik [[asteroid]] [[asteroid tipa S|tipa S]] v glavnem [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. == Odkritje == Odkril ga je [[John Russell Hind]] (1823 – 1895) 19. maja 1851.<ref name =odkritje/> == Lastnosti == [[slika:AnimatedOrbitOf14Irene.gif|thumb|left|Animacija tira]] [[svetlobna krivulja|Svetlobne krivulje]] asteroida kažejo, da je precej okrogle oblike. Njegov [[albedo]] je 0,160. Za pot okrog [[Sonce|Sonca]] potrebuje 4,16 let. Njegova [[tir]]nica je nagnjena proti [[ekliptika|ekliptiki]] za 9,106°. Okrog svoje osi se zavrti v 0,6275 dneh. == Okultacija == Pri asteroidu so doslej opazovali tri [[okultacija|okultacije]] z [[zvezda]]mi. == Reference in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=14;orb=1 Simulacija tirnice] {{ikona en}} {{Navigacija Mali planeti|13 Egerija|15 Evnomija}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{DEFAULTSORT:Irena}} [[Kategorija:Asteroidi, poimenovani po grški mitologiji]] [[Kategorija:Asteroidi tipa G]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1851]] 7nm8pi1zfyipz8k1bafngjd1zukfgh2 Ivanovska oblast 0 194182 6740601 6156511 2026-08-21T19:03:04Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Ruski federalni subjekt|ru_name=Ива́новская о́бласть|adm_ctr_name=[[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]]|website=[http://www.ivreg.ru/ www.ivreg.ru/]|area_km2=23.900|area_km2_rank=72.|license_plates=37|image_flag=Flag of Ivanovo Oblast.svg|image_coa=Coat of Arms of Ivanovo Oblast.svg|federal_district=[[Osrednje zvezno okrožje|Osrednje]]|economic_region=[[Osrednje zvezno okrožje|Osrednje]]|image_map=Map of Russia - Ivanovo Oblast (2008-03).svg|map_caption=Lokacija Ivanovske oblasti|leader_title=Guverner|leader_name=Mihail Men|established_date=11. marec 1936|en_name=Ivanovska oblast|ISO=RU-IVA|political_status=[[oblast (geografija)|Oblast]]}} '''Ivanovska oblast''' ({{jezik-ru|Ива́новская о́бласть}}) je [[oblast (geografija)|oblast]] v [[Rusija|Rusiji]] v [[Osrednje federalno okrožje|Osrednjem zveznem okrožju]]. Na severu meji na [[Jaroslaveljska oblast|Jaroslaveljsko oblast]], na vzhodu na [[Kostromska oblast|Kostromsko oblast]], na jugovzhodu in jugu na [[Niženovgorodska oblast|Niženovgorodsko oblast]] in na zahodu na [[Vladimirska oblast|Vladimirsko oblast]]. Ustanovljena je bila 11. marca 1936 po delitvi Ivanovske industrijske oblasti na Ivanovsko in Jaroslaveljsko oblast. == Sklici == <references />{{ru-geo-stub}} {{kategorija v Zbirki|Ivanovo Oblast}} {{razdelitev Rusije}} {{mesta v Ivanovski oblasti}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oblasti Rusije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1936]] [[Kategorija:Ivanovska oblast|*]] j7ju9m4a8kzl5a6tetaesysp7afk9h5 193 Ambrozija 0 195740 6740696 6562593 2026-08-22T08:00:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet | discovery=yes | physical_characteristics = yes | bgcolour=#FFFFC0 | width=25em | name= 193 Ambrozija | image= | orbit_ref=<ref name=jpldata/> | discoverer= [[Jérôme Eugène Coggia]] | discovered=[[28. februar]] [[1879]] <ref name=odkritje>[http://www.cfa.harvard.edu/iau/lists/NumberedMPs000001.html Podatki o odkritjih asteroidov]</ref> | alt_names= A915 RB | mp_category= [[asteroidni pas]] | epoch=[[30. november]] [[2008]] ([[julijanski dan|JD]] 2454800,5) | semimajor=2,601 [[astronomska enota|a.e.]] | perihelion=1,830 a.e. | aphelion=3,372 a.e. | eccentricity=0,296 | period=1532,516 [[dan|dni]] (4,20 [[julijansko leto|let]]) | inclination=12,012 [[kotna stopinja|°]] | asc_node=350,023° | arg_peri=81,469° | mean_anomaly=33,141° | avg_speed= | dimensions=48,7 km <ref name=mere>{{Navedi splet |url=http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |title=Podatki o asteroidih |access-date=2008-12-24 |archive-date=2010-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100720152333/http://spiff.rit.edu/richmond/parallax/phot/LCSUMPUB.TXT |url-status=dead }}</ref> | mass= | density= | surface_grav= | escape_velocity= | rotation=6,581 [[ura|h]] <ref name=jpldata/> | spectral_type=[[Spektralna razvrstitev asteroidov#Razvrščanje po Tholenu|S<sub>k</sub>]](po SMASS) | abs_magnitude=9,68 | albedo=0,10 [[geometrični albedo|geometrični]] <ref name=mere/> | single_temperature= }} '''193 Ambrozija''' (mednarodno [[poimenovanje astronomskih teles|ime]] ''193 Ambrosia'') je velik [[asteroid]] v glavnem [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]]. == Odkritje == Asteroid je odkril [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [[Jérôme Eugène Coggia]] (1849 – 1919) [[28. februar]]ja [[1879]] <ref name =odkritje/>. Imenuje se po [[ambrozija (mitologija)|ambroziji]], [[hrana|hrani]] [[bog]]ov na [[Olimp]]u, iz [[grška mitologija|grške mitologije]]. == Lastnosti == Asteroid Ambrozija obkroži [[Sonce]] v 4,20 letih. Njegova [[tir]]nica ima [[izsrednost tira|izsrednost]] 0,296, nagnjena pa je za 12,012° proti [[ekliptika|ekliptiki]]. Njegov premer je 48,7 km, okoli svoje osi se zavrti v 6,581 [[ura|h]]<ref name=jpldata>[http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=193;orb=1;cov=0;log=0#elem Podatki pri JPL]</ref>. == Reference in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=193;orb=1;cov=0;log=0#orb Simulacija tirnice] {{ikona en}} {{Navigacija Mali planeti|192 Nausikaja|194 Prokna}} {{Navpred MaliPlaneti}} {{DEFAULTSORT:Ambrozija}} [[Kategorija:Asteroidi|0000193]] [[Kategorija:Asteroidi, poimenovani po grški mitologiji]] [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1879]] 8jkfn2mlkl1jjulijzdxiz8iiid0g1g Ivan Nikitovič Kožedub 0 199978 6740602 6583317 2026-08-21T19:03:17Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name =Ivan Nikitovič Kožedub<br />Иван Никитович Кожедуб<br />Іван Микитович Кожедуб | nickname = Русский Ахиллес (»Ruski Ahil«) | allegiance = {{USSR}} | branch = [[Slika:Red star.svg|18px]] [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze]] | serviceyears = 1940–1991 | rank = [[maršal letalstva]] | unit = | commands = [[324. lovska letalska divizija (ZSSR)|324. lovska letalska divizija]] | battles = [[druga svetovna vojna]]<br />[[korejska vojna]] | awards = [[heroj Sovjetske zveze]] (3) <br /> [[Red Lenina]] (2)<br />[[red rdeče zastave]] (7) <br />[[red Aleksandra Nevskega]] <br /> [[red domovinske vojne]] (2)<br /> [[red rdeče zvezde]] (2) | relations = | laterwork = }} '''Ivan Nikitovič Kožedub''' ({{jezik-ua|Іван Микитович Кожедуб}}, {{jezik-ru|Иван Никитович Кожедуб}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[maršal]] in [[letalski as]], * [[8. junij]] [[1920]], [[Obražijivka]] ([[Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]]), † [[12. avgust]] [[1991]]. Kožedub je bil s 62 [[letalska zmaga|letalskimi zmagami]] najuspešnejši sovjetski letalski as [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], najuspešnejši letalski as [[Sovjetsko vojno letalstvo|Sovjetskega vojnega letalstva]] vseh časov in tudi najuspešnejši [[zavezniki (druga svetovna vojna)|zavezniški]] letalski as druge svetovne vojne. Zaradi svojih zaslug je bil tudi trikrat odlikovan z nazivom [[heroj Sovjetske zveze|heroja Sovjetske zveze]] (4. februar 1944<ref>[https://sun.tsu.ru/mminfo/2020/000462771/1944/1944_006.pdf Указ Президиума Верховного Совета СССР «О присвоении звания Героя Советского Союза офицерскому составу военно-воздушных сил Красной Армии» от 4 февраля 1944 года] // Ведомости Верховного Совета Союза Советских Социалистических Республик : газета. — 1944. — 17 февраля (№ 10 (270)). — С. 1</ref>; 19. avgust 1944 in 18. avgust 1945). == Življenje == Kožedub se je rodil 8. junija 1920 ukrajinski kmečki družini v vasi [[Obražijivka]] (v današnji [[Sumska oblast|Sumski oblasti]] na severu [[Ukrajina|Ukrajine]]). Po končani osnovni šoli in kemično-inženirski tehniški šoli in opravljenem letalskem izobraževanju je leta 1940 vstopil v [[Rdeča armada|Rdečo armado]]. Naslednje leto je končal šolanje na Čugujivski vojaško-letalski pilotski šoli, kjer je nato ostal kot inštruktor<ref name="Warheroes">[http://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=403 WarHeroes.ru]</ref> Zaradi začetka [[operacija Barbarossa|nemškega napada na Sovjetsko zvezo]] se je letalska šola umaknila v Centralno Azijo. Ker si je želel aktivno udeležiti vojne, je večkrat zaprosil za premestitev na fronto. Šele novembra 1942 so mu to omogočili in ga poslali v [[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]], kjer se je priključil [[240. lovski letalski polk (ZSSR)|240. lovskemu letalskemu polku]] [[302. jurišna letalska divizija (ZSSR)|302. jurišne letalske divizije]]. Marca 1943 je bila divizija dodeljena [[Voroneška fronta|Voroneški fronti]]<ref name="Warheroes"/>. 26. marca je poletel na svoj prvi bojni polet v letalu [[La-5]]; polet se je končal neuspešno. V spopadu je bilo letalo poškodovano in ob prihodu na letališče pa ga je obstreljevala še lastna protiletalska obramba; kljub vsem poškodbam je uspešno pristal. Posledično je mesec dni letel s starimi letali, dokler ni dobil novega La-5. Takrat je bil tudi dodeljen [[Stepska fronta|Stepski fronti]]. 6. julija 1943, med [[bitka pri Kursku|bitko pri Kursku]], je dosegel svojo prvo zračno zmago, ko je sestrelil nemški [[Junkers Ju 87 Stuka]]. Naslednji dan je bil sam sestreljen, a 9. julija je uspel sestreliti dva lovca [[Me 109]]. Avgusta 1943 je bil imenovan za poveljnika eskadrilje<ref name="Warheroes"/>. Kot 1472. je 4. februarja 1944 prejel svoj prvi naziv [[heroj Sovjetske zveze|heroja Sovjetske zveze]] za 146 bojnih poletov in 20 sestreljenih sovražnikovih letal<ref name="Warheroes"/>. Konec junija je zapustil frontno enoto in bil dodeljen šolskemu polku. Toda že avgusta 1944 je bil postavljen za namestnika poveljnika [[176. gardni lovski letalski polk (ZSSR)|176. gardnega lovskega letalskega polka]], ki je bil opremljen z letali [[La-7]]; Kožedub je s tem tipom letala nato letel vse do konca vojne<ref name="Warheroes"/>. 19. avgusta 1944 je prejel drugi naziv heroja Sovjetske zveze za opravljenih 256 bojnih poletov in 48 sestreljenih sovražnikovih letal<ref name="Warheroes"/>. 15. februarja 1945 je uspel sestreliti tudi prvo reaktivno letalo - nemški lovec [[Me 262]]. Do konca druge svetovne vojne je tako opravil 330 bojnih poletov, sodeloval v 120 zračnih bojih in sam sestrelil 62 sovražnikovih letal. Poleg tega je sestrelil tudi dva ameriška lovca [[P-51]], ki ga naj bi po njegovih besedah prva napadla<ref name="Warheroes"/>. Po vojni je 18. avgusta 1945 prejel svoj tretji naziv heroja Sovjetske zveze za izkazano vojaško profesionalnost in osebni pogum<ref name="Warheroes"/>. Ostal je še vedno v Sovjetskem vojnem letalstvu. Leta 1949 je končal šolanje na [[Vojaška letalska akademija Gagarin|letalski akademiji]] in leta 1956 še [[Vojaška akademija Vorošilov|generalštabno akademijo »Vorošilov«]]<ref>[[:de:Iwan Nikitowitsch Koschedub]]</ref>. Med [[korejska vojna|korejsko vojno]] je poveljeval [[324. jurišna letalska divizija (ZSSR)|324. jurišni letalski diviziji]], a so mu prepovedali, da bi sam letel. Med vojno so njegovi piloti sestreli 239 sovražnikovih letal<ref name="Warheroes"/>. Med letoma 1964 in 1971 je bil prvi namestnik letalskega poveljnika [[Moskovsko vojaško okrožje|Moskovskega vojaškega okrožja]]. Od leta 1971 je nato služil v generalnem poveljstvu vojnega letalstva in od leta 1978 v skupini generalnega inšpektorja [[Ministrstvo za obrambo Sovjetske zveze|sovjetskega obrambnega ministrstva]]. Leta 1985 je bil povišan v maršala. Umrl je 8. avgusta 1991; pokopan je bil 12. avgusta v Moskvi<ref name="Warheroes"/>. Pokopan je na [[pokopališče Novodeviči, Moskva|moskovskem pokopališču Novodeviči]]. == Pregled vojaške kariere == === Napredovanja === * 18. avgust 1945 - [[major]] * 1970 - [[generalpolkovnik]] * 1985 - [[maršal letalstva]] === Odlikovanja === * [[Heroj Sovjetske zveze]] (1944, 1944, 1945) * [[Red Lenina]] (2) * [[Red rdeče zastave]] (7) * [[Red Aleksandra Nevskega]] * [[Red domovinske vojne]] (2) * [[Red rdeče zvezde]] (2) == Dela == * ''Služim narodu'' (Служу родине, 1949) * ''Zvestoba domovini''(Верность отчизне, 1967) * ''Napadam'' (1956) == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam letalskih asov po številu zračnih zmag]] == Zunanje povezave == ;{{ikona ru}} * [http://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=403 WarHeroes.ru] * [http://ava.org.ru/iap/176g.htm Fotografije v 176 GIAP] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kožedub, Ivan Nikitovič}} [[Kategorija:Maršali letalstva ZSSR]] [[Kategorija:Sovjetski vojaški piloti]] [[Kategorija:Sovjetski letalski asi druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Trojni heroji Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Nosilci reda rdeče zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda Aleksandra Nevskega]] [[Kategorija:Nosilci reda domovinske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda rdeče zvezde]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani korejske vojne]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva]] [[Kategorija:Nosilci reda za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Člani Kongresa ljudskih poslancev Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] 0ju45e0tjuxaurhwft481nsyuqswoss Jakob Bernard 0 221300 6740483 6733580 2026-08-21T15:33:03Z Hladnikm 6240 ref 6740483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name= Jakob Bernard |lived= |image=<!--WD--> |caption= Jakob Bernard |nickname= |placeofbirth= <!--WD--> |placeofdeath= <!--WD--> |allegiance= |branch= [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] |serviceyears= 1941 do 1942 |rank= |unit= |commands= komandir ''Jelovške čete'', komandir ''Selške čete'', komandir ''2. čete'' Cankarjevega bataljona |battles= obrambne akcije v [[Dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], napad na škofjeloški zapor, uničenje voda 181. rezervnega policijskega bataljona |awards= [[Red narodnega heroja]] |relations= |laterwork= }} '''Jakob Bernard''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizani|partizanski]] [[komandant]] in [[narodni heroj]], * [[21. julij]] [[1909]], [[Koritno, Bled|Koritno]], † [[2. februar|10. februar]] [[1943|1942]],<ref>{{Navedi splet|title=Bernard, Jakob (1909–1942) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018010/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-08}}</ref> [[Stirpnik]]. == Življenje == Jakob Bernard je bil rezervni [[častnik]] v [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|vojski Kraljevine Jugoslavije]]. Partizanom se je pridružil junija 1941 na [[Jelovica|Jelovici]] in postal vojaški svetovalec v [[Cankarjev bataljon|Cankarjevem bataljonu]], nato pa komandir ''Jelovške čete''. Sodeloval je v mnogih bojih in akcijah na Jelovici in okolici [[Bled]]a, v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]], nadalje v [[Selška dolina|Selški dolini]] in pri napadu na [[Škofja Loka|škofjeloške]] [[zapor]]e. Postal je komandir 2. čete Cankarjevega bataljona in sodeloval pri uničenju [[vod]]a 181. nemškega rezervnega policijskaga bataljona v [[Rovte, Radovljica|Rovtah]] med decembrsko vstajo ter obrambnih bojih v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]] in [[Dražgoše|Dražgošah]]. Po razdelitvi Cankarjevega bataljona je postal komandir ''Selške čete''. V boju z nemško smučarsko patruljo je bil ranjen. V bojazni, da ga sovražnik ne ujame, se je sam ustrelil. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom Heroj Jaka Bernard.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 244 sl.</ref> == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernard, Jakob}} [[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] pnyn2nvv34zb5ky7mlakjzyrjka37kt 6740504 6740483 2026-08-21T15:57:51Z Hladnikm 6240 ref 6740504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name= Jakob Bernard |lived= |image=<!--WD--> |caption= Jakob Bernard |nickname= |placeofbirth= <!--WD--> |placeofdeath= <!--WD--> |allegiance= |branch= [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]] |serviceyears= 1941 do 1942 |rank= |unit= |commands= komandir ''Jelovške čete'', komandir ''Selške čete'', komandir ''2. čete'' Cankarjevega bataljona |battles= obrambne akcije v [[Dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], napad na škofjeloški zapor, uničenje voda 181. rezervnega policijskega bataljona |awards= [[Red narodnega heroja]] |relations= |laterwork= }} '''Jakob Bernard''', [[Slovenci|slovenski]] [[partizani|partizanski]] [[komandant]] in [[narodni heroj]], * [[21. julij]] [[1909]], [[Koritno, Bled|Koritno]], † [[2. februar|10. februar]] [[1943|1942]],<ref>{{Navedi splet|title=Bernard, Jakob (1909–1942) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1018010/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-08}}</ref> [[Stirpnik]]. == Življenje == Jakob Bernard je bil rezervni [[častnik]] v [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|vojski Kraljevine Jugoslavije]]. Partizanom se je pridružil junija 1941 na [[Jelovica|Jelovici]] in postal vojaški svetovalec v [[Cankarjev bataljon|Cankarjevem bataljonu]], nato pa komandir ''Jelovške čete''. Sodeloval je v mnogih bojih in akcijah na Jelovici in okolici [[Bled]]a, v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]], nadalje v [[Selška dolina|Selški dolini]] in pri napadu na [[Škofja Loka|škofjeloške]] [[zapor]]e. Postal je komandir 2. čete Cankarjevega bataljona in sodeloval pri uničenju [[vod]]a 181. nemškega rezervnega policijskaga bataljona v [[Rovte, Radovljica|Rovtah]] med decembrsko vstajo ter obrambnih bojih v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]] in [[Dražgoše|Dražgošah]]. Po razdelitvi Cankarjevega bataljona je postal komandir ''Selške čete''. V boju z nemško smučarsko patruljo je bil ranjen. V bojazni, da ga sovražnik ne ujame, se je sam ustrelil. Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom Heroj Jaka Bernard.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 244 sl.</ref> Veteranski zbor jo je zapel leta 2004 ob otvoritvi doprsnega kipa Bernarda na Bledu.<ref>[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/483/ Jaka Bernard, Bled.] Partizanstvo.si.</ref> == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih narodnih herojev]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bernard, Jakob}} [[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] 14ojci9tcycpr4o3e3iivp6pn1y3ci1 Kanjec 0 222530 6740586 6585460 2026-08-21T18:18:41Z Pinky sl 2932 slog 6740586 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Kanjec | image =Serranus_cabrilla.jpg | image_width = 250px | status = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) |subclassis=[[Neopterygii]] |infra-classis=[[Teleostei]] | ordo = [[Perciformes]] (ostrižnjaki) |subordo=[[Percoidei]] (ostriži) | familia = [[Serranidae]] (zobčasti ostriži) |binomial=''Serranus cabrilla'' |binomial_authority=Linnaeus, 1758 |subfamilia=[[Serraninae]] | genus = '''''Serranus''''' |genus_authority=Cuvier, 1816 | species = '''''Serranus cabrilla''''' }} '''Kanjec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Serranus cabrilla''''') je vrsta [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]] (''[[Serranidae]]''). Kanjec ima podaljšano, rahlo bočno stisnejno [[telo]] z zašiljenimi [[usta|usti]]. Barva telesa je odvisna od okolja, v katerem živi. [[Trebuh]] je svetlo rdečkaste do bledovijolične barve, boki in zgornji del telesa pa so temno rjavih odtenkov. Po bokih ima tri vodoravne ter več vertikalnih svetlih prog. Kot ostali zobčasti ostriži je tudi kanjec [[roparica]], ki se hrani z [[raki]], ribami ter raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Kanjec je [[hermafrodit]]<ref name=riblje-oko.hr>{{hr icon}} [http://www.riblje-oko.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=61&Itemid=39 Kirnja]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (riblje-oko.hr)</ref>, [[drst]]i pa se (v Jadranu) v juniju in juliju. Odrasle ribe povprečno dosežejo med 5 in 25 cm, izjemoma tudi do 40 cm, povprečno pa tehtajo okoli 300 gramov. == Razširjenost in uporabnost == Kanjec je razširjen po celem vzhodnem [[Atlantik]]u, od [[Britansko otočje|Britanskega otočja]] pa vse do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]. Razširjen je tudi v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem]] in [[Črno morje|Črnem morju]]. Tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]] je pogosta riba. Živi na kamnitem in peščenem dnu od obalnih plitvin pa vse do globine 200 m. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20120319152900/http://www.glaucus.org.uk/Rare_Fis.htm Rare Fish Records] * {{SealifePhotos|127041}} {{Taxonbar|from=Q1355191}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 5cujlim5p9ng2mnrvt5l0k9k9hdxdal 6740752 6740586 2026-08-22T10:19:06Z Pinky sl 2932 slog 6740752 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Kanjec | image =Serranus_cabrilla.jpg | image_width = 250px | status = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | subphylum = [[Vertebrata]] (vretenčarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) |subclassis=[[Neopterygii]] |infra-classis=[[Teleostei]] | ordo = [[Perciformes]] (ostrižnjaki) |subordo=[[Percoidei]] (ostriži) | familia = [[Serranidae]] (zobčasti ostriži) |binomial=''Serranus cabrilla'' |binomial_authority=Linnaeus, 1758 |subfamilia=[[Serraninae]] | genus = '''''Serranus''''' |genus_authority=Cuvier, 1816 | species = '''''Serranus cabrilla''''' }} '''Kanjec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Serranus cabrilla''''') je vrsta [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]] ([[Serranidae]]). Kanjec ima podaljšano, rahlo bočno stisnejno [[telo]] z zašiljenimi [[usta|usti]]. Barva telesa je odvisna od okolja, v katerem živi. [[Trebuh]] je svetlo rdečkaste do bledovijolične barve, boki in zgornji del telesa pa so temno rjavih odtenkov. Po bokih ima tri vodoravne ter več vertikalnih svetlih prog. Kot ostali zobčasti ostriži je tudi kanjec [[roparica]], ki se hrani z [[raki]], ribami ter raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Kanjec je [[hermafrodit]]<ref name=riblje-oko.hr>{{hr icon}} [http://www.riblje-oko.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=61&Itemid=39 Kirnja]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (riblje-oko.hr)</ref>, [[drst]]i pa se (v Jadranu) v juniju in juliju. Odrasle ribe povprečno dosežejo med 5 in 25 cm, izjemoma tudi do 40 cm, povprečno pa tehtajo okoli 300 gramov. == Razširjenost in uporabnost == Kanjec je razširjen po celem vzhodnem [[Atlantik]]u, od [[Britansko otočje|Britanskega otočja]] pa vse do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]. Razširjen je tudi v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem]] in [[Črno morje|Črnem morju]]. Tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]] je pogosta riba. Živi na kamnitem in peščenem dnu od obalnih plitvin pa vse do globine 200 m. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20120319152900/http://www.glaucus.org.uk/Rare_Fis.htm Rare Fish Records] * {{SealifePhotos|127041}} {{Taxonbar|from=Q1355191}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 9tjmpqego6jnko7qz6qi1edr4xt1dcv 6740755 6740752 2026-08-22T10:21:49Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740755 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Kanjec | image =Serranus_cabrilla.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref =<ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Smith-Vaniz, W.F. |author2=Iwamoto, T. |date=2015 |title=''Serranus cabrilla'' |article-number=e.T198551A42691899 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198551A42691899.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Serranus cabrilla | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = *''Perca cabrilla'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Paracentropristis cabrilla'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Serranus knysnaensis'' <small>[[John Gilchrist (zoologist)|Gilchrist]], 1904</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Serranus|cabrilla|month=December|year=2019}}</ref> }} '''Kanjec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Serranus cabrilla''''') je vrsta [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]] ([[Serranidae]]). Kanjec ima podaljšano, rahlo bočno stisnejno [[telo]] z zašiljenimi [[usta|usti]]. Barva telesa je odvisna od okolja, v katerem živi. [[Trebuh]] je svetlo rdečkaste do bledovijolične barve, boki in zgornji del telesa pa so temno rjavih odtenkov. Po bokih ima tri vodoravne ter več vertikalnih svetlih prog. Kot ostali zobčasti ostriži je tudi kanjec [[roparica]], ki se hrani z [[raki]], ribami ter raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Kanjec je [[hermafrodit]]<ref name=riblje-oko.hr>{{hr icon}} [http://www.riblje-oko.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=61&Itemid=39 Kirnja]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (riblje-oko.hr)</ref>, [[drst]]i pa se (v Jadranu) v juniju in juliju. Odrasle ribe povprečno dosežejo med 5 in 25 cm, izjemoma tudi do 40 cm, povprečno pa tehtajo okoli 300 gramov. == Razširjenost in uporabnost == Kanjec je razširjen po celem vzhodnem [[Atlantik]]u, od [[Britansko otočje|Britanskega otočja]] pa vse do [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]. Razširjen je tudi v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem]] in [[Črno morje|Črnem morju]]. Tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]] je pogosta riba. Živi na kamnitem in peščenem dnu od obalnih plitvin pa vse do globine 200 m. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20120319152900/http://www.glaucus.org.uk/Rare_Fis.htm Rare Fish Records] * {{SealifePhotos|127041}} {{Taxonbar|from=Q1355191}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] m037j76vmi5018gxcbdv0jfmu5kqu3j Serranus cabrilla 0 222531 6740750 1991269 2026-08-22T10:18:19Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740750 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Kanjec]] {{R from scientific name|fish}} hc0oob00gggwyhaxct906c2cauqwtm0 Knez (riba) 0 222954 6740464 6273795 2026-08-21T15:04:46Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740464 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Knez}} {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Knez | image = Coris julis(3451).jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |last1=Pollard |first1=D. |last2=Afonso |first2=P. |date=2010 |title=''Coris julis'' (Mediterranean Rainbow Wrasse)|volume=2010 |article-number=e.T187752A8621739 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187752A8621739.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Coris julis | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{collapsible list|bullets = true|title=<small>Seznam</small> | ''Labrus julis'' <small>Linnaeus, 1758</small> | ''Julis julis'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> | ''Labrus paroticus'' <small>Linnaeus, 1758</small> | ''Labrus perdica'' <small>[[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775</small> | ''Labrus infuscus'' <small>[[Johann Julius Walbaum|Walbaum]], 1792</small> | ''Labrus subfuscus'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Theaenus Schneider|Schneider]], 1801</small> | ''Labrus keslik'' <small>[[Bernard Germain de Lacépède|Lacépède]], 1801</small> | ''Labrus cettii'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810</small> | ''Labrus giofredi'' <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1810</small> | ''Julis mediterranea'' <small>Risso, 1827</small> | ''Julis speciosa'' <small>Risso, 1827</small> | ''Coris speciosa'' <small>(Risso, 1827)</small> | ''Julis vulgaris'' <small>[[John Fleming (naturalist)|J. Fleming]], 1828</small> | ''Julis melanura'' <small>[[Richard Thomas Lowe|R. T. Lowe]], 1839</small> | ''Julis festiva'' <small>=[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1839</small> | ''Coris festiva'' <small>(Valenciennes, 1839)</small> | ''Julis vulgaris'' <small>Valenciennes, 1839</small> | ''Coris taeniatus'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1863</small> | ''Julis azorensis'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1919</small> }} | synonyms_ref = <ref name = FishBase>{{FishBase|Coris|julis|month=August|year=2019}}</ref> }} '''Knez''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Coris julis''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Labridae]]. ==Opis== Knez je majhna, pisana riba, ki zraste le do 25&nbsp;cm v dolžino. [[Samec|Samci]] so kričečih rumenih barv z značilnimi modrimi ali zelenimi horizontalnimi progami, ki potekajo po bokih. Trebuh je bele barve. Samice so rjavkaste ali zelenkaste barve po bokih in imajo bel trebuh. ==Razširjenost in uporabnost== Knez je tipična riba obalnega pasu, ki je razširjena po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], pa tudi v [[Atlantski ocean|Atlantiku]] od [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]] do obal osrednje [[Afrika|Afrike]]. Tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] je knez pogosta riba, ki je tudi ena najbolj pisanih jadranskih rib. Živi od globine nekaj centimetrov pa vse do 120 metrov globoko. Odrasle ribe so samotarske. Kot vse ustnače, se tudi knez prehranjuje z drugimi morskimi živalmi. Njegova glavna hrana so majhni talni [[nevretenčarji]], pa tudi majhni glavonožci, morski ježki in rakci, pa tudi ribji zarod drugih ribjih vrst. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{navedi knjigo|editor=Egidio Patrick Louisy Trainito|title=Guida all'identificazione dei pesci marini d'Europa e del Mediterraneo|location=Milan|publisher=Il Castello|year= 2006|isbn=888039472X }} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Coris julis}} * {{SealifePhotos|126963}} {{Taxonbar|from=Q919271}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] ixr08yg8jnqy4fa0mbft59m7q9vdoxz Coris julis 0 222956 6740465 1998044 2026-08-21T15:05:15Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|1=fish}} 6740465 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Knez (riba)]]{{R from scientific name|1=fish}} sevwgeji0nnqpukfhyhrxrrvawldkou Čistilna ustnača 0 222963 6740462 5444827 2026-08-21T14:59:53Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, galerija 6740462 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Čistilna ustnača | image = Labroides dimidiatus Prague 2011 1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Shea, S. |author2=Liu, M. |date=2010 |title=''Labroides dimidiatus'' |volume=2010 |article-number=e.T187396A8523800 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187396A8523800.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | taxon = Labroides dimidiatus | authority = ([[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1839) | synonyms ={{Specieslist |Cossyphus dimidiatus|Valenciennes, 1839 |Labroides paradiseus|Bleeker, 1851 |Callyodon ikan|Montrouzier, 1857 |Labroides bicincta|[[William Saville-Kent|Saville-Kent]], 1893 |Labroides caeruleolineatus|Fowler, 1945 }} | synonyms_ref = <ref name = CoFS>{{Cof genus|genus=''Labroides''|access-date=13 January 2020}}</ref> }} [[Slika:Epinephelus_tukula_is_cleaned_by_two_Labroides_dimidiatus.jpg|thumb|Čistilne ustnače na ribi ''[[Epinephelus tukula]]'']] '''Čistilna ustnača''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Labroides dimidiatus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnače|ustnač]]. == Opis == Čistilne ustnače so ribe toplih voda. Razširjene so po [[koralni greben|koralnih grebenih]] [[Indijski ocean|Indijskega]] in [[Tihi ocean|Tihega oceana]], pa tudi po [[morje|morjih]] jugovzhodne [[Azija|Azije]] in v [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Glavna hrana te ribje vrste so odmrli delci [[koža|kože]] večjih rib, s katerimi živi v sožitju, poleg tega pa se prehranjuje tudi s kožnimi [[parazit]]i, ki jih smuka s kože svojih gostiteljev. Čistilne ustnače se zadržujejo na majhnih področjih, kamor velike ribe prihajajo na »čiščenje« in same poiščejo čistilne ustnače, ki jih prepoznajo po značilni obarvanosti telesa. Vse čistilne ustnače začnejo svoje življenje kot [[samice]], kasneje pa se izoblikujejo skupine od 6 do 8 odraslih rib, od katerih ena postane [[samec]]. Po smrti samca najmočnejša od samic spremeni spol in postane samec. == Galerija == <gallery style="text-align:center;" mode="packed"> Slika:Sweetlips wrasse Nick Hobgood.jpg|Čistilne ustnače na delu Slika:Giant Moray Eel getting cleaned.jpg|Z orjaško moreno ''[[Gymnothorax javanicus]]'' Slika:Cleaner station komodo.jpg|Z lunastorepim veleokim ostrižem (''[[Priacanthus hamrur]]'') Slika:Labroides dimidiatus 452338000.jpg|Z [[Thalassoma lutescens|''Thalassoma lutescens'']] Slika:Labroides dimidiatus cleaning Acanthurus mata - Gijon Aquarium - 2015-07-02.webm|Videoposnetek ''L. dimidiatus'', ki čisti škrge ''[[Acanthurus mata]]'' </gallery> == Sklici == {{Reflist}} == Viri == * Meulengracht-Madsen, Jens: (1976) ''Akvariefisk i farger'', J.W. Cappelens forlag AS * [http://www.fishbase.org/Summary/speciesSummary.php?ID=5459&genusname=Labroides&speciesname=dimidiatus ''Labroides dimidiatus'' na FishBase] == Zunanje povezave == * {{Wikispecies-inline|Labroides dimidiatus}} * {{Commons-inline}} * {{sealifephotos|219014}} {{Taxonbar|from=Q2000165}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Ribe Rdečega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] maq1343spyi7692hul16br6fv9dqqqz Labroides dimidiatus 0 222964 6740463 1998120 2026-08-21T15:00:41Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|1=fish}} 6740463 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Čistilna ustnača]] {{R from scientific name|1=fish}} j42mzw2sd7pe8u5ubb0qwv1ydoeig58 Labrus 0 222968 6740466 5875832 2026-08-21T15:06:01Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740466 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = ''Labrus'' | image = Labrus viridis.jpg | image_width = 250px | image_caption = ''[[Labrus viridis]]'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Perciformes]] (ostrižnjaki) | subordo = [[Labroidei]] | familia = [[Labridae]] (ustnače) | genus = ''''' Labrus ''''' | genus_authority = [[Linnaeus]], 1758 | subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija|vrste]] | subdivision = glej članek }} '''''Labrus''''' je [[rod (biologija)|rod]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnače|ustnač]], v katerega so bile doslej uvrščene štiri [[vrsta (biologija)|vrste]]: *''[[Labrus bergylta]]'' <small>Ascanius, 1767</small> (pegasta ustnača) *''[[Labrus merula]]'' <small> Linnaeus, 1758</small> (vrana) *''[[Labrus mixtus]]'' <small>Linnaeus, 1758</small> (smokva) *''[[Labrus viridis]]'' <small> Linnaeus, 1758</small> (drozd) ==Viri== *[http://www.fishbase.org/NomenClature/ValidNameList.cfm?criteria=SYNONYMS.SynGenus+%3D+%27Labrus%27++AND+SYNONYMS.SynSpecies+like+%27%25%25%27+&vtitle=Scientific+Names+where+Genus+Equals+%3Ci%3ELabrus%3C%2Fi%3E Fishbase: ''Labrus'', trenutno uvrščene vrste] (dostopano 11. septembra 2009) *[http://www.fishbase.org/NomenClature/ScientificNameSearchList.php?crit1_fieldname=SYNONYMS.SynGenus&crit1_fieldtype=CHAR&crit1_operator=EQUAL&crit1_value=Labrus&crit2_fieldname=SYNONYMS.SynSpecies&crit2_fieldtype=CHAR&crit2_operator=contains&crit2_value=&group=summary&backstep=-2 Fishbase: Vrste, ki so bile prej uvrščene v rod ''Labrus''] (dostopano 11. septembra 2009) {{fish-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] owpl5f3wmytu9ove2v0ck9ko0465ia0 6740474 6740466 2026-08-21T15:14:14Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, slog vrst 6740474 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Labrus viridis.jpg | image_caption = [[Drozd]] (''L. viridis'') | fossil_range = {{Fossil range|Eocen|recentno }} | taxon = Labrus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]] | type_species = ''[[Labrus mixtus]]'' | type_species_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]<ref name = CofFG>{{Cof record|genid=135|title=''Labrus''|access-date=14 January 2020}}</ref> | synonyms = * ''Cicla'' <small>[[Peter Artedi|Artedi]], 1793</small> | synonyms_ref = <ref name = Coffs>{{Cof family|family=Labridae|access-date=14 January 2020}}</ref> }} '''''Labrus''''' (poznan tudi po imenu '''prave ustnače'''<ref>{{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=B. |last2=Janžekovič |first2=F.|year=1999 |title=Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije |publisher=DZS| place=Ljubljana |isbn=86-341-1803-7 |cobiss= |page=121}}</ref>) je [[rod (biologija)|rod]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnače|ustnač]], v katerega so bile doslej uvrščene štiri [[vrsta (biologija)|vrste]]: ==Vrste== Trenutno so v tem rodu prepoznane 4 vrste:<ref name=FishBase>{{FishBase genus | genus = Labrus| month = August | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Vrsta !Domače ime !Slika |- |''[[Labrus bergylta]]'' <small>[[Peter Ascanius|Ascanius]], 1767</small> |pegasta ustnača |[[File:Labrus bergylta Brest.jpg|frameless]] |- |''[[Labrus merula]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]</small> |vrana |[[File:Labrus merula, Pyrénées-Orientales, Languedoc-Roussillon, FR imported from iNaturalist photo 131803023 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Labrus mixtus]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]</small> |smokva |[[File:Labrus mixtus, Tysvær, Norwegen imported from iNaturalist photo 219389574 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Labrus viridis]]'' <small>[[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]</small> |drozd |[[File:Labrus viridis France (cropped).jpg|frameless]] |} ==Sklici== {{Commons category|Labrus}} {{Reflist}} ==Viri== *[http://www.fishbase.org/NomenClature/ValidNameList.cfm?criteria=SYNONYMS.SynGenus+%3D+%27Labrus%27++AND+SYNONYMS.SynSpecies+like+%27%25%25%27+&vtitle=Scientific+Names+where+Genus+Equals+%3Ci%3ELabrus%3C%2Fi%3E Fishbase: ''Labrus'', trenutno uvrščene vrste] (dostopano 11. septembra 2009) *[http://www.fishbase.org/NomenClature/ScientificNameSearchList.php?crit1_fieldname=SYNONYMS.SynGenus&crit1_fieldtype=CHAR&crit1_operator=EQUAL&crit1_value=Labrus&crit2_fieldname=SYNONYMS.SynSpecies&crit2_fieldtype=CHAR&crit2_operator=contains&crit2_value=&group=summary&backstep=-2 Fishbase: Vrste, ki so bile prej uvrščene v rod ''Labrus''] (dostopano 11. septembra 2009) {{Taxonbar|from=Q2335933}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] epqxw899wzs3h4y0al065ym2ionruc0 Xyrichtys 0 222969 6740489 5809086 2026-08-21T15:41:17Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, posodobitev vrst v rodu 6740489 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Xyrichtys martinicensis.jpg | image_caption = ''X. martinicensis'' | image2 = Xyrichtys novacula.jpg | image2_caption = ''X. novacula'' | taxon = Xyrichtys | authority = [[Georges Cuvier|G. Cuvier]], 1814 | type_species = ''Coryphaena novacula'' | type_species_authority = Linnaeus, 1758 | synonyms = * ''Hemipteronotus'' <small>Lacépède, 1801 (suppressed in [[ICZN]] Opinion 1799)</small> * ''Novacula'' <small>G. Cuvier, 1815</small> * ''Amorphocephalus'' <small>S. Bowdich, 1825</small> * ''Xyrula'' <small>D. S. Jordan, 1890</small> }} '''''Xyrichtys''''' je [[rod (biologija)|rod]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnače|ustnač]], ki poseljujejo peščena tla svetovnih [[ocean]]ov. Zanje je značilen oster koščen greben na prednjem delu [[glava|glave]], s pomočjo katerega se lahko ribe ob nevarnosti hitro vkopljejo v [[pesek]]. ==Vrste== Trenutno je v tem rodu prepoznanih 11 vrst::<ref name=FishBase>{{FishBase genus | genus = Xyrichtys| month = October | year = 2013}}</ref> * ''[[Xyrichtys blanchardi]]'' <small>([[Jean Cadenat|Cadenat]] & [[Émile Marchal|Marchal]], 1963)</small> * ''[[Xyrichtys incandescens]]'' <small>[[Alasdair Edwards|A. J. Edwards]] & [[Hugh Roger Lubbock|Lubbock]], 1981</small> * ''[[Xyrichtys javanicus]]'' <small>([[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1862)</small> * ''[[Xyrichtys martinicensis]]'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1840</small> * ''[[Xyrichtys mundiceps]]'' <small>[[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1862</small> * ''[[Xyrichtys novacula]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> * ''[[Xyrichtys rajagopalani]]'' <small>Venkataramanujam, [[Vaigalathus Krishnamoorthy Venkataramani|Venkataramani]] & Ramanathan, 1987</small> * ''[[Xyrichtys sanctaehelenae]]'' <small>([[Albert Günther|Günther]], 1868)</small> * ''[[Xyrichtys splendens]]'' <small>[[Francis de Laporte de Castelnau|Castelnau]], 1855</small> * ''[[Xyrichtys victori]]'' <small>[[Gerard M. Wellington|Wellington]], 1992</small> * ''[[Xyrichtys wellingtoni]]'' <small>[[Gerald R. Allen|G. R. Allen]] & [[David Ross Robertson|D. R. Robertson]], 1995</small> ==Galerija== <gallery> File:Green razorfish Xyrichtys splendens.jpg|''X. splendens'' File:Xyrichtys splendens.jpg|ilustracija ''X. splendens'' </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *[http://zoolstud.sinica.edu.tw/Journals/39.1/18-22.pdf ''Xyrichtys trivittatus'', Nova vrsta (Perciformes: Labridae) iz Hong Konga in Tajvana '''J.E. Randall in A.S. Cornish'''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081204100105/http://zoolstud.sinica.edu.tw/Journals/39.1/18-22.pdf |date=2008-12-04 }} *[http://filaman.ifm-geomar.de/NomenClature/ValidNameList.cfm?criteria=SYNONYMS.SynGenus+%3D+%27xyrichtys%27++AND+SYNONYMS.SynSpecies+like+%27%25%25%27+&vtitle=Scientific+Names+where+genus+equals+%3Ci%3EXyrichtys%3C%2Fi%3E FishBase - ''Xyrichtys''] {{Taxonbar|from=Q5605368}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1814]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] 0ef1g8zut2a5qb6pqij5tt1772ad0sp Thalassoma 0 222971 6740479 5875833 2026-08-21T15:29:28Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, slog vrst 6740479 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Thalassoma duperrey.jpg | image_caption = ''[[Thalassoma duperrey]]'' | taxon = Thalassoma | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839 | type_species = ''Scarus purpureus'' | type_species_authority = [[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775<ref name = CofFG>{{Cof record|genid=1556|title=Thalassoma|access-date=1 February 2020}}</ref> | synonyms = * ''Chloricthys'' <small>Swainson, 1839</small> * ''Bermudichthys'' <small>[[John Treadwell Nichols|Nichols]], 1920</small> * ''Pseudojulops'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1941</small> | synonyms_ref = <ref name = CofFF>{{Cof family|family=Labridae|access-date=1 February 2020}}</ref> }} '''''Thalassoma''''' (poznan tudi po imenu '''knez'''<ref>{{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=B. |last2=Janžekovič |first2=F.|year=1999 |title=Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije |publisher=DZS| place=Ljubljana |isbn=86-341-1803-7 |cobiss= |page=121}}</ref>) je [[rod (biologija)|rod]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnače|ustnač]]. == Vrste == [[File:Hybrid-Thalassoma-duperrey-X-lutescens-variations-at-Johnston-Atoll.png|thumb|259x259px|Hybrids (''[[Thalassoma duperrey|T. duperrey]]'' x ''[[Thalassoma lutescens|lutescens]]'')]] [[File:OtomenishikiWin.jpg|thumb|Hybrid (''[[Thalassoma lunare|T. lunare]]'' x ''[[Thalassoma cupido|cupido]]'')]] The currently recognized species in this genus are:<ref name=FishBase>{{FishBase genus | genus = Thalassoma| month = October | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Vrsta !Domače ime !Slika |- |''[[Thalassoma amblycephalum]]'' <small>([[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1856)</small> | |[[File:Blue-headed Wrasse, Thalassoma amblycephalum, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 120516175 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma ascensionis]]'' <small>([[Jean René Constant Quoy|Quoy]] & [[Joseph Paul Gaimard|Gaimard]], 1834)</small> | | |- |''[[Thalassoma ballieui]]'' <small>([[Léon Vaillant|Vaillant]] & [[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1875)</small> | |[[File:Thalassoma ballieui 317792 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma bifasciatum]]'' <small>([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1791)</small> | |[[File:Blue-headed wrasse det.jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma cupido]]'' <small>([[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1845)</small> | |[[File:NishikiBR (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma duperrey]]'' <small>(Quoy & Gaimard, 1824)</small> | |[[File:Thalassoma duperrey (Lanai, Hawaii) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma genivittatum]]'' <small>([[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1839)</small> | |[[File:Red-cheek wrasse, initial phase - Thalassoma genivittatum.jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma grammaticum]]'' <small>[[Charles Henry Gilbert|C. H. Gilbert]], 1890</small> | |[[File:Sunset Wrasse, Thalassoma grammaticum, Wolf Island, Ecuador imported from iNaturalist photo 102094906 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma hardwicke]]'' <small>([[John Whitchurch Bennett|J. W. Bennett]], 1830)</small> | |[[File:Sixbar wrasse (Thalassoma hardwicke) (46196858985) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma hebraicum]]'' <small>([[Bernard Germain Étienne De La Ville, Comte De Lacépède|Lacépède]], 1801)</small> | |[[File:Thalassoma hebraicum Réunion (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma heiseri]]'' <small>[[John Ernest Randall|J. E. Randall]] & [[Alasdair Edwards|A. J. Edwards]], 1984</small> | | |- |''[[Thalassoma jansenii]]'' <small>([[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1856)</small> | |[[File:Thalassoma jansenii 107658043 (cropped).png|frameless]] |- |''[[Thalassoma loxum]]'' <small>J. E. Randall & [[Jonathan Kevin Lorne Mee|Mee]], 1994</small> | | |- |''[[Thalassoma lucasanum]]'' <small>([[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1862)</small> | |[[File:Thalassoma lucasanum (Cortez rainbow wrasse) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma lunare]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> | |[[File:Thalassoma lunare 2019 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma lutescens]]'' <small>([[George Tradescant Lay|Lay]] & [[Edward Turner Bennett|E. T. Bennett]], 1839)</small> | |[[File:Sunset Wrasse, Slaughter Bay, Kingston 2899, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 253947083 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma newtoni]]'' <small>([[Balthazar Osório|Osório]], 1891)</small> | | |- |''[[Thalassoma nigrofasciatum]]'' <small>[[John Ernest Randall|J. E. Randall]], 2003</small> | |[[File:Blackbarred Wrasse, Thalassoma nigrofasciatum, Kingston 2899, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 444015951 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma noronhanum]]'' <small>([[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1890)</small> | |[[File:Thalassoma noronhanum (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma pavo]]'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> | pavji knez |[[File:Ornate Wrasse, Thalassoma pavo, Portugal imported from iNaturalist photo 354638493 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma purpureum]]'' <small>([[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775)</small> | |[[File:Surge wrasse, terminal phase - Thalassoma purpureum (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma quinquevittatum]]'' <small>(Lay & E. T. Bennett, 1839)</small> | |[[File:Thalassoma quinquevittatum 1 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma robertsoni]]'' <small>[[Gerald R. Allen|G. R. Allen]], 1995</small> | | |- |''[[Thalassoma rueppellii]]'' <small>([[Carl Benjamin Klunzinger|Klunzinger]], 1871)</small> | |[[File:Thalassoma rueppellii Red Sea (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma sanctaehelenae]]'' <small>(Valenciennes, 1839)</small> | | |- |''[[Thalassoma septemfasciata]]'' <small>[[Trevor D. Scott|T. D. Scott]], 1959</small> | | |- |''[[Thalassoma trilobatum]]'' <small>(Lacépède, 1801)</small> | |[[File:Thalassoma trilobatum Réunion (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma virens]]'' <small>[[Charles Henry Gilbert|C. H. Gilbert]], 1890</small> | |[[File:Emerald wrasse, Thalassoma virens, MX-CL, MX imported from iNaturalist photo 383818386 (cropped).jpg|frameless]] |} ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{FishBase genus | genus = Thalassoma | month = maj | year = 2006}} {{Taxonbar|from=Q137133}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] ppc5kngpwctmxxcmtr2dlrsdc7soj6b 6740480 6740479 2026-08-21T15:31:04Z Pinky sl 2932 tn 6740480 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Thalassoma duperrey.jpg | image_caption = ''[[Thalassoma duperrey]]'' | taxon = Thalassoma | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839 | type_species = ''Scarus purpureus'' | type_species_authority = [[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775<ref name = CofFG>{{Cof record|genid=1556|title=Thalassoma|access-date=1 February 2020}}</ref> | synonyms = * ''Chloricthys'' <small>Swainson, 1839</small> * ''Bermudichthys'' <small>[[John Treadwell Nichols|Nichols]], 1920</small> * ''Pseudojulops'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1941</small> | synonyms_ref = <ref name = CofFF>{{Cof family|family=Labridae|access-date=1 February 2020}}</ref> }} '''''Thalassoma''''' (poznan tudi po imenu '''pavji knez'''<ref>{{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=B. |last2=Janžekovič |first2=F.|year=1999 |title=Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije |publisher=DZS| place=Ljubljana |isbn=86-341-1803-7 |cobiss= |page=121}}</ref>) je [[rod (biologija)|rod]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnače|ustnač]]. == Vrste == [[File:Hybrid-Thalassoma-duperrey-X-lutescens-variations-at-Johnston-Atoll.png|thumb|259x259px|Hybrids (''[[Thalassoma duperrey|T. duperrey]]'' x ''[[Thalassoma lutescens|lutescens]]'')]] [[File:OtomenishikiWin.jpg|thumb|Hybrid (''[[Thalassoma lunare|T. lunare]]'' x ''[[Thalassoma cupido|cupido]]'')]] The currently recognized species in this genus are:<ref name=FishBase>{{FishBase genus | genus = Thalassoma| month = October | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Vrsta !Domače ime !Slika |- |''[[Thalassoma amblycephalum]]'' <small>([[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1856)</small> | |[[File:Blue-headed Wrasse, Thalassoma amblycephalum, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 120516175 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma ascensionis]]'' <small>([[Jean René Constant Quoy|Quoy]] & [[Joseph Paul Gaimard|Gaimard]], 1834)</small> | | |- |''[[Thalassoma ballieui]]'' <small>([[Léon Vaillant|Vaillant]] & [[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1875)</small> | |[[File:Thalassoma ballieui 317792 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma bifasciatum]]'' <small>([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1791)</small> | |[[File:Blue-headed wrasse det.jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma cupido]]'' <small>([[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1845)</small> | |[[File:NishikiBR (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma duperrey]]'' <small>(Quoy & Gaimard, 1824)</small> | |[[File:Thalassoma duperrey (Lanai, Hawaii) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma genivittatum]]'' <small>([[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1839)</small> | |[[File:Red-cheek wrasse, initial phase - Thalassoma genivittatum.jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma grammaticum]]'' <small>[[Charles Henry Gilbert|C. H. Gilbert]], 1890</small> | |[[File:Sunset Wrasse, Thalassoma grammaticum, Wolf Island, Ecuador imported from iNaturalist photo 102094906 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma hardwicke]]'' <small>([[John Whitchurch Bennett|J. W. Bennett]], 1830)</small> | |[[File:Sixbar wrasse (Thalassoma hardwicke) (46196858985) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma hebraicum]]'' <small>([[Bernard Germain Étienne De La Ville, Comte De Lacépède|Lacépède]], 1801)</small> | |[[File:Thalassoma hebraicum Réunion (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma heiseri]]'' <small>[[John Ernest Randall|J. E. Randall]] & [[Alasdair Edwards|A. J. Edwards]], 1984</small> | | |- |''[[Thalassoma jansenii]]'' <small>([[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1856)</small> | |[[File:Thalassoma jansenii 107658043 (cropped).png|frameless]] |- |''[[Thalassoma loxum]]'' <small>J. E. Randall & [[Jonathan Kevin Lorne Mee|Mee]], 1994</small> | | |- |''[[Thalassoma lucasanum]]'' <small>([[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1862)</small> | |[[File:Thalassoma lucasanum (Cortez rainbow wrasse) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma lunare]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> | |[[File:Thalassoma lunare 2019 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma lutescens]]'' <small>([[George Tradescant Lay|Lay]] & [[Edward Turner Bennett|E. T. Bennett]], 1839)</small> | |[[File:Sunset Wrasse, Slaughter Bay, Kingston 2899, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 253947083 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma newtoni]]'' <small>([[Balthazar Osório|Osório]], 1891)</small> | | |- |''[[Thalassoma nigrofasciatum]]'' <small>[[John Ernest Randall|J. E. Randall]], 2003</small> | |[[File:Blackbarred Wrasse, Thalassoma nigrofasciatum, Kingston 2899, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 444015951 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma noronhanum]]'' <small>([[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1890)</small> | |[[File:Thalassoma noronhanum (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma pavo]]'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> | pavji knez |[[File:Ornate Wrasse, Thalassoma pavo, Portugal imported from iNaturalist photo 354638493 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma purpureum]]'' <small>([[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775)</small> | |[[File:Surge wrasse, terminal phase - Thalassoma purpureum (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma quinquevittatum]]'' <small>(Lay & E. T. Bennett, 1839)</small> | |[[File:Thalassoma quinquevittatum 1 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma robertsoni]]'' <small>[[Gerald R. Allen|G. R. Allen]], 1995</small> | | |- |''[[Thalassoma rueppellii]]'' <small>([[Carl Benjamin Klunzinger|Klunzinger]], 1871)</small> | |[[File:Thalassoma rueppellii Red Sea (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma sanctaehelenae]]'' <small>(Valenciennes, 1839)</small> | | |- |''[[Thalassoma septemfasciata]]'' <small>[[Trevor D. Scott|T. D. Scott]], 1959</small> | | |- |''[[Thalassoma trilobatum]]'' <small>(Lacépède, 1801)</small> | |[[File:Thalassoma trilobatum Réunion (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma virens]]'' <small>[[Charles Henry Gilbert|C. H. Gilbert]], 1890</small> | |[[File:Emerald wrasse, Thalassoma virens, MX-CL, MX imported from iNaturalist photo 383818386 (cropped).jpg|frameless]] |} ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{FishBase genus | genus = Thalassoma | month = maj | year = 2006}} {{Taxonbar|from=Q137133}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] tlbbj146cz9n8p7x69iby071haibozn 6740481 6740480 2026-08-21T15:31:52Z Pinky sl 2932 sl 6740481 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Thalassoma duperrey.jpg | image_caption = ''[[Thalassoma duperrey]]'' | taxon = Thalassoma | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839 | type_species = ''Scarus purpureus'' | type_species_authority = [[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775<ref name = CofFG>{{Cof record|genid=1556|title=Thalassoma|access-date=1 February 2020}}</ref> | synonyms = * ''Chloricthys'' <small>Swainson, 1839</small> * ''Bermudichthys'' <small>[[John Treadwell Nichols|Nichols]], 1920</small> * ''Pseudojulops'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1941</small> | synonyms_ref = <ref name = CofFF>{{Cof family|family=Labridae|access-date=1 February 2020}}</ref> }} '''''Thalassoma''''' (poznan tudi po imenu '''pavji knez'''<ref>{{navedi knjigo |last=Kryštufek |first=B. |last2=Janžekovič |first2=F.|year=1999 |title=Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije |publisher=DZS| place=Ljubljana |isbn=86-341-1803-7 |cobiss= |page=121}}</ref>) je [[rod (biologija)|rod]] [[morske ribe|morskih rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnače|ustnač]]. == Vrste == [[File:Hybrid-Thalassoma-duperrey-X-lutescens-variations-at-Johnston-Atoll.png|thumb|259x259px|Hybrids (''[[Thalassoma duperrey|T. duperrey]]'' x ''[[Thalassoma lutescens|lutescens]]'')]] [[File:OtomenishikiWin.jpg|thumb|Hybrid (''[[Thalassoma lunare|T. lunare]]'' x ''[[Thalassoma cupido|cupido]]'')]] Trenutno prepoznane vrste v tem rodu:<ref name=FishBase>{{FishBase genus | genus = Thalassoma| month = October | year = 2013}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Vrsta !Domače ime !Slika |- |''[[Thalassoma amblycephalum]]'' <small>([[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1856)</small> | |[[File:Blue-headed Wrasse, Thalassoma amblycephalum, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 120516175 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma ascensionis]]'' <small>([[Jean René Constant Quoy|Quoy]] & [[Joseph Paul Gaimard|Gaimard]], 1834)</small> | | |- |''[[Thalassoma ballieui]]'' <small>([[Léon Vaillant|Vaillant]] & [[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1875)</small> | |[[File:Thalassoma ballieui 317792 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma bifasciatum]]'' <small>([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1791)</small> | |[[File:Blue-headed wrasse det.jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma cupido]]'' <small>([[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1845)</small> | |[[File:NishikiBR (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma duperrey]]'' <small>(Quoy & Gaimard, 1824)</small> | |[[File:Thalassoma duperrey (Lanai, Hawaii) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma genivittatum]]'' <small>([[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1839)</small> | |[[File:Red-cheek wrasse, initial phase - Thalassoma genivittatum.jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma grammaticum]]'' <small>[[Charles Henry Gilbert|C. H. Gilbert]], 1890</small> | |[[File:Sunset Wrasse, Thalassoma grammaticum, Wolf Island, Ecuador imported from iNaturalist photo 102094906 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma hardwicke]]'' <small>([[John Whitchurch Bennett|J. W. Bennett]], 1830)</small> | |[[File:Sixbar wrasse (Thalassoma hardwicke) (46196858985) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma hebraicum]]'' <small>([[Bernard Germain Étienne De La Ville, Comte De Lacépède|Lacépède]], 1801)</small> | |[[File:Thalassoma hebraicum Réunion (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma heiseri]]'' <small>[[John Ernest Randall|J. E. Randall]] & [[Alasdair Edwards|A. J. Edwards]], 1984</small> | | |- |''[[Thalassoma jansenii]]'' <small>([[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1856)</small> | |[[File:Thalassoma jansenii 107658043 (cropped).png|frameless]] |- |''[[Thalassoma loxum]]'' <small>J. E. Randall & [[Jonathan Kevin Lorne Mee|Mee]], 1994</small> | | |- |''[[Thalassoma lucasanum]]'' <small>([[Theodore Nicholas Gill|T. N. Gill]], 1862)</small> | |[[File:Thalassoma lucasanum (Cortez rainbow wrasse) (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma lunare]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> | |[[File:Thalassoma lunare 2019 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma lutescens]]'' <small>([[George Tradescant Lay|Lay]] & [[Edward Turner Bennett|E. T. Bennett]], 1839)</small> | |[[File:Sunset Wrasse, Slaughter Bay, Kingston 2899, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 253947083 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma newtoni]]'' <small>([[Balthazar Osório|Osório]], 1891)</small> | | |- |''[[Thalassoma nigrofasciatum]]'' <small>[[John Ernest Randall|J. E. Randall]], 2003</small> | |[[File:Blackbarred Wrasse, Thalassoma nigrofasciatum, Kingston 2899, Norfolk Island imported from iNaturalist photo 444015951 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma noronhanum]]'' <small>([[George Albert Boulenger|Boulenger]], 1890)</small> | |[[File:Thalassoma noronhanum (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma pavo]]'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> | pavji knez |[[File:Ornate Wrasse, Thalassoma pavo, Portugal imported from iNaturalist photo 354638493 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma purpureum]]'' <small>([[Peter Forsskål|Forsskål]], 1775)</small> | |[[File:Surge wrasse, terminal phase - Thalassoma purpureum (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma quinquevittatum]]'' <small>(Lay & E. T. Bennett, 1839)</small> | |[[File:Thalassoma quinquevittatum 1 (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma robertsoni]]'' <small>[[Gerald R. Allen|G. R. Allen]], 1995</small> | | |- |''[[Thalassoma rueppellii]]'' <small>([[Carl Benjamin Klunzinger|Klunzinger]], 1871)</small> | |[[File:Thalassoma rueppellii Red Sea (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma sanctaehelenae]]'' <small>(Valenciennes, 1839)</small> | | |- |''[[Thalassoma septemfasciata]]'' <small>[[Trevor D. Scott|T. D. Scott]], 1959</small> | | |- |''[[Thalassoma trilobatum]]'' <small>(Lacépède, 1801)</small> | |[[File:Thalassoma trilobatum Réunion (cropped).jpg|frameless]] |- |''[[Thalassoma virens]]'' <small>[[Charles Henry Gilbert|C. H. Gilbert]], 1890</small> | |[[File:Emerald wrasse, Thalassoma virens, MX-CL, MX imported from iNaturalist photo 383818386 (cropped).jpg|frameless]] |} ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{FishBase genus | genus = Thalassoma | month = maj | year = 2006}} {{Taxonbar|from=Q137133}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] k4n8isq7cnym4igop3odcwzmbnhbekb Thalassoma lunare 0 222972 6740486 5016222 2026-08-21T15:36:08Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740486 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Thalassoma lunare.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Shea, S. |author2=Liu, M. |author3=Sadovy, Y. |author4=Rocha, L.A. |date=2010 |title=''Thalassoma lunare'' |volume=2010 |article-number=e.T187381A8518738 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187381A8518738.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Thalassoma lunare | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = * ''Labrus lunaris'' <small>Linnaeus, 1758</small> }} '''''Thalassoma lunare''''' je vrsta [[ustnače|ustnač]], ki poseljuje obalne vode [[Indijski ocean|Indijskega]] in [[Tihi ocean|Tihega oceana]] od globin 1 do 20 metrov. Odrasli primerki zrastejo do 25&nbsp;cm v dolžino, ribe pa so [[hermafrodit]]i. Mlade ribe pa so po spodnji strani telesa modre barve, za to vrsto pa je značilna črna pega na korenu [[rep]]a. Črno pego imajo te ribe tudi na [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{FishBase_species| genus = Thalassoma | species = lunare | month = maj | year = 2006}} ==Zunanje povezave== * {{SealifePhotos|212209}} {{Taxonbar|from=Q947679}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] m050rzrprv4v3zohjgrnio4en1qjl0u Coris formosa 0 223009 6740375 5016215 2026-08-21T12:01:08Z Pinky sl 2932 6740375 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta robe}} {{Speciesbox | image = Coris formosa 34186077.jpg | image_caption = Samec | image2 = Coris formosa.jpg | image2_caption = Samica | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Craig, M.T. |date=2010 |title=''Coris formosa'' |volume=2010 |article-number=e.T187664A8594629 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187664A8594629.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Coris formosa | authority = ([[John Whitchurch Bennett|J. W. Bennett]], 1830) | synonyms = {{Specieslist |Labrus formosus|J. W. Bennett, 1830 |Coris frerei|[[Albert Günther|Günther]], 1867 |Coris halei|[[Francis Day|Day]], 1888 }} | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Coris|formosa|month=August|year=2019}}</ref> }} '''''Coris formosa''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] ribe [[ustnače|ustnače]], ki je domorodna od [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] do [[Rdeče morje|Rdečega morja]] in obale vzhodne [[Afrika|Afrike]] vse do [[Šrilanka|Šrilanke]]. Zaradi svojih živahnih barv je ta vrsta priljubljena v akvaristiki. == Razširjenost in habitat == Odrasli osebki te vrste prebivajo v neritskih oceanskih [[koralni greben|koralnih grebenih]], najdemo pa jih na globinah od 2 do 50 m; kar pomeni, da živijo v tropskih vodah s temperaturami med 24 °C in 27 °C. Medtem ko mladice pogosto najdemo v [[Bibavični pas|plimnih tolmunih]], odrasle običajno bivajo na kamnitih in koralnih območjih, včasih tudi med morsko vegetacijo. Vrsta je razširjena ob Zahodnem Indijskem oceanu, južnem Rdečem morju, Južni Afriki ter vzhodno vse do Šrilanke.<ref name="Sutton" /> == Opis == Odrasli primerki zrastejo do 60&nbsp;cm v dolžino in se zaradi atraktivnih barv občasno znajdejo tudi v [[akvarij]]ih. ==Sklici== {{Commons category|Coris formosa}} {{Reflist}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] kxcyoicf8e3j380letf7eiiqi41gqtv 6740446 6740375 2026-08-21T14:34:17Z Pinky sl 2932 pp ref, sl 6740446 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta robe}} {{Speciesbox | image = Coris formosa 34186077.jpg | image_caption = Samec | image2 = Coris formosa.jpg | image2_caption = Samica | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Craig, M.T. |date=2010 |title=''Coris formosa'' |volume=2010 |article-number=e.T187664A8594629 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187664A8594629.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Coris formosa | authority = ([[John Whitchurch Bennett|J. W. Bennett]], 1830) | synonyms = {{Specieslist |Labrus formosus|J. W. Bennett, 1830 |Coris frerei|[[Albert Günther|Günther]], 1867 |Coris halei|[[Francis Day|Day]], 1888 }} | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Coris|formosa|month=August|year=2019}}</ref> }} '''''Coris formosa''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] ribe [[ustnače|ustnače]], ki je domorodna od [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] do [[Rdeče morje|Rdečega morja]] in obale vzhodne [[Afrika|Afrike]] vse do [[Šrilanka|Šrilanke]]. Zaradi svojih živahnih barv je ta vrsta priljubljena v akvaristiki. == Razširjenost in habitat == Odrasli osebki te vrste prebivajo na oceanskih [[koralni greben|koralnih grebenih]], najdemo pa jih na globinah od 2 do 50 m; kar pomeni, da živijo v tropskih vodah s temperaturami med 24°C in 27°C. Medtem ko mladice pogosto najdemo v [[Bibavični pas|plimnih tolmunih]], odrasle običajno bivajo na kamnitih in koralnih območjih, včasih tudi med morsko vegetacijo. Vrsta je razširjena ob Zahodnem Indijskem oceanu, južnem Rdečem morju, Južni Afriki ter vzhodno vse do Šrilanke.<ref name = Sutton>{{Cite web|url=https://seaunseen.com/queen-wrasse/|title=Queen Wrasse- Facts and Photographs|last=Sutton|first=Alan|date=2018-12-02|website=Seaunseen|language=en-US|access-date=2019-04-03}}</ref> == Opis == Odrasli primerki zrastejo do 60&nbsp;cm v dolžino in se zaradi atraktivnih barv občasno znajdejo tudi v [[akvarij]]ih. ==Sklici== {{Commons category|Coris formosa}} {{Reflist}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] dv4a6ludpf4zdulqe29h6r0aa4ul6ql 6740447 6740446 2026-08-21T14:37:46Z Pinky sl 2932 6740447 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta robe}} {{Speciesbox | image = Coris formosa 34186077.jpg | image_caption = Samec | image2 = Coris formosa.jpg | image2_caption = Samica | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Craig, M.T. |date=2010 |title=''Coris formosa'' |volume=2010 |article-number=e.T187664A8594629 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187664A8594629.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Coris formosa | authority = ([[John Whitchurch Bennett|J. W. Bennett]], 1830) | synonyms = {{Specieslist |Labrus formosus|J. W. Bennett, 1830 |Coris frerei|[[Albert Günther|Günther]], 1867 |Coris halei|[[Francis Day|Day]], 1888 }} | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Coris|formosa|month=August|year=2019}}</ref> }} '''''Coris formosa''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] ribe [[ustnače|ustnače]], ki je domorodna od [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] do [[Rdeče morje|Rdečega morja]] in obale vzhodne [[Afrika|Afrike]] vse do [[Šrilanka|Šrilanke]]. Zaradi svojih živahnih barv je ta vrsta priljubljena v akvaristiki. == Razširjenost in habitat == Odrasli osebki te vrste prebivajo na oceanskih [[koralni greben|koralnih grebenih]], najdemo pa jih na globinah od 2 do 50 m; kar pomeni, da živijo v tropskih vodah s temperaturami med 24°C in 27°C. Medtem ko mladice pogosto najdemo v [[Bibavični pas|plimnih tolmunih]], odrasle običajno bivajo na kamnitih in koralnih območjih, včasih tudi med morsko vegetacijo. Vrsta je razširjena ob Zahodnem Indijskem oceanu, južnem Rdečem morju, Južni Afriki ter vzhodno vse do Šrilanke.<ref name = Sutton>{{Cite web|url=https://seaunseen.com/queen-wrasse/|title=Queen Wrasse- Facts and Photographs|last=Sutton|first=Alan|date=2018-12-02|website=Seaunseen|language=en-US|access-date=2019-04-03}}</ref> == Opis == Odrasli primerki zrastejo do 60&nbsp;cm v dolžino in se zaradi atraktivnih barv občasno znajdejo tudi v [[akvarij]]ih. ==Sklici== {{Commons category|Coris formosa}} {{Reflist}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830]] [[Kategorija:Ribe Indijskega oceana]] pwmqje4ri2kvrotahncz3gj38p2rrnm Banatski Bolgari 0 227508 6740603 5955567 2026-08-21T19:03:30Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group=Banatski Bolgari<br>''(Palćene balgare, Banátsći balgare)'' |image= |poptime=12-15 tisoč |popplace= |ref2= |author= |accessdate= |region1=[[Romunija]] |pop1= |ref1= |region2=[[Srbija]] |pop2= |ref2= |accessdate= |region3= |pop3= |pop3= |ref3= |region4= |pop4= |ref4= |region5= |langs=[[banatska bolgarščina]] (osamovojeno narečje [[bolgarščina|bolgarščine]]) |rels=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]] |url= |work= |related=drugi [[Slovani]] }} [[Slika:Star beshenov cyrkva.JPG|thumb|desno|250px|Banatska bolgarska [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v Stárem Bišnovu. Tukaj pridiga [[Jáni Vasilčin]], ki je kulturni voditelj Banatskih Bolgarov in je prevel [[Nova zaveza|Novo zavezp]] v banatskobolgarščino.]] '''Banatski Bolgari''' (''Palćene'' ali ''Banátsći balgare,'' [[madžarščina|madžarsko]] ''Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok,'' [[Bolgarščina|bolgarsko]] ''банатски българи,'' [[romunščina|romunsko]] ''Bulgari bănăţeni'') so [[slovani|južnoslovanska]] etnična skupina v [[Banat]]u, ki je na [[Madžarska|Ogrsko (Madžarsko)]] prišla v [[18. stoletje|18. stoletju]]. Leta [[1878]], ko je bila v rusko-turški vojni Bolgarija osvobojena, se jih je veliko vrnilo v [[Bolgarija|Bolgarijo]]. Od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] Banatski Bolgari živijo v [[Srbija|Srbiji]] ([[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]]) in v [[Romunija|Romuniji]] ([[Transilvanija|Transilvaniji]]). Banatski Bolgari so le [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]]. Imajo lasten jezik, za katerega uporabljajo [[latinica|latinsko abecedo]]. == Populacija == Ljudska štetja so pokazala 8.126 Bolgarov, od tega v Srbiji 1.658, v Romuniji pa 6.468. Bolgarski viri so naredili drugačno oceno. Po njihovih podatkih naj bi v Srbiji živelo 3.000 Bolgarov in v Romuniji 12.000. V Karašovi ''(Caraşova),'' v Transilvaniji prav tako živi skupina južnoslovanskega porekla, ki se istoveti z [[Bolgari]] in govori [[torlaščina|torlaščino]], vendar [[Srbi]] o njej menijo, da je srbsko narečje. Staro središče Banatskih Bolgarov sta Stár Bišnov ''(Dudeştii Vechi)'' in Vinga, pomembnejša stara banatska bolgarska naselja so bila še Bréšća ''(Breştea),'' Telepa ''(Colonia Bulgară),'' Dénta ''(Denta).'' V mestih v Timişoari ''(Timišvar),'' Sânnicolau Maru ''(Smikluš)'' so živeli Banatski Bolgari, v Srbiji pa v okolici [[Ivanovo, Pančevo|Ivanova]], v Konaku ''(Kanak),'' [[Jaša Tomić, Sečanj|Jaša Tomiću]] ''(Modošu)'' in v [[Skorenovac]]u ''(Gjurgevo).'' Leta [[1864]] je na Ogrskem živelo 35.000 Banatskih Bolgarov, [[1880]] pa že 18.298. == Zgodovina == [[Slika:Sigla UBBR Vinga.jpg|thumb|desno|200px|Dvojezični napis v [[romunščina|romunskem]] in [[banatska bolgarščina|banatskobolgarskem jeziku]].]] V [[16. stoletje|16. stoletju]] so [[Turki|Osmani]] zavzeli Banat in zaradi stalne vojne je pokrajina popolnoma prostala. Kasneje so v Banat prišli pripadniki različnih narodnosti: [[Madžari]], [[Hrvati]], [[Nemci]], [[Slovaki]], [[Srbi]], [[Romi]], [[Romuni]], [[Rusini]]. Leta [[1688]] je [[Avstrija|avstrijska]] vojska pregnala Turke, zaradi česar so se proti Turkom uprli tudi v Srbiji in Bolgariji. Toda Turki so upor zadušili, katoliški Bolgari pa so se reševali na [[Vlaška|Vlaško]] in od tam v Transilvanijo. Nekateri Bolgari niso bili resnični katoličani, temveč so bili člani [[paulikanizem|paulikancev]], ki je bila katoliška sekta v Bolgariji. Naselili so se v Vinţu de Josu in Devi in [[Habsburžani]] so se zavzeli za njihove privilegije. Avstrija je leta [[1718]] pridobila Zahodno Vlaško, kjer je potrdila privilegije katoliških Bolgarov. Zaradi tega se je med letoma 1726 in 1730 iz Bolgarije priselilo še več bolgarskih družin. Leta [[1735]] je med Avstrijo in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskom cesarstvom]] ponovno izbruhnila vojna. To vojno je Avstrija izgubila, zaradi česar je Vlaška spet je prišla pod osmansko gospostvo. Bolgari so se med letoma 1738 in 1741 selili iz Vlaške v Banat, njihove privilegije pa je potrdila cesarica [[Marija Terezija]]. Leta [[1753]] in [[1777]] so iz [[Svištov]]a in [[Nikopol]]a prišle še nove družine, saj je bila v Banatu plodna zemlja boljša kakor v Bolgariji. Tedaj so Banatski Bolgari živeli že v 20 vaseh. Kmalu so se izoblikovale bolgarske šole, zgradili so tudi svoje cerkve. [[Ilirizem]] je vplival Bolgare, zato so se v [[19. stoletje|19. stoletju]] [[slovanska ilirščina|ilirščino]] učili v šolah. Tako so Banatski Bolgari prevzeli [[Gajica|Gajico]]. Od leta [[18. stoletje|18. stoletja]] poučujejo banatskobolgarski jezik in leta [[1866]] so načrtovali oblikovanje knjižnega jezika. Ker je madžarska država hotela asimilarati Banatske Bolgare, se je veliko Bolgarov po bolgarski osamosvojitvi ([[1878]]) odločilo, da se vrne domov v Bolgarijo. Tam so se naselili v naseljih [[Asenovo]], [[Bardarski Geran]], [[Dragomirovo]], [[Gostiljo]] in [[Bregare]]. === Po prvi svetovni vojni === Leta [[1918]] se je za Banat potegovalo več držav- Srbija, [[Hrvaška]] in Romunija. V tistem času je bila razglašena tudi [[Banatska republika]], ki naj bi podobno kakor [[Švica]] za svoje narodnosti zavarovala identiteto Banatskih Bolgarov. Toda [[trianonska mirovna pogodba]] je razdelila Banat med Srbijo in Romunijo. Od takrat se je romunska država trudila asimilirati Bolgare. Zoper takšno stanje so se Bolgari branili na ta način, da so ustanavljali kulturna društva, časopisje in koledarje ''(Banatsći balgarsći a glasnić, Banatsći balgarsći kalendar)'', [[Karol Telbizov]] in [[Anton Lebanov]] pa sta vodila boj zoper romunizacijo. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je [[fašizem|fašistični]] [[Ion Antonescu|Antonescujev režim]] cvrtnejši diskriminiral Banatske Bolgare. V [[komunizem|komunizmu]] pa so romunski komunisti več Bolgarov deportirali. V [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] so zanikali, da tam obstajajo Banatski Bolgari, kljub temu pa je bil položaj Bolgarov tam precej boljši kakor pa v Romuniji. == Jezik == {{glavni|Banatska bolgarščina}} Banatski bolgarski jezik je edina bolgarska jezikovna norma, ki uporablja latinsko abecedo. Ima svoj standarden knjižni jezik, ki ga ostali Bolgari priznavajo kot posebni jezik. Vendar banatsko bolgarščino govori vedno manj ljudi, ker prevzemajo romunski in [[srbščina|srbski jezik]]. Med tem, ko se pri ostalih Bolgarih pri priimkih s končnico ''-ski, -ov, -ev,'' za ženske uporabijo končnice ''-ska, -ova, -eva,'' pa Banatski Bolgari tudi pri ženskah ohranijo moško obliko končnic ''-ski, -ov, -ev.'' To je med drugim posledica hrvaškega/srbskega in madžarskega vpliva. == Znani Banatski Bolgari == * [[István Dunyov]] oficir v madžarski revoluciji (1848) in v vojski Garibaldija * [[Esebius Fermedžin]] teolog, politolog, član Jugoslovanske Akademije * [[Leopold Kossilkov]] pisatelj, učitelj * [[Jozu Rill]] pisatelj, učitelj, ki je oblikoval banatski bolgarski knjižni jezik * [[Karol Telbiz]] politik in župan Timišvara * [[Anton Lebanov]] novinar in pesnik * [[Karol Telbizov]] politik in novinar [[Kategorija:Bolgari]] [[Kategorija:Banat]] sm7mivhqbe88vsxvnm79ebds2vn2s6l Potosí 0 241732 6740728 6726202 2026-08-22T09:40:20Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Potosi]] na [[Potosí]] 6726202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> |official_name = Potosí |settlement_type = Mesto |image_skyline = Potosi air.jpg |imagesize = |image_caption = |image_flag = Flag of Potosí.svg |flag_size = 100px |image_shield = Escudo de Potosí.svg |shield_size = 70px |latd = 19 | latm = 35 | lats = | latNS = S |longd = 65 | longm = 45 | longs = | longEW = W | coordinates_display = inline,title |pushpin_map = Bolivija |pushpin_label_position = bottom |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Boliviji <!-- Location ------------------> |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Bolivija]] |subdivision_type1 = [[Departments of Bolivia|Departma]] |subdivision_name1 = [[Potosí Department|Potosí]] |subdivision_type2 = [[Provinces of Bolivia|Provinca]] |subdivision_name2 = [[Tomás Frías Provinca|Tomás Frías]] <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = [[René Joaquino]] |established_title = Ustanovljen |established_date = 1. april 1545 <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |area_total_km2 = 118,218 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_land_sq_mi = |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2012 |population_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=1&men=gcis&lng=en&des=gamelan&geo=-38&col=abcdefghinoq&msz=1500&pt=c&va=&srt=pnao|title=World Gazetteer|archiveurl=https://archive.today/20130111125234/http://www.world-gazetteer.com/wg.php?x=1&men=gcis&lng=en&des=gamelan&geo=-38&col=abcdefghinoq&msz=1500&pt=c&va=&srt=pnao|archivedate=2013-01-11|accessdate=2013-01-28|url-status=dead}}</ref> |population_note = |population_total = 240966 |population_density_km2 = auto <!-- General information ---------------> |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = 4067 |timezone = [[UTC]]-4 |utc_offset = |website = http://www.potosi.com.bo/spanol/infutil.htm |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = City of Potosí | designation1_date = 1987 <small>(11. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = ii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/420 420] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Bolivija}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki|Latinska Amerika in Karibi]] }} }} '''Potosí''' je [[mesto]] v južnem delu [[Bolivija|Bolivije]] in najvišje ležeče [[mesto]] na [[Zemlja|Zemlji]]. S svojimi 4090 m leži pol kilometra višje kakor [[Lhasa]] v [[Tibet]]u. Leži pod goro Cerro de Potosí, bolj znano kot Cerro Rico (»''bogata gora''«), kjer so bila nekoč izredno bogata nahajališča [[srebro|srebra]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje glavni vir srebra za [[španski imperij]], zaradi česar je bil Potosí kljub negostoljubnemu podnebju eno največjih in najbogatejših mest na svetu. Zaloge srebra so bile v začetku 19. stoletja izčrpane, zato danes namesto srebra kopljejo [[cink]]. Zaradi slikovite [[arhitektura|arhitekture]] in bogate [[kultura|kulturne]] dediščine je mesto uvrščeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove kulturne dediščine]]. ==Reference== {{sklici|1}} {{bo-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta v Boliviji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Boliviji]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1545]] {{normativna kontrola}} 0h0ipzgolex90e8yzjw0ot24094oarc Mála historia bibliszka 0 243751 6740748 4935580 2026-08-22T10:13:33Z Erardo Galbi 166658 6740748 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Knjiga | name = Mála historia bibliszka | title_orig = | translator = | image = [[Slika:Mala historia bibliszka (1840).JPG|200px]] | image_caption = Prva in edina izdaja Mále historie bibliszke. Nekoč je bila lastnin a Karla Lütarja iz [[Sebeborci|Sebeborcev]] | author = [[Janoš Kardoš]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenska krajina]] | language = [[prekmurščina]] | series = | genre = prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]] | publisher = v [[Kermendin]]u pri [[Ferenc Udvary|Ferencu Udvaryju]] | release_date = [[1840]] | english_release_date = | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = }} '''Mála historia bibliszka''' (''Mala bibliska historija'') je evangeličanski šolski veroučni učbenik in prevod [[Sveto pismo|''Svetega pisma'']] [[Janoš Kardoš|Janoša Kardoša]], ki ga je objavil leta 1840. Celotni naslov: ''Mála historia bibliszka ali Sz. Píszma Mêszta prígodna. Navküpe Z-naprêdanyem pogübelnoszti Jeru'zálema. Naime Za deczo sôl evangelicsanszki vödána po Kardos Jánosi, Hodoskom Dühovníki.'' Knjigo je tiskal tiskar [[Ferenc Udvary]] v [[Kermendin]]u (''Körmend''), ki je izdal tudi knjie [[Jožef Košič|Jožefa Košiča]]. Kardoš je bil [[duhovnik]] v [[Hodoš]]u. Bržda sta vplivala na Kardoševo knjigo Verjetno ''[[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa]]'' [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]] in ''[[Nouvi Zákon]]'' [[Štefan Küzmič|Štefana Küzmiča]], ki je prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Knjiga predstavi zgodbe Svetega pisma v obliki vprašanj in odgovorov in jih razloži. Kardoš v Predgovoru omeni še svoj katekizem ''Krátki návuk krsztsansztva naime za deczo obcsin evangelicsanszki okrogline szlovenszke,'' ki se je udomačil v slovenskih evangeličanskih šolah na Ogrskem. {{navedek|Vadlüványe vcsiti i nyega vrêlo, nevkleknyeno lübézen 'ze vu ti gingavi méko szrdcze z-haszkom vczeplávati, je tak velike znamenitoszti, kak velike je, nyé meti i z-'zítkom ino z-delami naszledüvati. To edno, kak to drűgo, je neodlocsene bívoszti od dühovnoga sztána csloveka; i li on je veren delavecz vu vínogradi goszpodnovom, kí vu obôjem táli nepotvarjeno vrêloszt szka'zűje. Ali zaman de sze tr'o naime vu tom prvom dugoványi (vu návuki isztin vadlüványa) k-'zelnomi czíli szvojemi szrdcsen prorok on , kí de nyé li kak zakrito, vu globokoj temnoszti le'zécso isztino glásziti, i naime szrdczam mladícskov prijétno vcsiniti setüvao. Kí sze k-velikomi dugoványi etomi podpasűjes, – idi, raztrgaj prvle nyega kmicsno zakrivalo; odkríj nyega szkrovnoszti; posztavi na szvetloszt vsze prígode, steri szo sze pred nyim, okôli nyega, i vu nyem zgájali; poká'zi môdroszt, môcs, i vísno szkrb ono, stera je nyemi bívoszt, sztánek, i czvêjt darüvala; ali szi bojdi, povcsi te neznane predevszêm; Sto? – kakda? – zaka? – i med kaksimi násztaji? – je dao blagoszlovlenoj násztavi zvelicsanya (veri) na líczi zemlé nasztánoti, obsztáti, ino sze na tak odícseno velikoszt vsze popolnoszti pozdignoti, i – tí boš vu razsűrjávanyi vekivecsne isztine bo'ze szrecsen vucsitel vucseníkov szrecsni!<br/> Kebzübanya vrêdno je, zaistino, kâ vszo poszelníczi bo'zi vu píszmaj szvoji predevszêm násztaje prígodne obilnê razkládajo, i potom, po etak zravnanoj sztezi, na czílavno pôt sz. pozványa szvojega prêkidôcs, lüdsztvo mrtelno k-vretini popolnêsega szpoznanya bo'zega ino szrkovnoszt vísni, po návuki vere i 'zítka, za szebom pelati setűjejo. Li tak vidili oni veszélen szád znojni trűdov szvoji pri velikom deli czimpra zvelicsitelne násztave isztine i míra! – Kí blagoszlovlene sztopáje meszto vorczana pred ocsmí dr'zavsi i mí, kaksekoli delo eto sz-têm setüvanyem püsztímo – pod napiszkom: ''„Mála historia bibliszka”'' – na szvetloszt, naj 'ze predtêm vödánomi ''„Kátekizmusi”'' nasemi ''na návod,'' i v-nyem bodôcsemi návuki na razmênye szlű'zi. Medtêmtoga, nakeliko szi je namenyávanyi etomi zadoszta vcsinyeno, naj szôdijo ti rázumni i dobrovolni prijátelje isztine: mí li to edno 'zelênye zdr'zímo vu prszi szklenyeno: naj to málo, eti vövr'zeno zrnics jezero veszélnoga száda prineszé na zrêloszt vu velikom dugoványi odraszka popolnoszti krsztsanszke!)<br/> <small>'''Na Hodosi 12 ga dnéve Szűscza v-1840. leti.</small><br/> '''Kardos János,'''<br> Evang. Dühovnik.|}} Na prvi strani Kardoš kratko piše o svetopisemskih knjigah Stare zaveze. Podoben primer najdemo v katekizmu Štefana Küzmiča ''[[Vöre krsztsánszke krátki návuk]]'' (1754). {{navedek|'''1. Sztároga zákuna:'''<br/> Môzesovi pét kníg – Prve: od sztvorjênya;<br/> Drüge: od 'zidovov z-robsztva vöidênya;<br/> Trétje: od levítszke csészti i pozványa;<br/> Strte pa: od lüdsztva vu racsún jemánya;<br/> V péti: je nakrátzi sztan právde naprédao,<br/> Stero je 'ze prvle obilnê razkládao. – –<br/> Naszledüjo píszma Jo'zue i Szodczov,<br/> Rúthe, Sámuela, Králov, i Prígodov,<br/> Esdrás, Nehemiás, Eszter, Job, i 'Zoltár,<br/> Prílik knige, Predgar, i sz. Pêszem dár;<br> E'zaiás prorok, sz-plascsom Jeremiás,<br/> Ino Ezekiel, ké za te velke más. –<br/> Potom szo ti ménsi proroczi: Dániel,<br/> Ednáke vrêloszti Hozeás i Joel,<br/> Ámos z-Abdiásom, Jónás i Mikeás,<br/> Nahum, i Habakuk, ino Zafoniás,<br/> Hagge, Zakariás, ino Malakiás,<br/> Od steri tri szlêdnyi píszma po robsztvi más. –<br/> Ka pa zvön píszm' eti zákun té zdr'záva,<br/> Vsze tô czérkev od nyi môdro odlocsáva;<br/> I csi gli i tô za szádarodno dr'sí,<br/> Dönok je od etí za pozadnyêse vcsí. *)|}} Kardoš je poskusil prevesti tudi celo Staro zavezo. Po njegovi smrti so izdali prvih pet knjig [[Mojzes]]a in knjigo [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozue]]ta pod ''[[Moses i Josua]]'' (1929). == Glej tudi == * [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]] * [[Dvakrat 52 Bibliszke Historie]] * [[Knige 'zoltárszke]] * [[Moses i Josua]] {{prekmurščina}} [[Kategorija:Prekmurske evangeličanske knjige]] [[Kategorija:Prevodi Svetega pisma]] [[Kategorija:Dela leta 1840]] iuqfnext464c6sg0cwl8lmsjsyjqpr3 Zor 0 244194 6740414 6498115 2026-08-21T13:56:57Z ~2026-45085-22 264465 6740414 wikitext text/x-wiki '''Zor''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Alenka Zor Simoniti]] (*1957), kulturna novinarka TVS *[[Avguština Zor]] (1848-1933), organistka, citrarka, pedagoginja *[[Ivan Nepomuk Zor]] (1831-1885), telegrafski uslužbenec, politik in kulturni delavec *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] (1907-1979/80?), novinar, pedagog, poljudni publicist *[[Jelka Franzot Zor]] (1925-2009), zdravnica dermatovenerologinja *[[Janez Zor]] (1926-2014), jezikoslovec slavist, rusist, prof. *[[Leopold Zor]] (1919-2009), biolog, botanik, prof. *[[Miha Zor]], radijski napovedovalec *[[Miroslav Zor]] (1897-1942/45?), skavtski organizator, publicist *Saša Zor (*1984), hotelirka, podjetnica in vplivnica *[[Teo Zor]], agronom (dr.), direktor govedorejskega poslovnega združenja (GPZ), zgodovinskopolitični publicist *[[Uda Zor]] (1928-2016), agronomka *[[Vid Zor]] (1928-2013) geograf, srednješolski prof. *[[Vinko Zor]] (1892-1964), duhovnik, prosvetni delavec == Glej tudi == * priimke [[Zoran]], [[Zorc]], [[Zorc]], [[Zore]], [[Zorec]], [[Zorin]], [[Zorko]], [[Zorčič]], [[Zornik]], [[Zorman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zor}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gslqbrpgsia62d3aj0fxbh4upf0j84e 6740415 6740414 2026-08-21T14:00:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6740414|6740414]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-45085-22|~2026-45085-22]] ([[User talk:~2026-45085-22|pogovor]]) - titul ne pišemo 6740415 wikitext text/x-wiki '''Zor''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Alenka Zor Simoniti]] (*1957), kulturna novinarka TVS *[[Avguština Zor]] (1848-1933), organistka, citrarka, pedagoginja *[[Ivan Nepomuk Zor]] (1831-1885), telegrafski uslužbenec, politik in kulturni delavec *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] (1907-1979/80?), novinar, pedagog, poljudni publicist *[[Jelka Franzot Zor]] (1925-2009), zdravnica dermatovenerologinja *[[Janez Zor]] (1926-2014), jezikoslovec slavist, rusist *[[Leopold Zor]] (1919-2009), biolog, botanik *[[Miha Zor]], radijski napovedovalec *[[Miroslav Zor]] (1897-1942/45?), skavtski organizator, publicist *Saša Zor (*1984), hotelirka, podjetnica in vplivnica *[[Teo Zor]], agronom (dr.), direktor govedorejskega poslovnega združenja (GPZ), zgodovinskopolitični publicist *[[Uda Zor]] (1928-2016), agronomka *[[Vid Zor]] (1928-2013) geograf, srednješolski prof. *[[Vinko Zor]] (1892-1964), duhovnik, prosvetni delavec == Glej tudi == * priimke [[Zoran]], [[Zorc]], [[Zorc]], [[Zore]], [[Zorec]], [[Zorin]], [[Zorko]], [[Zorčič]], [[Zornik]], [[Zorman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zor}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3ikdbmbnn4jern5h0ggsqvs0wx9rlgn Kategorija:Bayern München 14 250054 6740660 4740204 2026-08-22T05:41:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 glavni 6740660 wikitext text/x-wiki {{catmore|Bayern München}}{{Kategorija v Zbirki|FC Bayern München}} [[Kategorija:Nemški nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Münchnu]] jlk8tsyf8o19uel8pe0gxakoenh92nw Kašćerga 0 253731 6740732 6594242 2026-08-22T09:47:24Z Erardo Galbi 166658 6740732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= Kašćerga_(Pazin,_Istra).jpg |prebivalstvo=279 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=368 |postna=52000 |posta=Pazin |mesto=[[Pazin]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px|Istrska županija]] [[Istrska županija]] }} '''Kašćerga''' ({{Jezik-it|Caschierga}} ali ''Villa Padova'') je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Pazin|mesto Pazin]]; le-ta pa spada pod [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 410 || 424 || 453 || 491 || 511 || 579 || 598 || 891 || 663 || 641 || 512 || 426 || 375 || 307 || 279 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Pazin}} {{hr-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] efeza04uetbg30811tqv9peiv9vgy0b Rajko Pirnat 0 254918 6740568 6555553 2026-08-21T17:53:18Z Pv21 142817 življenjepis, infopolje 6740568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Rajko Pirnat|order=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Republiški sekretar za pravosodje in upravo Republike Slovenije]]|termend=14. maj 1992|termstart=16. maj 1990|successor=[[Miha Kozinc]]|premier=[[Lojze Peterle]]|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]}}'''Rajko Pirnat''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[1951]], [[Ljubljana]]. Rajko Pirnat je priznani doktor prava, profesor in nekdanji politik. Velja za enega vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju upravnega prava in javne uprave. Deloval je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa tudi dekan, in med drugim vodil inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti.<ref>{{cite web |date=December 17, 2010 |title=The Constitutional Court Celebrates the Constitutionality Day |url=https://www.us-rs.si/the-constitutional-court-celebrates-the-constitutionality-day/?lang=en |publisher=[[Constitutional Court of Slovenia]]}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=klararogina |date=2024-01-16 |title=Rajko Pirnat |url=https://www.planetgv.si/zlati-kamen/rajko-pirnat-2/ |access-date=2026-08-21 |website=Zlati kamen |language=sl-SI}}</ref> Leta 2025 je prejel naziv [[emeritus|zaslužnega profesorja]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet |title=Na Univerzi v Ljubljani podelili častne nazive zaslužna profesorica in zaslužni profesor |publisher=Univerza v Ljubljani |date=2025-12-11 |url=https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor |access-date=2025-12-13}}</ref> Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil kot član [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] [[minister za pravosodje in upravo Republike Slovenije|republiški sekretar za pravosodje in upravo]] v [[1. vlada Republike Slovenije|prvi slovenski vladi]] po osamosvojitvi. V tej vlogi je uvedel zakon o denacionalizaciji, da bi odpravil del škode, ki so jo povzročile povojne komunistične razlastitve med letoma 1945 in 1963.<ref>{{cite web |date=February 2, 2021 |title=27. 2. 1991: The persistently looming red star |url=https://www.gov.si/en/news/2021-02-27-27-2-1991-the-persistently-looming-red-star/ |publisher=Republic of Slovenia}}</ref><ref>{{cite book |last1=Bazyler |first1=Michael J. |url=https://academic.oup.com/book/9024/chapter-abstract/155562897?redirectedFrom=fulltext |title=Searching for Justice After the Holocaust: Fulfilling the Terezin Declaration and Immovable Property Restitution, Chapter Thirty-Nine: Slovenia |last2=Boyd |first2=Kathryn Lee |last3=Nelson |first3=Kristen L. |last4=Shah |first4=Rajika L. |date=January 24, 2019 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780190923099}}</ref> Ko se je stranka SZD razdelila, je vodil novo desnosredinsko stranko Narodni demokrati, ki pa kasneje ni dosegla vidnejšega uspeha.<ref>{{cite web |last=Vasovic-Mekina |first=Svetlana |date=December 14, 1992 |title=Elections In Slovenia |url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/64/t64-6.htm |publisher=Vreme News Digest Agency}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] == Zunanje povezave == * https://www.pf.uni-lj.si/imenik/rajko-pirnat {{1VladaSLO}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Pirnat, Rajko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje in upravo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Dekani Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] lhxmm4dh5f533wxiqkbn7356wfrclaa Prijatelji 0 259760 6740726 6496767 2026-08-22T09:39:11Z Erardo Galbi 166658 6740726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Prijatelji | slika = [[Slika:Friends titles.jpg|center|250px]] | naslov = Slika iz uvodne špice. | žanr = Humoristična nanizanka | čas_trajanja = | stvaritelj = | glavni_igralci = Jennifer Aniston<br />Courteney Cox Arquette<br />Lisa Kudrow<br />Matt LeBlanc<br />Matthew Perry<br />David Schwimmer | država = | jezik = | število_predvajanih sezon = | število_predvajanih epizod = | začetek/konec_predvajanja = 22. september 1994 do 6. maj 2004 | spletna_stran = }} '''''Prijatelji''''' ({{Jezik-en|Friends}}) je ameriška [[humoristična nanizanka]] o skupini prijateljev, živečih na [[Manhattan]]u v [[New York]]u. Ustvarila sta jo [[David Crane]] in [[Marta Kauffman]], v ZDA je bila na sporedu od 22. septembra 1994 do 6. maja 2004. Serija je ena najbolj popularnih nanizank vseh časov, zaključna epizoda je imela največ gledalcev med vsemi epizodami v tistem desetletju.<ref name="MostWatched">{{navedi splet |url=http://articles.chicagotribune.com/2009-12-04/entertainment/0912030239_1_joe-millionaire-series-finale-grey-s-anatomy |title='Friends' finale is decade's most-watched TV show |publisher=Chicago Tribune |accessdate=2010-08-18 |date=2009-12-04 |archive-date=2012-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120812091212/http://articles.chicagotribune.com/2009-12-04/entertainment/0912030239_1_joe-millionaire-series-finale-grey-s-anatomy |url-status=dead }}</ref> ==Zgodba== Rachel Green pobegne s svoje poroke in se odloči, da poišče svojo prijateljico iz otroštva Monico Geller, ki živi v New Yorku ter dela kot kuharica. Monica sprejme Rachel za sostanovalko ter jo popelje v družbo svojih prijateljev. To so igralec Joey Tribbiani, Chandler Bing, maserka in glasbenica Phoebe Buffay ter Monicin brat in paleontolog Ross, ki okreva po ločitvi. Rachel želi postati samostojna in se zaposli kot natakarica v kavarni Central Perk. V tej kavarni zbrana družva preživlja svoj prosti čas, če pa že ne tam na slovitem kavču, pa se zberejo v Monicinem stanovanju ali pa pri Chandlerju in Joeyu, ki stanujeta nasproti Monice in Rachel, v newyorški soseski West Village. Fabula epizod običajno sloni na komičnih zmenkarijah prijateljev, težavah s kariero; Joey hodi na avdicije za najrazličnejše vloge, Rachel si išče boljšo službo, saj se želi povzpeti v svet mode. Prijatelji hodijo na zmenke in imajo več resnih razmerij; Monico omreži Richard Burke, Ross se zaplete z Emily Waltham. Najbolj zapleten odnos je med Rossom in Rachel, ki doživlja vzpone in padce skozi vse sezone serije. Chandler in Monica se srečno poročita, prav tako tudi Phoebe in Mike Hannigan. V epizodah večkrat nastopijo tudi Monicini in Rossovi starši, Rossova prva žena Carol, ter njun sin Ben, Chandlerjevo večkratno bivše dekle Janice ter Gunter, ki dela v Central Perku in je zaljubljen v Rachel. == Zasedba == * [[Jennifer Aniston]] kot Rachel Green * [[Courtney Cox Arquette]] kot Monica Geller * [[Lisa Kudrow]] kot Phoebe Buffay * [[Matt LeBlanc]] kot Joey Tribbiani * [[Matthew Perry]] kot Chandler Bing * [[David Schwimmer]] kot Ross Geller ==Povzetki sezon== Glej tudi: [[Seznam epizod Prijatelji]] ===1. sezona=== Na začetku prve sezone spoznamo vseh šest glavnih oseb: Rachel, Monico, Phoebe, Joeya, Chandlerja in Rossa. Rachel bi se morala poročiti s svojim zaročencem Barryjem, a pobegne s poroke ter prispe v kavarno Central Perk, kjer najde svojo prijateljico iz otroštva, Monico Geller. Rachel postane njena sostanovalka. Ross je že od srednje šole noro zaljubljen v Rachel in ji na svoj neroden način skuša priznati, da jo ljubi. Na poti mu stoji mnogo ovir. Ena izmed njih je tudi dejstvo, da s svojo bivšo ženo Carol pričakujeta otroka. Razšla sta se, ker je Carol spoznala, da je lezbijka. Joey je predstavljen kot večni samec in velik ženskar, a manj uspešen s svojo igralsko kariero. Phoebe dela kot maserka in ima ekscentrično osebnost, kar je verjetno posledica težkega otroštva in maminega samomora. Chandler se razide z Janice, ki pa se tekom sezon neprestano vrača v življenja šestčlanske druščine. Na vrhuncu sezone Chandler po nesreči razkrije Rachel, da jo Ross neizmerno ljubi. Sama ugotovi, da tudi ona ljubi njega. Sezona se konča s tem, ko Rachel čaka Rossa na letališču, da se vrne s službene poti na Kitajskem. == Opombe in sklici == {{sklici}} {{EmmyHumorističnaSerija}} {{TV-stub}} [[Kategorija:Televizijske serije leta 1994]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1995]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1996]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1997]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1998]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 1999]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2000]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2001]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2002]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2003]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2004]] [[Kategorija:Humoristične televizijske serije]] [[Kategorija:Ameriške televizijske serije]] [[[[Kategorija:Prijatelji]]]] {{normativna kontrola}} dulby936hjno4i2wkg6lpvmarfptsco Miranda Caharija 0 260354 6740702 6704688 2026-08-22T08:39:12Z G-Cup 10746 /* Življenje in delo */ 6740702 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miranda Caharija''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[21. oktober]] [[1942]], [[Križ, Trst|Križ]], [[Italija]]. == Življenje in delo == [[Slika:William Shakespeare, Hamlet, Slovensko gledališče v Trstu.jpg|thumb|right|250px|Miranda Caharija v drami ''[[Hamlet]]'' leta 1961]] Končala je srednjo šolo Igo Gruden v [[Nabrežina|Nabrežini]] (1955), Glasbeno šolo (1956), kjer se je učila igrati na [[harmonika|harmoniko]] ter Dramsko in baletno šolo v [[Trst]]u (1959). Že med šolanjem je nastopala v [[Slovensko stalno gledališče|slovenskem stalnem gledališču]] v [[Trst]]. V sezoni 1960/1961 je postala stalna članica ansambla slovenskega stalnega gledališča v Trstu in se razvila v karakterno igralko predvsem sodobnega repertoarja. Na tržaškem festivalu slovenske popevke (1963) je prejela prvo in drugo nagrado. V gledališču je odigrala nekaj pomembnejših vlog: ''Natalija'' ([[Anton Pavlovič Čehov]], ''Tri sestre''), ''Cecily'' ([[Oscar Wilde]], ''Kako važno je biti resen''), ''Vronika'' ([[Oton Župančič]], ''Veronika Deseniška''), ''Nevesta'' ([[Federico García Lorca]], ''Krvava svatba''). Za vlogo beračice ''Šobe'' v [[Anton Leskovec|Leskovškovi]] [[Dramsko delo|drami]] ''Dva bregova'' je leta 1975 prejela nagrado na Borštnikovem srečanju v [[Maribor]]u, kjer so ji leta 2005 podelili tudi [[Borštnikov prstan]]. Nastopila je tudi v več v [[film]]ih: v [[Jože Babič|Babičevem]] filmu ''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' je igrala ''Leno'' (1966), v televizijskem filmu ''Pestrna'' nastalem po istoimenski [[France Bevk|Bevkovi]] povesti je bila ''Grivarica'' (1975), kmetico v [[Vdovstvo Karoline Žašler|Vdovstvu Karoline Žašler]] (1976), odigrala je tudi naslovno vlogo ''Eve'' v [[Franci Slak|Slakovem]] [[Eva (film, 1983)|istoimenskem filmu]] (1983) in bila ''Marija Mulahasanović'' v [[Andrej Košak|Košakovem]] filmu [[Outsider]] (1997). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] *[[seznam prejemnikov Borštnikovega prstana]] == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga. * ''Primorski slovenski biografski leksikon'' (1976). Snopič 3. Gorica: Goriška Mohorjeva družba ==Zunanje povezave== *[https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174920415 Igralka Miranda Caharija: "Tišine, pavze so zelo važne; so pavze, ki govorijo."]. Naši umetniki pred mikrofonom (9. december 2022). RTV Slovenija. {{BorstnikovPrstan}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Caharija, Miranda}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Caharija, Miranda]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] pt4pi59g76u6sdpf1gpkh4xiwkv8qes Seznam slovenskih inženirjev gozdarstva 0 261934 6740390 6711487 2026-08-21T12:42:53Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6740390 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Miha Adamič]] (1942–2024) *[[Urška Ahačič Pogačnik]] *[[Jože Ajdič]] (1929–2012) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) *[[Viktor Arh]] (1932–2011) *[[Andrej Avsenek]] (1959–) *[[Jernej Avsenek]] == B == *[[Josip Bajc]] (1949–2016) *[[Sebastijan Bajc]] *[[Matej Bartol]] *Jurij Beguš *[[Pravdoje Belia]] (1853–1923) *[[Vladislav Beltram]] (1902–1986) *Rajmund (Rajko) Bernik (1932–) *[[Dušan Bitenc]] (1935–2024) *[[Borut Bitenc]] *Marijan Blažič *[[Saša Bleiweis]] (1913–1991) *[[Marko Bleiweis]] (1974–) *Boris Bogovič *[[Mojca Bogovič]] *Albert Bois de Chesne (1871–1953) *[[Peter Bole]] *[[Andrej Bončina]] (1962–) *[[Dejan Bordjan]] *[[Franc Boštjančič]] (1935–) * [[Cvetko Božič]] (1886–1973) *[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–) * [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–) * [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021) *Janez Božič (1968–) *[[Andrej Breznikar]] *[[Marjan Brinar]] *[[Miran Brinar]] (1909–2002) *[[Rupert Brovet]] (1887–1970~) *[[Robert Brus]] (1965–) *[[Karmelo Budihna]] (1916–1991) *[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–) == C == * [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002) *[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849) * [[Dinko Cerjak]] (1895–1981) *Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–) *[[Milan Ciglar]] (1923–1977) *[[Mitja Cimperšek]] (1937–) *[[Rudolf Cividini]] (1917–2016) *[[Izidor Cojzer]] *[[Mateja Cojzer]] * [[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == *[[Lojze Čampa]] (1935–2000) *[[Miran Čas]] (1952–2015) *[[Matjaž Čater]] *[[Andrej Čeč]] *[[Janez Černač]] (1937–2026) *([[Tone Černač]] 1905–1984) *[[Rok Černe]] (1978–) *([[Vladimir Černe]]) (1904-1973) *[[Gregor Češarek]] *[[Martin Čokl]] (1907–2014) *([[Janez Čop]] 1927–2019) * [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974) * [[Katarina Čufar]] (1958–) == D == *[[Gregor Danev]] *[[Maruša Maja Danev]] *Leon Detela (1878–1962) *[[Jurij Diaci]] (1963–) *[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912) *[[Ciril Dimnik]] (1898–1978) *Srečko Dobljekar *[[Andrej Dobre]] (1932–) *[[Marjan Dolenšek]] (1961–) *[[Hubert Dolinšek]] (1934–) *[[Franc Dolgan]] (1889–1965) * [[Igor Drakskobler]] (1957–) * [[Andrej Drašler]] *[[Dušan Dretnik]] *[[Andrej Držaj]] == E == *Lado Eleršek *[[Klemen Eller]] *[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) == F == *[[Tone Fabjan]] (1902–1971) *Jože Falkner (1942–) *[[Vladislav Fasan]] (1875–1963) *[[Mitja Ferlan]] *[[Franc Ferlin]] (1957–) *[[Andreja Ferreira]] *[[Zlatko Ficko]] *''[[Domen Finžgar]] (1990–)'' *[[Božidar Flajšman]]? (1956–) *[[Katarina Flajšman]] (1987–) *[[Gilbert Fuchs]] *[[David Fučka]] * [[Lojze Funkl]] (1907–1989) * Franci Furlan == G == * [[Marjan Gabrič]] (1931–2007) * [[Viljem Garmuš]] (1937–) * Ladislav Gasparič (lesar) *[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) *Rok Gašperšič (1941–) *[[Brane Glavan]] *([[Štefan Gnezda]]) *[[Aleksander Golob]] (1954–) *[[Janez Gornjec]] (1923–?) *[[Ivan Gosar]] (1888–1917) *Dušan Gradišar *Branislav (Branko) Gradišnik *[[Tine Grebenc]] *Zoran Grecs *[[Jožica Gričar]]? *Janez Grilc (1941–2021) *[[Katarina Groznik Zeiler]] *[[Matjaž Guček]] *[[Adolf Guttenberg]] *[[Avgust Guzelj]] (1864–1931) == H == * [[Špela Habič]] (1964–) *[[Ivan Habjan]] (1928–2021) *[[Polona Hafner]] * [[Tomaž Hartman]] (1957–) *[[Tine Hauptman]]? * [[David Hladnik]] (1962–) * [[Jurij Hočevar]] (1915–2010) * [[Milan Hočevar]] (1940–) *(Stana Hočevar 1922–1996) * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) * [[Robert Hostnik]] *[[Aleš Horvat]] (1957–2007) *[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog *[[Tomaž Hrovat]] * [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942) == I == * [[Urban Ilc]] *[[Primož Ilešič]] (1956–) *[[Franc Ivanek]] (1929–1978) == J == * [[Franc Jagodič]] * [[Primož Jakop]] * [[Marija Jakopin]] * [[Jošt Jakša]] (1962?–) *[[Franc Janež]] (1935–2025) *[[Marko Janež]] * [[Anže Japelj]] * ‎Hedvika Jenčič *[[Samo Jenčič]] (1958–) *[[Klemen Jerina]] * Janez Jerman (1916–1989) * [[Marko Jonozovič]] * [[Oskar Jug]] (1900–1987) *(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija) * [[Dušan Jurc]] (1952–) * [[Maja Jurc]] (1954–) * [[Franjo Jurhar]] (1901–1986) * [[Ivan Juvan]] *[[Branko Južnič]] (1960–)? == K == *[[Aleš Kadunc]] *[[Avgust Kafol]] (1882–1955) *[[Ciril Kafol]] (1915–1988) *[[Drago Kajfež]] (1903–1963) *[[Janko Kalan]] (1933–2025) *Primož Kalan *[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9) *‎Branko Kanop *[[Miroslav Kapus]] (1951–) *[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?) *[[Miloš Kelih]] (1900–1993) *[[Bojan Kern]] (1939–) *[[Leon Kernel]] (1956–) *[[Viljem Kindler]] (1912–1994) *[[Mateja Kišek Vovk]] *[[Slavko Klančičar]] (1931–2014) *Jože Klančišar? *[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001) *[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978) *[[Andrej Klinar]] (1942–2011) *[[Klemen Klinar]] (1981–)? *Darko Klobučar *[[Matija Klopčič]] *[[Marko Kmecl]] (1934–) *[[Zvonka Kneževič]] *[[Milan Kobal]] (1980–) *Bojan Kocjan *[[Tomaž Kočar]] (1938–) *Gregor Kolar *Jože Kolar (? –1980) *[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870) *Marija Kolšek *Janez Konečnik *[[Katja Konečnik]] *Vojko Koprivnik (1887–1949) *[[Igor Kopše]] (1974–) *[[Slavko Korbar]] (1932–?) *[[Franjo Kordiš]] (1919–2017) *[[Alenka Korenjak]] *[[Vinko Korošak]] (1934–) *[[Vladimir Korošec]] (1920–1975) *Vladimir Košič (1956–)? *[[Boštjan Košiček]] *[[Boštjan Košir]] (1948–) *Janez Košir (1953–) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[John Kotar]] (1939–) *[[Marijan Kotar]] (1941–) *Andrej Kotnik *[[Ludvik Kotnik]] (1939–) *Tina Kotnik *Jože Kovač (1930–2021) *[[Marko Kovač]] (1957–) *Štefan Kovač *Jože Kovačič ? *Simon Kovšca *[[Edo Kozorog]] (1963–) *[[Darij Krajčič]] (1965–) *[[Nike Krajnc]] (1970–) *Robert Kranjc *[[Peter Martin Krapež]] (1935–) *Janez Krč *[[Amer Krivec]] (1928–1982) *Franc Križanič (1888–1942) *[[Igo Kraut]] (1888–1972) *[[Peter Krma]] *[[Miha Krofel]]? *[[Rado Krpač]] (1953–) *Anton Kržišnik (1913–?) *[[Milan Kuder]] (1915–1985) *[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik) *([[Tomaž Kunstelj]] 1963–) *[[Lado Kutnar]] (1966–) == L == * [[Tone Lah]] (1935?–2025) *[[Peter Lakota]] (1937–) *[[Igor Lampe]] * [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009) * Jože Lenič (1922–2012) (lesar) * [[Benjamin Leskovec]] *''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija * [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–) *[[Josip Levičnik]] (1878–1951) *[[Janez Levstek]] (1963–2022) * [[Josip Likar]] (1858–1932) * [[Karel Lipič]] * [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019) * [[Anton Locker]] (1878–?) * [[Janez Logar (gozdar)]] *[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017) == M == * [[Boštjan Mali]] *Jurij Marenče (1957–) * [[Miha Marenče]] (1974–) *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) *Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen) *[[Aleksander Marinšek]] *[[Lena Marion]] (arboristka) *[[Matjaž Mastnak]] (1963–) *[[Marko Matjašič]] *[[Stanislav Mazi]] (1906–1976) *[[Mirko Medved]] (1959–2013?) *Janko Mehle *Adolf Melliwa (1867–?) *[[Franc Merzelj]] (1932–2002) *[[Gregor Meterc]] *[[Tomaž Mihelič]] (1974–) *Viktor Miklavčič *[[Jože Miklavžič]] (1901–1968) *[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020) *Iztok Mlekuž (1954–2015) *[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020) *Jože Mori *[[Ivan Možina]] (1912–1979) *[[Jožef Mrakič]] *[[Tine Mulej]] *[[Alenka Munda]] ? == N == * ''Thomas'' Andrew ''Nagel'' * [[Viktor Novak]] (1883–1950) == O == *[[Josef Obereigner]] (1845–1903?) *Egon Obid *[[Franjo Oblak]] (1897–?) *Stanislav Oblak (1911–1979) *[[Nikica Ogris]] *[[Alessandro Oman]] (1956–) *[[Igo Oraš]] (?–1981) *[[Damjan Oražem]] *[[Miran Orožim]] *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004) *[[Zdenko Otrin]] (1933–1994) == P == *[[Franc Padar]] (1849–1907) *[[Janez Pagon]] *[[Franjo Pahernik]] (1882–1976) *[[Stane Pajk]] *[[Jože Papež]] (1967–) *[[Ferdo Papič]] (1929–1997) *Vida Papler Lampe *[[Ivan Pariš]] (1925–2016) *Vili Paulič *[[Roman Pavlin]] (1963–) *Damjan Pavlovec (1930-2017) *[[Marjan Pavšer]] (1926–2009) *Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)? *Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–) *[[Mirko Perušek]] *[[Janez Petkoš]] (1947–2023) *Jože Petrič *[[Slavko Petrič]] (1928–2021) *[[Rudolf Pipan]] (1895–1975) *[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022) *[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Rok Pišek? *[[Barbara Piškur]] ? *[[Jernej Piškur]] (1938–) *Z. Planko *[[Josip Plesničar]] (1842–1913) *[[Bojan Počkar]] (1963–1996) *(Edvard Pogačnik 1877–1962) *Janez Pogačnik (1931–2023) *[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)? *[[Nika Pogačnik]] ? *Drago Pogorelc (1930-2013) *Jure Pokorn *[[Boštjan Pokorny]] (1970–) *[[France Polanc]] *[[Aleš Poljanec]] *[[Hubert Potočnik]] *[[Igor Potočnik]] (1960–) *Janko Potočnik (1931–2018) *[[Martin Potočnik]] (1911–1993) *[[Jože Prah]] (1963–) *[[Nejc Praznik]] *[[Anton Prelesnik]] (1934–2025) *[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) *[[Peter Prislan]] *Darko Pristovnik *[[Silvo Pritržnik]] *[[Tomaž Prus]] (1950–) *[[Josip Pucich]] (1850–?) *[[Vladimir Puhek]] (1936–) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Viljem Putick]] (1856–1929) == R == * [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991) * [[Niko Rainer]] (1956–) * [[Boris Rantaša]] *Aleksander Ratajc * [[Franc Razdevšek]] (1928–2013) * [[Viktor Rebolj]] (1903–1970) * [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009) * [[Hinko Rejic]] (?–1988) * [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013) *Monika Renko Avsenek * [[Josef Ressel]] (1793–1857) *[[Robert Režonja]] *[[Robert Robek]] *[[Dušan Robič]] (1933–2013) * [[Davorin Rogina]] * [[Anton Rossipal]] (1852–1906) * [[Jurij Rozman]] *Josip Rustia (1861–1948/9) * [[Ante Ružić]] (1886–?) == S == *Ivan Salzer (1840–1895) *Simon Schnarnaggl *Herbert Schoeppl (1892–1982) *[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930) *Franz Joseph Schopf (1787–1859) ? *[[Janez Sedej (gozdar)]] *([[Anton Seliškar]] 1897–1964) *Janko Seljak *[[Andreja Senegačnik]] *[[Alojz Serini]] (1929–?) *Stanislav Sever ? *[[Franjo Sevnik]] (1895–1980) *[[Franjo Sgerm]] (1911–2001) *Stanko Silan *[[Primož Simončič]] (1961–) *Tina Simončič *[[Anton Simonič]] (1931–2001) *Iztok Sinjur *[[Mitja Skudnik]] *[[Jože Skumavec]] (u. 2020?) *Marko Slapnik *[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–) *[[Igor Smolej]] (1943–2023) *[[Jože Smolič]] *Anton Smrekar *[[Anton Sodnik]] (1884–1936) *[[Stanko Sotošek]] (1903–1956) *[[Darja Stare]] *[[Matija Stergar]] *Joseph Heinrich Stratil ? *[[Jernej Stritih]] (1962–) *Andrej Strniša *[[Maks Sušek]] (1932–2022) *[[Adi Svetličič]] (1913–2013) *[[Baldomir Svetličič]] == Š == * [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981) *[[Špela Ščap]] * [[Tomaž Ščuka]] * [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005) *Anton Šepec * [[Vinko Šeško]] (1937–) * Andrej Šertel (1931-1996) *[[Milan Šinko]] (1959–) * [[Anton Šivic]] (1879–1963) * [[Jože Šlander]] (1894–1962) * [[Jože Šlibar]] * [[Marjan Šolar]] (1933–2018) * [[Martin Šolar]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Alojz Štrancar]] (1885–1983) * [[Tomaž Šturm]] *[[Jakob Šubic]]? *Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920) * [[Vinko Šumrada]] (1916–1990) * [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984) == T == *Matej Tajnikar *[[Boštjan Tarman]] (1956–2018) *[[Janez Titovšek]] (1936–) *([[Pavel Tolar]] 1917–1989) *[[Robert Tomazin]] *[[Bernard Tonejc]] (1932–) *[[Niko Torelli]] (1940–) *[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar) *[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974) *[[Milan Tretjak]] *[[Matevž Triplat]]? *[[Milan Trkman]] (1948–) *Ivo Trošt *Anton Turk * [[Zdravko Turk]] (1904–1991) *Zdravko Turk (1959–) == U == * [[Jernej Ude]] (1934–1989) * [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866) *[[Martin Umek]] *Ivan Urankar (?–1978) *Mihej Urbančič * [[Janko Urbas]] (1877–1968) *[[Franjo Urleb]] (1925–2011) == V == *[[Ivan Veber]] (1937–) *[[Andrej Verlič]] *[[Živan Veselič]] *Črt Vilhar *[[Urška Vilhar]] (1977–) *Bojan Vomer *[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945) == W == * [[Iztok Winkler]] (1939–2013) *[[Franc Witschl]] (1825–1902) == Z == *Nenad Zagorac *[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022) *[[Marijan Zemljič]] (1925–2013) * [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942) *[[Tomaž Zorman]] (1968–) *[[Tone Zimšek]] (1940–2012) *[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907) *[[Marjan Zupančič]] (1935–) *[[Martin Zupančič]] (1894–1943) *Miha Zupančič ? * [[Mitja Zupančič]] (1931–) == Ž == * [[Bogdan Žagar]] (1901–1972) *[[Vinko Žagar]] (1944–) *[[Peter Železnik (gozdar)]] *Lojze Žgajnar? *[[Daniel Žlindra]]? *[[Ivan Žonta]] (1935–) * [[Lojze Žumer]] (1899–1978) * Bogo Žun {{stublist}} [[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]] pspggskp3ocw8zrkz5iwkeyy1txijy8 Mateja Črv Sužnik 0 280113 6740505 5410578 2026-08-21T15:58:06Z Ronja Repek 264676 /* Strokovni članki v Slovenščini v šoli */ 6740505 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infopolje oseba}} '''Mateja Črv Sužnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[pedagoginja]], [[prevajalka]], [[publicistka|pesnica, pisateljica, publicistka]], [[lektorica]], [[urednica]] in [[založnica]], [[10. december]] [[1961]], [[Jesenice]]. == Življenje in delo == Po končanem študiju slovenščine in primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1985, se je najprej zaposlila na [[Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja Ljubljana - Črnuče|Osnovni šoli n. h. Maksa Pečarja Ljubljana,]] kjer je poučevala slovenski jezik do leta 1986. Od leta 1987 do 1990 je bila zaposlena kot učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice ter od leta 1990 do 2009 kot profesorica slovenskega jezika na [[Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica|EGSŠ Radovljica]] (prej Srednja ekonomsko-turistična šola Radovljica). Med poučevanjem je vodila dramski krožek (1991-2008). Vodila je Bralni klub Odprta knjiga v [[Radovljica|Radovljici]]. Z [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvom pisateljev Slovenije]] je vsako leto na šoli gostila enega izmed slovenskih avtorjev. Bila je tudi mentorica dijakom raziskovalcem – nastali sta raziskovalni deli ''Prešernova in Balantičeva poezija'' in ''Matej Tonejec – Samostal''. Med letoma 1991 in 1995 je bila [[urednica]] šolskega glasila ter pesniške zbirke ''Nemir'', ki je vsakoletna šolska publikacija pesmi dijakov. Poleg tega je sodelovala v različnih e-projektih za poučevanje slovenščine, prav tako z Ljudsko univerzo Radovljica in Ljudsko univerzo Jesenice. Vodila je urice ''Branje za znanje in branje za zabavo,'' pripravljala različne delavnice, kot je npr. ''Slovenska poezija za žensko dušo''. Poučevala je tudi odrasle, predvsem slovenski jezik različne skupine priseljencev. Svoje pedagoško delo je predstavila v več prispevkih v strokovni reviji Slovenščina v šoli.<ref>{{Navedi splet |date=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/cobib?q=mateja+%C4%8Drv+su%C5%BEnik |title=Making sure you're not a bot! |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/cobib?q=mateja+%C4%8Drv+su%C5%BEnik |access-date=2026-08-21 |website=plus.cobiss.net}}</ref> Od leta 2010 sta skupaj s sinom Mihom Sužnikom, sicer inženirjem elektrotehnike, začela graditi založbo, Založbo Zala, danes prepoznavno po odličnih otroških in mladinskih izvirnih in prevedenih delih,<ref>{{Navedi splet |title= |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/cobib?q=mateja+%C4%8Drv+su%C5%BEnik}}</ref> Zaposlena je kot [[založnica]], urednica, [[prevajalka]] in [[lektorica]] pri Založbi Zala (2010-2026). Piše, ustvarja, prevaja in urednikuje še vedno. == Bibliografija == ==== Romani ==== *''Mišja pojedina'', Ljubljana, Založba Karantanija, 2003 {{COBISS|ID=126654720}} *Arabela (priredba romana Pavline Pajk), Založba Zala *Slučaji usode (priredba romana Pavline Pajk), Založba Zala *Zločin (priredba romana Jakoba Alešovca), Založba Zala ==== Izbrani strokovni članki ==== *''Balantič in Prešeren''; raziskovalno delo mladih, [[2002]] {{COBISS|ID=2891635}} *''Romaneskni svet Miha Mazzinija'' (revija Sodobnost, 2002 {{COBISS|ID=4283422}} *''Od učne ure do odrskih desk'', 2004 {{COBISS|ID=234861568}} *''Beseda je konj ali SSKJ v elektronski obliki – moja desna roka'', [[2006]] {{COBISS|ID=966524}} *''Dramska besedila ali izkušnja drame kot motivacija za branje'', 2006 {{COBISS|ID=994940}} *''Obravnava modernega romana : razdalje in bližine v romanih Pimlico Milana Dekleve in Neznosna lahkost bivanja Milana Kundere'', 2006 {{COBISS|ID=965244}} *''Esej na maturi 2007'', Založba INTELEGO, 2006 {{COBISS|ID=230132992}} *''Lirsko pesništvo v srednji šoli'', 2008 {{COBISS|ID=1062268}} *''Trubarjevo leto in šolski oder'', 2008 {{COBISS|ID=248397824}} *''Esej na maturi 2008'', Založba INTELEGO, 2007 {{COBISS|ID=232905984}} *''Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti – in slovenščina'', 2009 {{COBISS|ID=1331324}} *''Nelagodna sodobnost, ustvarjalnost in celostno učenje'', Strokovni članek v reviji ''Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu'', 2009 {{COBISS|ID=1344636}} *''Padec – roman, ki si ga zapomniš za zmeraj'', 2009 {{COBISS|ID=1298556}} *''Šolsko gledališče ali Kolumbovo jajce na šolskem odru : priročnik za delo v srednješolskem gledališču'', Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2009 {{COBISS|ID=3231959}} ==== Pesmi, kratke zgodbe, pravljice ==== *''84 pesmi'', Kulturno-umetniški klub Tone Čufar, Jesenice, 1988 *''Sprememba'', revija Naša žena, 2003 *''Mišja pojedina (Karantanija, 2004)'' *''Čuk Ferdo v žabji družbi'' (Morfem, 2009) *''Lahko noč, otroci (Coprnička Marička v Benetkah),'' 2011 *Srečna žaba, 2021 (Lahkonočnica, Radiprvi in slikanica, 2021), '''2025 je izšla še v češčini, slovaščini in turščini)''' *Zajec, lisica in noč, 2023, 2025 (Lahkonočnica, Radioprvi; slikanica, Založba Zala) == Zunanje povezave == {{wikivir}} * *[http://tvslo.si/predvajaj/lahko-noc-otroci/ava2.66925512/ http://tvslo.si/predvajaj/lahko-noc-otroci/ava2.66925512/{{Slepa povezava}}]<i>[[Wikipedija:Mrtva povezava|<span title="">mrtva povezav</span>]]</i><nowiki/><i>[[Wikipedija:Mrtva povezava|<span title="">a</span>]]</i> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Črv Sužnik, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski lektorji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 0e512582dh11vk3m2bnieh4v1xp8t3f Levec (razločitev) 0 281029 6740789 2881004 2026-08-22T11:42:00Z ~2026-44996-51 264415 6740789 wikitext text/x-wiki '''Levec''' je lahko: * [[Levec]], naselje v Sloveniji v [[Občina Žalec|Občini Žalec]] ** [[Krajevna skupnost Levec]] * [[Levec (priimek)]] {{disambig}} 8lfvr4hci4ucbxpb0hcm6wr4svfbya3 Levec (priimek) 0 281030 6740791 6241343 2026-08-22T11:42:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6740791 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Levec}} '''Levec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Anka Levec]] (1897—1980), učiteljica * [[Anton Levec]] (1852—1936), pisatelj in pesnik * [[Anton Levec]] (1852—1936), pravnik in publicist * [[Fran Levec]] (1846—1916), literat (pesnik, dramatik), literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec * [[Janez Levec (vojak)|Janez Levec]] (*1963), vojak * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943—2020), kemik in akademik * [[Janez Levec (glasbenik)|Janez Levec]], bobnar * [[Lea Grasselli|Lea Levec Grasselli]] (1885—1977), učiteljica, profesorica * [[Peter Levec]] (1923—1999), pesnik, literat * [[Vladimir Levec]] (1877—1904), pravni zgodovinar, univ. profesor ==Glej tudi== * priimke [[Lovec (priimek)|Lovec]], [[Levar]], [[Levičnik]], [[Levstik]], [[Lévy|Levy]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Levec}} {{priimek|Levec}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] cxffxlqy0fsw5x3v570qllu875m5vnv 6740792 6740791 2026-08-22T11:43:26Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6740792 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Levec}} '''Levec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Anka Levec]] (1897—1980), učiteljica * [[Anton Levec]] (1852—1936), pisatelj in pesnik * [[Anton Levec]] (1852—1936), pravnik in publicist * [[Fran Levec]] (1846—1916), literat (pesnik, dramatik), literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec * [[Janez Levec (vojak)|Janez Levec]] (*1963), vojak * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943—2020), kemik in akademik * [[Janez Levec (glasbenik)|Janez Levec]], bobnar * [[Lea Grasselli|Lea Levec Grasselli]] (1885—1977), učiteljica, profesorica * [[Peter Levec]] (1923—1999), pesnik, literat * [[Vladimir Levec]] (1877—1904), pravni zgodovinar, univ. profesor ==Glej tudi== * priimke [[Levar]], [[Levičnik]], [[Levstik]], [[Lévy|Levy]]; [[Lovec (priimek)|Lovec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Levec}} {{priimek|Levec}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] evooljty51b2skhn9v2ifs6py9g5np1 6740794 6740792 2026-08-22T11:45:26Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6740794 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Levec}} '''Levec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Anka Levec]] (1897—1980), učiteljica * [[Anton Levec]] (1852—1936), pisatelj in pesnik * [[Anton Levec]] (1852—1936), pravnik in publicist * [[Fran Levec]] (1846—1916), literat (pesnik, dramatik), literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855—1937), učitelj, šolnik * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] (1943—2020), kemik in akademik * [[Janez Levec (vojak)|Janez Levec]] (*1963), vojak * [[Janez Levec (glasbenik)|Janez Levec]], bobnar * [[Lea Grasselli|Lea Levec Grasselli]] (1885—1977), učiteljica, profesorica * [[Peter Levec]] (1923—1999), pesnik, literat * [[Vladimir Levec]] (1877—1904), pravni zgodovinar, univ. profesor ==Glej tudi== * priimke [[Levar]], [[Levičnik]], [[Levstik]], [[Lévy|Levy]]; [[Lovec (priimek)|Lovec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Levec}} {{priimek|Levec}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] aauxglb2w3jjvog3lbrdfq4klhaksvp Pécs 0 285194 6740739 6730263 2026-08-22T09:56:36Z Erardo Galbi 166658 6740739 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | settlement_type = [[Seznam mest na Madžarskem|Mesto]] | motto = ''Mesto brez meja'' | image_skyline = Pécs Montage.jpg | image_caption = Pécs (od zgoraj levo v smeri urnega kazalca): [[Stolnica v Pécsu|stolnica]], [[Széchenyijev trg]], barbakán, [[mošeja paše Kasima]], Kossuthov trg | image_shield = COA Hungary Town Pécs.svg | image_flag = HUN Pécs flag.svg | coordinates_region = HU | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{HUN}} | timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | map_caption = Položaj Pécsa na karti Madžarske | official_name = Pécs | pushpin_map = Madžarska | relief = | pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> | pushpin_map_caption = Položaj Pécsa na karti Madžarske | pushpin_mapsize = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Attila Péterffy (neodvisen) | image_map = |<!--<div style="position: relative">[[File:BaranyaMegye.png|275px]]<div style="position: absolute; left: 82px; top: 152px">[[File:Red_Dot.gif]]</div></div>-->| | subdivision_type1 = [[Županija]] | subdivision_name1 = [[Baranja (županija)|Baranja]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = Pécs | area_total_km2 = 162.61 | population_footnotes = | population_as_of = 1. januar 2016 | population_total = 145347 | population_rank = [[Seznam mest na Madžarskem|5. v državi]] | population_density_km2 = 963.43 | elevation_m = 153 | postal_code_type = [[Poštna številka|Poštne številke]] | postal_code = 7600–7636 | area_code_type = Klicna številka | area_code = (+36) 72 |latd = 46.07125 |longd = 18.23311 |website = http://www.pecs.hu/ |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Zgodnjekrščanska nekropola v Pécsu (Sopianæ) | Type = Kulturni | Criteria = iii, iv | ID = 853 | Year = 2000 | Session = 24. | Link = http://whc.unesco.org/en/list/853 }} |other_name=Pečuh}} '''Pécs''' [péč] ({{Jezik-sl|'''Pečuh'''}}, {{Jezik-hr|Pečuh}}, {{Jezik-sr|Pečuj}}), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje [[Madžarska|madžarsko]] mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Je upravno in gospodarsko središče Baranjske županije in sedež rimskokatoliške škofije. Mesto je naslednik mesta Sopianae, ki so ga zgradili [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] na začetku 2. stoletja na ozemlju [[Kelti|keltskih]] in panonskih plemen. V 4. stoletju je postalo upravno središče [[Rimska provinca|rimske province]] [[Panonija Valerija]] in pomembno zgodnjekrščansko središče. Zgodnjekrščanska nekropola iz tega obdobja je decembra 2000 postala del [[Unesco]]ve [[Svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]].<ref> [http://www.pecs.hu/index.php?foid=1&oldal=koszonto ''A világörökség része''].</ref><ref>[http://whc.unesco.org/en/list/853 ''Early Christian Necropolis of Pécs (Sopianae)'']. UNESCO. 'UNESCO'. 3. marec 2015. Pridobljeno 3. marca 2015.</ref> Peško škofijo je ustanovil [[Ogrsko kraljestvo|ogrski]] kralj [[Štefan I. Ogrski|Štefan I. ]] leta 1009. Kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I. ]] je v mestu leta 1367 ustanovil prvo univerzo na Madžarskem. Univerza je še vedno največja v državi.<ref>[www.okm.gov.hu, ''Oktatási és Kulturális Minisztérium oldala, Az Oktatási Évkönyv 2008/2009 letölthető PDF-formátumban''].</ref> Pécs je med škofovanjem velikega humanističnega pesnika Janusa Pannoniusa postal eno od evropskih kulturnih in umetnostnih središč.<ref>''Pécs kulturális központ''.</ref> Mesto ima bogato zapuščino tudi iz 150 let dolge [[Osmansko cesarstvo|turške]] okupacije, v katero spada [[mošeja paše Kasima ]] na [[Széchenyijev trg|Széchenyijevem trgu]]. Pecs je bil vedno multikulturno mesto, v katerem so se v njegovi dvatisočletni zgodovini zlivale različne vrednote in kulture. V mestu še vedno v sožitju živijo [[Madžari]], [[Hrvati]] in [[Švabska|Švabi]]. Leta 1998 je zaradi ohranjanja kultur manjšin, strpnosti in pomoči beguncem iz vojn po razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]] dobil Unescovo nagrado ''Mesta za mir''.<ref>[www.hetek.hu ''1998. 04. 04. (II/14), HOFFMANN ZSOLT - Pécs, a toleráns város''].</ref> Leta 2007 je bil po mnenju LivCom<ref>[www.livcomawards.com ''Official site of LivCom awards''].</ref> tretje, leta 2008 pa drugo za bivanje najbolj prijazno mesto na svetu v kategoriji mest s 75.000-200.000 prebivalci.<ref>[www.ddrkh.hu ''2008. november 12. - Pécs második lett az Élhető Települések döntőjében''].</ref> Leta 2010 je bil skupaj z Essnom in [[Istanbul]]om izbran za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]]. Moto mesta je ''Mesto brez meja''. Po imenovanju so se v mestu začele obširne obnove.<ref>[www.pbkik.hu ''2007. március 30., péntek, Szabó Ágnes - Élményfürdő, újabb négycsillagos szállodák Pécsett, olvasva: 18. december 2009''].</ref><ref>[www.bama.hu ''2008. február 22., Kaszás E. - Már építik a pécsi Búza téren a Corsót, olvasva: 12. december 2009''].</ref> Obnovili so se mestni parki, ulice in trgi. Zgradila sta se nov kulturni center in knjižnica.<ref>[www.peh.hu ''Elindult a Sopianae-terv, épül a Déli Ipari Park''].</ref><ref>''Pécsre áramlik a tőke''. www.origo.hu, 17. julij 2008. - Pécsre áramlik a tőke.</ref> Tu so letališče Pécs-Pogány, [[Stadion PMFC]] (7160 mest) in sedež [[Pécsi MFC]]. ==Ime== Najstarejše je rimsko ime ''Sopianæ'' (edn. ''Sopiana''), ki bi lahko izhajalo iz množinske oblike [[Keltski jeziki|keltske]] besede ''sop'', ki pomeni ''barje''. V nasprotju s splošnim prepričanjem ime Sopianæ ne označuje enega samega mesta ampak skupino vinogradniških kolonij. Trditev potrjuje dejstvo, da niso odkrili nobenih sledov obzidja iz začetnega rimskega obdobja. Prvo mestno obzidje je iz 4. stoletja. Srednjeveško mesto je prvič omenjeno leta 871 pod imenom ''Quinque Basilicae'' (Pet bazilik). Ime je povezano z gradnjo novih cerkva, za katere so gradbeniki uporabili gradivo iz petih starih krščanskih kapel. V kasnejših latinskih dokumentih se mesto omenja z rahlo spremenjenim vendar vsebinsko enakim imenom ''Quinque Ecclesiæ'' – ''Pet cerkva'' (nemško Fünfkirchen, slovaško Päťkostolie).<ref>''Slovenská reč: časopis pre výskum a kultúru slovenského jazyka''. Google Knihy. Books.google.sk. Pridobljeno 12. marca 2013.</ref> Ime Pécs se je prvič pojavilo v dokumentu iz leta 1235 v besedi ''Pechyut'' (sodobno črkovanje ''pécsi út''), ki pomeni cesta v/iz Pécsa. V [[Turščina|turščini]] beseda ''beş'' (izg. [beʃ]) pomeni število pet. Ime v sedanji obliki je prvič dokumentirano po [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolski invaziji v Evropo]]. V drugih jezikih se mesto imenuje: [[Latinščina|latinsko]] Quinque Ecclesiae, [[Hrvaščina|hrvaško]] Pečuh, [[Srbščina|srbsko]] Печуј/Pečuj, [[Slovaščina|slovaško]] Päťkostolie, [[Češčina|češko]] Pětikostelí in [[Nemščina|nemško]] Fünfkirchen. ==Zgodovina== ===Antično rimsko mesto=== [[Slika:Pécs - Early Christian Mausoleum 02.JPG|thumb|250px| Zgodnjekrščanska nekropola v Pécsu (Sopianae)]] Okolica mesta je bila naseljena že v prazgodovini. Najstarejše arheološke najdbe so stare približno 6.000 let. Pred prihodom [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] so bili v teh krajih naseljeni [[Kelti]]. Ko je zahodna [[Panonska nižina]] postala rimska provinca [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]], so Rimljani na začetku 2. stoletja na območju Pécsa ustanovili več vinogradniških kolonij s skupnim imenom Sopianae. Središče Sopian je bilo na mestu sedanje glavne pošte. Nekaj delov rimskega akvadukta je še vidnih. Ko je bila provinca Panonija razdeljena na štiri upravne enote, so Sopianae postale upravno središče province [[Panonija Valerija]]. V prvi polovici 4. stoletja so Sopianae postale pomembno [[Krščanstvo|krščansko]] mesto. Prva krščanska pokopališča iz tega obdobja so postala del svetovne kulturne dediščine. Rimska oblast je proti koncu 4. stoletja oslabela zaradi napadov barbarov in [[Huni|Hunov]]. ===Zgodnji srednji vek=== [[Slika:Pécs - Castle 01.jpg|thumb|250px| Barbakan]] [[Slika:Crypt. Pécs Cathedral4.jpg|thumb|250px| Kripta srednjeveške stolnice]] [[Slika:Shield runic.jpg|right|thumb|250px| Kamnit grb Pécsa približno iz leta 1250 z napisom v staromadžarski pisavi]] Ko je proti koncu 8. stoletja v Panonsko nižino prodrl [[Karel Veliki]], so tod vladali [[Avari]]. Po osvojitvi Panonske nižine jo je priključil k [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]], natančneje k Salzburški škofiji. Dokument, napisan v [[Salzburg]]u leta 871, je prvi, ki omenja zgodnjesrednjeveški Pécs pod imenom Quinque Basilicae. Spadal je v frankovsko vazalno kneževino [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnja Panonija]]. ===Srednjeveško ogrsko mesto=== Po teoriji Györgyja Györffyja, zasnovani na preučevanju krajevnih imen, so Madžari po osvojitvi Karpatskega bazena obdržali svoj polnomadski način življenja z letnimi in zimskimi pašniki. Zimska rezidenca [[Árpádovci|Árpádovcev]] je bil morda prav Pécs.<ref>Lajos Gubcsi. ''Hungary in the Carpathian Basin''. MoD Zrínyi Media Ltd, 2011.</ref> Kasneje so ustanovili Baranjski comitatus, katerega središče ni bil Pécs, ampak bližnji grad Baranyavár (Baranjski grad), sedanji [[Beli Manastir]] na Hrvaškem. Pécs je postal pomembno versko središče in sedež škofije (1009). V latinskih dokumentih se omenja kot Quinque Ecclesiae. Okrog leta 1000 so se v regiji naselili [[Črni Madžari]]. Leta 1064 je kralj [[Salomon Ogrski|Salomon]] sklenil mir s svojim bratrancem, kasnejšim kraljem [[Géza I. Ogrski|Gézo I.]], in z njim v Pécsu praznoval Veliko noč. Kmalu zatem je stolnica pogorela. Sedanja stolnica je bila zgrajena v 11. stoletju. V Pécs se je priselilo več [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]]. Prvi so leta 1076 prišli [[benediktinci]]. Leta 1181 je bila v mestu ustanovljena bolnišnica. Prvi [[Dominikanci|dominikanski]] samostan je bil zgrajen leta 1238. Kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]] je po nasvetu peškega škofa in svojega komornika Viljema leta 1237 v Pécsu ustanovil prvo univerzo v Ogrskem kraljestvu. Njena ustanovna listina je skoraj popoln prepis ustanovne listine [[Dunajska univerza|Dunajske univerze]]. Peška univerza je imela pravico do poučevanje vse predmetov iz znanosti in umetnosti razen [[teologija|teologije]]. Leta 1459 je peški škof postal Janus Pannonius, najpomembnejši srednjeveški madžarski pesnik, in utrdil kulturni pomen Pécsa. === Osmanska vladavina=== [[Slika:Pécs - Mosque Church 01.jpg|thumb|right|250px| Mošeja Gazi Kasim paše]] [[Slika:Pécs - Yakovali Hassan Mosque 01.jpg|thumb|right|250px|Mošeja Jakováli Hasan paše ]] Po porazu ogrske vojske [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] in njegovi smrti v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je sultan [[Sulejman I.|Sulejman]] okupiral Pécs in velik del Ogrskega kraljestva. Na Ogrskem so se začeli spori o Ludvikovem nasledniku. Del prebivalcev je podpiral [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]], drugi del pa [[Ivan Zapolja|Ivana Zapolja]]. Na skupščini v [[Székesfehérvár]]ju je bil 5. novembra 1526 za novega kralja izvoljen Ivan Zapolja in kronan kot Ivan I. (madžarsko I. János). Spomladi 1527 je Ferdinand porazil Zapoljevo vojsko in se 3. novembra kronal za ogrskega kralja. Pécs je bil za svojo podporo Ferdinandu nagrajen z oprostitvijo plačevanja davkov. Mesto se je začelo obnavljati in utrjevati. Leta 1529 so Turki ponovno osvojili Pécs in krenili na pohod proti [[Dunaj]]u. Pécs so prisilili, da je za kralja priznal njihovega zaveznika Ivana Zapolja. Ivan je leta 1540 umrl. Turki so naslednje leto osvojili Budimski grad in prisilili Ivanovo vdovo Izabelo, da jim izroči Pécs, ki je imel velik strateški pomen. Avstrijski cesar je nameraval mestu pomagati v obrambi proti Turkom, vendar je po nasvetu svojih svetovalcev svojo pozornost preusmeril s Pécsa na Székesfehérvár in [[Esztergom]]. Pécs se je pripravil na obleganje, vendar so dan pred začetkom obleganja flandrijski in valonski najemniki pobegnili iz mesta in oplenili njegovo okolico. Naslednji dan je peški škof Turkom brez odpora izročil mestne ključe. Turki so mesto utrdili in ga spremenili v pravo osmansko mesto. Krščanske cerkve so pretvorili v [[Mošeja|mošeje]], zgradili kopališča, minarete in bazar in ustanovili islamsko versko šolo. Pécs je bil naslednjih sto let otok miru sredi vojn. Sprva je bil središče sandžaka v Budimskem ejaletu, kasneje pa kot Peçuy središče Kanjiškega ejaleta. Leta 1664 je v Pécs prišel hrvaško-ogrski plemič Nikolaj Zrinski s svojo vojsko. Ker je bilo mesto globoko na osmanskem ozemlju, se je zavedal, da ga sicer lahko osvoji, vendar ga ne bo mogel obdržati. Mesto je oplenil in požgal, gradu pa mu ni uspelo osvojiti. Srednjeveški Pécs je bil za vedno uničen. Ohranili so se samo del mestnega obzidja, obrambni stolp ([[Barbakan|barbakan]]) in mreža predorov in [[Katakombe|katakomb]] pod mestom. Preživelo je tudi nekaj turških zgradb, med njimi tri mošeje, dva minareta, del kopališča nad krščanskimi grobovi v bližini stolnice in več hiš, ena od njih s kamnito topovsko kroglo v zidu. Ko je krščanska vojska leta 1686 osvojila Budimski grad, se je odpravila osvobajat Pécs. Predhodnica je vdrla v mesto in ga oplenila. Ker Turki mesta niso mogli obraniti, so ga požgali in se umaknili v grad. 14. oktobra je vojska Ludvika Badenskega zasedla mesto in uničila akvadukt do peškega gradu. Osmanska vojska je ostala brez vode in se je 22. oktobra 1886 vdala. Mesto je prišlo pod poveljstvo Karla von Thüngena. V njem je začelo veljati vojno pravo. Dunajski dvor je sprva načrtoval popolno uničenje mesta, kasneje pa se je odločil, da ga bo obdržal kot protiutež [[Szigetvár]]ju, ki je bil še pod osmansko oblastjo. Mesto je počasi ponovno oživelo, dokler ga ni v 1690. letih prizadela epidemija kuge. Leta 1688 so v mesto prišli nemški priseljenci. Število Madžarov v mestu se je zmanjšalo na samo eno četrtino. V drugih treh četrtinah so prevladovali Nemci in Južni Slovani. Po podatkih iz leta 1698 je bila več kot polovica meščanov slovanskega porekla. Ker Pécs ni podprl revolucije proti Habsburžanom pod vodstvom Franca II. Rákocija, je njegova vojska leta 1704 oplenila mesto. === 18. stoletje=== Po letu 1710 se je začelo bolj mirno obdobje. Razvijati so začeli industrija, trgovina in vinogradništvo. V mestu so se ustanovile manufakture in zgradila nova mestna hiša. Mestni fevdalni gospod je bil peški škof, toda mesto se je trudilo, da bi se otreslo njegove oblasti. Škof Jurij Klimó, razsvetljenec, ki je ustanovil prvo javno knjižnico v državi, je bil pripravljen mestu odstopiti svoje pravice, vendar mu je [[Sveti sedež]] to prepovedal. Ko je Klimó leta 1777 umrl, je cesarica [[Marija Terezija]] pohitela in pred izvolitvijo novega škofa mesto povzdignila na položaj [[svobodno kraljevo mesto|svobodnega kraljevega mesta]]. Proglasitev je mesto stala 83.315 forintov. Po prvem uradnem popisu prebivalstva, ki je bil opravljen leta 1787 na ukaz cesarja [[Jožef II.|Jožefa II.]], je bilo v mestu 1.474 hiš in 1.834 družin s skupaj 8.853 člani. Med njimi je bilo 133 duhovnikov in 117 plemičev. Leta 1785 se je v Pécs preselila Győrska akademija, ki se je nazadnje razvila v pravno šolo. Leta 1839 je bilo v mestu zgrajeno prvo gledališče. ===19. in 20. stoletje === [[Slika:Hungary-Pecs Main Place.jpg|right|thumb|250px|Glavni trg]] [[Slika:Pécs - County Hall 01.jpg|thumb|250px|Sedež Baranjske županije]] V drugi polovici 19. stoletja se je v mestu razvila industrija. Leta 1848 je bilo v mestu 1.739 industrijskih delavcev. Nekatere manufakture so slovele po celi državi. Najsodobneje opremljeni panogi tistega časa sta bili papirništvo in obdelava železa. Pomembni so bili tudi premogovništvo, pivovarstvo in proizvodnja sladkorja. Mesto je imelo 14.416 prebivalcev. Med madžarsko revolucijo leta 1848-1849 je mesto za nekaj časa okupirala hrvaška vojska, katero je januarja 1849 zamenjala habsburška vojska. Po ustavni reformi leta 1867, s katero je nastala dualistična [[Avstro-ogrska monarhija|Avstro-Ogrska monarhija]], se je začela razvijati cela država. Tega leta je dobil Pécs železniško povezavo z bližnjim Barcsom in leta 1882 z Budimpešto. Leta 1913 je mesto dobilo [[Tramvaj|tramvaj]]sko omrežje, katero so leta 1960 ukinili. Po prvi svetovni vojni je Baranjo okupirala srbska vojska in Pécs do avgusta 1921 ni bil prepričan ali bo pripadel Madžarski ali be. Ogrska je s [[Trianonski mir|Trianonskim mirovnim sporazumom]] izgubila [[Bratislava|Bratislavo]] (Pressburg), zato je Bratislavsko univerza preselila v Pécs. Med drugo svetovno vojno je Pécs utrpel majhno škodo tudi med veliko tankovsko bitko med [[Rdeča armada|Rdečo armado]] in silami Osi leta 1945, ki se je dogajala 20-25 km južno od mesta. Po vojni se je mesto ponovni hitro razvijalo in širilo in absorbiralo več manjših koliških naselij. V 1980. letih je imelo že 180.000 prebivalcev. Po koncu socialističnega obdobja (1989/90) so spremembe političnega in gospodarskega sistema močno prizadele Pécs. Več rudnikov in tovarn je propadlo, število nezaposlenih je močno naraslo, vojna v sosednji Jugoslaviji pa je v 1990. letih vplivala na turizem. Med to vojno je bil Pécs središče dela IFOR (Implementation Force), v katerem so bili vojaki iz Danske, Norveške, Švedske, Finske in Poljske. Prve enote so prišle v mesto konec leta 1995 in na začetku leta 1996. Enote so bile zadolžene predvsem za logistiko, del enot pa je bil premeščen v [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]]. ==Mestne znamenitosti== [[Slika:Hungary Pecs 2005 June 076University.jpg|thumb|250px|Glavna zgradba Peške univerze]] Staro mestno jedro je prava zakladnica starin, med katerimi so najzanimivejše: * zgodnjekrščanska nekropola * '''[[Stolnica v Pécsu|stolnica]]''', grajena od 11. do 19. stoletja * škofijska palača * '''[[Széchenyijev trg]]''', glavni trg v zgodovinskem središču Pécsa * '''[[mošeja paše Kasima]]''', danes Cerkev Blažene Device Marije, je nekdanja mošeja v središču mesta Pécs. Zdaj se uporablja kot rimskokatoliška cerkev. Molilnica je kot umetnostni muzej dostopna za vstopnino. * Narodno gledališče, odprto leta 1895 * Magasház, najvišja zgradba v mestu * Univerza z Akademijo za umetnost in botaničnim vrtom ==Pobratena mesta== {| class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|ROU}} Arad, Romunija *{{flagicon|ROU}} Cluj-Napoca, Romunija *{{flagicon|GER}} Fellbach, Nemčija *{{flagicon|AUT}} [[Graz|Gradec]], Avstrija<ref name="Graz">{{navedi splet |url=http://www.graz.at/cms/beitrag/10045157/606819/ |title=Twin Towns - Graz Online - English Version |publisher=www.graz.at |accessdate=2010-01-05 |archive-date=2010-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100131044827/http://www.graz.at/cms/beitrag/10045157/606819 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|TUR}} Kütahya, Turčija *{{flagicon|FIN}} Lahti, Finska || *{{flagicon|FRA}} [[Dijon]], Francija *{{flagicon|FRA}} [[Grenoble]], Francija<ref name="Grenoble">{{navedi splet|author=Jérôme Steffenino, Marguerite Masson |url=http://www.grenoble.fr/103-jumelages-et-cooperations.htm|title=Ville de Grenoble –Coopérations et villes jumelles |publisher=Grenoble.fr |date= |accessdate=16 May 2013}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Lyon]], Francija<ref name="Lyon">{{navedi splet|url=http://www.lyon.fr/vdl/sections/en/villes_partenaires/villes_partenaires_2/?aIndex=1|title=''Partner Cities of Lyon and Greater Lyon''|publisher=© 2008 Mairie de Lyon|accessdate=2009-07-17|archive-date=2009-07-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090719003816/http://www.lyon.fr/vdl/sections/en/villes_partenaires/villes_partenaires_2/?aIndex=1|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|SRB}} [[Novi Sad]], Srbija *{{flagicon|CZE}} Olomouc, Ćeška republika *{{flagicon|CRO}} [[Osijek]], Hrvaška || *{{flagicon|USA}} [[Seattle]], Združene države Amerike *{{flagicon|BUL}} [[Sliven]], Bolgarija *{{flagicon|ITA}} Terracina, Italija *{{flagicon|USA}} [[Tucson]], Združene države Amerike<ref name="Tucson sisters">{{navedi splet|url=http://www.sister-cities.org/interactive-map/Tucson%20Sister%20Cities|title=Tucson Sister Cities|work=Interactive City Directory|publisher=Sister Cities International|accessdate=4 September 2013}}</ref> *{{flagicon|BIH}} [[Tuzla]], Bosna in Hercegovina *{{flagicon|IRI}} [[Širaz|Shiraz]], Iran<ref name="shiraz">{{navedi splet|url=http://www.shiraz.ir/news/news1?22209-type=1&22209-id=1594|title=|publisher=Shiraz Municipality|date=10 May 2016|accessdate=14 May 2016|archive-date=2018-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180709123402/http://www.shiraz.ir/news/news1?22209-type=1&22209-id=1594|url-status=dead}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem|seznam mest na Madžarskem]] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta Županije Baranja]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Madžarskem]] [[Kategorija:Pécs| ]] muclnm7pavkdu63menuxdolaqet3ssz Somogyudvarhely 0 285506 6740519 6601785 2026-08-21T16:31:27Z Erardo Galbi 166658 6740519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= |prebivalstvo=1202 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-30 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=7515 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Csurgói |zupanija=[[Šomodska županija]] |regija=[[Južna prekodonavska]] }} '''Somogyudvarhely''' ({{Jezik-hr|Dvorišče}}) je vas na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Csurgói|podregijo Csurgói]] [[Šomodska županija|Šomodske županije]]. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Šomodske županije]] 3p7bog25ushu2p8186wd141ox5rwtxd Hjalmar F. Siilasvuo 0 287825 6740720 5930213 2026-08-22T09:28:39Z Engelbert 76895 pp 6740720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hjalmar F. Siilasvuo |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1915–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1947) |branch= |serviceyears=1915–1947 |rank=[[Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Laponska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hjalmar F. Siilasvuo''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[18. marec]] [[1892]], † [[11. januar]] [[1947]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Siilasvuo/Hjalmar_Fridolf/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Siilasvuo, Hjalmar F.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 98hsm0sa8ntgxldnt68ac49d8e0juqb 6740723 6740720 2026-08-22T09:32:38Z Engelbert 76895 + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hjalmar F. Siilasvuo |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1915–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1947) |branch= |serviceyears=1915–1947 |rank=[[Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Laponska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hjalmar F. Siilasvuo''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[18. marec]] [[1892]], † [[11. januar]] [[1947]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Siilasvuo/Hjalmar_Fridolf/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Siilasvuo, Hjalmar F.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Veterani laponske vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] 0ad56yfrywxejtkj3tzsdf34g7q7s26 Aarne Snellman 0 287826 6740727 6177122 2026-08-22T09:39:25Z Engelbert 76895 pp 6740727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Aarne Snellman |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Aarne Snellman''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[27. december]] [[1894]], † [[28. april]] [[1942]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Snellman/Aarne/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Snellman, Aarne}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] n4rv6ed8duu8uzxbbm4wf77vm3ufky9 6740731 6740727 2026-08-22T09:43:37Z Engelbert 76895 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Aarne Snellman |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Aarne Snellman''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[27. december]] [[1894]], † [[28. april]] [[1942]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Snellman/Aarne/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Snellman, Aarne}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] k6pu11bnux3glmdh088cpexibpezya2 V. Alonzo Sundman 0 287827 6740799 5939126 2026-08-22T11:51:14Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6740799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=V. Alonzo Sundman |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''V. Alonzo Sundman''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[19. junij]] [[1895]], † [[14. april]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sundman/Viktor_Alonzo/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sundman, V. Alonzo}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1960]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] l6dr90dzls0jf4edaxspsewl0lx8z15 6740801 6740799 2026-08-22T11:54:19Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=V. Alonzo Sundman |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] |branch= |serviceyears= |rank=[[General (Finska)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''V. Alonzo Sundman''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[19. junij]] [[1895]], † [[14. april]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Sundman/Viktor_Alonzo/Finland.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Sundman, V. Alonzo}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Finski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] 3zqiwwucg79ee5xa6zs4kjqhjeu4ybk Antero J. Svensson 0 287830 6740783 5926217 2026-08-22T11:32:00Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6740783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Antero J. Svensson |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1916–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1946) |branch= |serviceyears=1916–1946 |rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Antero J. Svensson''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[30. november]] [[1892]], [[Raisio]], [[Finska]], † [[26. april]] [[1946]], [[Helsinki]], Finska. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Svensson/Antero_Johannes/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Svensson, Antero J.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1892]] [[Kategorija:Umrli leta 1946]] [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ljmjxwf8iav7ur96wiacxz6is4azc38 6740788 6740783 2026-08-22T11:39:46Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 12 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Antero J. Svensson |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1916–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1946) |branch= |serviceyears=1916–1946 |rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Antero J. Svensson''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[30. november]] [[1892]], [[Raisio]], [[Finska]], † [[26. april]] [[1946]], [[Helsinki]], Finska. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam finskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Svensson/Antero_Johannes/Finland.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Svensson, Antero J.}} [[Kategorija:Finski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani zimske vojne]] [[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda križca orla]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Nosilci reda meča]] fjb60dcrj0l2qvz98mfzu5yd4s2936j Godeša 0 288489 6740386 6347792 2026-08-21T12:37:23Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6740386 wikitext text/x-wiki '''Godeša''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 97oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.481. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Bojan Godeša]] (*1962), zgodovinar * [[Franc Godeša]] (*1934), pravnik, politik * [[Gregor Godeša]], višji državni odvetnik * [[Romana Godeša]], zdravnica * [[Tone Godeša]], (kmetijski) strojnik == Glej tudi == * priimke [[Godec]], [[Godicl]], [[Godina]], [[Godič (priimek)|Godič]], [[Godnič]], [[Godler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Godeša}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qg3ed4ei5lbf6itl9pxtto4qbs0rw41 Grasselli 0 288891 6740787 6364833 2026-08-22T11:39:14Z ~2026-44996-51 264415 /* Znane nosilke in nosilci priimka */ 6740787 wikitext text/x-wiki '''Grasselli''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 35 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 9.436. mesto. == Znane nosilke in nosilci priimka == * [[Ana Grasselli]], pevka, glasbenica (na Kitajskem) * [[Andrej Grasselli]], diplomat * [[Gregor Grasselli]], matematik * [[Ela Grasselli]], arhitektka * [[Igor Grasselli]] (*1965), violinist, koncertni mojster * [[Jože Grasselli|Jože (Josip) Grasselli]] (1924&ndash;2016), matematik, univerzitetni profesor * [[Katarina Grasselli]] (1910&ndash;1990), arhitektka (krajinska) * [[Lea Grasselli|Lea Levec Grasselli]] (1885&ndash;1977), učiteljica, profesorica * [[Luka Grasselli]], pravnik, šahist * [[Marjana Grasselli-Prosenc]] (1875&ndash;1960), učiteljica, pisateljica * [[Mateja Slovenc Grasselli]], agrarna antropologinja * [[Mirko Grasselli]] (1874&ndash;1950), sodnik, tožilec, pravni pisec * [[Neža Grasselli]], pravnica, predsednica Transparency International Slovenija * [[Nina Grasselli Kmet]], zdravnica infektologinja, intenzivistka * [[Peter Grasselli]] (1841&ndash;1933), pravnik, politik * [[Robert Karl Grasselli]] (1930&ndash;2018), kemijski inženir * [[Štefica Grasselli]] - Steffy (*1988), klasična in zabavnoglasbena pevka, sopranistka == Glej tudi == * priimke [[Codelli]], [[Lionelli]], [[Torelli]] ... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Grasselli}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ss8evcqs44oc4q8vil3ud9gyl0s29t3 Jakše 0 291287 6740391 6224261 2026-08-21T12:43:44Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6740391 wikitext text/x-wiki '''Jakše''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 432 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Barbara Jakše]] (por. [[Jeršič]]) (*1967), fotografinja * [[Boštjan Jakše]], kondicijski trener, nutricionist * [[Jernej Jakše]], prof. BF UL - agronomija * [[Lado Jakše]] - "Jaka" (*1932), športni delavec, mednarodni nogometni sodnik * [[Ljuban Jakše]] (1912—1993), partizan prvoborec, vosovec, novinar in šahovski delavec * [[Marijana Jakše]] (*1952), agronomka, vrtnarska strok. *[[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]] (*1933), bibliotekarka, bibliografka... * Marko Jakše (1928—1978?), novinar * [[Marko Jakše]] (*1959), slikar * [[Marta Remškar]] (r. Jakše) (1907—1984), plesalka, koreografinja in pedagoginja * [[Mirko Jakše]] (1917—1977), gospodarstvenik, diplomat * [[Tone Jakše]], fotograf * Tone Jakše - "Jaka" (*1944), novinar, pisatelj, urednik, izseljenski delavec na Švedskem, publicist * [[Žan Jakše]] (*1996), kajakaš == Glej tudi == * priimke [[Jekše]], [[Jakša]] in [[Jakšič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jakše}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 484g7o7j4ucsnqoshdud2ry2atqmuqc Jogan 0 291886 6740416 6520167 2026-08-21T14:01:38Z ~2026-45085-22 264465 6740416 wikitext text/x-wiki '''Jogan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 62 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Alen Jogan]] (*1985), nogometaš * [[Ana Bucik Jogan]] (*1993), smučarka *[[Dunja Jogan]] (*1973), ilustratorka, avtorica slikanic in grafična oblikovalka (Ts) *[[Ettore (Hektor) Jogan]], psihiater in psihoanalitik iz Trsta *[[Jernej (Nejc) Jogan]] (*1966), biolog, botanik, univ. prof. * [[Kris Jogan]] (*1991), nogometaš * [[Lara Jogan Polak]], naravovarstvenica * [[Maca Jogan]] (*1943), sociologinja, univ. profesorica * [[Matija Jogan]] (*1977), zamejski športnik košarkar, trener * [[Matjaž Jogan]] (*1972), računalnikar *[[Oskar Jogan]] (*1932), varnostni inženir, župan Izole, fotograf in likovni umetnik amater * [[Savin Jogan]] (*1937), pravnik in politolog, strokovnjak za varnost, univ. prof., publicist *[[Vesna Jogan]], slikarka amaterka (Kras) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jogan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4hh4z48z0lsx4v70k57jo5z9qsp5si4 Pavčnik 0 301204 6740438 6367486 2026-08-21T14:21:23Z ~2026-45085-22 264465 6740438 wikitext text/x-wiki '''Pavčnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Dušan Pavčnik]] (1948 - 2019), zdravnik radiolog, prof. MF * [[Lidija Pavčnik]] (por. Lidija [[Wagner]]), bibliotekarka, bibliografka * [[Marijan Pavčnik]] (*1946), pravni teoretik, univ. profesor in akademik * [[Marko Pavčnik]] (*1980), kuharski mojster * [[Polde Pavčnik]] - Pevec (1918 - ?), gledališki organizator in publicist * [[Tomaž Pavčnik]], sodnik Vrhovnega sodišča RS == Glej tudi == * priimek [[Pavček]] *priimek [[Pavčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavčnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 41mad63tzns78aztvc65s8p4v71j69h 6740441 6740438 2026-08-21T14:26:01Z ~2026-45085-22 264465 6740441 wikitext text/x-wiki '''Pavčnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Dušan Pavčnik]] (1948 - 2019), zdravnik radiolog, prof. MF * [[Lidija Pavčnik]] (por. Lidija [[Wagner]]), bibliotekarka, bibliografka * [[Marijan Pavčnik]] (*1946), pravni teoretik, univ. profesor in akademik * [[Marko Pavčnik]] (*1980), kuharski mojster * [[Polde Pavčnik]] - Pevec (1918 - 1975), gledališki organizator in publicist * [[Tomaž Pavčnik]], sodnik Vrhovnega sodišča RS == Glej tudi == * priimek [[Pavček]] *priimek [[Pavčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavčnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] b6oom7evkhk85841w5g3xcgfi0ggr6a 6740442 6740441 2026-08-21T14:26:50Z ~2026-45085-22 264465 6740442 wikitext text/x-wiki '''Pavčnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Dušan Pavčnik]] (1948 - 2019), zdravnik radiolog, prof. MF * [[Lidija Pavčnik]] (por. Lidija [[Wagner]]), bibliotekarka, bibliografka * [[Marijan Pavčnik]] (*1946), pravni teoretik, univ. profesor in akademik * [[Marko Pavčnik]] (*1980), kuharski mojster * [[Polde Pavčnik]] - Pevec (1918 - 1975), gledališki organizator in publicist * [[Tomaž Pavčnik]], pravnik, sodnik Vrhovnega sodišča RS == Glej tudi == * priimek [[Pavček]] *priimek [[Pavčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavčnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] q5yzfbxfbebyr6fl5dcukstubjyo6i6 Antarktična ledna krokodilka 0 301769 6740770 6604263 2026-08-22T10:45:37Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ostrižnjaki]]; dodal [[Kategorija:Ledene krokodilke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740770 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | image = Mackerel Icefish (Champsocephalus gunnari).jpg | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Perciformes]] (ostrižnjaki) | subordo = [[Notothenioidei]] | familia = [[Channichthyidae]] | genus = ''[[Champsocephalus]]'' | species = '''''C. gunnari''''' | binomial = ''Champsocephalus gunnari'' | binomial_authority = [[Einar Lönnberg|Lönnberg]], 1905 }} '''Antarktična ledna krokodilka''' ([[znanstveno ime]] '''''Champsocephalus gunnari'''''), je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Channichthyidae]], ki je razširjena samo v [[Južni ocean|Južnem oceanu]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.antarctica.gov.au/science/southern-ocean-ecosystems/fish-and-fisheries/mackerel-icefish |title=Mackerel icefish |publisher=[[Australian Antarctic Division]] |date= |accessdate=8. oktobra 2010 |archive-date=2010-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100925203032/http://www.antarctica.gov.au/science/southern-ocean-ecosystems/fish-and-fisheries/mackerel-icefish |url-status=dead }}</ref> Zaradi pretiranega izlova je [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] vrsto razglasila za ogroženo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fao.org/newsroom/common/ecg/1000505/en/stocks.pdf |title=General Situation of World Fish Stocks |publisher=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |accessdate=8. oktobra 2010 |archive-date=2013-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130810160617/http://www.fao.org/newsroom/common/ecg/1000505/en/stocks.pdf |url-status=dead }}</ref>. ==Reference== {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Champsocephalus gunnari}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ledene krokodilke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1905]] [[Kategorija:Favna Južnega oceana]] nvqx3wh5rfpojvmv1orf2acdiytpbr0 6740776 6740770 2026-08-22T10:53:21Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740776 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Mackerel Icefish (Champsocephalus gunnari).jpg | taxon = Champsocephalus gunnari | authority = [[Einar Lönnberg|Lönnberg]], 1905&nbsp;<ref>{{EOL|206610|Champsocephalus gunnari}}</ref> }} '''Antarktična ledna krokodilka''' ([[znanstveno ime]] '''''Champsocephalus gunnari'''''), je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Channichthyidae]] (ledene krokodilke), ki je razširjena samo v [[Južni ocean|Južnem oceanu]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.antarctica.gov.au/science/southern-ocean-ecosystems/fish-and-fisheries/mackerel-icefish |title=Mackerel icefish |publisher=[[Australian Antarctic Division]] |date= |accessdate=8. oktobra 2010 |archive-date=2010-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100925203032/http://www.antarctica.gov.au/science/southern-ocean-ecosystems/fish-and-fisheries/mackerel-icefish |url-status=dead }}</ref> Zaradi pretiranega izlova je [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] vrsto razglasila za ogroženo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fao.org/newsroom/common/ecg/1000505/en/stocks.pdf |title=General Situation of World Fish Stocks |publisher=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |accessdate=8. oktobra 2010 |archive-date=2013-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130810160617/http://www.fao.org/newsroom/common/ecg/1000505/en/stocks.pdf |url-status=dead }}</ref>. ==Sklici== {{kategorija v Zbirki|Champsocephalus gunnari}} {{reflist}} {{Taxonbar|from=Q2346450}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ledene krokodilke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1905]] [[Kategorija:Favna Južnega oceana]] ta7l0c64ijizou7f4qw47w6wyag08sw Champsocephalus gunnari 0 301770 6740777 3141236 2026-08-22T10:53:53Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740777 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Antarktična ledna krokodilka]]{{R from scientific name|fish}} 2zrzcrmkkmgu093u3hpvg689noyhvxc Bela kirnja 0 302630 6740498 5810230 2026-08-21T15:47:27Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740498 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Bela kirnja | image = Epinephelus aeneus Roberto Pillon.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollard, D.A. |author2=Francour, P. |author3=Fennessy, S. |date=2018 |title=''Epinephelus aeneus'' |volume=2018 |article-number=e.T132722A100459597 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T132722A100459597.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | taxon = Epinephelus aeneus | authority = ([[Étienne Geoffroy Saint-Hilaire|Saint-Hilaire]], 1817) | synonyms = *''Serranus aeneus'' <small>Geoffroy Saint-Hilaire, 1817</small> *''Cherna aenea'' <small>(Geoffroy Saint-Hilaire, 1817)</small> *''Perca robusta'' <small>[[Jonathan Couch|Couch]], 1832</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Epinephelus|aeneus|month=December|year=2019}}</ref> }} '''Bela kirnja''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Epinephelus aeneus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]]. ==Opis== Bela kirnja zraste v dolžino do 120&nbsp;cm in lahko tehta do 25&nbsp;kg. Razširjena je po južnem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in v subtropskih vodah vzhodnega [[Atlantski ocean|Atlantika]]. Manjša populacija bele kirnje je tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] ob [[Kornati]]h. Osnovna barva te vrste rib je bela, prečno pa ima bela kirnja pet temnejših prog, ki so med osebki različno močno poudarjene. Živi v skalnih razpokah nad peščenim ali blatnim dnom na globinah med 15 in 200 metri. Je roparska riba, ki se hrani z ribami, [[glavonožci]] in različnimi vrstami [[raki|rakov]]. Značilno za to vrsto je, da so vse mladice ženskega spola, pri starosti 10 let, pri masi okoli 8&nbsp;kg pa spremenijo spol<ref name=submania.hr>{{Navedi splet |url=http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=83 |title=submania.hr |accessdate=2011-10-25 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824052108/http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=83 |url-status=dead }}</ref>. ==Sklici== {{refsez}} ==Viri == *{{FishBase species | genus = Epinephelus | species = aeneus | month = julij | year = 2006}} ==Zunanje povezave== *{{Zbirka-medvrstično|Epinephelus aeneus}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] ncvay6wm8c4mqimevctm9x20uvktf5d 6740760 6740498 2026-08-22T10:28:42Z Pinky sl 2932 +Taksonomija 6740760 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Bela kirnja | image = Epinephelus aeneus Roberto Pillon.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollard, D.A. |author2=Francour, P. |author3=Fennessy, S. |date=2018 |title=''Epinephelus aeneus'' |volume=2018 |article-number=e.T132722A100459597 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T132722A100459597.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | taxon = Epinephelus aeneus | authority = ([[Étienne Geoffroy Saint-Hilaire|Saint-Hilaire]], 1817) | synonyms = *''Serranus aeneus'' <small>Geoffroy Saint-Hilaire, 1817</small> *''Cherna aenea'' <small>(Geoffroy Saint-Hilaire, 1817)</small> *''Perca robusta'' <small>[[Jonathan Couch|Couch]], 1832</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Epinephelus|aeneus|month=December|year=2019}}</ref> }} '''Bela kirnja''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Epinephelus aeneus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]]. ==Opis== Bela kirnja zraste v dolžino do 120&nbsp;cm in lahko tehta do 25&nbsp;kg. Razširjena je po južnem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in v subtropskih vodah vzhodnega [[Atlantski ocean|Atlantika]]. Manjša populacija bele kirnje je tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] ob [[Kornati]]h. Osnovna barva te vrste rib je bela, prečno pa ima bela kirnja pet temnejših prog, ki so med osebki različno močno poudarjene. Živi v skalnih razpokah nad peščenim ali blatnim dnom na globinah med 15 in 200 metri. Je roparska riba, ki se hrani z ribami, [[glavonožci]] in različnimi vrstami [[raki|rakov]]. Značilno za to vrsto je, da so vse mladice ženskega spola, pri starosti 10 let, pri masi okoli 8&nbsp;kg pa spremenijo spol<ref name=submania.hr>{{Navedi splet |url=http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=83 |title=submania.hr |accessdate=2011-10-25 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824052108/http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=83 |url-status=dead }}</ref>. ==Taksonomija== Bela kirnja je bila prvič uradno opisana leta 1817. Kot ''Serranus aeneus'' jo je opisal [[French people|francoski]] [[naturalist|naravoslovec]] [[Étienne Geoffroy Saint-Hilaire]] (1772-1844), pri čemer je kot [[tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] navedel [[Egipt]].<ref name = CofF>{{Cof record | spid = 15882 | title = ''Serranus aeneus'' | access-date = 23 June 2020}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Viri == *{{FishBase species | genus = Epinephelus | species = aeneus | month = julij | year = 2006}} ==Zunanje povezave== *{{Zbirka-medvrstično|Epinephelus aeneus}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] tjfz9dhzdrc0jhz5sihtbnkldyqx674 6740761 6740760 2026-08-22T10:30:42Z Pinky sl 2932 tn 6740761 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Bela kirnja | image = Epinephelus aeneus Roberto Pillon.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollard, D.A. |author2=Francour, P. |author3=Fennessy, S. |date=2018 |title=''Epinephelus aeneus'' |volume=2018 |article-number=e.T132722A100459597 |doi=10.2305/IUCN.UK.2018-2.RLTS.T132722A100459597.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | taxon = Epinephelus aeneus | authority = ([[Étienne Geoffroy Saint-Hilaire|Saint-Hilaire]], 1817) | synonyms = *''Serranus aeneus'' <small>Geoffroy Saint-Hilaire, 1817</small> *''Cherna aenea'' <small>(Geoffroy Saint-Hilaire, 1817)</small> *''Perca robusta'' <small>[[Jonathan Couch|Couch]], 1832</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Epinephelus|aeneus|month=December|year=2019}}</ref> }} '''Bela kirnja''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Epinephelus aeneus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[zobčasti ostriži|zobčastih ostrižev]]. ==Opis== Bela kirnja zraste v dolžino do 120&nbsp;cm in lahko tehta do 25&nbsp;kg. Razširjena je po južnem [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] in v subtropskih vodah vzhodnega [[Atlantski ocean|Atlantika]]. Manjša populacija bele kirnje je tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] ob [[Kornati]]h. Osnovna barva te vrste rib je bela, prečno pa ima bela kirnja pet temnejših prog, ki so med osebki različno močno poudarjene. Živi v skalnih razpokah nad peščenim ali blatnim dnom na globinah med 15 in 200 metri. Je roparska riba, ki se hrani z ribami, [[glavonožci]] in različnimi vrstami [[raki|rakov]]. Značilno za to vrsto je, da so vse mladice ženskega spola, pri starosti 10 let, pri masi okoli 8&nbsp;kg pa spremenijo spol<ref name=submania.hr>{{Navedi splet |url=http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=83 |title=submania.hr |accessdate=2011-10-25 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824052108/http://www.submania.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=48&Itemid=83 |url-status=dead }}</ref>. ==Taksonomija== Bela kirnja je bila prvič uradno opisana leta 1817. Kot ''Serranus aeneus'' jo je opisal [[Francozi|francoski]] [[naturalist|naravoslovec]] [[Étienne Geoffroy Saint-Hilaire]] (1772-1844), pri čemer je kot [[tipska lokaliteta|tipsko lokaliteto]] navedel [[Egipt]].<ref name = CofF>{{Cof record | spid = 15882 | title = ''Serranus aeneus'' | access-date = 23 June 2020}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Viri == *{{FishBase species | genus = Epinephelus | species = aeneus | month = julij | year = 2006}} ==Zunanje povezave== *{{Zbirka-medvrstično|Epinephelus aeneus}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Zobčasti ostriži]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817]] i7n40gx5ifz7i4kcw6nmc5lrvatqxzr Epinephelus aeneus 0 302631 6740499 3166384 2026-08-21T15:47:56Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|1=fish}} 6740499 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Bela kirnja]]{{R from scientific name|1=fish}} t25o96jy9pnemfuta40ckc6j6rhwx83 Šturm 0 306537 6740786 6657823 2026-08-22T11:38:30Z Lili6664 264711 /* */ 6740786 wikitext text/x-wiki '''Šturm''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ana Šturm]], cinefilka, fimska kritičarka, urednica *[[Andrej Šturm]] (*1995), kolesar *[[Breda Šturm|Breda (]][[Breda Laura Sturm|Laura) Sturm]] ([[Sturm]]), arhitektka, likovna umetnica, ilustratorka *[[Danijel Šturm]] (*1999), nogometaš * [[Franc Šturm]] (1881—1944), jezikoslovec/filolog romanist, univ. profesor, prevajalec *[[Franc Šturm (skladatelj)|Franc Šturm]] ml. (1912—1943), pianist, skladatelj, dirigent, partizan *Franc Šturm, radiestezist, raziskovalec biopolja, publicist *[[Gorazd Šturm]] (1951—1984), vojaški pilot, gorski reševalec *[[Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm Kocjan]] (*1952), političarka *[[Jaka Šturm]] (*1999), hokejist * [[Jani Šturm]] (*1982), nogometaš in trener * [[Jože Šturm]] (1925—1995), športni pedagog, univ. profesor * [[Klemen Šturm]] (*1994), nogometaš *[[Leopolda Šturm]] (por. [[Menart]]) (1895—1944), igralka *[[Lepša Šturm]] (1925—2023), bibliotekarka * [[Lovro Šturm]] (1938—2021), pravnik, univ. profesor in politik * [[Marjan Šturm]] (1923—2001), inž. gradbeništva (vodogradbenik) * [[Marko Šturm]] (*1966), hokejist * [[Marko Šturm Bico]], bas-kitarist * [[Milica Šturm]] (*1939), književnica in pravnica * [[Rado Šturm]] (1893—1960), agronom, fitopatolog, bibliograf *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920—2016), pravnik, predavatelj *[[Rok Šturm]] (*1989), biolog, entomolog *[[Roman Šturm]] (*1965), strokovnjak za tehnologijo materialov, prof. FS UL * [[Rudi Šturm]] (1926—1982), amaterski slikar, portretist * [[Rudolf Šturm]] (1889—1984) *[[Sašo Šturm]], vodja odseka za nanostrukturne materiale IJS, prof. dr. * [[Simona Šturm]] (*1971), rokometašica *[[Tanja Orel Šturm]], predsednica Sveta za kulturno sodelovanje Sveta Evrope, diplomatka * [[Tine Šturm]] (*1994), igralec futsala * [[Tomaž Šturm]] (*1975), pesnik *[[Vida Šturm]] (1911—1995), romanistka, prevajalka, bibliotekarka. lektorica, predavateljica [[Lili Šturm]], umetnostna zgodovinarka, sociologinja kulture, muzealka, muzejska svetnica == Glej tudi == * priimek [[Sturm]] *priimek [[Šter]], [[Štern]], [[Štukelj]], [[Štrukelj]], [[Štular]] itd. *[[Pavle Jurišić Šturm]] (r. ''Paulus Eugen Sturm'') (1848–1922), srbski general lužiškosrbskega rodu == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šturm}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6c6kdcvo1tazknyacjdof3j7wnr5cx6 6740790 6740786 2026-08-22T11:42:49Z Lili6664 264711 /* */ 6740790 wikitext text/x-wiki '''Šturm''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ana Šturm]], cinefilka, fimska kritičarka, urednica *[[Andrej Šturm]] (*1995), kolesar *[[Breda Šturm|Breda (]][[Breda Laura Sturm|Laura) Sturm]] ([[Sturm]]), arhitektka, likovna umetnica, ilustratorka *[[Danijel Šturm]] (*1999), nogometaš * [[Franc Šturm]] (1881—1944), jezikoslovec/filolog romanist, univ. profesor, prevajalec *[[Franc Šturm (skladatelj)|Franc Šturm]] ml. (1912—1943), pianist, skladatelj, dirigent, partizan *Franc Šturm, radiestezist, raziskovalec biopolja, publicist *[[Gorazd Šturm]] (1951—1984), vojaški pilot, gorski reševalec *[[Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm Kocjan]] (*1952), političarka *[[Jaka Šturm]] (*1999), hokejist * [[Jani Šturm]] (*1982), nogometaš in trener * [[Jože Šturm]] (1925—1995), športni pedagog, univ. profesor * [[Klemen Šturm]] (*1994), nogometaš *[[Leopolda Šturm]] (por. [[Menart]]) (1895—1944), igralka *[[Lepša Šturm]] (1925—2023), bibliotekarka * [[Lovro Šturm]] (1938—2021), pravnik, univ. profesor in politik * [[Marjan Šturm]] (1923—2001), inž. gradbeništva (vodogradbenik) * [[Marko Šturm]] (*1966), hokejist * [[Marko Šturm Bico]], bas-kitarist * [[Milica Šturm]] (*1939), književnica in pravnica * [[Rado Šturm]] (1893—1960), agronom, fitopatolog, bibliograf *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920—2016), pravnik, predavatelj *[[Rok Šturm]] (*1989), biolog, entomolog *[[Roman Šturm]] (*1965), strokovnjak za tehnologijo materialov, prof. FS UL * [[Rudi Šturm]] (1926—1982), amaterski slikar, portretist * [[Rudolf Šturm]] (1889—1984) *[[Sašo Šturm]], vodja odseka za nanostrukturne materiale IJS, prof. dr. * [[Simona Šturm]] (*1971), rokometašica *[[Tanja Orel Šturm]], predsednica Sveta za kulturno sodelovanje Sveta Evrope, diplomatka * [[Tine Šturm]] (*1994), igralec futsala * [[Tomaž Šturm]] (*1975), pesnik *[[Vida Šturm]] (1911—1995), romanistka, prevajalka, bibliotekarka. lektorica, predavateljica * [[Lili Šturm]], umetnostna zgodovinarka, sociologinja kulture, muzealka, muzejska svetnica == Glej tudi == * priimek [[Sturm]] *priimek [[Šter]], [[Štern]], [[Štukelj]], [[Štrukelj]], [[Štular]] itd. *[[Pavle Jurišić Šturm]] (r. ''Paulus Eugen Sturm'') (1848–1922), srbski general lužiškosrbskega rodu == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šturm}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1udi12bfb955xew62twmb550a3vyv1j Gornje Lopiže 0 322293 6740589 6567981 2026-08-21T18:22:50Z Ванилица 132354 +image 6740589 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |slika=Wiki.Ras IV Markove kolibe 03.jpg |prebivalstvo=57 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=1143 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Sjenica|Sjenica]] |okraj=[[Zlatiborski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Gornje Lopiže''' (izvirno {{lang-sr|Горње Лопиже}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Sjenica|Občino Sjenica]]; slednja pa je del [[Zlatiborski upravni okraj|Zlatiborskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 57 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 67,1 let (66,5 pri moških in 67,7 pri ženskah). Naselje ima 32 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 1,78. To naselje je popolnoma [[Srbi|srbsko]] (glede na rezultate popisa iz leta 2002). {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:357 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:238 color:gray1 from:start till:end bar:119 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,161)(77,161) color:blue width:2 points:(77,161)(100,160) color:blue width:2 points:(100,160)(128,135) color:blue width:2 points:(128,135)(157,100) color:blue width:2 points:(157,100)(185,70) color:blue width:2 points:(185,70)(217,47) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=298 |l1953=298 |l1961=294 |l1971=243 |l1981=169 |l1991=105 |l1991н=105 |l2002с=57 |l2002=57 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|57|100.0}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|blue|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|80+|gray|5|71.42|42.85|3}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|3|42.85|71.42|5}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|4|57.14|85.71|6}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|4|57.14|57.14|4}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|3|42.85|71.42|5}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|4|57.14|42.85|3}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|3|42.85|14.28|1}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|0|0.0|14.28|1}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|1|14.28|0.0|0}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|1|14.28|14.28|1}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|0|0.0|0.0|0}} |povprečnoм=66.5 |povprečnoж=67.7 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|36|42|46|52|45|43|32|9|21|2|-|-|-|-|-|-|-|1.78}} {{PorokeNaseljaSrbija|28|3|19|6|-|-|29|3|19|7|-|-}} {{PokliciNaseljaSrbija|25|25|-|-|-|-|-|-|-|-|23|23|-|-|-|-|-|-|-|-|48|48|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zlatiborskega upravnega okraja]] anejyllb4r5nzennhso5x2k18ju2pnz Coris sandeyeri 0 331984 6740450 6187547 2026-08-21T14:43:41Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740450 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Eastern King Wrasse, Orau Cove imported from iNaturalist photo 170288982 (cropped).jpg | image_caption = Samec | image2 = Eastern King Wrasse, Orau Cove imported from iNaturalist photo 170288915.jpg | image2_caption = Samica | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Choat, J.H. |author2=Pollard, D. |date=2010 |title=''Coris sandeyeri'' |volume=2010 |article-number=e.T187773A8626962 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187773A8626962.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | taxon = Coris sandeyeri | authority = ([[James Hector|Hector]], 1884) | synonyms = * ''Cymolutes sandeyeri'' <small>Hector, 1884</small> * ''Coris sandageri'' <small>(Hector, 1884)</small> * ''Coris rex'' <small>[[Edward Pierson Ramsay|E. P. Ramsay]] & [[James Douglas Ogilby|J. D. Ogilby]], 1886</small> * ''Coris trimaculata'' <small>J. D. Ogilby, 1888</small> | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase |genus= Coris|species= sandeyeri| month = August | year = 2019}}</ref> }} '''''Coris sandeyeri''''' je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[ustnače|ustnač]], ki je razširjena ob vzhodnih obalah [[Avstralija|Avstralije]] ter v vodah [[Nova Zelandija|novozelandskega]] [[Severni otok (Nova Zelandija)|Severnega otoka]]. Zadržuje se do globin okoli 60 metrov, najpogosteje na peščenih in skalnih podlagah. V dolžino zraste med 20 in 45 cm. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * {{FishBase species | genus = Coris | species = sandeyeri | month = May | year = 2006}} * {{navedi knjigo |author1=Tony Ayling|author2=Geoffrey Cox |year=1982 |title=Collins Guide to the Sea Fishes of New Zealand. |publisher=William Collins Publishers Ltd, Auckland, New Zealand |isbn= |cobiss=0-00-216987-8 |pages=}} {{Taxonbar|from=Q2921264}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Ribe Tihega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1884]] 68qyjxl3axid2bvmhj7kz8x906q9exm Fantazijska pripoved 0 332756 6740682 6522557 2026-08-22T07:22:13Z Hladnikm 6240 /* Slovenski avtorji */ dop. 6740682 wikitext text/x-wiki '''Fantazijska pripoved''' je izraz za literarni, navadno [[proza|prozni žanr]], ki temelji na zamišljanju pojavov zunaj neposredno dojete stvarnosti. Fantazija je žanr [[fikcija|fikcije]], ki običajno vsebuje čarobne in nadnaravne pojave. Sorodna je žanru [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]]. == Značilnosti == [[Fantazija]] je eden izmed žanrov fantastične literature, ki združuje žanre, ki se oddaljujejo od resničnosti: [[fantastika|fantastiko]], grozljivko, utopijo in ostale razvojne oblike, ki segajo od [[pravljica|pravljic]] in [[mit]]ov dalje. Fantastičnost se pojavi, ko pride do napetosti med realnim in irealnim svetom, na meji med znanim in neznanim. Poteka lahko na fantastični in realni ravni, pri tem pa je dogajanje na ravni fantastičnega logično urejeno. Dogajanje se lahko odvija v navidezno realnem okolju ali pa izključno v fantastičnem okolju. Fantazijsko pripoved in znanstveno fantastiko najdemo na seznamu [[Trivialna literatura|trivialnih žanrov]]. == Zgodovina == Žanr fantazijske pripovedi je star manj kot dve stoletji, njegove korenine segajo daleč v zgodovino, saj so bili elementi nadnaravnega in fantastičnega prisotni že od začetka pripovedništva in pisanja literature. Med začetke uvrščamo dela, kot so ''[[Ep o Gilgamešu]], [[Odiseja]]'', ''[[Beowulf]]'', ''[[Tisoč in ena noč]]'', ''[[Božanska komedija]]'' in ostala dela. Zgodovina sodobne fantazijske literature med prva avtorja uvršča škotskega pisatelja Georgea MacDonalda in njegova romanoa ''The Princess and the goblin'' (1872 ) in ''Phantastes'' (1858). Slednji velja za prvi fantazijski roman, napisan za odrasle. Drug pomemben pisatelj tega časa je bil [[William Morris]] s številnimi romani, med drugim z ''[[The well at the world's end]]'' (1896). Fantazijska dela za mlade so bila bolj sprejemljiva kakor za odrasle. Pisatelji, ki so imeli željo pisati fantazijska dela za mlade, so morali svoja dela prilagajati. Kot pomembno prelomnico v fantazijski literaturi štejemo delo ''[[Alica v čudežni deželi]]'' iz leta 1865. Začetki sodobne fantazijske pripovedi sodijo v 18. stoletje, skupaj z naraščajočo priljubljenostjo popotniških zgodb. Prva fikcijsko fantazijska revija je bila ustvarjena leta 1923, imenovala se je ''[[Weird tales]]'' (''Čudne zgodbe''), z njej podobnimi revijami je fantazijska pripoved postajala vedno bolj priljubljena. Žanr fantazije je resnično zaživel šele konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja. Velika prelomnica v razvoju fantazijske literature so dela angleškega pisatelja in jezikoslovca [[Tolkien|J. R. R. Tolkiena]] iz petdesetih let dvajsetega stoletja (''[[Hobit (roman)|Hobit ali Tja in spet nazaj]]'' in triologija ''[[Gospodar prstanov]]'') in [[Clive Staples Lewis|C. S. Lewisove]] ''[[Zgodbe iz Narnije]]''. Pomembna avtorica je tudi [[Ursula Kroeber Le Guin]] s svojimi romani Saga o Zemljemorju (ang. Earthsea). Najbolj znano in priljubljeno delo zadnjega desetletja je nedvomno zbirka sedmih knjig angleške avtorice [[J. K. Rowling]] z naslovom ''[[Harry Potter]]''. Pomemben napredek v sodobni fantazijski književnosti lahko štejemo sago [[Pesem ledu in ognja]] ameriškega pisatelja [[George R. R. Martin|Georgea R. R. Martina]], saj je se z njegovimi deli fantazija dokončno otresla smernic, katere je postavil [[John Ronald Reuel Tolkien|Tolkien]] s svojimi romani o [[Srednji svet|Srednjem svetu]]. Tako je več kot pol stoletja fantazijska književnost temeljila na popotovanju dobrega glavnega lika, medtem ko so bili njegovi nasprotniki vedno slabi. Liki v fantazijskih romanih do izida [[Igra prestolov|Igre prestolov]] so bili črno-beli. [[George R. R. Martin|Martin]] je likom dodal tako dobre kot tudi slabe lastnosti, predvsem pa je zabrisal meje med dobrimi in slabimi liki. Vrednotenje na dobre in slabe je prepustil bralcu samemu. Ta novost je pomenila nov razmah v fantazijski književnosti in kar nekaj avtorjev je sledilo njegovemu zgledu ([[Rothfuss]]). == Mediji == Fantazija je kot priljubljen žanr, ki je našla pot v številne medije – [[film]]i, televizijski programi, grafični romani, [[videoigre]], [[glasba]] in [[slikarstvo]]. Fantazijski filmi so filmi s fantastičnimi temami, ki navadno vključujejo magične, nadnaravne dogodke, nadnaravna bitja ali domišljijske eksotične svetove. Fantazijski televizijski programi so žanr, ki se ponaša z elementi fantastičnega, pogosto tudi magije in nadnaravnih sil. Teh vrst televizijskih programov na Slovenskem ni, so pa zelo razširjeni v tujih državah. Grafični roman je pripovedno delo, v katarem se zgodba prenaša k bralcu preko oblike stripa. Fantazijska umetnost je zvrst umetnosti, ki prikazuje magične in nadnaravne teme, najbolj je razširjena v obliki slikarstva. == Slovenski avtorji == * [[Anton Ingolič]]: ''[[Udarna brigada]]'' {{COBISS|ID=16972544}} * [[Vitomil Zupan]]: ''[[Potovanje v tisočera mesta]]'' {{COBISS|ID=13775873}}, ''[[Trije konji]]'' {{COBISS|ID=173385}} * [[Vid Pečjak]]: ''[[Drejček in trije marsovčki]]'' {{COBISS|ID=220820992}} * [[Jože Snoj]]: ''[[Avtomoto mravlje]]'' {{COBISS|ID=8670209}} * [[Vida Brest]]: ''[[Veliki čarovnik Ujtata]]'' {{COBISS|ID=222625280}} * [[Svetlana Makarovič]]: ''[[Kosovirja na leteči žlici]]'' {{COBISS|ID=39056640}}, ''[[Kam pa kam, kosovirja?]]'' {{COBISS|ID=47938816}} * [[Niko Grafenauer]]: ''[[Majhnica]]'' {{COBISS|ID=3709440}} * [[Bina Štampe Žmavc]]: ''[[Ure kralja Mina]]'' {{COBISS|ID=6400776}} * [[Nataša Sukič]]: ''[[Molji živijo v prahu]]'' {{COBISS|ID=253203712}} * [[David Vasiljevič]]: ''[[Srce v skali]]'' {{COBISS|ID=252424704}} * [[Mara R. Sirako]]: ''[[Dangober]]'', ''Spopad pri Opozorilniku'', 2009 {{COBISS|ID=245878528}} * [[Danila Žorž]]: ''[[Čarni angel]]'', 2012 {{COBISS|ID=260977920}} * [[Natalija Nanevska Đuričić]]: ''[[Otroci Avalona]]'', 2012 {{COBISS|ID=261284608}} * [[Annalight Night]]: ''[[Uslužbenka smrti]]'', 2012; ''[[Uslužbenka zmaja]]'', 2013; ''[[Uslužbenka senc]]'', 2013; ''[[Poljub Črnega jezera]]'', 2013 * [[Aneja Gros]]: ''[[Rožna izbranka]]'', 2013; ''[[Zamrznjena v času]]'', 2013; ''[[Na valovih vetra]]'', 2013 * [[Valerija Krznarič]]: ''[[Princesa Vivien]]'', 2013 * [[Denis Podaj]]: ''[[Bojevanje z diamanti]]'', 2014 * [[Uroš Topić]]: ''[[Emma Storm. Bratovščina Culis]]'', 2013 {{COBISS|ID=270731008}} * [[Julija Lukovnjak]]: ''[[Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa]]'', 2021 {{COBISS|ID= 84046595}} * [[Jakob Konda]]: ''[[Skrivnost Srži]]'' {{COBISS|ID=68991235}}, [[Padec magije]], 2021 {{COBISS|ID=68996355}} * [[Jan R. Bilodjerič]]: ''[[Animus: V svetu senc]], 2021'' {{COBISS|ID=55808515}} * [https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=13085 Domen Mezeg: Ilonika: Saga o cesarju Feliksu (2020, 2023)] * [[Marko Radmilovič]]: ''Kekec štiri'', 2025<ref>Miran Hladnik: [[:v:Kekec štiri|Kekec štiri]], zapis o romanu na Wikiverzi.</ref> == Glej tudi == * [[znanstvena fantastika]] * [[fantastična pripoved]] * [[pravljica]] * [[fantazija]] == Literatura == * Tina Furlan: ''Elementi znanstvene fantastike v slovenski mladinski literaturi''. Diplomsko delo. [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], 1998. {{COBISS|ID=10820665}} * Jakob Kenda: ''Fantazijska književnost''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. {{COBISS|ID=249076224}} * Gregor Artnik: ''Mladinska fantastična pripoved in njena umestitev v koncept sodobne slovenske mladinske fantastične proze''. [[Pedagoška fakulteta Maribor]], 2012. (23-36) {{COBISS|ID=19162120}} {{Portal: Literatura/povezava}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fantazija]] [[Kategorija:Spekulativna fikcija]] [[Kategorija:Književne zvrsti]] lyu7niwglcht8s5jlolrke36kb21xjf Franc Brlek 0 334775 6740710 6607622 2026-08-22T09:05:41Z Erardo Galbi 166658 6740710 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Franc Brlek | image = | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] | other_names = | known_for = zgodovinar | occupation = <!-- WD --> |spouse = | parents = Ivan Brlek <br /> Jožefa Brlek (rojena Barbiš) | relatives = [[Ivan Brlek]] (polbrat) <br /> [[Stanislav Brlek]] (polbrat) }} '''Franc Brlek''', [[pater]] '''Metod''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[frančiškani|frančiškan]] in [[zgodovina]]r, * [[13. april]] [[1926]], [[Ilirska Bistrica]], † [[11. julij]] [[2013]], [[Jeruzalem]].<ref>{{Navedi revijo|last=Trontelj|first=Nik|date=2021|title=Frančiškanski misijonarji med slovenskimi izseljenci v Egiptu v 19. in 20. stoletju|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2021/03/Trontelj.pdf|magazine=Bogoslovni vestnik|pages=611-627|doi=10.34291/BV2021/03/Trontelj|access-date=20.9.2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ai giorni nostri - Pagina 2|url=https://www.terrasantatriveneto.it/index.php/ricerche/33-religiosi-veneti?showall=&start=1|website=www.terrasantatriveneto.it|accessdate=2025-02-15}}</ref> == Življenje in delo == Rodil se je v družini peka Ivana Brleka in gospodinje Jožefe Brlek, rojene Barbiš. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Leta 1942 je v kraju Ponte di Barbarono vstopil v frančiškanski noviciat in Gemoni študiral filozofijo, [[teologija|bogoslovje]] pa v Benetkah in Vincenzi, leta 1949 je opravil sklepne zaobljube in bil 1951 v Benetkah [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen v mašnika]]. Študije je leta 1952 nadaljeval na Vzhodnem inštitutu v Rimu, kjer je 1955 dosegel [[magisterij]], na Vzhodni šoli za paleografijo in diplomacijo pa je leta 1956 diplomiral; [[doktorat]] iz teologije pa je opravil leta 1974.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Po končanem študiji je v letih 1956−1960 predaval vzhodno teologijo in zgodovino [[Pravoslavne Cerkve]] na frančiškanski šoli v Kairu. Leta 1961 je bil imenovan za arhivarja zgodovinskega arhiva na Custodia di Terra Santa v Jeruzalemu, hkrati je predaval še teologijo in zgodovino vzhodne Cerkve na frančiškanski teološki šoli San Salvatore (1964–67) in na Studium theologicum OFM v Jeruzalemu (1973–1974), splošno zgodovino Cerkve ter zgodovino umetnosti na Filozofski šoli v Betlehemu (1968–69) in Jeruzalemu do 1974.<ref name ="Leksikon"/> Objavil je več člankov in razprav, ki obravnavajo predvsem vprašanja vzhodne teologije. Umrl je v Jeruzalemu 11. julija 2013 in je pokopan na frančiškanskem pokopališču na [[Sion (gora)|Sionu]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=1004770|avtor=Valenčič Rafko|ime=Brlek Franc|vir=PSBL}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Brlek, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski frančiškani]] [[Kategorija:Slovenski teologi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] nzb5jsql21sjisx5vvl8br5n3usxsvk Luzon 0 350120 6740596 6740366 2026-08-21T18:35:32Z Ljuba24b 92351 np 6740596 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Luzon | image = Northern_Philippines_(Luzon).jpg | image_caption = satelitska slika območja iz leta 2005 | native_name = | native_name_link = | location = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|region:PH_type:island|format=dms|display=inline,title}} | archipelago = Filipini | waterbody = | major_islands = | area_km2 = 109.965 | area_footnotes = <ref name=unep/> | rank = 15. | coastline_km = 3249,6 | coastline_footnotes = <ref name=unep/> | highest_mount = [[Pulag (gora)|Mount Pulag]] | elevation_m = 2928 | country = [[Filipini]] | country_admin_divisions_title = Regije | country_admin_divisions = {{Collapsible list |1= Regija 1 – Ilocos |2= Regija 2 – dolina Cagayan |3= Regija 3 – Central Luzon |4= Regija 4A – Calabarzon |5= Regija 4B – Mimaropa |6= Regija 5 – Bicol |7= CAR – Cordillera Administrative Region |8= [[Metro Manila|NCR – National Capital Region]] }} | country_admin_divisions_title_1 = Province | country_admin_divisions_1 = | country_largest_city = [[Quezon City]] | country_largest_city_population = 3.084.270 (štetje 2024) | population = 64.301.558 (2024) (štetje) | population_footnotes = | density_km2 = 585 | demonym = Luzonec/ka | ethnic_groups = | additional_info = }} '''Luzon''' ({{IPA|tl|luˈson|lang}}) je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko otočje]] in je gospodarsko in politično središče države. Na njem ležita glavno mesto Filipinov, [[Manila]], in največje mesto v državi, nekdanja prestolnica [[Quezon City]]. Luzon je imel leta 2024 64,3 milijona prebivalcev, to predstavlja več kot polovico celotnega prebivalstva Filipinov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-08 |title=Luzon {{!}} Philippines, Map, Location, Physical Features, & Economy {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Luzon |access-date=2026-08-09 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> ''Luzon'' se lahko nanaša tudi na eno od treh glavnih otoških skupin v državi. V tej rabi vključuje celinski Luzon, otoški skupini Batanes in Babuyan na severu, otoke Polillo na vzhodu in med drugim oddaljene otoke Catanduanes, Marinduque in [[Mindoro]] na jugu.<ref name="unique">{{cite book | last=Zaide | first=Sonia M. | title=The Philippines, a Unique Nation | page=50 }}</ref> Vključeni so tudi otoki in province Masbate, [[Palavan]] in Romblon, čeprav so ti trije včasih združeni z drugo otoško skupino, [[Visaje (otočje)]]. == Etimologija == Ime ''Luzon'' naj bi izhajalo iz {{lang|tl|ᜎᜓᜐᜓᜅ᜔}} ''lusong'', tagaloške besede, ki se nanaša na posebno vrsto velikega lesenega možnarja, ki se uporablja za luščenje riža.<ref>{{cite book |author=Ooi |first=Keat Gin |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=QKgraWbb7yoC&pg=PA798 |title=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |year=2004 |isbn=978-1-57607-770-2 |page=798 |access-date=September 15, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326195754/https://books.google.com/books?id=QKgraWbb7yoC&pg=PA798 |archive-date=March 26, 2023 |url-status=live}}</ref><ref name="Roberts1">{{cite book|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=59|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/59/|access-date=October 15, 2013|archive-date=October 15, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131015163349/http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/59/|url-status=live}}</ref> Raziskovalni članek Eulita Bautiste in Evelyn Javier iz leta 2008 ponuja sliko ''lusonga'' in pojasnjuje: {{quote|Tradicionalno mletje so izvajali v 20. stoletju s tolčenjem riža ''palaj'' z lesenim pestičem v kamnitem ali lesenem možnarju, imenovanem ''lusong''. Prvo tolčenje odstrani lupino, nadaljnje tolčenje pa odstrani otrobe, hkrati pa razbije večino zrn. Nadaljnje vejanje z bambusovim pladnjem (''bilao'') loči lupino od riževih zrn. To tradicionalno ročno tolčenje, čeprav zelo mukotrpno in je povzročilo veliko razbitega riža, je zahtevalo dva do tri spretne moške in ženske za usklajeno delo in je bilo pravzaprav oblika druženja med mladimi v vaseh.<ref name="EulitoandJavier2008">{{Cite journal|last1=Bautista|first1=Eulito U.|last2=Javier|first2=Evelyn F.|date=2008|title=Rice Production Practices: PIDS Research Paper Series 2008-02|url=http://dirp4.pids.gov.ph/ris/rps/pidsrp0802.pdf|journal=Philippine Institute of Development Studies Research Papers Series|publisher=Philippine Institute of Development Studies|pages=44|access-date=May 29, 2019|archive-date=August 15, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815175858/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/rps/pidsrp0802.pdf|url-status=dead}}</ref>}} Na starih latinskih, italijanskih in portugalskih zemljevidih ​​se otok pogosto imenuje ''Luçonia'' ali ''Luconia''.<ref>{{Cite web| url=https://www.raremaps.com/gallery/detail/41470/Exacta_and_Accurata_Delineatio_cum_Orarum_Maritimarum_tum_etjam_locorum/Van%20Linschoten.html|title=Exacta & Accurata Delineatio cum Orarum Maritimarum tum etjam locorum terrestrium quae in Regionibus China, Cauchinchina, Camboja sive Champa, Syao, Malacca, Arracan & Pegu.|last=Van Linschoten|first=Jan Huygen|date=1596|website=Barry Lawrence Ruderman Antique Maps Inc.|access-date=June 16, 2021|archive-date=September 1, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190901175658/https://www.raremaps.com/gallery/detail/41470/Exacta_and_Accurata_Delineatio_cum_Orarum_Maritimarum_tum_etjam_locorum%2FVan%2520Linschoten.html|url-status=live}}</ref> ''Luções'', [luˈsõjʃ] (tudi ''Luzones'' v španščini) je bil demonim,<ref name="Alfonso2016">{{Cite book |last=Alfonso |first=Ian Christopher B. |title=The Nameless Hero: Revisiting the Sources on the First Filipino Leader to Die for Freedom |publisher=Holy Angel University Press |year=2016 |isbn=9789710546527 |location=Angeles}}</ref> ki so ga uporabljali portugalski mornarji v Maleziji<ref name="Scott1994">{{cite book | last = Scott | first = William Henry | author-link = | title = Barangay: Sixteenth Century Philippine Culture and Society | publisher = Ateneo de Manila University Press | date = 1994 | location = Quezon City | isbn = 971-550-135-4 }}</ref> v začetku 16. stoletja in se nanašal na ljudstvo Kapampangan in Tagalog, ki je živelo v zalivu Manila, ki se je takrat imenoval Lusong (Kapampangan: Lusung, {{langx|pt|Luçon}})), iz katerega je nastalo tudi ime Luzon.<ref name="Pires">{{Cite book |last=Pires |first=Tomé |title=A suma oriental de Tomé Pires e o livro de Francisco Rodriguez: Leitura e notas de Armando Cortesão [1512 – 1515] |publisher=Hakluyt Society |year=1944 |location=Cambridge |language=pt |translator-last=Cortesão |translator-first=Armando |trans-title=The Summa Oriental of Tomé Pires and the book by Francisco Rodriguez: Reading and notes by Armando Cortesão [1512 – 1515] |author-link=Tomé Pires}}</ref> Izraz se je uporabljal tudi za tagaloške naseljence v regiji Južni Tagalog, kjer so vzpostavili intenzivne stike s Kapampanganci.<ref name="Zorc">{{cite book |last=Zorc |first=David |year=1993 |chapter=The Prehistory and Origin of the Tagalog People |editor=Øyvind Dahl |title=Language - a doorway between human cultures : tributes to Dr. Otto Chr. Dahl on his ninetieth birthday |location=Oslo |publisher=Novus |pages=201–211 |url=https://zorc.net/RDZorc/publications/081=Prehistory&OriginOfTagalog[DahlFestschrif].pdf}}</ref> Sčasoma se je izraz ''Luzones'' nanašal na naseljence otoka Luzon, kasneje pa je bil izključno namenjen prebivalcem osrednjega Luzona. == Zgodovina == === Pred evropsko kolonizacijo === Pred letom 1000 n. št. so ljudstva Tagalog, Kapampangan in Pangasinan iz južnega in osrednjega Luzona ustanovila več večjih obalnih političnih skupnost, zlasti Majnila, Tondo in Namajan. Najstarejši znani filipinski dokument, napisan leta 900, je Lagunski bakreni napis, ki imenuje kraje v in okoli [[Manilski zaliv|Manilskega zaliva]] ter omenja tudi Medan, kraj v Indoneziji.<ref>{{Cite web |last=Morrow |first=Paul |title=Laguna Copperplate Inscription |url=http://www.mts.net/~pmorrow/lcieng.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080205031106/http://www.mts.net/~pmorrow/lcieng.htm |archive-date=February 5, 2008 |access-date=December 19, 2010 |website=Mts.net |language=en}}</ref> Ta obalna filipinska kraljestva so bila talasokracije, ki so temeljile na trgovini s sosednjimi azijskimi političnimi entitetami in so bile strukturirane z najemnimi pogodbami med poglavarji ali gospodarji (''Datu'') in vrhovnimi gospodarji (''Lakan'') ali [[radža]]mi, ki so pobirali davke. Ta kraljestva so bila pod konkurenčnim vplivom [[hinduizem|hinduizma]], [[animizem|animizma]] ali [[islam]]a. Pred tem so se med letoma 2500 in 2000 pr. n. št. Kapampanganci skupaj s ljudstvom Sambal in Hatang Kayi naselili južni Luzon. Nato so se med letoma 1200 in 1000 pr. n. št. selitveni tagaloški naseljenci iz vzhodnih Visajev ali severovzhodnega Mindanaa zadrževali v južnem Luzonu in navezali stike s Kapampanganci, ljudstvom Sambal in Hatang Kayi, pri čemer so bili stiki s Kapampanganci najintenzivnejši; po tem so se prvotni naseljenci preselili proti severu: Kapampanganci so se preselili v sodobni Tondo, Navotas in osrednji Luzon (sodobni Bulacan, Nueva Ecija, Aurora, Pampanga, južni Tarlac in vzhodni Bataan),<ref name="Tantingco: The Kapampangan in Us">{{Cite web |url=https://www.sunstar.com.ph/more-articles/tantingco-the-kapampangan-in-us |title=Tantingco: The Kapampangan in Us |website=[[SunStar]] |access-date=January 23, 2024 |archive-date=January 23, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240123034705/https://www.sunstar.com.ph/more-articles/tantingco-the-kapampangan-in-us |url-status=live }}</ref><ref name="What is the Kapampangan Region">[http://marcnepo.blogspot.com/2013/06/what-is-kapampangan-region.html?m=1 What is the Kapampangan Region?]</ref><ref name="language-and-society_Ariel-49-61">[https://www.language-and-society.org/wp-content/uploads/2022/12/Ariel-49-61.pdf The Language Shift from the Middle and Upper Middle-Class Families in the Kapampangan Speaking Region]</ref> Sambali pa v sodobno provinco Zambales,<ref>{{Cite web |url=http://www.ncca.gov.ph/about_cultarts/ebook_subcont.php?subcont_Id=33 |title=Sambal |website=National Commission for Culture and the Arts |archive-url=https://web.archive.org/web/20080121084810/http://www.ncca.gov.ph/about_cultarts/ebook_subcont.php?subcont_Id=33 |archive-date=January 21, 2008 }}</ref> s čimer so izpodrinili Aete. Obstajala je tudi budistična politična oblast, znana kot Ma-i ali Maidh, opisana v kitajskih in brunejskih zapisih iz 10. stoletja, čeprav njena lokacija še vedno ni znana in so si znanstveniki razdeljeni glede tega, ali je v sodobnem Bayu, Laguni ali Bulalacau na Mindoru.<ref>{{Cite journal |last=Go |first=Bon Juan |date=2005 |title=Ma'I in Chinese Records – Mindoro or Bai? An Examination of a Historical Puzzle |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/216/223 |url-status=live |journal=Philippine Studies |language=en |volume=53 |issue=1 |pages=119–138 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131021221348/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/216/223 |archive-date=October 21, 2013}}</ref><ref>{{Cite book| title = Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History| last1 = Scott| first1 = William Henry| publisher = New Day Publishers| date = 1989| location = Quezon City| isbn = 978-9711002268| chapter = Societies in Prehispanic Philippines}}</ref> Po virih iz tistega časa je trgovina z velikimi domačimi glinenimi vrči ''Ruson-tsukuri'' (dobesedno luzonsko izdelano, japonsko: 呂 宋 製), ki so se uporabljali za shranjevanje zelenega čaja in riževega vina, cvetela v 12. stoletju, lokalni tagalogski, kapampanganski in pangasinski lončarji pa so vsak vrč označili s črkami Bajbajin, ki so označevale določeno uporabljeno žaro in peč, v kateri so bili vrči izdelani. Nekatere peči so bile bolj znane kot druge; cene so bile odvisne od ugleda peči.<ref>{{Cite web |last=Manansala |first=Paul Kekai |date=September 5, 2006 |title=Quests of the Dragon and Bird Clan: Luzon Jars (Glossary) |url=http://sambali.blogspot.com/2006/09/luzon-jars-glossary.html |access-date=December 19, 2010 |website=Quests of the Dragon and Bird Clan |language=en |archive-date=September 4, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070904183539/http://sambali.blogspot.com/2006/09/luzon-jars-glossary.html |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.seapots.com/home/index.php/production-centers-pottery-groups/philippines South East Asia Pottery – Philippines]. Seapots.com. Retrieved on December 19, 2010. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20141019011022/http://www.seapots.com/home/index.php/production-centers-pottery-groups/philippines |date=October 19, 2014 }}</ref> V tej cvetoči trgovini so vrči Burnay iz Ilocosa edini veliki glineni vrči, ki se danes izdelujejo na Luzonu in izvirajo iz tega časa. V začetku leta 1300 so kitajski anali ''Nanhai dži'' poročali, da je hindujski [[Brunej]] napadel ali upravljal Saravak in Sabah ter filipinska kraljestva Butuan, Sulu in v Luzonu: Ma-i (Mindoro) in Malilu 麻裏蘆 (današnja Manila); Shahuchong 沙胡重 (današnji Siocon ali Zamboanga), Jačen 啞陳 Oton (del Madja-as Kedatuan) in 文杜陵 Venduling (današnji Mindanao),<ref>[https://core.ac.uk/download/pdf/228735802.pdf Reading Song-Ming Records on the Pre-colonial History of the Philippines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230213131445/https://core.ac.uk/download/pdf/228735802.pdf |date=February 13, 2023 }} By Wang Zhenping Page 256.</ref> ki so pozneje ponovno pridobili svojo neodvisnost.<ref>{{cite journal | url=https://www.jstor.org/stable/20072046 | jstor=20072046 | title=From Quanzhou to the Sulu Zone and beyond: Questions Related to the Early Fourteenth Century | last1=Ptak | first1=Roderich | journal=Journal of Southeast Asian Studies | date=1998 | volume=29 | issue=2 | pages=280 | doi=10.1017/S002246340000744X | s2cid=162707729 | url-access=subscription }}</ref> Leta 1405 je cesar [[Jongle]] med potovanji DŽeng Heja imenoval kitajskega guvernerja Luzona, Ko Ch'a-lao.{{sfn|Ho|2009|p=[https://books.google.com/books?id=EwnzBiM0LmAC&pg=PA33 33]}}{{sfn|Karnow|2010|p=[https://books.google.com/books?id=VbwogbQ3l8UC&pg=PT84 84]}} Kitajska je imela tudi vazale med voditelji na otočju. Kitajska je v času vladavine Jongleja dosegla prevlado v trgovini s tem območjem. [[File:Bangkajf.JPG|thumb|left|upright|''Bangkang pinava'', starodavna filipinski možnar in pestič]] Pozneje so bili nekateri deli Luzona islamizirani, ko se je nekdanja provinca Majapahit v Poniju osvobodila, spreobrnila v islam in uvozila Šarifa Alija, princa iz [[Meka|Meke]], ki je postal sultan Bruneja, naroda, ki je nato razširil svoja kraljestva od Bornea do Filipinov in ustanovil kraljestvo Majynila kot svojo lutkovno državo.<ref>{{Cite journal |last=Scott |first=William Henry |date=1989 |title=Filipinos in China in 1500 |url=http://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-21-1983/scott.pdf |url-status=dead |journal=Asian Studies |language=en |volume=21 |page=8 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150724123829/http://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-21-1983/scott.pdf |archive-date=July 24, 2015 |access-date=June 10, 2015}}</ref> Invazija na Brunej je razširila kitajsko kraljevo poreklo, kot so Ong Sum Pingove sorodnike in arabske dinastije na Filipine, kot je klan sultana Šarifa Alija. Vendar so se druga luzonska kraljestva upirala islamu, kot je Pangasinan. Ostalo je pritok Kitajske in je bilo večinoma sinificirano kraljestvo, ki je vzdrževalo trgovino z Japonsko. Politika Cainta je obstajala tudi kot utrjena mestna država, oborožena z obzidjem in topovi. Kot je zapisano v knjigi Dong-Xiyang kao 東西洋考, je kitajska [[dinastija Ming]] zabeležila, da je na območju današnjega otoka Luzon obstajalo 'kraljestvo Luzon'.<ref name="MingDynasty">[https://www.jstor.org/stable/41933619?read-now=1&seq=13#page_scan_tab_contents The Taiwan Strait between the Twelfth and Sixteenth Centuries and the Maritime Route to Luzon by Liu Yingsheng, 刘迎胜, (Vol. 46, No. 2 (2012), pp. 179 )]</ref> ===Interakcije s Portugalci === Portugalci so bili prvi evropski raziskovalci, ki so ga na svojih kartah zabeležili kot ''Luçonia'' ali ''Luçon'', prebivalce pa so imenovali ''Luções''.<ref>Pires, Tomé, A suma oriental de Tomé Pires e o livro de Francisco Rodriguez: Leitura e notas de Armando Cortesão [1512–1515], translated and edited by Armando Cortesao, Cambridge: Hakluyt Society, 1944.</ref> Edmund Roberts, ki je obiskal Luzon v začetku 19. stoletja, je zapisal, da je bil Luzon 'odkrit' leta 1521.<ref name="Roberts1" /> Portugalci so srečali Luzonce, ljudi z Luzona, vse do malabarske obale v zahodnem delu Indije v južni Aziji, ki so služili kot pomorska in najemniška sila portugalske armade v vojnah proti lokalnim muslimanskim kraljestvom.<ref name="Luzam">{{cite book |last1=Pinto |first1=Paulo Jorge de Sousa |last2=Lourenço |first2=Miguel Rodrigues |last3=Pinto |first3=Pedro |last4=Roe |first4=Jeremy |title=Historia Obscura: The Philippines in 16th and 17th Century Portuguese Sources |volume=1 |year=2025 |publisher=National Historical Commission of the Philippines |location=Manila |isbn=978-971-538-386-8 |url=https://research.unl.pt/ws/portalfiles/portal/154265093/HistoriaObscura_vol1.pdf |page=4 |access-date=March 25, 2026}}</ref> Portugalski in španski zapisi od začetka] do sredine 16. stoletja navajajo, da je bilo kraljestvo Majnila isto kot kraljestvo Luzon,<ref name=pttoponymy>p. 12: https://ec.europa.eu/translation/portuguese/magazine/documents/folha61_pt.pdf</ref> ki je bilo omenjeno v zapisih dinastije Ming (iz tagaloškega ali malajskega imena ''Lusong'' in kapampanganskega imena ''Lusung'') in katerega državljani so se imenovali ''Luções''.<ref name="Pigafetta1524b">{{Cite book|title=Relazione del primo viaggio intorno al mondo|last=Pigafetta|first=Antonio|year=1524}}</ref> V portugalski [[Melaka|Melaki]] je bilo zaposlenih veliko ljudi z Luzona. Na primer, začimbni magnat Regimo de Raja s sedežem v Melaki je bil zelo vpliven in so ga Portugalci imenovali za ''Temenggonga'' (morskega gospodarja) – guvernerja in generala, odgovornega za nadzor pomorske trgovine. Kot ''Temenggong'' je bil de Raja tudi vodja armade, ki je trgovala in ščitila trgovino v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], [[Malajski preliv|Malajskem prelivu]], [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskem morju]]<ref>Antony, Robert J. Elusive Pirates, Pervasive Smugglers: Violence and Clandestine Trade in the Greater China Seas. Hong Kong: Hong Kong University Press, 2010. Print, 76.</ref> in srednjeveških pomorskih kneževinah Filipinov.<ref>Junker, Laura L. Raiding, Trading, and Feasting: The Political Economy of Philippine Chiefdoms. Honolulu: University of Hawaiì Press, 1999.</ref><ref>Wilkinson, R J. An Abridged Malay-English Dictionary (romanised). London: Macmillan and Co, 1948. Print, 291.</ref> Njegov oče in žena sta po njegovi smrti nadaljevala njegovo pomorsko trgovsko dejavnost. Drug pomemben malaški trgovec je bil Curia de Raja, ki je prav tako prihajal iz Luzona. »Priimek« »de Raja« ali »diraja« bi lahko nakazoval, da sta bila Regimo in Curia ter njuni družini plemiškega ali kraljevega porekla, saj je izraz okrajšava za sanskrtsko ''adiraja''.<ref>Junker, 400. http://sambali.blogspot.com/2014/12/the-borneo-route.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150803052749/http://sambali.blogspot.com/2014/12/the-borneo-route.html |date=August 3, 2015 }}</ref> Fernão Mendes Pinto je opazil, da se je več pripadnikov islamskih flot v 16. stoletju borilo s Portugalci na Filipinih. Sultan Aceha je leta 1540 enemu od njih (Sapetu Diraja) dal nalogo, da zadrži Aru (severovzhodno Sumatro). Pinto tudi pravi, da je bil eden od njih imenovan za vodjo Malajcev, ki so ostali na Moluških otokih po portugalski osvojitvi leta 1511.<ref name="Pinto">{{Cite book |last=Pinto |first=Fernão Mendes |url=https://archive.org/details/travelsofmendesp0000pint |title=The Travels of Mendes Pinto. |date=1989 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |isbn=9780226669519 |language=en |translator-last=Catz |translator-first=Rebecca D. |author-link= |orig-year=1578 |url-access=registration}}</ref> Antonio Pigafetta ugotavlja, da je eden od njih leta 1521 poveljeval brunejski floti. Vendar se Luçõi niso borili le na strani muslimanov. Pinto pravi, da so bili očitno tudi med domačini na Filipinih, ki so se leta 1538 borili proti muslimanom. Na celinski jugovzhodni Aziji so bojevniki Lusung/Luções pomagali burmanskemu kralju pri njegovi invaziji na Siam leta 1547. Hkrati so se bojevniki Lusong borili ob boku siamskega kralja in se soočili z isto slonjo vojsko burmanskega kralja pri obrambi siamske prestolnice [[Zgodovinsko mesto Ajuthaja|Ajuthaje]].{{sfn|Pigafetta|1969|p=195}} Luçõeji so bili v Siamu tako uspešni, da jih je tajski kralj nagradil s povišanjem v plemiški stan in podelitvijo zemlje.<ref>Diogo do Couto, Décadas da Ásia (Lisbon, 1778) Vol. 5, pp. 95–100 (Década VIII, Livro II, cap. V) Siam (1547)</ref> Vojaška in trgovska dejavnost Luçõejev je segala vse do [[Šrilanka|Šrilanke]] v Južni Aziji, kjer so v grobovih odkrili keramiko Lungshanoid, izdelano na Luzonu.<ref>"Quest of the Dragon and Bird Clan; The Golden Age (Volume III)" -Lungshanoid (Glossary)- By Paul Kekai Manansala</ref> Medtem so v bližnjem Sultanatu Aceh bojevniki Luçõejev tako navdušili sultana, da so jim dodelili položaj sultanove kraljeve garde in da so bili imenovani za sultanovo kraljevo gardo, kar dokazuje fizično moč, borilne spretnosti in moško privlačnost moških Luçoejev; saj je bila v tistem obdobju med srednjeveškimi kraljestvi ta funkcija dodeljena le najmočnejšim, najinteligentnejšim, čednim, privlačnim, možatim, aristokratskim in bojevitim bojevnikom.<ref>Skaff, Jonathan Karam, Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and Connections, 580-800</ref> Znanstveniki so tako predlagali, da bi lahko bili plačanci, ki so jih cenile vse strani.<ref name="Lach">{{cite book |last=Lach |first=Donald Frederick |author-link= |title= Asia in the Making of Europe |year=1994 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |chapter= Chapter 8: The Philippine Islands |isbn = 0-226-46732-5}}</ref> === Španska kolonialna doba === [[File:Ruson_people.webp|thumb|170x170px|Japonska upodobitev Luzonov v 1671]] [[File:万国来朝图 Philippines Luzon island (吕宋国) delegates in Peking in 1761.jpg|thumb|200x200px|left|Delegati otoka Luzon (吕宋国) v Pekingu na Kitajskem v Wanguo Laicháo Tu, 1761]] Leta 1569 je španska odprava, ki jo je poslal [[Miguel López de Legazpi]] pod vodstvom Luisa Enriqueza de Guzmana in avguštinskega brata Alonsa Jimeneza, prvič stopila v Albay. Po raziskovanju otokov Masbate, Ticao in Burias so prispeli v obalno naselje Ibalon v današnjem Magallanesu v Sorsogonu in nadaljevali pot v notranjost do današnjega Camaliga v Albayu. Španski prihod v 16. stoletju je privedel do vključitve ljudstva Luções, razpada njihovih kraljestev in ustanovitve Filipinskih otokov s prestolnico Cebu. Legazpi je sledil z večjo floto, ki jo je sestavljala tako španska kot večinoma visiajska sila, je zaradi počasne hitrosti lokalnih ladij trajalo mesec dni, da so te sile spravili v boj. Zaradi te velike sile je bil sosednji Tondo predan. Poskus nekaterih lokalnih voditeljev, znan kot zarota Tondo, da bi premagali Špance, je bil odbit. Kmalu so španski in mehiški konkvistadorji iz Mehike prejeli ''encomiende'' nad več deli Luzona. To so bili naslednji: Antonio de Carvajal je imel encomiendo v zgodnjih luzonskih naseljih; natančne številke niso ohranjene.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=181 |isbn=978-0554259598}}</ref> John of Moron, zgodnji ''encominder''; število davkov ni določeno. Francisco de Herrera je prejel poverjeništvo na Luzonu; podrobnosti niso popolne in Pedro de Chaves, nosilec poveljstva na Luzonu; število davkov ni znano.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=182 |isbn=978-0554259598}}</ref> [[File:Huang Qing Zhigong Tu - 041.jpg|thumb|345x345px|Upodobitev prebivalcev Luzona v 18. stoletju iz kitajske knjige ''Huang Qing Zhigong Tu''. Kitajci so jih imenovali Lu Song, ki so ga prepoznali kot uspešno in močno "kraljestvo" pod Španskim imperijem]] Legazpi je Majnilo preimenoval v Nueva Castilla in jo razglasil za glavno mesto Filipinov in s tem tudi preostalih španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{Cite journal |author=Fernando A. Santiago Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |journal=Malay |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |access-date=July 18, 2008}}</ref> ki so obsegale tudi španska ozemlja v Aziji in Pacifiku. Legazpi je postal prvi generalni guverner države. Pod Španijo je Luzon postal znan tudi kot Nova Kastilja. Prebivalstvo Luzona je v času prvih španskih misij štelo med 1 in 1,5 milijona prebivalcev, skupna gostota pa je bila nizka. Mori iz zahodnega Mindanaa in arhipelaga Sulu so prav tako napadli obalna krščanska območja Luzona in Visaje. Naseljenci so se morali boriti proti kitajskim piratom (ki so oblegali Manilo, med katerimi je bil najbolj znan Limahong leta 1573). [[File:Man of the Island of Luzon 1820 by John Crawfurd.jpg|thumb|292x292px|Mož z otoka Luzon 1820, John Crawfurd]] Po uspešni odpravi in ​​raziskovanju severa je Juan de Salcedo ustanovil ''Villo Fernandina de Vigan'' v čast sinu kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]], princu Ferdinandu, ki je umrl pri štirih letih. Iz [[Vigan]]a je Salcedo obkrožil konico Luzona in nadaljeval z umirjanjem Camarinesa, Albaya in Catanduanesa.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=COSEDwAAQBAJ |title=LEAGUE Magazine, September-October 2017 Issue: The Local Government Unit Magazine |date=September 1, 2017 |publisher=The League Publishing Company, Inc. |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=6BpwAAAAMAAJ&q=Province+Mayor+of+Ilocos+juan+salcedo |title=Centennial Commemorative Lectures, 1998 |date=1998 |publisher=The Committee |language=en}}</ref> Kot nagrado za svoje zasluge španskemu kralju je Salcedo prejel naziv župana province Ilocos. V španskih časih je Luzon postal središče trgovine med Amerikama in Azijo. [[Manilski galeoni]], zgrajeni v regiji Bicol, so v Manilo prinašali srebro, pridobljeno iz Peruja in Mehike. Srebro se je uporabljalo za nakup azijskega trgovskega blaga, kot so kitajska svila, indijski dragulji in indonezijske začimbe, ki so se nato izvažale nazaj v Ameriko. Kitajci so Luzon tako zelo cenili, da so ga, ko so govorili o Španiji in špansko-ameriški obali, raje imenovali ''Dao Lusong'' (Veliki Luzon), medtem ko so prvotni Luzon imenovali ''Šjao (Mali) Lusong'', kar se ni nanašalo le na Luzon, temveč na celotne Filipine. Luzon je postal tudi središče globalnih migracij. Obzidano mesto [[Intramuros]] je prvotno ustanovilo 1200 španskih družin.<ref>{{Cite book |last=Barrows |first=David P. |url=http://www.gutenberg.org/files/38269/38269-h/38269-h.htm#pb139 |title=A History of the Philippines |date=1905 |publisher=American Book Company |location=New York |page=179 |quote=Znotraj obzidja je bilo približno šeststo zasebnih hiš, večina zgrajenih iz kamna in ploščic, enako število pa jih je bilo zunaj v predmestjih ali »arrabales«, vse so zasedali Španci (»todos son vivienda y poblacion de los Españoles«). To pomeni približno dvesto tisoč španskih družin ali ustanov, razen vernikov, ki jih je bilo v Manili vsaj sto petdeset, garnizije, v določenih obdobjih približno štiristo izurjenih španskih vojakov, ki so služili na Nizozemskem in v Nizozemski, ter uradnikov.|via=Guttenburg |access-date=October 12, 2018 |archive-date=February 8, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190208005625/http://www.gutenberg.org/files/38269/38269-h/38269-h.htm#pb139 |url-status=live }}</ref> Bližnje okrožje Binondo je postalo središče poslovanja in se preoblikovalo v najstarejšo kitajsko četrt na svetu. V Dilau je bilo tudi manjše okrožje, rezervirano za japonske migrante. Mesto Cavite je služilo tudi kot glavno pristanišče za Luzon in v tamkajšnjih pomorskih garnizijah je bilo nameščenih veliko mehiških vojakov in mornarjev. Ko so se Španci evakuirali iz Ternata v Indoneziji, so papuanske begunce naselili v Ternateju v Caviteju, ki je dobil ime po njihovi evakuirani domovini. Po kratki britanski okupaciji Manile so se indijski sepojski vojaki, ki so se uprli svojim britanskim poveljnikom in se pridružili Špancem, nato naselili v Cainti v Rizalu. Prišleki, ki so bili obubožani Mehičani in prebivalci polotoka, so bili obtoženi spodkopavanja podrejenosti domačinov. V knjigi Rafaela Bernala: ''Mehika na Filipinih'' je bil otok Luzon obravnavan kot poln mehiških potomcev.<ref>[https://archive.org/details/mexicoenfilipinas/page/n55/mode/2up (In Spanish) Mexico En Filipinas By Rafael Bernal](Page 117)(Quote: "Vemo, da so številne mehiške skupine pridobile zemljo v Luónu, Masbateju in drugih krajih v Pampa Ngi, pa tudi v Cavileu. Ti ljudje so se, kot je bilo pričakovati, kmalu vključili v filipinsko prebivalstvo, se poročili s Filipinkami, se naučili novega jezika, novega življenja in novih običajev, a so se naučili tudi nekaterih svojih tradicij.")</ref> Leta 1774 so oblasti iz Bulacana, Tonda, Laguna Baya in drugih območij okoli Manile z zaskrbljenostjo poročale, da odpuščeni vojaki in dezerterji (iz Mehike, Španije in Peruja) Indijcem zagotavljajo vojaško usposabljanje za orožje, ki je bilo med britansko vojno razširjeno po vsem ozemlju.[78] Prav tako so se na podeželje Luzona nenehno priseljevali Tamilci in Bengalci: španski upravitelji, domači plemiči in kitajski poslovneži so jih v tem obdobju uvažali kot suženjsko delovno silo. V 17. stoletju je oče ... Joaqin Martinez de Zuñiga je opravil popis prebivalstva nadškofije Manila, ki je imela večino Luzona pod svojo duhovno oskrbo, in je imel naslednje število tributov, pri čemer je vsak tribut predstavljal družino s 6–7 člani, in poročal je o 90.243 domačih filipinskih tributih; 10.512 kitajskih (Sangley) in mešanih kitajskih filipinskih mestizov; in 10.517 mešanih španskih filipinskih mestizov. Čisti Španci niso šteti, saj so oproščeni plačila tributa. Od teh je oče Joaqin Martinez de Zuñiga ocenil, da skupno število prebivalcev presega pol milijona duš.<ref name="Estadismo1">{{Cite web |url=http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf |title=ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO PRIMERO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish) |access-date=February 3, 2024 |archive-date=March 9, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309030040/http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf |url-status=live }}</ref> Ljudje s Filipinov, predvsem z Luzona, je rekrutirala Francija (takrat v zavezništvu s Španijo), najprej za obrambo indokitajskih spreobrnjencev v [[krščanstvo]], ki so jih preganjale njihove domače vlade. Sčasoma so filipinski plačanci pomagali Francozom osvojiti Vietnam in Laos ter ponovno vzpostaviti Kambodžo kot francoski protektorat. Ta proces je dosegel vrhunec z ustanovitvijo francoske Kočinčine s središčem v [[Sajgon]]u.<ref name="nigelgooding.co.uk">{{Citation|url=http://www.nigelgooding.co.uk/Spanish/Cochinchina/cochinchina.htm|title=Filipino Involvement in the French-Spanish Campaign in Indochina|author=Nigel Gooding|access-date=July 4, 2008 |archive-date=August 3, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803120742/http://www.nigelgooding.co.uk/Spanish/Cochinchina/cochinchina.htm|url-status=live}}</ref> V 19. stoletju je bilo izvedenih veliko infrastrukturnih projektov, ki so filipinsko gospodarstvo in življenjski standard postavili pred večino azijskih sosed in celo pred številne evropske države tistega časa. Med njimi so bili železniški sistem za Luzon, tramvajsko omrežje za Manilo in prvi azijski viseči jekleni most Puente Claveria, kasneje imenovan Puente Colgante. Medtem so bili Luzonci in Filipinci, ki so živeli v tujini, aktivni v mehiški vojni za neodvisnost, argentinski vojni za neodvisnost in vojni leta 1812 med Združenimi državami in Britanskim imperijem v Ameriki, hkrati pa so se borili v uporu Tajpingov na Kitajskem. === Po španski okupaciji === [[slika:34th Infantry lands at Corregidor.gif|thumb|[[34. pehotni polk (ZDA)|34. pehotni polk]] ameriške vojske med izkrcavanjem na otoku Corregidor pred obalo Manile, februar 1945]] Najstarejši [[fosil]]ni dokaz o človeški poselitvi otoka, odkrit v jami Callao na severu Luzona, datirajo 67.000 let v preteklost, a ga zaenkrat ni mogoče nedvoumno pripisati modernemu človeku.<ref>{{navedi novice |url=http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |title='Callao Man' Could Redraw Filipino History |date=27.11.2012 |work=Discovery News |accessdate=7.3.2013 |archive-date=2013-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130504010358/http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |url-status=dead }}</ref> Luzon je bil dolgo časa razdeljen na množico kraljestev in plemenskih ozemelj ter predstavljal živahno trgovsko središče širšega območja jugovzhodne Azije. Sredi 16. stoletja so ga dosegli Španci in sčasoma zavzeli vse nižinske predele otoka, izven njihovega nadzora so ostala le gorata območja. Španska kolonialna vladavina je bila brutalna, zato so bili pogosti upori lokalnega prebivalstva, ki so se stopnjevali do [[Filipinska revolucija|filipinske revolucije]] leta 1896. Dve leti kasneje je v [[Špansko-ameriška vojna|špansko-ameriški vojni]] otok pripadel Američanom, ki so se jim Filipinci prav tako neuspešno uprli. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Luzon prizorišče srditih spopadov na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiškem bojišču]]. Japonska vojska je v bliskoviti akciji premagala nepripravljene ameriške sile pod vodstvom generala [[Douglas MacArthur|MacArthurja]] in zavzela otok. Triletna okupacija je bila brutalna in je spodbudila nastanek več [[gverilsko bojevanje|gverilskih]] skupin, a je otok ostal pod japonskim nadzorom do januarja 1945, ko so ga znova zavzeli Američani. Le-ti so ohranili vojaško prisotnost na Luzonu do leta 1992. == Geografija == Luzon omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Južnokitajsko morje]] (Luzonsko morje v filipinskih teritorialnih vodah) na zahodu in na severu pa Luzonski preliv, v katerem sta Babujanski in Balintangski kanal. Luzon je v grobem razdeljen na štiri dele: severni Luzon, osrednji Luzon, južni Luzon in [[Metro Manila|Metro Manilo]]. S površino 109.964,9 km² je 15. največji otok na svetu.<ref name=unep>{{cite web |title=Islands of Philippines |url=http://islands.unep.ch/IHE.htm#898 |work=Island Directory Tables |publisher=United Nations Environment Programme |access-date=April 18, 2016 |archive-date=April 28, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190428003606/http://islands.unep.ch/IHE.htm#898 |url-status=dead }}</ref> Glavni del otoka je približno pravokotne oblike, ki ga dopolnjujeta polotoka [[Batangas]] in [[Bicol]] na jugu. Relief je raztegnjen v smeri sever-jug. === Severni Luzon === Severni Luzon je sestavljen iz treh skupin v treh regijah: regiji Ilocos, upravni regiji Cordillera in dolini Cagajan. Severozahodni del otoka, ki obsega večino regije Ilocos, je značilen po ravninskem terenu, ki se razteza proti vzhodu od obale proti osrednjim gorovjem [[Cordillera Central (Luzon)|Cordillera Central]]. Gorovje Cordillera, ki predstavlja severno-osrednji del otoka, je prekrito z mešanico tropskih borovih gozdov in gorskih deževnih gozdov ter je kraj najvišje gore otoka, gore [[Pulag (gora)|Pulag]], ki se dviga na 2922 metrov. Gorovje zagotavlja gorski izvir reke Agno, ki se razteza od pobočij gore Data in se vije vzdolž južnih gorovij Cordillera, preden doseže ravnice Pangasinana. Sevverovzhodni del Luzona je na splošno gorat, s [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]], najdaljšim gorovjem v državi, ki se nenadoma dviga nekaj kilometrov od obale. Med gorovjema Sierra Madre in Cordillera Central je velika dolina Cagajan. Ta regija, ki je znana kot drugi največji pridelovalec riža in največji pridelovalec koruze v državi, služi kot porečje reke [[Cagajan (reka)|Cagajan]], najdaljše na Filipinih. Ob južnih mejah Cordillera Central leži manj znano gorovje Caraballo. To gorovje tvori povezavo med gorovjema Cordillera Central in Sierra Madre ter ločuje dolino Cagajan od ravnic osrednjega Luzona.<ref name=TriumphPhil>{{cite book|last1=Smith|first1=Robert Ross|title=Triumph in the Philippines|date=1993|publisher=University Press of the Pacific|location=Honolulu, HI|isbn=1410224953|page=450|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/USA-P-Triumph/USA-P-Triumph-24.html|access-date=December 25, 2014|format=Transcribed and formatted by Jerry Holden for the HyperWar Foundation|archive-date=January 25, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150125082009/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/USA-P-Triumph/USA-P-Triumph-24.html|url-status=live}}</ref> <gallery widths="200" heights="150"> View of the north coast of Luzon - ZooKeys-266-001-g002.jpg|Severna obala Luzona vzdolž meje med Cagajanom in Ilocos Norte Mount Pulag, Kabayan, Philippines (Unsplash).jpg|Vrh gore Pulag, najvišje gore na Luzonu FvfSanJuanLaUnion8559 10.JPG|Južnokitajsko morje je na zahodni obali Luzona View of the Sierra Madre from the west - ZooKeys-266-001-g004.jpg|Dolina Cagajan, v ozadju gorovja Sierra Madre Quirino 1.jpg|Vožnja s kanuji po zgornjem toku reke Cagajan v provinci Quirino </gallery> === Osrednji Luzon === [[File:Arayat44jf.JPG|thumb|Osrednjoluzonska ravnica z goro Arajat v ozadju]] Osrednji del Luzona zaznamuje raven teren, znan kot Osrednja luzonska ravnica, ki je po površini največja na otoku. Ravnina, velika približno 11.000 kvadratnih kilometrov, je največja pridelovalka riža v državi in ​​jo namakata dve veliki reki; Cagajan na severu in Pampanga na jugu. Sredi ravnice se dviga osamljena gora Arajat. Zahodne obale osrednjega Luzona so običajno ravne in se raztezajo proti vzhodu od obale do gorovja Zambales, kjer sta vulkan [[Pinatubo]], ki je postal znan zaradi ogromnega izbruha leta 1991. To gorovje se na severu razteza do morja in tvori zaliv Lingajen, na jugu pa polotok Bataan. Polotok obdaja Manilski zaliv, naravno pristanišče, ki zaradi svoje velikosti in strateške geografske lege velja za eno najboljših naravnih pristanišč v vzhodni Aziji. Gorovje Sierra Madre se še naprej razteza čez zahodni del osrednjega Luzona in se vije proti jugu v polotok Bicol. Osrednji Luzon je med regijama Severni Luzon, Južni Luzon in Metro Manila. To so province: Aurora, Bataan, Bulacan, Nueva Ecija, Pampanga, Tarlac in Zambales. Provinca Aurora je bila sredi leta 2002 vključena v regijo Južni Tagalog. Regionalno središče osrednjega Luzona je San Fernando v Pampangi. === Južni Luzon === {{wide image|Legazpi City at Night.jpg|800px|Panorama mesta Legazpi z vulkanom Majon v ozadju}} {{overlay|float = right |image = STS045-152-274 Manila and Taal Volcano.jpg |width = 280 |height = 350 |columns = 2 |overlay1 = [[Manilski zaliv]] |overlay1top = 132 |overlay1left = 50 |overlay2 = [[Laguna de Bay]] |overlay2top = 94 |overlay2left = 165 |overlay3 = [[Ognjenik Taal]] / {{nowrap|[[Taal (jezero)]]}} |overlay3top = 171 |overlay3left = 193 |overlay4 = [[polotok Bataan]] |overlay4top = 176 |overlay4left = 17 |overlay5 = Balajan |overlay5top = 231 |overlay5left = 198 |overlay6 = Batangas |overlay6top = 220 |overlay6left = 250 |overlay7 = [[Južnokitajsko morje]] |overlay7top = 286 |overlay7left = 55 |overlay8 = [[Mindoro]] |overlay8top = 325 |overlay8left = 264 |overlay9 = Lamon |overlay9top = 11 |overlay9left = 209 }} Južnemu Luzonu prevladuje Laguna de Bay (stara španščina, »mesto ob jezeru v zalivu«), največje jezero v državi. Jezero s površino 949 kvadratnih kilometrov se izliva v Manilski zaliv preko [[Pasig (reka)|reke Pasig]], ene najpomembnejših rek v državi zaradi svojega zgodovinskega pomena in ker teče skozi središče Metro Manile. 20 kilometrov jugozahodno od zaliva Laguna de Bay leži [[Taal (jezero)|jezero Taal]], kratersko jezero z [[[[Ognjenik Taal|vulkanom Taal]], najmanjšim v državi. Okolico jezera tvori gorski greben Tagajtaj, ki je bil nekoč del ogromnega prazgodovinskega vulkana, ki je pokrival južni del province Cavite in celotno provinco Batangas. Južno od jezera Laguna sta dve samotni gori, [[Makiling (gora)|gora Makiling]] v provincah Laguna in Batangas ter gora Banahaw, najvišja v regiji Calabarzon. Celininski južni Tagalog je sedanja regija Calabarzon, ki jo sestavljajo Cavite, Laguna, Batangas, Rizal in Quezon, Mimaropa pa je regija IV-B, ki velja za jugozahodno tagalogsko regijo v notranjosti. Jugovzhodni del Luzona prevladuje polotok Bicol, gorata in ozka regija, ki se razteza približno 150 kilometrov jugovzhodno od ožine Tajabas v provinci Quezon do preliva San Bernardino vzdolž obale Sorsogona. Na tem območju je več vulkanov, med katerimi je najbolj znan 2460 metrov visok [[ognjenik Majon]] simetrične oblike v provinci Albaj. Gorsko območje Sierra Madre ima svoje južne meje v provinci Quezon. Pokrajino krasijo izjemno izrazite gore, med katerimi sta gora Isarog in gora Iriga v Camarines Sur ter gora Bulusan v Sorsogonu. Obala polotoka ima več manjših polotokov, zalivov in zalivov, med katerimi so zaliv Lamon, zaliv San Miguel, zaliv Lagonoy, zaliv Ragay in zaliv Sorsogon. Sestavlja ga Bicolandia ali regija 5, ki je zadnja regija na otoku Luzon. === Metro Manila === [[Metro Manila]] je urbano središče in sedež vlade Filipinov, glavno mesto države [[Manila]] pa je del [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]], ki služi tudi kot regionalno središče. Sestavlja ga 16 mest in eno mestece. Metro Manila je bila prej provinca ali pokrajina, ki je imela ime Tondo. Leta 1898 je vključevala okrožja in ''barangaje'' vsakega mestnega območja. Metropolitansko območje je iz Bulacana v osrednjem Luzonu izluščilo tudi Valenzuelo ter nekaj mest v provinci Rizal v južnem Luzonu. === Zunanji otoki === Več oddaljenih otokov v bližini celine Luzon velja za del skupine otokov Luzon. Največji vključujejo [[Palavan]], Mindoro, Masbate, Catanduanes, Marinduque, Romblon in Polillo. == Tektonika == [[File:Lake Pinatubo in January, 2009.jpg|thumb|Jezero Pinatubo v Zambalesu]] Luzon je del Filipinskega mobilnega pasu, hitro deformirajočega se mejnega območja plošč (Gervasio, 1967), ki je ukleščeno med dvema nasprotnima subdukcijskima območjema, zahodno padajočim subdukcijskim območjem [[Filipinski jarek|Filipinskega jarka]] in Vzhodnoluzonskega jarka ter vzhodno padajočim severno-južnim Manilskim jarkom, Negrosovim jarkom in Cotabatskim jarkom.<ref>Hashimoto, M, ed., ''Accretion Tectonics in the Circum-Pacific Regions'', {{ISBN|90-277-1561-0}} p299</ref> Filipinskomorska plošča se podriva pod vzhodni Luzon vzdolž Vzhodnoluzonskega jarka in Filipinskega jarka, medtem ko se Južnokitajski bazen, del [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]], podriva pod zahodni Luzon vzdolž Manilskega jarka. Severo-jugovzhodni prepleteni levostranski udarni filipinski [[prelom (geologija)|prelomni]] sistem prečka Luzon od province Quezon in Bicol do severozahodnega dela otoka. Ta prelomni sistem prevzame del gibanja zaradi subdukcijskih plošč in povzroča velike [[potres]]e. Jugozahodno od Luzona je območje kolizije, kjer se mikroblok Palavan trči z jugozahodnim Luzonom, kar ustvarja močno seizmično območje v bližini otoka Mindoro. Jugozahodni Luzon je značilen po močno vulkanskem območju, imenovanem koridor Macolod, območju tanjšanja in širjenja skorje. Z uporabo geoloških in strukturnih podatkov je bilo leta 1989 na Luzonu identificiranih sedem glavnih blokov: bloki Sierra Madre Oriental, Angat, Zambales, Central Cordillera Luzona, Bicol in otok Catanduanes.<ref>Rangin and Pubellier in ''Tectonics of Circum-Pacific Continental Margins'' {{ISBN|90-6764-132-4}} p148 fig 4</ref> Z uporabo seizmičnih in geodetskih podatkov so Galgana in sodelavci (2007) Luzon modelirali kot niz šestih mikroblokov ali mikro plošč (ločenih s subdukcijskimi conami in prelomi znotraj loka), ki se vse premikajo in vrtijo v različnih smereh, z največjimi hitrostmi ~100 mm/leto severozahodno glede na [[Sundaland]]/Evrazijo. == Demografija == [[slika:Inside the Batad rice terraces.jpg|thumb|Riževe terase v hribovitem severnem delu otoka]] Razgibano površje deli Luzon na naravne regije, ki se odražajo v množici kultur, [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] in [[Etnična skupina|etničnih skupin]]. Leta 2000 je na njem živelo 42,5 milijona ljudi. Nižavja poseljujejo predvsem [[Malajci]], ki predstavljajo večinsko prebivalstvo, v višavjih pa živijo [[Negriti]] in [[Igoroti]]. Zgodovinsko pomemben vpliv na lokalno kulturo je imelo trgovanje z drugimi azijskimi narodi, predvsem [[Japonci]] in [[Kitajci]], kasneje pa tudi večstoletna [[Španija|španska]] kolonialna vladavina, katere najočitnejša posledica je, da je [[Krščanstvo]] prevladujoča religija. Po popisu prebivalstva leta 2024 je prebivalstvo otoka Luzon 59.865.193 ljudi, kar ga uvršča na četrto mesto najbolj naseljenih otokov na svetu. Metro Manila je najbolj naseljeno od treh opredeljenih metropolitanskih območij na Filipinih in 11. najbolj naseljeno na svetu. Podatki popisa prebivalstva iz leta 2007 so pokazali, da ima 11.553.427 prebivalcev, kar predstavlja 13 odstotkov nacionalnega prebivalstva.<ref name="phcensus">{{cite web |url=https://www.census.gov.ph/data/census2007/index.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20120716233046/http://www.census.gov.ph/data/census2007/index.html|archive-date=July 16, 2012|title=Total Population and Annual Population Growth Rates by Region: Population Censuses 1995, 2000, and 2007|author=Philippine Statistics Authority |date=April 2008 |access-date=April 4, 2010}}</ref> Vključno s predmestji v sosednjih provincah (Bulacan, Cavite, Laguna in Rizal) širšega območja Manile ima približno 21 milijonov prebivalcev.<ref name="demographia">Demographia. (July 2010). [http://www.demographia.com/db-worldua.pdf ''Demographia World Urban Areas (World Agglomerations) Population & Projections''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180503021711/http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |date=May 3, 2018 }} (Edition 6.1). Retrieved March 29, 2011.</ref> == Gospodarstvo == Luzon je gospodarsko središče Filipinov, tako v smislu industrije kot [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Celotno nižavje je usmerjeno v kmetijstvo, najpomembnejši pridelki so [[riž]], [[pšenica]], [[kokos]], [[sladkorni trs]], [[mango]] in [[banana|banane]].ref>{{Cite web |title=Index of Agriculture and Fishery Statistics |url=https://www.census.gov.ph/data/sectordata/dataagri.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120221223854/http://www.census.gov.ph/data/sectordata/dataagri.html |archive-date=February 21, 2012 |access-date=December 19, 2010 |website=National Statistics Office |language=en}}</ref> Hribovit severni del je slaven po starodavnih terasah Igorotov za gojenje riža, osrednje nižavje je glavno območje pridelave pšenice, ob obalah pa ima največji pomen [[ribištvo]]. V višje ležečih predelih se intenzivno izkoriščajo gozdovi, tam so tudi rudniki [[zlato|zlata]], [[krom]]a, [[baker|bakra]], [[železo|železa]], [[mangan]]a in [[nikelj|niklja]]. Gospodarstvo otoka je osredotočeno na Metro Manilo, Makati pa je glavno gospodarsko in finančno središče. Velika podjetja, kot so Ayala, Jollibee Foods Corporation, SM Group in Metrobank, imajo sedež v poslovnih središčih Makati Central Business District, Ortigas Center in Bonifacio Global City. Industrija je skoncentrirana v urbanih območjih Metro Manile in okolice. Drugi sektorji vključujejo živinorejo, turizem, rudarstvo in ribolov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Luzon (island)}} [[Kategorija:Luzon]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} kook7dv52bi722t20qmwlqxb0z2li2n Svetovni dan voda 0 350829 6740393 6738246 2026-08-21T12:52:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740393 wikitext text/x-wiki {{Infobox holiday | holiday_name = Svetovni dan vode | type = mednarodno | longtype = | image = World water day - choir singing (4459460043).jpg | caption = Praznovanje svetovnega dneva vode v Keniji leta 2011 | official_name = | nickname = | observedby = Ljudje in organizacije po vsem svetu, vključno z vsemi državami članicami Združenih narodov | duration = 1 dan | frequency = letno | firsttime = 22. marec 1993 | date = 22. marec | scheduling = isti dan vsako leto | celebrations = | relatedto = [[voda]], [[trajnostni razvoj]], [[trajnost]] }} '''Svetovni dan [[voda]]''', [[22. marec]], je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju (UNCED) leta 1992 v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]], v okviru [[Agenda 21|Agende 21]], kot dan namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih [[vodni viri|vodnih virov]]. S tem namenom različne organizacije Združenih narodov vsako leto na ta dan razglasijo temo, ki povzema najbolj aktualno problematiko v povezavi z vodami. S tem spodbujajo vlade držav članic ZN, kakor tudi njihove nevladne organizacije, da do naslednjega leta v duhu razpisane teme pripravljajo raznovrstne aktivnosti in z njimi opozarjajo širšo javnost na problematiko voda ter s tem povečujejo ozaveščenost ljudi o pomembnosti in ranljivosti vodnih virov. == Teme Svetovnega dneva voda == Svetovni dan voda se po vsem svetu praznuje z različnimi dogodki. Ti so lahko gledališke, glasbene ali lobirajoče narave. Dan lahko vključuje tudi kampanje za zbiranje denarja za vodne projekte. Prvi svetovni dan voda, ki so ga razglasili Združeni narodi, je bil leta 1993. * Kakovost voda (2010) * Voda za mesta – odgovor na izzive urbanizacije (2011) * Voda in varnost hrane (2012) * Sodelovanje na področju upravljanja vodnih virov (2013) * Voda in energija (2014) * Voda in trajnostni razvoj (2015) * Boljša voda, boljše zaposlitve (2016) * Zakaj odpadna voda? (2017) * Narava za vodo (2018) * Voda za vse (2019) * Povezava med vodo in podnebnimi spremembami (2020) * Vrednotenje vode (2021) * Podtalnica (2022) * Pospeševanje sprememb (2023) * Izkoriščanje vode za mir (2024) * Ohranjanje ledenikov (2025) * Voda in spol (2026)<ref>{{cite web | url=https://www.unwater.org/our-work/world-water-day | title=World Water Day | publisher=UN | accessdate=14 March 2026}}</ref> == Cilji in struktura == [[File:My School Toilet puppet theatre (5226853487).jpg|thumb|Otroci predstavljajo lutkovno predstavo za natečaj »Moje šolsko stranišče« v Cagayan de Oro na Filipinih ob svetovnem dnevu vode leta 2010]] Svetovni dan vode je mednarodni dan praznovanja. Namen je navdihniti ljudi po vsem svetu, da se več naučijo o vprašanjih, povezanih z vodo, in da ukrepajo, da bi kaj spremenili. Leta 2020 je bil zaradi pandemije COVID-19 dodaten poudarek na umivanju rok in higieni.<ref>{{Cite web|title=Promote hand hygiene to save lives and combat COVID-19|url=https://www.who.int/southeastasia/news/detail/04-05-2020-promote-hand-hygiene-to-save-lives-and-combat-covid-19|access-date=2021-03-22|website=www.who.int|language=en|archive-date=8 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308125653/https://www.who.int/southeastasia/news/detail/04-05-2020-promote-hand-hygiene-to-save-lives-and-combat-covid-19|url-status=live}}</ref> Med pomembnejšimi vprašanji so pomanjkanje vode, onesnaževanje vode, neustrezna oskrba z vodo, pomanjkanje sanitarij in vplivi podnebnih sprememb (kar je tema svetovnega dneva vode 2020). Dan osvetljuje neenakost dostopa do storitev WASH in potrebo po zagotavljanju človekove pravice do vode in sanitarij. Spletna stran svetovnega dneva vode napoveduje dogodke, dejavnosti in prostovoljne priložnosti. Leta 2020 so predstavljene zgodbe o prilagajanju na učinke vode na podnebne spremembe in učinkovitejši uporabi vode.<ref>{{Cite web|url=https://www.worldwaterday.org/2020-home/learn/|title=World Water Day 'What is being done?' (2020)|access-date=21 March 2018|archive-date=16 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200116003023/https://www.worldwaterday.org/2020-home/learn/|url-status=live}}</ref> === Organizator === ZN-Voda usklajuje dejavnosti s članicami ZN, ki jih zanima tema tega leta. ZN-Voda mobilizira organizacije vseh vrst k ukrepanju, bodisi globalno bodisi lokalno.<ref>{{Cite web|date=2021-02-25|title=Celebration of World Water day in 2021 – Valuing Water|url=https://www.unwater.org/worldwaterday2021/|access-date=2021-03-22|website=UN-Water|language=en-US|archive-date=22 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210322125546/https://www.unwater.org/worldwaterday2021/|url-status=live}}</ref> == Primeri dejavnosti == Nevladne organizacije, ki so dejavne v sektorju WASH, kot so UNICEF, WaterAid in Water and Sanitation for the Urban Poor (WSUP), ta dan izkoriščajo za ozaveščanje javnosti in pritegnitev medijske pozornosti k vprašanjem vode ter spodbujanje k ukrepanju.<ref>{{Cite web|url=https://www.unicef.org/jordan/media_10914.html|title=Humanitarian agencies come together to promote water conservation on World Water Day in Jordan|date=22 March 2016|access-date=20 March 2017|archive-date=20 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320233052/https://www.unicef.org/jordan/media_10914.html|url-status=dead}}</ref> Dejavnosti vključujejo izdajo publikacij in filmov ter organizacijo okroglih miz, seminarjev in razstav.[3] End Water Poverty, globalna koalicija civilne družbe z 250 partnerskimi organizacijami, vsako leto sponzorira Mesec ukrepov za vodo in ponuja priročnik za načrtovanje dogodkov.<ref>{{Cite web|url=https://www.endwaterpoverty.org/news/water-action-month-2018|title=Water Action Month|website=End Water Poverty: Sanitation and Water for All|access-date=20 March 2017|archive-date=21 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180321192936/https://www.endwaterpoverty.org/news/water-action-month-2018|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021|title=2021 water, sanitation and hygiene barometer|url=https://www.solidarites.org/wp-content/uploads/2018/05/water-barometer-2021.pdf|url-status=live|website=SOLIDARITÉS INTERNATIONAL|access-date=13 April 2021|archive-date=25 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210325000242/https://www.solidarites.org/wp-content/uploads/2018/05/water-barometer-2021.pdf}}</ref> Poročilo ZN o svetovnem razvoju voda (WWDR) se vsako leto objavi na svetovni dan voda. Informacije, povezane z letno temo, dajejo odločevalcem orodja za izvajanje trajnostne rabe vodnih virov.<ref>{{Cite web|url=http://www.unwater.org/publication_categories/world-water-development-report/|title=World Water Development Report|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=21 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180321081324/http://www.unwater.org/publication_categories/world-water-development-report/|url-status=live}}</ref> Vedno več pobud v šolah in na univerzah izobražuje ljudi o pomenu ohranjanja in upravljanja vodnih virov.<ref>{{Cite web|url=http://kidworldcitizen.org/2012/03/22/celebrate-world-water-day-with-games-and-activities-for-all-ages/|title=Celebrate World Water Day with Games and Activities for all ages!|date=22 March 2012|website=Kids World Citizen|access-date=21 March 2017|archive-date=22 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170322015158/http://kidworldcitizen.org/2012/03/22/celebrate-world-water-day-with-games-and-activities-for-all-ages/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://kidworldcitizen.org/2015/03/22/hands-on-water-activities-for-kids/|title=Hands-on Water Activities for Kids|date=22 March 2015|website=Kids World Citizen|access-date=21 March 2017|archive-date=22 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170322014906/http://kidworldcitizen.org/2015/03/22/hands-on-water-activities-for-kids/|url-status=live}}</ref><ref name="TES">{{Cite web|url=https://www.tes.com/teaching-resource/world-water-day-2017-primary-resources-6415485|title=World Water Day 2017 Primary Resources|website=tes.com|access-date=21 March 2017|archive-date=22 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170322111437/https://www.tes.com/teaching-resource/world-water-day-2017-primary-resources-6415485|url-status=live}}</ref> Na primer, Državna univerza v Michiganu je leta 2017 organizirala natečaj za "najboljši plakat za svetovni dan vode". Učenci osnovnih šol na Filipinih so leta 2010 sodelovali v natečaju "Moje šolsko stranišče".<ref>{{cite book|last1=Wendland, C|last2=Rieck, C|last3=Roenitzsch, S|last4=van Epps, A.|title=Making WASH in Schools more sustainable – Case Stories from SuSanA Partners.|date=2014|publisher=SuSanA|url=http://www.susana.org/en/resources/library/details/2077|ref=Susana2014|access-date=21 March 2017|archive-date=22 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170322111416/http://www.susana.org/en/resources/library/details/2077|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == Ta dan je bil prvič uradno predlagan v Agendi 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru. Decembra 1992 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo A/RES/47/193, s katero je bil 22. marec vsako leto razglašen za svetovni dan vode. Leta 1993 je bil prvič praznovan svetovni dan vode.<ref name="UNWATER2">{{Cite web|url=https://www.un.org/en/observances/water-day|title=UN-Water: World Water Day|publisher=UN-Water|access-date=10 March 2020|archive-date=9 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200909130649/https://www.un.org/en/observances/water-day|url-status=live}}</ref> Obstaja tudi arhiv spletnih strani prejšnjih kampanj za svetovni dan vode.<ref>{{Cite web|url=https://www.worldwaterday.org/2020-home/archive/|title=Archive of previous World Water Day websites|website=UN Water – Archive|access-date=10 March 2020|archive-date=7 March 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200307015042/https://www.worldwaterday.org/2020-home/archive/|url-status=live}}</ref> == Letne teme == === Pred letom 2014 === V letih pred letom 2014 so bile letne teme naslednje:<ref name=":4">{{Cite web|url=http://www.unwater.org/what-we-do/inspire-action/|title=UN Water What We Do, Inspire Action (Official themes and previous campaigns)|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=18 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181118205639/http://www.unwater.org/what-we-do/inspire-action/|url-status=live}}</ref> *1994: Skrb za naše vodne vire je stvar vseh *1995: Ženske in voda *1996: Voda za žejna mesta *1997: Voda na svetu: Ali je dovolj? *Amerika in: Voda za zdravje *2002: Voda za razvoj. Slabo in slabšajoče se stanje vodnih virov v mnogih delih sveta zahteva celostno načrtovanje in upravljanje vodnih virov. *2003: Voda za prihodnost. Ohranjanje in izboljšanje kakovosti in količine sladke vode, ki je na voljo prihodnjim generacijam. *2004: Voda in nesreče. Vreme, podnebje in vodni viri imajo lahko uničujoč vpliv na družbeno-ekonomski razvoj in na dobro počutje človeštva. *2005: Desetletje Voda za življenje 2005–2015. Generalna skupščina Združenih narodov se je na svojem 58. zasedanju decembra 2003 dogovorila, da bo leta 2005–2015 razglasila za mednarodno desetletje za ukrepanje, začenši s svetovnim dnevom voda, 22. marca 2005.<ref>{{Cite web|url=http://www.un.org/waterforlifedecade/|title=UN Decade for Water 2005–2015|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=10 October 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071010070334/http://www.un.org/waterforlifedecade/|url-status=live}}</ref> Uporabljen je bil tudi izraz Desetletje voda za življenje. *2006: Voda in kultura. Tema je opozorila na dejstvo, da obstaja toliko načinov dojemanja, uporabe in praznovanja vode, kolikor je kulturnih tradicij po vsem svetu. *2007: Soočanje s pomanjkanjem vode. Poudarjeno je bilo pomanjkanje vode po vsem svetu in potreba po večjem povezovanju in sodelovanju za zagotovitev trajnostnega, učinkovitega in pravičnega upravljanja redkih vodnih virov, tako na mednarodni kot na lokalni ravni.<ref>{{cite web|url=http://wwd.unwater.org/2007/|title=World Water Day 2007|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=21 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180321130922/http://wwd.unwater.org/2007/|url-status=live}}</ref> [[File:World Water Day (3384841410).jpg|thumb|Svetovni dan voda 2009: Ameriški vojaki čistijo reko v Južni Koreji.]] *2008: Sanitacija. Leto 2008 je bilo tudi mednarodno leto sanitarij.<ref>{{cite web|url=http://wwd.unwater.org/2008/|title=World Water Day 2008|publisher=UN-Water|access-date=20 March 2018|archive-date=21 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180321130639/http://wwd.unwater.org/2008/|url-status=live}}</ref> *2009: Transvode. Poseben poudarek je bil na čezmejnih vodah.<ref>{{cite web|url=http://wwd.unwater.org/2009/|title=World Water Day 2009|website=World Water Day 2009|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=21 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180321130924/http://wwd.unwater.org/2009/|url-status=live}}</ref> *2010: Čista voda za zdrav svet. Posvečeno kakovosti vode, ki odraža njen pomen skupaj s količino vira pri upravljanju voda.<ref>{{cite web|url=http://wwd.unwater.org/2010/|title=World Water Day 2010|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=February 2026 |bot=InternetArchiveBot }}</ref> *2011: Voda za mesta: odziv na urbani izziv. Cilj je bil izpostaviti in spodbuditi vlade, organizacije, skupnosti in posameznike k aktivnemu sodelovanju pri reševanju izzivov upravljanja voda v mestih.<ref>{{cite web|url=http://wwd.unwater.org/2011/|title=World Water Day 2011|website=World Water Day|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=9 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180309104949/http://wwd.unwater.org/2011/|url-status=live}}</ref> *2012: Voda in prehranska varnost: Svet je žejen, ker smo lačni. Ob svetovnem dnevu voda 2012 je Mednarodni odbor Rdečega križa (MKK) opozoril na izzive, povezane z vodo, s katerimi se soočajo civilisti, ujeti v bojih in intenzivnih civilnih nemirih.<ref>{{cite web|url=http://wwd.unwater.org/2012/|title=World Water Day 2012|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=9 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180309095102/http://wwd.unwater.org/2012/|url-status=live}}</ref> *2013: Mednarodno leto sodelovanja. Decembra 2010 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leto 2013 za mednarodno leto sodelovanja Združenih narodov na področju vode. V skladu s to deklaracijo je bil svetovni dan voda 2013 posvečen sodelovanju na področju vode. === Tema v letu 2014 === Tema leta 2014 je '''Voda in energija'''. Pokrovitelja [[UNIDO]] in UNU (Unated Nations University) sta temo utemeljila z ugotovitvijo, da sta raba vodnih virov in energije medsebojno tesno povezani. Proizvodnja energije zahteva vodne vire, tako za proizvodnjo hidroenergije, kakor tudi za proizvodnjo elektrike v nuklearkah in termoelektrarnah, pri čemer se 8 % vse proizvedene energije na svetu porabi za črpanje, čiščenje, pripravo in transport vode do uporabnikov. V letu 2014 bo zato posebna pozornost v okviru teme Dneva voda posvečena ozaveščanju in prenosu dobrih praks na področju vodno in energetsko učinkovite zelene industrije. Cilji Svetovnega dneva voda 2014 * povečati ozaveščenost o medsebojni povezanosti vode in energije, * prispevati k politiki dialoga o široki soodvisnosti vode in energije, * pokazati politikom, preko primerov, da celovit pristop in celovite rešitve vodnih in energetskih problemov prinesejo večje ekonomske in socialne učinke, * oblikovati politike in razvojne možnosti pri katerih bi lahko institucije Združenih narodov nudile pomemben prispevek, * določiti glavne deležnike na področju vodne in energetske problematike za nadaljnji razvoj in širitev področij, ki jih povezujeta voda in energija, * prispevati pomembne zaključke o soodvisnosti vode in energije v nadaljnjih diskusijah Razvojne agende- post 2015 === Tema v letu 2015 === Tema leta 2015 je '''Voda in trajnostni razvoj'''. Pokrovitelji letošnjega dneva voda GWP so temo utemeljili na spoznanju, da človeštvo nujno potrebuje vodo, in je kot taka v središču trajnostnega razvoja. Vodni viri in z njimi povezane številne storitve so priložnost za zmanjševanje revščine, ekonomsko rast, in trajnost okolja. Voda daje možnost za zagotavljanje hrane, energije, zdravje ljudi in trajnost okolja, prispeva k izboljšanju socialne dobrobiti ljudi in tako vpliva na bilijone ljudi na celem Svetu. Tema naj bi podrobneje spodbujala razmišljanja in ozaveščanje ljudi glede naslednjih problematik: * voda je zdravje, * voda je narava, * voda je urbanizacija, * voda je industrija, * voda je energija, * voda je hrana, in ne nazadnje * voda pomeni enakost in enakopravnost. === Tema v letu 2016 === Voda pomembno vpliva na oblikovanje delovnih mest in tako pomembno spreminja življenja ljudi. Polovica vseh delovnih mest na Svetu je povezanih z vodami. Milijoni od teh delavcev so nezaščiteni, njihovo delo nepriznano! Zato je sporočilo Svetovnega dneva voda 2016, ki je predlagan s strani organizacije ZN "Water and Sanitation": '''Boljša voda, boljša delovna mesta'''.<ref name=":0">{{navedi splet| url=http://wwd.unwater.org/2016/|title=World Water Day 2016|publisher=UN-Water|access-date=21 March 2018|archive-date=2021-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006131321/http://wwd.unwater.org/2016/|url-status=dead}}</ref> Tema je privedla do sodelovanja z [[Mednarodna organizacija dela|Mednarodno organizacijo dela]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ilo.org/sector/WCMS_458061/lang--en/index.htm|title=Event to mark World Water Day 2016 and launch the World Water Development Report|website=International Labour Organisation|date=22 March 2016|access-date=20 March 2018}}</ref> Ker pomanjkanje vode postaja vse bolj resnična, obstaja nevarnost, da bodo industrije, ki so močno odvisne od vode, kot so tekstilna in kmetijstvo, povečale stroške, kar ogroža plače in delovna mesta. Povečani stroški se lahko nato prenesejo na potrošnike. === 2017 - Zakaj odpadna voda? === Leta 2017 je bila tema '''Zakaj odpadna voda?''', ko je šlo za zmanjšanje in ponovno uporabo odpadne vode. Tema je bila igra besed, saj se je nanašala tako na vidik zapravljanja vode kot na vprašanja v zvezi z odpadno vodo, in sicer na čiščenje in ponovno uporabo. Odpadne vode so dragocen vir za pomoč pri doseganju cilja 6. trajnostnega razvoja. Eden od vidikov cilja 6.3 je prepoloviti delež neočiščenih odpadnih voda ter povečati recikliranje in varno ponovno uporabo vode po vsem svetu. Po ustreznem čiščenju se lahko odpadne vode uporabljajo za različne namene. Industrija lahko na primer ponovno uporabi vodo v hladilnih stolpih, kmetijstvo pa vodo za namakanje.<ref>UN-Water (2017) [http://www.unwater.org/publications/world-water-development-report-2017/ World Water Development Report 2017], Geneva, Switzerland</ref> Primer dejavnosti za leto 2017 je bila Wikipedia ''edit-a-thon'', ki so jo člani Zavezništva za trajnostno sanacijo organizirali med 19. in 21. marcem 2017. Namen dejavnosti je bil izboljšati vsebino, povezano z vodo in sanitarijami, na Wikipediji tik pred svetovnim dnevom voda. Cilj je bil izboljšati količino in kakovost sanitarnih informacij, ki so na voljo na Wikipediji za uporabo učiteljev, novinarjev in širše javnosti.<ref>"[https://views-voices.oxfam.org.uk/wash/2017/03/wikipedia-a-tool-for-advocacy/ Wikipedia: a tool for Advocacy?]". Oxfam Policy & Practice, Views & Voices, retrieved 20 March 2017</ref> === 2018 - Narava za vodo === Tema leta 2018 '''Narava za vodo''' je raziskovala, kako je mogoče z naravo premagati vodne izzive 21. stoletja.<ref name=":3">{{navedi splet|url=http://wwd.unwater.org/2018/|title=World Water Day Theme (2018)|website=UN Water|access-date=7 February 2019|archive-date=2021-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006131319/http://wwd.unwater.org/2018/|url-status=dead}}</ref> To bi lahko bilo v obliki naravnih rešitev za izzive, povezane z vodo. Na primer, zmanjšanje poplav, suš, onesnaženja vode in zaščito ekosistemov bi lahko rešili z naravnimi sredstvi, ki jih uporablja narava, namesto s pristopi, ki jih je ustvaril človek. Obnova mokrišč, izvedba zgrajenih mokrišč, zelene strehe, zelena infrastruktura, sajenje novih gozdov, ponovna povezava rek z poplavnimi ravnicami so nekateri primeri. Vsak od teh uporablja naravne procese za uravnoteženje vodnega kroga ter izboljšanje zdravja in preživljanja ljudi.<ref>UN-Water (2018) [http://www.unwater.org/publications/world-water-development-report-2018/ World Water Development Report 2018: Nature-based Solutions for Water], Geneva, Switzerland</ref> === 2019 - Nikogar ne pustite za seboj === Tema leta 2019 '''Nikogar ne pustite za seboj''' je bila reševanje vodne krize z obravnavanjem razlogov, zakaj je toliko ljudi zapuščenih. Marginalizirane skupine - ženske, otroci, begunci, staroselci, invalidi - so pogosto spregledane in se lahko soočajo z diskriminacijo, ko poskušajo dostopati do varne vode.<ref name=":1">{{navedi splet|title=World Water Day Theme 2019|url=https://archive.worldwaterday.org/2020/world-water-day-2019-water-for-all/2019/|url-status=dead|access-date=22 March 2021|website=UN Water|archive-date=2021-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210306162732/https://archive.worldwaterday.org/2020/world-water-day-2019-water-for-all/2019/}}</ref><ref name="WWDR2019">{{navedi splet|url=https://en.unesco.org/themes/water-security/wwap/wwdr/2019|title=United Nations World Water Development Report|website=Unesco|date=11 February 2019|access-date=25 April 2019}}</ref> UN-Water trdi, da »morajo storitve oskrbe z vodo ustrezati potrebam marginaliziranih skupin in njihov glas je treba slišati v postopkih odločanja«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldwaterday.org/wp-content/uploads/2019/02/WWD2019_factsheet_EN_vs4_29Jan2019.pdf|title=World Water Day 2019 Factsheet|website=UN Water|access-date=7 February 2019|archive-date=2020-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201025050454/https://www.worldwaterday.org/wp-content/uploads/2019/02/WWD2019_factsheet_EN_vs4_29Jan2019.pdf|url-status=dead}}</ref> === 2020 - Voda in podnebne spremembe === Tema svetovnega dneva voda 2020 '''Voda in podnebne spremembe''' je bila o vodi in podnebnih spremembah - in o tem, kako sta neločljivo povezana. UN-Water navaja, da bo »prilagajanje vodnim učinkom podnebnih sprememb zaščitilo zdravje in rešilo življenja«. Prav tako bo učinkovitejša uporaba vode zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Zaradi pandemije COVID-19 je kampanja 2020 promovirala tudi sporočila o umivanju rok in higieni ter podala smernice, kako ostati varen, medtem ko podpira kampanjo. === 2021 - Vrednotenje vode === Tema leta 2021 je '''Vrednotenje vode'''.<ref>{{navedi splet|date=2021-03-22|title=World Water Day 2021: Date,Theme,History,Slogan,Quotes,Significance|url=https://news.jagatgururampalji.org/world-water-day/|access-date=2021-03-22|website=S A NEWS|language=en-US}}</ref> Ljudje so bili povabljeni, da se pridružijo globalnemu pogovoru, da nam na družbenih omrežjih »povedo svoje zgodbe, misli in občutke o vodi« z oznako #Water2me. Kampanja je gledala onkraj vprašanja določanja cen in spraševala javnost: "Kako je voda pomembna za vaš dom in družinsko življenje, za preživetje, za vaše kulturne prakse, za vaše dobro počutje, za vaše lokalno okolje?" === 2022 – Podzemna voda, kako nevidno narediti vidno === Tema za leto 2022 je bila '''Podzemna voda, kako nevidno narediti vidno'''.<ref>{{cite web |title="Groundwater: Making the Invisible Visible" the theme of World Water Day 2022 {{!}} IGRAC |url=https://www.un-igrac.org/news/groundwater-making-invisible-visible-theme-world-water-day-2022 |website=www.un-igrac.org |access-date=6 January 2022 |language=en |archive-date=6 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220106162855/https://www.un-igrac.org/news/groundwater-making-invisible-visible-theme-world-water-day-2022 |url-status=live }}</ref> Podzemna voda je največji vir sladke vode na Zemlji. Ker pa je shranjena pod površjem, je pogosto spregledana. Zato sta IGRAC in UNESCO-IHP sprožila svetovni dan vode, ki je bil osredotočen izključno na ta vir. Kampanja je bila zgrajena okoli treh glavnih tem/vprašanj, povezanih s podzemljem, in sicer: (1) nevidna sestavina v hrani, (2) vir brez meja in (3) omejena zaloga. Kampanja je temeljila tudi na drugih izdelkih in dogodkih v tem tako imenovanem »letu podzemne vode«. Katalog podzemne vode je bil predstavljen med Svetovnim forumom o vodi v Dakarju v Senegalu. Zadnji dogodek, povezan s kampanjo, je bil Vrh o podzemni vodi 2022,<ref>{{cite web |title=Groundwater Summit {{!}} IGRAC |url=http://www.groundwater-summit.org/ |website=www.un-igrac.org |language=en |access-date=20 February 2023 |archive-date=28 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230128071722/https://groundwater-summit.org/ |url-status=usurped }}</ref> ki je potekal v Parizu v Franciji. === 2023 – Pospeševanje sprememb === Tema za leto 2023 je bila '''pospeševanje sprememb'''. Disfunkcija v celotnem vodnem ciklu spodkopava napredek pri vseh večjih svetovnih vprašanjih, od zdravja do lakote, od enakosti spolov do delovnih mest, od izobraževanja do industrije in od nesreč do miru. === 2024 – Voda za blaginjo in mir === Tema za leto 2024 je bila '''Voda za mir'''. Ključna sporočila so se glasila: »Voda lahko ustvari mir ali sproži konflikt. Ko je vode malo ali je onesnažena ali ko ljudje nimajo neenakega dostopa do nje, se lahko med skupnostmi in državami povečajo napetosti.«, »Blaginja in mir sta odvisna od vode. Ko se narodi spopadajo s podnebnimi spremembami, množičnimi migracijami in političnimi nemiri, morajo sodelovanje na področju vode postaviti v središče svojih načrtov.« in »Voda nas lahko popelje iz krize. Spodbujamo lahko harmonijo med skupnostmi in državami, če se združimo okoli pravične in trajnostne rabe vode – od konvencij Združenih narodov na mednarodni ravni do ukrepov na lokalni ravni.« === 2025 – Ohranjanje ledenikov === Tema za leto 2025 je bila '''Ohranjanje ledenikov'''. Ledeniki so ključnega pomena za življenje – njihova talina je bistvena za pitno vodo, kmetijstvo, industrijo, proizvodnjo čiste energije in zdrave ekosisteme.<ref>[https://www.un.org/en/observances/water-day United Nations | World Water Day 22 March]</ref> === 2026 – Voda in spol === Tema za leto 2026 je bila '''Voda in spol'''. Če ženskam in dekletom damo enakopraven glas pri odločitvah o vodi, so storitve bolj vključujoče, trajnostne in učinkovite.<ref>{{Cite web |last=Nations |first=United |title=World Water Day |url=https://www.un.org/en/observances/water-day |access-date=2026-06-05 |website=United Nations |language=en}}</ref> Vendar so ženske in dekleta še vedno prepogosto izključene iz odločanja, vodenja, financiranja in zastopanja. Združeni narodi so na svetovnem dnevu vode leta 2026 pozvali k pristopu k reševanju vodne krize, ki temelji na pravicah in pri katerem so glasovi, vodstvo in delovanje žensk in deklet v celoti priznani.<ref>{{Cite web |last=Nations |first=United |title=World Water Day |url=https://www.un.org/en/observances/water-day |access-date=2026-06-05 |website=United Nations |language=en}}</ref> == Vplivi == Vsako leto sporočila in objave kampanj ob svetovnem dnevu voda dosežejo milijone ljudi prek družbenih medijev, namenskih spletnih mest in drugih kanalov. Leta 2021 je javna kampanja ob svetovnem dnevu voda povabila ljudi k sodelovanju v pogovoru v družabnih medijih ([https://twitter.com/hashtag/water2me?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Ehashtag #Water2me]) o vrednosti vode. Od sredine novembra 2020 do sredine februarja 2021 je v več kot 140 državah na družbenih omrežjih potekalo več kot 6000 javnih pogovorov.<ref>{{navedi splet|title=World Water Day 2021: social media listening exercise: 'What did people say?'|url=https://www.worldwaterday.org/stories/story/what-did-people-say|url-status=dead|accessdate=2021-10-06|archive-date=2021-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006131319/https://www.worldwaterday.org/stories/story/what-did-people-say}}</ref> Leta 2017 je bilo v 110 državah 700 posameznih dogodkov, na družbenih omrežjih pa je bilo več kot 500.000 avtorjev, ki so uporabljali oznako »#WorldWaterDay«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unwater.org/publications/un-water-annual-report-2017/|title=UN-Water Annual Report 2017|website=UN-Water}}</ref> V letu 2018 se je število obiskov spletnega mesta in največ potencialni doseg na družbenih medijih v veliki meri zaradi podpore slavnih in usklajenega komunikacijskega pristopa v Združenih narodih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unwater.org/publications/un-water-annual-report-2018/|title=UN-Water Annual Report 2018|website=UN-Water}}</ref> Leta 2016 je bilo v letnem poročilu ZN-Water zapisano, da je imela udeležba na družbenih medijih (hashtag #WorldWaterDay) največji potencialni doseg 1,6 milijarde ljudi po vsem svetu v letu 2016.<ref name="UNWater2016">{{navedi knjigo|url=http://www.unwater.org/publications/un-water-annual-report-2016/|title=Annual Report UN-Water|publisher=UN-Water|year=2016|location=Geneva, Switzerland}}</ref>{ Tistega leta je bilo na spletnem mestu svetovnega dneva vode registriranih več kot 500 dogodkov v 100 državah. Leta 2021 je javna kampanja ob svetovnem dnevu voda povabila ljudi k sodelovanju v pogovoru na družbenih omrežjih (#Water2me) o vrednosti vode.<ref>[https://twitter.com/hashtag/water2me?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Ehashtag #Water2me]</ref> Od novembra 2020 do sredine februarja 2021 je v več kot 140 državah na družbenih omrežjih potekalo več kot 6000 javnih pogovorov.<ref>{{Cite web|title=World Water Day 2021: social media listening exercise: 'What did people say?'|url=https://www.worldwaterday.org/stories/story/what-did-people-say|url-status=dead|access-date=22 March 2021|archive-date=6 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006131319/https://www.worldwaterday.org/stories/story/what-did-people-say}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|World Water Day}} * [https://www.worldwaterday.org World Water Day] – Official website * [https://www.worldwaterday.org/archives Archive of previous World Water Day campaigns] * [http://www.unwater.org UN-Water] [[Kategorija:Svetovni dnevi]] [[Kategorija:Vode]] [[Kategorija:Dogodki v marcu]] [[Kategorija:Voda in politika]] 0u5wcifjrujeesi364ro34astccqccs Ahemenidsko cesarstvo 0 368135 6740769 6689050 2026-08-22T10:44:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740769 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country |native_name = ''Pārsa'' |conventional_long_name = Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo |common_name = Perzija |continent = Evrazija |region = Bližnji vzhod |country = Perzija |era = [[antika]] |government_type = Fevdalna monarhija | |year_start = 550 pr. n. št. |year_end = 330 pr. n. št. |life_span = 550–330 pr. n. št. |event_start = [[perzijska vstaja]] |date_start = |event_end = Padec pod Makedonijo |date_end = |event1 = Zasedba Lidije |date_event1 = 547 pr. n. št. |event2 = Zasedba Babilonije |date_event2 = 539 pr. n. št. |event3 = Zasedba Egipta |date_event3 = 525 pr. n. št. |event4 = Grško-perzijska vojna |date_event4 = 499–449 pr. n. št. | |p1 = Medijsko cesarstvo |flag_p1 = Median Empire.jpg |p2 = Novobabilonsko cesarstvo |flag_p2 = Neo-Babylonian Empire.png |p3 = Lidija |flag_p3 = Map Anatolia ancient regions-en.svg |p4 = Stari Egipt |flag_p4 = Ancient Egypt map-en.svg |s1 = Makedonski imperij |flag_s1 =Vergina_sun.svg | |image_flag = Standard of Cyrus the Great (White).svg |flag = Zastava Irana |flag_type = Prapor Kira II. |image_coat = |symbol = |symbol_type = |image_map = Achaemenid Empire ~480 BC.png |image_map_caption = Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št. |capital = [[Babilon]]<ref name=EY>{{navedi knjigo|last=Yarshater|first=Ehsan|title=The Cambridge History of Iran, Volume 3|year=1993|isbn=978-0-521-20092-9|page=482|quote=Of the four residences of the Achaemenids named by Herodotus — Ecbatana, Pasargadae or Persepolis, Susa and Babylon — the last [situated in Iraq] was maintained as their most important capital, the fixed winter quarters, the central office of bureaucracy, exchanged only in the heat of summer for some cool spot in the highlands. Under the Seleucids and the Parthians the site of the Mesopotamian capital moved a little to the north on the Tigris — to Seleucia and Ctesiphon. It is indeed symbolic that these new foundations were built from the bricks of ancient Babylon, just as later Baghdad, a little further upstream, was built out of the ruins of the Sassanian double city of Seleucia-Ctesiphon.}}</ref> (glavno mesto), Pasargad, [[Ekbatana]], [[Suza, Perzija|Suza]], [[Perzepolis]] |common_languages = [[perzijščina|stara perzijščina]],{{anchor|infoa}}<sup>[[#inforefa|[a]]]</sup> [[aramajščina]]{{anchor|infob}}<sup>[[#inforefb|[b]]] (uradni jezik),</sup> [[akadščina]],<ref>{{navedi knjigo| first1= Harald |last1=Kittel |first2=Juliane |last2=House |first3=Brigitte |last3=Schultze| title = Traduction: encyclopédie internationale de la recherche sur la traduction| url = http://books.google.com/?id=oD0dBqGDNscC| year = 2007| publisher = Walter de Gruyter| isbn = 978-3-11-017145-7| pages = 1194–5 }}</ref> [[medijščina]], [[elamščina]], [[sumerščina]]{{anchor|infoc}}<sup>[[#inforefc|[c]]]</sup> |religion = [[Zoroastrstvo]], [[Babilonska vera]]<ref>{{navedi knjigo|last=Boiy|first=T.|title=Late Achaemenid and Hellenistic Babylon|year=2004|publisher=Peeters Publishers|isbn=978-90-429-1449-0|page=101}}</ref> |currency = [[Daric]], [[Siglos]] | |leader1 = [[Kir II.]] Veliki |leader2 = [[Darej III.]] |year_leader1 = 559–529 pr. n. št. |year_leader2 = 336–330 pr. n. št. |title_leader = [[Seznam perzijskih kraljev|Šahanšah]] | |stat_year1 = 500 pr. n. št. |stat_area1 = 8.000.000 |stat_pop1 = 50.000.000 |ref_pop1 = <ref name="1996, p. 47">Yarshater ([http://books.google.com/books?id=WBAZAQAAIAAJ&q=%28Meyer+p.85%29 1996, p. 47])</ref> |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Današnje države| {{flag|Afganistan}}|{{flag|Armenija}}|{{flag|Azerbajdžan}}|{{flag|Bahrajn}}<ref name="Mojtahed-Zadeh">''Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography'' by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</ref>|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Ljudska republika Kitajska}}|{{flag|Ciper}}|{{flag|Egipt}}|{{flag|Eritreja}}|{{flag|Gruzija}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Indija}}|{{flag|Iran}}|{{flag|Irak}}|{{flag|Izrael}}|{{flag|Jordanija}}|{{flag| Kazahstan}}|{{flag|Kuvajt}}|{{flag|Kirgizistan}}|{{flag|Libanon}}|{{flag|Libija}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Oman}}<ref name="livius.org">{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2012-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120112094900/https://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html |url-status=dead }}</ref>|{{flag|Pakistan}}|{{flagicon|Palestina}} [[Država Palestina|Palestina]]|{{flag|Katar}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Rusija}}|{{flag| Saudova Arabija}}|{{flag|Sudan}}|{{flag|Sirija}}| Tadžikistan}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Turkmenistan}}|{{flag|Združeni arabski emirati}}|{{flag|Ukrajina}}|{{flag|Uzbekistan}}|{{flag|Jemen}} }} '''Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo''' (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor [[Veliki Iran|Velikega Irana]]. [[Ahemenidi]] so bili druga iranska cesarska dinastija po [[Medijsko cesarstvo|Medijskem cesarstvu]]. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil [[Kir II.|Kir Veliki]], ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki [[Kambiz II.]] in [[Darej I.|Darej Veliki]] pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen [[Iran]]a obsegalo dele današnje [[Indija|Indije]] in [[Pakistan]]a, področje [[Srednja Azija|Srednje Azije]], [[Mala Azija|Male Azije]], [[Trakija|Trakije]], večji del obal [[Črno morje|Črnega morja]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], sever Arabskega polotoka, [[Levant]], [[Sirija|Sirijo]] ter severovzhodni del Afrike z [[Egipt]]om, [[Libija|Libijo]], [[Sudan]]om in [[Etiopija|Etiopijo]]. V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]], uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“">[http://wikiwix.com/cache/?url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f4/v1f4a109.html&title=Achaemenid%20Dynasty (arhiva) R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“ (I. klan i dinastija), enciklopedija Iranica]</ref> bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah ([[Kirov valj]]). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji [[Aleksander Veliki]]. == Zgodovinski viri == [[Slika:Darius I the Great's inscription crop.jpg|250px|thumb|right|[[Behistunski napis]] Dareja Velikega]] Problem pri raziskovanju Ahemenidskega cesarstva predstavlja omejeno število pisanih dokumentov, kar ahemenidske vladarje razlikuje na primer od asirskih kraljev. Velik del perzijskih zgodovinskih zapisov je bil uničen v mnogih opustošenjih makedonskih, arabskih ter posebej mongolskih osvajalcev. Ohranjeni dokumenti v glavnem vsebujejo administrativne evidence o kraljevskih [[satrapija]]h (dedovanje zemlje, davčne dokumente in podobno). Velik del zgodovinskih virov o Ahemenidskom cesarstvu temelji na zapisih njihovih sovražnikov [[Grki|Grkov]]; [[Herodot]], [[Strabon]], [[Ktezij]], [[Polibij]], [[Klavdij Elijan]], itd. Ostali tuji viri so egiptovski zapisi in biblijske knjige o Ezri in Esteri, ki tudi vsebujejo reference na nekaj perzijskih kraljev. Antični avtorji so precej pisali o Ahemenidskom cesarstvu, vendar je večina teh del izgubljena, ohranjeno je le nekaj odlomkov. Ahemenidski vladarji so zapustili precejšnje število kraljevskih zapisov (npr. v Behistunu) v katerih opisujejo dela na gradbiščih in njihov pomen za politiko cesarstva. Taki dokumenti le delno odpirajo zgodovinsko perspektivo v kontekstu razumevanja njihovega izvajanja oblasti..<ref name="Briant, 2002">Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire |p=17</ref> {{sfn|Briant|2002|p=17}} Literatura o Ahemenidih je zelo raznolika, njihova analiza pa problematična glede na to, kako je neenakomerno distribuirana v prostoru in času. Na primer, medtem ko na področjih kot so Fars, Suza, Egipt in Babilon obstajajo številni dokumenti, jih je v ostalih delih cesarstva malo ali nič. V kronološkem smislu, je doba vladavine Kira Velikega, Dareja Velikega, Artakserksa I. in Dareja II. polna dokumentov, kar ni primer z ostalimi obdobji. == Zgodovina == [[Slika:Map Achaemenids Capitals locations.png|250px|thumb|right|Karta Irana z vrisanimi najpomembnejšimi mesti iz dobe Ahemenidskega Perzijskega cesarstva]] === Poreklo dinastije === {{glavni|Ahemen}} Ustanovitelj ahemenidske dinastije je po legendi Ahemen (staroperzijsko Haxamaniš: „prijateljskega duha“), vendar je obstoj te zgodovinske osebe sporen. Glede na Behistunske napise, je bil Ahemen kralj perzijskih plemen v zahodnem Iranu (blizu [[Urmijsko jezero|Urmijskega jezera]]) ob koncu 8. stoletja pr. n. št., davek pa je plačeval Asircem, ki so v tem času vladali v regiji.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Pod pritiskom mogočnih kraljestev Medijcev, Asircev in Urartu, so se Perzijci selili južno od gorskega masiva [[Zagros]] in ob koncu 2. tisočletja pr. n. št. postopno naselili področje okoli mesta [[Anšan]]a.{{sfn|Briant|2002|p=28}} Ahemenov sin, perzijski vladar [[Teisp]] je širil ahemenidski vpliv na osvojena ozemlja okoli Anšana in v regiji Fars ter se imenoval za kralja Anšana, medtem ko asirski kralj [[Asurbanipal]] osvaja [[Suza, Perzija|Suzo]] in s tem izgine [[Elam]]sko kraljestvo. Teisp je postal prvi ahemenidskil kralj, ki je nosil titulo kralja Anšana. Po njegovi smrti se je kraljestvo razdelilo med dva njegova sinova: Kira I. (Kuraš), ki mu je pripadel Anšan in Arijaramna (Arijaramna:„tisti, ki je prinesel mir v Iran“), ki mu pripade Parsumaš. Ta kralja imata samo omejeno vlogo v regiji v kateri so še naprej dominirali [[Medijci]] in [[Asirci]]. Obstoj Kira I. je dokazan s pečatom na katerem piše „Anšan Kuraš, sin Teispov“. To se je nanašalo na priznanje izplačila davka asirskemu kralju Asurbanipalu od Kuraša Parsumaša, kar s kombiniranjem perzijskih in asirskih virov kaže na to, da je Kir I. združil dve kroni (svojo in Arijaramnovo).<ref>E. F. Weidner: „Najstarejši zapisi perzijskih kraljev“</ref> Tak scenarij je verjeten glede na to, da Perzijci pod asirsko dominacijo niso želeli ločevati svoja kraljestva. Alternativna zgodba bi bila, da je obstajal samo en kralj (Kir I.), ki je vladal tako Anšani kot Parsumašu, medtem ko je Arijaramn izmišljen lik. Vseeno pa ločeno omenjanje Anšana in Parsumaša sugerira, da sta obstajala dva perzijska kralja. Po padcu Novoasirskega cesarstva, so Ahemenidi priznali medijsko nadvlado v regiji.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.127.1 Herodot, 1.127.1]</ref> Vzroki in oblika prehoda pod Medijsko cesarstvo so še naprej nepoznani. Darej Veliki je bil prvi, ki je omenil Ahemena kot prednika Kira Velikega (576 - 529 pr. n. št.) oziroma kot ustanovitelja ahemenidske dinastije. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da si je Darej Veliki izmislil Ahemenov lik, da bi upravičil svoj prihod na oblast z zamenjavo Smerdisa.<ref>David Stronach: ''Darius at Pasargadae'', 1997., str. 37.-40.</ref> V primeru obstoja Ahemena bi to pomenilo, da ahemenidska dinastija datira od začetka 7. stoletja pr. n. št. in traja skoraj štiri stojetja, vse do 330. pr. n. št. === Ahemenidski vladarji === {{glavni|Ahemenidi}} [[Slika:Ahemenidsko Obiteljsko Stablo.png|thumb|right|250px|Družinsko drevo Ahemenidi dinastije]] {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Vladar''' !style="background:gold;"|'''Doba vladanja''' !style="background:gold;"|'''Sorodstvo''' |+ |- |[[Ahemen]] |align="center"|cca [[705 pr. n. št.|705]] - cca [[675 pr. n. št.]] |align="center"|''Nepoznan'' |- |[[Teisp]] |align="center"|cca [[675 pr. n. št.|675]] - cca [[640 pr. n. št.]] |align="center"|sin Ahemena |- |[[Kir I.|Kir I. Anšanski]] |align="center"|cca [[640 pr. n. št.|640]] - cca [[580 pr. n. št.]] |align="center"|sin Teispa |- |[[Kambiz I.]] |align="center"|[[580 pr. n. št.|580]] - [[559 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira I. |- |[[Kir II.|Kir II. Veliki]] |align="center"|[[559 pr. n. št.|559]] - [[530 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kambiza I. |- |[[Kambiz II.]] |align="center"|[[530 pr. n. št.|530]] - [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Smerdis]] |align="center"|marec [[522 pr. n. št.|522]] - september [[522 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kira Velikega |- |[[Darej I.|Darej I. Veliki]] |align="center"|september [[522 pr. n. št.|522]] - oktober [[486 pr. n. št.]] |align="center"|sin [[Histasp]]a, bratranec Kambiza II. |- |[[Kserkses I.|Kserkses I. Veliki]] |align="center"|september [[486 pr. n. št.|486]] - oktober [[465 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja Velikega, vnuk Kira Velikega |- |[[Artakserks I.|Artakserks I. Dolgoroki]] |align="center"|[[465 pr. n. št.|465]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Kserksa I. Velikega |- |[[Kserkses II.]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[424 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Sogdijan]] |align="center"|[[424 pr. n. št.|424]] - [[423 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Darej II.]] |align="center"|[[423 pr. n. št.|423]] - [[404 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa I. |- |[[Artakserks II.|Artakserks II. Mnemon]] |align="center"|travanj [[404 pr. n. št.|404]] - marec [[358 pr. n. št.]] |align="center"|sin Dareja II. |- |[[Artakserks III.|Artakserks III. Noh]] |align="center"|marec [[358 pr. n. št.|358]] - september [[338 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa II. |- |[[Artakserks IV.]] |align="center"|september [[338 pr. n. št.|338]] - junij [[336 pr. n. št.]] |align="center"|sin Artakserksa III. |- |[[Darej III.]] |align="center"|junij [[336 pr. n. št.|336]] - [[330 pr. n. št.]] |align="center"|sin Arsama, bratranec Artakserksa IV. |} === Vzpostavitev in širjenje cesarstva === ==== Kir Veliki ==== {{glavni| Kir II.}} [[Slika:Pasargades winged man.jpg|thumb|220px|Kirov relief v Pasargadi, današnji Iran]] Leta 559 pr. n. št. anšanski prestol zasede [[Kir II.]] Veliki, sin Kambiza I. Ker je Kir Veliki zedinil obe perzijski kraljestvi, ga štejejo za prvega pravega perzijskega kralja. V začetku Kirove vladavine je bila Perzija še naprej pod nadvlado močnega Medijskega cesarstva. Med letoma 553 in 550 pr. n. št. se Perzijci uprejo oziroma nastane vojna med Medijci in Perzijci, v kateri Kir Veliki premaga svojega deda, medijskega kralja Astiaga in zavzame [[Ekbatana|Ekbatano]] (Hagmatana „Mesto zbiranja“, danes Hamadan). Ta prevrat je bil vzrok prenosa politične moči od Medijcev na drug iranski narod - Perzijce, ki so sedaj dominirali nad Medijci.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.129.1 Herodot, 1.129.1]</ref> Kir Veliki se je proti bivšemu medijskemu kralju obnašal velikodušno; pustil ga je živeti in mu obljubil, da se bo obnašal kot njegov legitimni naslednik. Glede na zapis Ktezija in Ksenofonta, se je Kir poročil z Astiagovo hčerjo Amitiso, kas se zdi nelogično, ker bi to bila tako njegova žena kot teta. Verjetna razlaga je, da se je Astiag še enkrat poročil in da je njegova druga žena rodila navedeno hčer.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |title=Astijag, Livius.org |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514015539/http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm |url-status=dead }}</ref> Ekbatana, do tedaj glavno mesto Medije, je zaradi svojega velikega strateškega pomena kontrole Srednje Azije, postalo glavno mesto novega Ahemenidskega Perzijskega cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=43}} Prenos politične dominacije od Medijcev na Perzijce je pomenil velik preobrat na Bližnjem vzhodu, ker je moral Kir Veliki po pokoritvi Medijskega cesarstva obračunati še s svojimi sosedi in nekdanjimi medijskimi zavezniki; mogočnim [[Lidija|Lidijskim]] in [[Babilon]]skim cesarstvom. Lidijski kralj [[Krez]] (Astijagov svak) je v prevratu med dvema iranskima dinastijama videl priložnost za razširitev svojega Lidijskega cesarstva, in je s svojo vojsko krenil na pohod proti Ahemenidskemu cesarstvu. Kir Veliki ubrani cesarstvo od napada v [[Bitka pri Pterii|bitki pri Pterii]] in nadaljuje boj proti Lidijcem vse do končne osvojitve lidijskega glavnega mesta [[Sarde]]sa, in s tem Lidijsko cesarstvo neha obstajati. Bogati lidijski kralj Krez je bil ujet,{{sfn|Briant|2002|p=46}} a ga je Kir pomilostil in vzel za svojega osebnega svetovalca na kraljevem dvoru. Leta 546 pr. n. št. se Kir Veliki vrne iz Male Azije, ki je bila popolnoma pokorjena razen jonska in eolijska mesta. Perzijski veliki kralj takoj začne nove vojne pohode proti Babiloniji, [[Skitija|Skitiji]], [[Baktrija|Baktriji]] in [[Egipt]]u, ki so bili politična pretnja Perzijskemu cesarstvu. To obdobje je slabo poznano, razen tega, da je bila babilonska vojska poražena v bitki pri Opisu, potem pa je leta 539 pr. n. št. tudi samo glavno mesto Babilon padlo v perzijske roke po zvitem obleganju, v katerem se je perzijska vojska ob [[Evfrat]]u vtihotapila v mesto in ga zavzela brez odpora. Po Babilonu je Kir Veliki leta 540 pr. n. št. osvojil Baktrijo in [[Sakija|Sakijo]]. Predpostavljajo, da je medtem Kir osvojil tudi [[Partija (satrapija)|Partijo]], [[Drangijana|Drangijano]], [[Arija (satrapija)|Arij]]o, [[Horezm]], [[Gandara|Gandar]]o, del Skitije, [[Sagartija|Sagartijo]], [[Arahozija|Arahozijo]] in južni [[Baludžistan]] (Makran). Ti podatki so znani iz Darejevih Behistunskih napisov na katerih so navedena vsa osvojena ozemlja. Politika Kira Velikega na osvojenih ozemljih je bila zelo tolerantna, s čimer si je perzijski vladar poskušal zagotoviti lojalnost pokorjenih narodov. Kir in njegovi naslednik so tudi skušali omiliti nacionalistične napetosti med narodi znotraj cesarstva, kar je predstavljalo revolucionarni preobrat glede na ostala obdobja zgodovine Bližnjega vzhoda. Po zavzetju Babilona, Kir Veliki omogoči ujetim Židom vrnitev v Jeruzalem, in jim financira vrnitev in rekonstrukcijo porušenega Salomonovega templja. Po tem Kir osvoji celotno Mezopotamijo in severne dele Arabskega polotoka in tako pod njegovo oblast pridejo tudi Arabci. Okoli leta 545 pr. n. št. je osvojen tudi Ciper. Glede na omejene zgodovinske vire, se o Kirovem osvajanju Sirije, Fenicije in Palestine ve zelo malo. ==== Kambiz II. ==== {{glavni|Kambiz II.}} [[Slika:Cambyses II capturing Psamtik III.png|thumb|250px|right|Kambiz II. kaznuje Psametika III. - (perzijski pečat)]] Kirov naslednik in njegov sin [[Kambiz II.]] med letoma 525 in 522 pr. n. št. vodi afriške ekspedicije in osvaja Egipt in večji del severovzhodne Afrike; kraljestva Libije, Kirenaike in Nubije.{{sfn|Briant|2002|p=64}} Kambiz se je za puščavsko ekspedicijo pripravil tako, da je sklenil zavezništvo z arabskimi poglavarji, ki so perzijski vojski dobavljali potrebno vodo. Egiptovski faraon [[Amazis II.]] je upal da mu bo zavezništvo z Grki pomagalo da se upre perzijski invaziji. Faraonovo upanje je propadlo, ker so se ciprska mesta in tiran Polikrat z otoka Samosa, ki je posedoval veliko mornarico, odločili priključiti Perziji, medtem ko je poveljnik grških enot Fan iz Halikarnasa prestopil k perzijski vojski. V odločilni [[Bitka pri Peluziji|bitki pri Peluziji]] je bila egiptovska vojska poražena, kmalu zatem pa osvojeno mesto [[Memfis, Egipt|Memfis]]. Bitka je postala popularna po tem, da so Perzijci kot ščite uporabili mačke, ki so bile Egipčanom svete, pa so se ti predali iz strahu, da jih ne bi poškodovale.<ref>[http://www.crystalinks.com/dynasty27.html 27. dinastija: Kambiz (Crystalinks.com)]</ref> Ujeti faraon [[Psametik III.]] je bil ubit, ker je poskušal z vstajo. Egipčanski zapisi govore, da je Kambiz uradno prevzel [[faraon]]ski naslov. Kambiz II. je iz Egipta poskušal osvojiti Kuš, kraljestvo, ki se je nahajalo v današnjem Sudanu in Etiopiji. Njegova vojska ni uspela prečkati surovo pustinjo in se je ob velikih izgubah vrnila. V času Kambizovih pohodov v Afriki, se je v srcu Perzije pojavil človek, ki je trdil, da je Bardija ([[Smerdis]]), čeprav je bil pravi Smerdis ubit tri leta prej. Bil je to čarovniški uzurpator Gaumati, ki je želel zasesti perzijski prestol, kar mu je tudi uspelo, ker so ga priznali za kralja. Kambiz II. je poskušal obračunati z njim, a je na poti v Pasargad izgubil življenje. Po Darejevih navedbah, je Kambiz naredil samomor, ker je menil da nima možnosti da se vrne na prestol. Grški zgodovinarji Herodot in Ktezije pa navajata, da je bila smrt nesrečen slučaj. ==== Darej Veliki ==== {{glavni| Darej I.}} [[Slika:Darius-Vase.jpg|250px|thumb|right|Darej Veliki (grška vaza)]] Nihče se ni upal upreti lažnemu kralju razen Dareja I. Velikega, ki ga s pomočjo šestih perzijskih plemičev preseneti in ubije leta 522 pr. n. št. Darej Veliki postane perzijski veliki kralj. Poroči se z Atoso, ženo lažnega kralja in hčerko Kira Velikega. Imel je sina Kserksesa I., ki ga bo nasledil. Nenadno zamenjavo na vrhu države so perzijske province videle kot dobro priložnost da se osamosvojijo. V Suzi, Babilonu, Mediji in Sagartiji uporniki zbirajo vojsko. Vendar Darej v dveh letih vse te upore zaduši. Tudi Babilon, ki se je dvakrat uprl, prizna oblast Dareja Velikega. Darej Veliki nadaljuje širiti Perzijsko cesarstvo v Srednjo Azijo in Evropo; leta 512 pr. n. št. začne vojno proti nomadskim Skitom. Velika perzijska vojska je prečkala [[Bospor]] in zavzela vzhodno Trakijo, medtem ko se je [[Makedonija]] prostovoljno priključila Perziji, je ta prešla Donavo. Osvajanje Trakije je bilo pomembno glede nato, kako je bila ta regija bogata z lesom potrebnim za gradnjo ladij in s plemenitimi kovinami.{{sfn|Briant|2002|p=156}} Po umiritvi jonskega upora, Darej Veliki začne načrtovati kako umiriti grške pretnje iz zahoda, oziroma kako kaznovati Atene in Eretrije zaradi podpore jonskemu uporu, pri čemer je bilo opustošeno perzijsko mesto [[Sarde]] v Lidiji.<ref name="Holland, 177.-178.">Holland, str. 177.-178.</ref> V času vladavine Dareja Velikega sta se odvila dva večja pohoda proti sovražnim polisom.<ref name="Holland, 177.-178."/>. Prvi perzijski kazenski pohod se je začel leta 492 pr. n. št. in ga je vodil Mardonij <ref name="Herodot, 6.45.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.45.1 Herodot, 6.45.1]</ref>, zet Dareja Velikega. Ponovno osvoji evropsko regijo Trakijo, ki je nominalno bila del Perzijskega cesarstva že od leta 513 pr. n. št.. Mardonij potem priključi Makedonijo, čeprav je bila kraljevina Makedonija predhodno neodvisni zaveznik Perzijcem.<ref name="Herodot, 6.44.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.44.1 Herodot, 6.44.1]</ref> Njegovi nadaljnji pohodi so bili ustavljeni pri polotoku [[Atos]], kjer mu je bila večina mornarice uničena v veliki nevihti, nakar se je vrnil v Malo Azijo.<ref name="Herodot, 6.45.1"/><ref name="Herodot, 6.44.1"/> Leta 490 pr. n. št. sta bila perzijska vojaška poveljnika Datis in Artafern mlajši, zadolžena od Dareja Velikega, da pripravita kombinirane kopenske in pomorske moči proti [[Atene|Atenam]] in [[Šparta|Šparti]]. Perzijska vojska začne s pohodom proti otoku Naksos, ki se mu maščujejo za neuspešen pohod njihovih jonskih zaveznikov desetletje prej <ref>Holland, str. 183.-186.</ref>, zatem pridejo do Evbeje, kjer je bil eden od dveh glavnih ciljev; mesto Eretrija, ki pade po perzijskem obleganju. Vseeno vojna operacija proti Atenam doživi neuspeh v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki pri Maratonu]]. Dareja Velikega se spominjamo tudi po gradnji monumentalnih palač v Suzi in veličastnem novem glavnem mestu [[Perzepolis]], ki je služil kot metropola njegovim naslednikom. === Zunanja politika === {{glavni| Grško-perzijske vojne}} ==== Kserkses I. ==== {{glavni|Kserkses I.}} Kserkses I. (perz. Xšayarša: „Vladar heroj“) leta 486 pr. n. št. nasledi svojega očeta Dareja Velikega na perzijskem prestolu. Že v začetku Kserksesove vladavine se pojavijo upori v Egiptu in Grčiji, tako da Kserkses začne vojne pohode s ciljem zatrtja uporov. Po umiritvi v Egiptu, Kserkses zbere glavnino perzijske vojske in krene na pohod proti Atenam in Šparti. Perzijska vojska je pri [[Dardanele|Dardanelah]] prešla na evropsko kopno s pomočjo dveh velikih pontonskih [[most]]ov, ki so predstavljali vrhunski inženirski dosežek tistega časa.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.36.1 Herodot, 7.36.1]</ref> Grška vojska je poskušala zaustaviti Perzijce v [[Bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] in Artemizijo, vendar so jih Perzijci premagali in nadaljevali prodor do zapuščenih Aten, ki jih je Kserkses porušil kot maščevanje za njihovo pomoč jonski vstaji, ko je bilo uničeno mesto Sarde. Atenčani in Špartanci so se umaknili na [[Peloponez]] in na [[Korint]]ski ožini postavili utrdbe. Atenčani so zmago proti Perzijcem dosegli šele v pomorski [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |title=Bitka pri Salamini (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2013-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130923015311/http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html |url-status=dead }}</ref>, ko je [[Temistokles]] izkoristil prednosti plitvega in ozkega zaliva v katerem perzijska mornarica ni mogla manevrirati. Ko je slišal za nerede u perzijski satrapiji Babilon, je Kserkses z vojsko odšel iz Grčije in za kontrolo pustil manjši del vojske svojim grškim zaveznikom na čelu z Mardonijem, ki so ga po letu dni Atenci in Špartanci porazili v [[Bitka pri Platajah|bitki pri Platajah]]. Uradno se je vojna med Perzijci in Grki končala s Kalijinim mirom trideset let po velikih bitkah. U prvim letih vladavine Kserkses spremeni tolerantno perzijsko politiko proti osvojenim narodom, ki sta jo vodila njegova predhodnika Kir in Darej.{{sfn|Briant|2002|p=558}} Po zadušitvi upora v Babilonu, Atenah, Baktriji in Egiptu, jih je kaznoval z rušenjem lokalnih templjev. Titule faraona in babilonskega kralja je ukinil in te države pretvoril v satrapije. Egipčani so se kasneje dvakrat uspešno uprli in si povrnili neodvisnost. Perzijski kralji so vladali Egiptu kot XXVII. in XXXI. dinastija. ==== Artakserks I. ==== {{ glavni|Artakserks I.}} [[Artakserks I.]], Kserksov sin, je nasledil očeta na prestolu leta 465 pr. n. št. po tem ko je bil ubit v dvornih spletkah{{sfn|Briant|2002|p=582-583}}, in takoj zadušil upor v Baktriji. Zatem izvaja pravne in politične reforme v kontekstu redefiniranja odnosov med velikim kraljem in perzijsko aristokracijo.{{sfn|Briant|2002|p=588}} Nadaljuje z gradnjo kompleksa v Perzepolisu, a kljub temu mesto izgublja politični pomen v korist Suze in Babilona. Glede na nekatere hipoteze je Perzepolis postal kraljevsko počitniško mesto, vendar to ni zanesljivo.{{sfn|Briant|2002|p=590}} Po Baktriji, zaradi novic o uboju Kserksesa in visokih davkov, nastanejo novi neredi leta 460 pr. n. št. v Egiptu, kjer je bil ubit satrap, zavzeto mesto Memfis in zaprošena pomoč od Aten.<ref>Diodor Sicilski XI, 71.3-6</ref> Perzija je na upor odgovorila z vojnim pohodom pod vodstvom perzijskega generala Megabiza II., ki je vodil vojsko skozi Judejo in leta 454 pr. n. št. zadušil egipčansko vstajo in ujel vstajnike.{{sfn|Briant|2002|p=592}} Paralelno z nemiri v perzijski provinci Egipt, se krepijo napetosti tudi z grškimi polisi. ==== Kserkses II., Sogdijan in Darej II. ==== {{glavni|Darej II.}} Leta 424 pr. n. št. je Artakserks I. umrl v Suzi, pokopan pa je v kompleksu grobnic Nakš-e Rustam blizu Perzepolisa, kjer so pokopani tudi njegovi predhodniki. Nasledil ga je [[Kserkses II.]], njegov sin in edini legitimni naslednik, ki ga je po samo 45 dneh vladanja ubil polbrat [[Sogdijan]].{{sfn|Briant|2002|p=605}} Ocho (staroperz. Vahuka), drugi polbrat Kserksesa II., po šestih in pol mesecih vladanja Sogdijana vrže s prestola in se okrona kot [[Darej II.]]. Čas je bil politično turbulenten, saj je vsak od navedenih polbratov vodil svojo propagandno kampanjo v dokazovanju svoje pravice do prestola, borba za oblast pa je označila tudi začetek slabljenja Perzijskega cesarstva. Iz obdobja vladavine Dareja II. obstaja omejeno število zgodovinskih virov, ki govore izključno o politični situaciji na zahodnih mejah cesarstva, kjer so še naprej vladala trenja med Grki in Perzijci.{{sfn|Briant|2002|p=610}} Med letoma 411 in 407 pr. n. št. Atenci izkoristijo neorganizirane in nasprotujoče poteze perzijskih satrapov v Mali Aziji in osvojijo del obalnega področja. ==== Artakserks II. Mnemon ==== {{glavni|Artakserks II.}} [[Slika:Persepolis Artaxerxes II tomb.jpg|thumb|right|250px|Grobnica Artakserksa II. v Perzepolisu]] Po tem ko je leta 404 pr. n. št. nasledil svojega očeta Dareja II., Artakserks II. Mnemon mora braniti pravico do prestola proti njegovemu bratu Kiru mlajšem, ki ga je poskušal usmrtiti takoj po ustoličenju. Poskus atentata je propadel in Kir mlajši postane ujetnik, a ga na prigovarjanje matere Parisatide, Artakserks II. pomilosti in ga pošlje v satrapijo Lidijo. Leta 401 pr. n. št. Kir mlajši v Mali Aziji zbere 10.000 grških plačancev <ref>[[Ksenofont]]: „Anabasis“</ref> in še toliko azijskih vojakov, ter ponovno krene v boj proti Artakserksu II. za perzijski prestol. V bitki pri Kunaksi Kir mlajši umre, s čimer je upor zadušen in položaj Artakserksa II. okrepljen.{{sfn|Briant|2002|p=640-650}} Politične nemire v Perziji izkoristi Egipt, ki se pod vodstvom Amirteja osamosvoji. Kaznovanje satrapij in mest Male Azije, ki so bili na strani Kira mlajšega, Artakserks II. poveri perzijskemu vojskovodji Tisafernu. Ta poteza obrne nekatera jonska mesta da poiščejo pomoč pri Šparti in špartanski kralj [[Agesilaj II.]] začne z vojnim pohodom v Mali Aziji a brez večjih uspehov.{{sfn|Briant|2002|p=653-664}} Da bi preprečil nadaljnje grške operacije v Mali Aziji, Artakserks II. pomaga Atenam v Korintski vojni s čimer oslabi vpliv Šparte. Po desetih letih vojn, leta 386 pr. n. št. Perzija Grkom diktira ''Kraljevski mir'' na katerega so pristali vsi, od nedavnih sovražnikov Špartancev do nedavnih zaveznikov Atencev.{{sfn|Briant|2002|p=668}} S tem mirom si je Perzija zagotovila mir in stabilnost v svojih pokrajinah ob obali Male Azije, Šparti pa poklonila dominacijo nad grškim kopnim. Čeprav uspešen proti Grkom, je imel Artakserks II. probleme proti Egipčanom, ki so se uspešno uprli neposredno po njegovem ustoličenju na perzijski prestol. Leta 383 pr. n. št. v Egipt pošlje vojsko pod poveljstvom Farnabaza II. in Titrausta. Egipčanski [[faraon]] [[Hakor]] odvrne napadalce. Čeprav ni uspel pokoriti Egipta, je uspešno obranil [[Fenicija|Fenicijo]] od egipčansko-špartanske invazije. Med letoma 366 in 358 pr. n. št. nastane upor v [[Kapadokija|Kapadokiji]], ki pa je hitro zatrt brez posebnih političnih posledic. V času kraljevanja Artakserksa II. se začne malikovanje zoroastrskih božanstev [[Anahita|Anahite]] (perzijska boginja voda in rodnosti ) in [[Mitra (bog sonca)|Mitre]], kar se pri prejšnjih perzijskih kraljih ne omenja, samo izključno [[Ahura Mazda]]. Zgodovinarji dvomijo ali je bila ta religijska praksa uvedena v dobi Kserksesa ali je vseeno obstajala že prej. ==== Artakserks III. in IV. ==== {{glavni|Artakserks III.}} [[Slika:Achaemenid Empire-ArtaxerxesIII conquest.png|thumb|250px|right|Perzijsko cesarstvo na začetku vladavine Artakserksa III. (zeleno) in njegova osvajanja in zatiranja uporov (temno sivo)]] Pred prihodom na prestol je imel Artakserks III. funkcijo satrapa in generala v vojski svojega očeta. Njegov brat Darej, najstarejši sin Artakserksa II. je začel z zaroto z namenom da ubije očeta, a so ga odkrili in ubili. Smrt princa Dareja je za prestolonaslednika postavila sledečega sina Arijaspa, ki je menda naredil samomor po tem ko sta ga [[Artakserks III.]] (tretji kraljev sin) in poveljnik kraljevske garde Tiribaz prepričala, da ga kralj Artakserks II. sumi zarote. Z njegovo smrtjo postane prestolonaslednik četrti sin Arsam, ki je bil tudi ubit. Obupan nad izgubo svojih sinov, Artakserks II. umre v globoki starosti leta 358 pr. n. št., nasledi pa ga Artakserks III. Po nekaterih virih naj bi takoj po zasedbi oblasti dal pobiti vse potomce svojega očeta, ki bi lahko ogrozili njegovo pravico do prestola Perzije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |title=Zgodovina Irana - Ahemenidsko cesarstvo (Iranologie.com) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080619124220/http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html |url-status=dead }}</ref> Zgodbe o prihodu Artakserksa III. na perzijski prestol temeljijo izključno na Plutarhovih delih in jih mnogi zgodovinarji nimajo za verodostojne.{{sfn|Briant|2002|p=699-700}} Takoj po prihodu na prestol se Artakserks III. sooči s političnimi nemiri po vsem Perzijskem cesarstva. Okoli leta 351 pr. n. št. začne vojno operacijo obnavljanja kontrole nad Egiptom, ki se je uprl in osamosvojil v času vladavine njegovega očeta Artakserksa II. Istočasno se uprejo tudi v Mali Aziji, ki je s podporo Teb pretila z resnimi zaostritvami.<ref>[http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iii_ochus.html Artakserks III. (Livius.org, Jona Lendering)]</ref> Artakserks III. je vodil veliko vojsko v Egipt proti faraonu Nektanebu II. a Perzijci doživijo poraz in se umaknejo nazaj v Azijo. Nedolgo po perzijskem porazu v Egiptu, prepričani v šibkost Perzijskega cesarstva, vladarji Fenicije, Male Azije in Cipra razglasijo neodvisnost. Leta 343 pr. n. št. Artakserks III. pooblasti princa Hidrija iz Karije da zatre upor na Cipru, ki za to zaposli 8.000 grških plačancev in 40 [[Trirema|trirem]], ki jih vodi Atenec Focion.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)">{{Navedi splet |url=http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |title=Artakserkso III. (PersianEmpire.info) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303193045/http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm |url-status=dead }}</ref> Ciprska vstaja je hitro zatrta. Istočasno Artakserks III. imenuje sirijskega satrapa Belesija in cilicijskega satrapa Mezeja kot poveljnika pohodov proti feničanskemu mestu [[Sidon]]. Oba satrapa sta doživela poraz proti sidonskemu kralju Teneju, kateremu so na pomoč poslali 40.000 grških plačancev, egiptovski faraon Nektanebo II. in Mentor iz Rodosa. Perzijci so bili prisiljeni k umiku iz Fenicije. Po tem neuspehu se Artakserks III. odloči osebno obračunati s Sidonom. Menda je zbral veliko vojsko 300.000 pešakov, 30.000 konjenikov, 300 trirem in 500 transportnih in pomožnih ladij. Prihod te ogromne perzijske vojske pred Sidon je zlomil moralo prebivalcev. Sidonski kralj je neuspešno poskušal pridobiti milost perzijskega vladarja, a je bilo mesto hitro pokorjeno, Tenej pa obsojen izdaje in usmrčen. Takoj po zasedbi Sidona je sledil nov vojni pohod proti Egiptu. Egipčanski faraon [[Nektaneb II.]] svojo vojsko umesti na reki Nil in s tem poskuša izkoristiti številne rečne kanale in močvirja ter podporo mornarice proti premočnemu sovražniku. Ena od egiptovskih strategij je bila tudi zadrževanje Perzijcev in s tem izčrpavanje njihovih zalog ter posledično umik iz Egipta. Vseeno je egipčanska vojska doživela težek poraz, faraon Nektanebo II. zbeži v Memfis in pusti za sabo številna utrjena mesta na milost vojnim enotam, ki so jih varovale. Ko je končno padel tudi Memfis, Nektanebo II. zbeži še južneje v Etiopijo. Po tem dejanju Artakserks III. postane faraon Egipta in ustanovitelj nove XXXI. dinastije. Po povratku v Perzijo je bogato nagradil svoje plačance in se vrnil v Perzepolis kot zmagovalec, ki je po Kambizu II. ponovno uspel pokoriti veliki in bogati Egipt. Artakserks III. naslednjih nekaj let preživi z umirjanjem raznih manjših uporov in nemirov širom cesarstva, vendar do njegove smrti nihče več ni ogrozil cesarstvo ali njega na prestolu. Egipt je ostal del Perzijskega cesarstva vse do prihoda Aleksandra Velikega. Mentor in Bagoas, dva perzijska generala, ki sta med najzaslužnejšimi za zmago v Egiptu, sta napredovala: Bagoas se je vrnil v glavno mesto Perzepolis skupaj z Artakserksom in postal glavni diplomat v mednarodni administraciji. Zadnjih šest let vladavine Artakserksa III. naj bi si zapomnili kot eno od najbolje organiziranih in učinkovitih perzijskih oblasti v zgodovini ahemenidske dinastije.<ref name="Artakserkso III. (PersianEmpire.info)"/> Artakserks III. je umrl leta 338 pr. n. št. in je pokopan v Perzepolisu. Grški zgodovinar [[Diodor Sicilski]] trdi, da je perzijski general Bagoas zastrupil Artakserksa III., vendar zapisi na klinopisih (danes v Britanskem muzeju) govorijo, da je kralj umrl naravne smrti.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |title=Artakserks IV. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2008-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080513084133/http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html |url-status=dead }}</ref> Artakserksa III. je na perzijskem prestolu nasledil njegov sin [[Artakserks IV.]], katerega je, po grškim virih, prav tako zastrupil general Bagoas, kot tudi večino perzijskih princev.{{sfn|Olmstead|1948|p=489}} Tako naj bi za postavljanje Dareja III. (nečaka Artakserksa IV.) na mesto perzijskega kralja posredoval sam Bagoas.<ref>Élien, VH XII, 43.; Plutarh - ''Moralia'' 326e, 337e, 340b</ref> ==== Padec cesarstva ==== {{glavni|Darej III.}} Pred prihodom na oblast je bil [[Darej III.]] satrap Armenije in za razliko od njegovih predhodnikov iz ahemenidske dinastije, ni imel nikakršnih izkušenj z vladanjem cesarstva, niti ni kazal ambicij za to. Pomanjkanje teh kvalitet v času velike krize so se pokazale usodne za usodo prvega Perzijskega cesarstva. Darej III. je sam prisilil Bagoasa da popije strup s čimer je končal njegove manipulacije s perzijskim prestolom, izkazal pa se je tudi v dobi vladavine Artakserksa III., ko je kot kraljevski glasnik diplomatsko pomiril dva vojskujoča kralja nomadskih plemen Kadusija na severovzhodu cesarstva.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |title=Vzpon Darija III. (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514021807/http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html |url-status=dead }}</ref><ref>Diodor Sicilski, XVII, 6.1-3; Justin X.3</ref> Leta 336 pr. n. št. je bil [[Filip II. Makedonski]] imenovan za voditelja Korintske lige in je načrtoval invazijo na maloazijska grška mesta pod perzijskim nadzorom.<ref name="britannica.com">[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151631/Darius-III Enciklopedija Britannica: Darij III.]</ref> Spomladi pošlje svoja generala Parmeniona in Atala v »osvoboditev« teh mest, a je bil v času njihovih vojnih pohodov Filip II. Makedonski istega leta ubit. Leta 334 pr. n. št. sin Filipa II., [[Aleksander Makedonski]], postane voditelj Korintske lige in vodi kombinirano makedonsko vojsko v invazijo na perzijsko Malo Azijo. Po Aleksandrovem prodoru v Azijo, makedonska vojska premaga maloazijske Perzijce v [[Bitka pri Graniku|bitki pri Graniku]]. Darej III. ni sodeloval v tej bitki, ki jo je smatral za navaden obrobni upor, ki so bilo pogosti v tem času, niti ni slutil kaj ima Aleksander Makedonski v načrtu. Mislil je, da bodo perzijski satrapi obračunali z Aleksandrom in je mirno ostal v svoji prestolnici Perzepolis. Šele leto in pol po bitki pri Graniku, leta 333 pr. n. št. se Darej III. odloči zbrati vojsko in osebno obračunati z makedonskim osvajalcem. V [[Bitka pri Isu|bitki pri Isu]] se Perzijci skupaj z grškimi plačanci spopadejo z makedonskimi in korintskimi vojaki. Aleksandrova vojska jih preko boka zaobide in porazi perzijsko vojsko. Okoliščine so bile na strani Dareja III. leta 331 pr. n. št., ko je pred [[Bitka pri Gavgameli|bitko pri Gavgameli]] zbral precejšnje število skupin in jih dobro organiziral ter dobil vojaško podporo večine perzijskih satrapov. Kljub vsem tem ugodnim dejavnikom, Darej III. ponovno izgubi bitko proti Aleksandru in je moral spet bežati, da bi se rešil makedonskih preganjalcev. Zbežal je v mesto Ekbatana, kjer je poskušal zbrati novo vojsko za boj proti Aleksandru. Aleksander Makedonski je istočasno zasedel Babilon, Suzo in perzijsko prestolnico Perzepolis. Po tem ko je porazil Ariobarzana v bitki pri Perzijskih vratih (Tang i-Khas), bi Aleksander že lahko proglasil zmago, a je nadaljeval preganjati Dareja III., ki je bežal proti vzhodu.<ref>[http://thenagain.info/WebChron/MiddleEast/DariusIII.html Darij III. (ThenAgain.info)]</ref> Na begu, ga je baktrijski satrap Bes, ki se je pri [[bitka pri Gavgameli|Gavgameli]] boril skupaj z Darejem III. in ki se je predstavljal kot njegov privrženi zaveznik, izdal zaradi osebnih interesov.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} [[Slika:Den Leichnam des Darius.jpg|thumb|250px|right|Aleksandwr Makedonski prekriva mrtvo telo Darwja III. s svojim plaščem (bakrorez iz 18. stoletja)]] Leta 330 pr. n. št. je satrap Bes ubil Dareja III. in pustil njegovo truplo na vozu, ki so ga našli makedonski vojaki.<ref name="britannica.com"/> Ta dogodek je razočaral Aleksandra, ki je želel Dareja III. ujeti živega. Ko je zagledal mrtvo Darejvo telo, je vzel njegov kraljevski prstan,njegovo telo pa poslal v Perzepolis, kjer so ga pokopali v kraljevskih grobnicah z vsemi častmi. Po pokopu se je Aleksander leta 334 pr. n. št. poročil z njegovo hčerjo Stateiro II. (Roksana Baktrijska ) in tako utrdil vlogo naslednika perzijskega kralja. Satrap Bes se je tudi pokušal predstaviti kot njegov naslednik in se imenoval kot Artakserks V. ter se predstavil vzhodnim ostankom Perzijskega cesarstva kot veliki kralj Perzije.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Kmalu so ga ujeli makedonski vojaki, Aleksander Makedonski pa ga je dal mučiti in ubiti, ker ga je smatral za izdajalca perzijske kraljevske hiše. Ahemenidsko dinastijo je nadaljeval sam Aleksander, ki se je kot rečeno, poročil z Darejevo hčerjo Stateiro II. Po eni od teorij naj bi sam Aleksander tudi pripadal ahemenidski veji, ker se trdi, da je bil sin perzijskega cesarja Artakserksa III. in makedonske princese, ki jo je Filip II. Makedonski poslal v znak politične pomiritve. Aleksander Makedonski umre v Babilonu leta 323 pr. n. št., a istega leta v boju za oblast ubijejo vse njegove žene in otroke, s tem pa se definitivno konča ahemenidska dinastija.{{sfn|Briant|2002|p=884-891}} Perziji bo naslednjih sto let vladala helenistična dinastija [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidov]], ki bo potisnila iranski narod Partom in ustanovila tretjo iransko kraljevsko dinastijo [[Partsko cesarstvo|Arsakidov]], njih pa bo pokorila perzijska dinastija [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidov]] in ustanovila četrto iransko, oziroma drugo Perzijsko cesarstvo. == Politika in administracija == Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je bilo večnacionalna država v kateri so Perzijci dominirali na večini vojaških in civilnih funkcijah. Državna uprava je bila razdeljena na province, ki so se imenovale »države« (staroperzijsko ''dahyāva'') ali ''satrapije'' (starogrška izpeljanka perzijske besede ''xšaçapāvan'' kar pomeni „zaščitnik kraljestva“). Zahvaljujoč taki ureditvi je Ahemenidsko cesarstvo pogosto imenovano prva federacija v zgodovini. Perzijske pokrajine so bile različnih in nedefiniranih velikosti, z njimi so vladali lokalni vladarji (''satrap''), ki je imel moč sprejemati zakone a le na lokalnem nivoju. Zaradi indo-iranskega nasledstva, je bilo cesarstvo fevdalna družba, ki je temeljila na osebni predanosti med velikim kraljem in vsemi njegovimi subjekti.<ref>Geo Widengren: ''Der Feudalismus im alten Iran'', Köln, 1969.</ref> Največ pooblastil za kraljem so imeli perzijski plemiči, ki so bili zadolženi za formiranje sodišč. Kraljevski dvor jih je imenoval ''podaniki'' oziroma ''sledilci''.<ref>staroperzijsko ''bandaka'' DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Njihova lojalnost je bila velikodušno nagrajena od kralja, za nezaupanje ali izdajo pa so bili strogo kaznovani.<ref>DB I.21ff., IV.65-67.</ref> Družba kot celota je bila podložna velikemu kralju, ki se je predstavljal kot podrejen Ahura Mazdi (zoroastrski ''Bog dobrega''). Obstoj specifičnih institucionalnih razredov ali kast v Ahemenidskem cesarstvu ni mogoče dokazati. Iz Darejevih napisov v Behistunu pa se da zaključiti, da so perzijski veliki kralji glorificirali svoje arijsko (iransko) poreklo in vključili fraze v katerih se Ahura Mazda imenuje ''Bog Arijcev''. Za razliko od drugih vzhodnjaških narodov te dobe (npr. Hetiti, Asirci, Židje) pri katerih sočutje in strpnost niso bile religijsko zaželene lastnosti ali so se povezovale kot slabost, so bili ahemenidski kralji zelo liberalni in tolerantni proti osvojenim narodom in so take postopke smatrali kot vrlino na katero je treba biti ponosen. Prav tako so odobravali znatno avtonomijo pokorjenim narodom.<ref name="R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“"/> Združevanje narodov se je nanašalo izključno na upravni nivo, brez kakršnihkoli namenov vzpostaviti kulturno enotnost. Vsak narod je imel možnost zadržati svoje običaje, politično organiziranost, jezik in religijo. Skupno delo mnogih narodov ob gradnji monumentalnih stavb v Suzi in Perzepolisu je igralo veliko vlogo pri medsebojni toleranci in asimilaciji raznih narodov. === Obseg cesarstva === Računanje površine Ahemenidskega cesarstva je kontroverzno in se ne more natančno določiti iz več razlogov: nasprotujočih si informacij o prodoru perzijskih osvajanj, nepoznavanja ali so bila določena ozemlja naseljena ali ne, nemogoče identifikacije določenih držav ki jih omenjajo perzijski zapisi, pogostim uporom in občasnim izgubam ozemelj, itd. Najtežje je določiti meje v severovzhodni Afriki, ker se zagotovo ne ve do kam je prišla vojska Kambiza II. pri pohodih južno in zahodno od Egipta. Prav tako Herodot trdi, da je Darejeva vojska prišla do reke Volge v času pohoda v Evropo kar ni zanesljivo, kompleksnost merjenja otežuje tudi konstantno menjanje mej v prostrani Sredini Aziji, kjer so bili velike vojne proti skitskim plemenom. Po približnem določanju najširših ahemenidskih mej preslikano preko 38 modernih držav iz treh kontinentov, je površina Ahemenidskega cesarstva okoli leta 490 pr. n. št. v času vladavine Dareja Velikega znašala okoli 10,7 milijonov km², kar je daleč največje cesarstvo v zgodovini starega veka; večje tudi od Trajanovega Rimskega cesarstva, cesarstva Aleksandra Makedonskega ali kitajskega Han cesarstva. Po modernih ocenah je Ahemenidsko cesarstvo v tem času obsegalo skoraj polovico svetovnega prebivalstva, kar predstavlja največji delež v vsej zgodovini. {|class="wikitable" border="1" |- !style="background:gold;"|'''Moderna država''' !style="background:gold;"|'''Odstotek''' !style="background:gold;"|'''Skupna površina (km²)''' !style="background:gold;"|'''Del nekdanjega cesarstva (km²)''' |+ |- |'''[[Iran]]''' |align="center"|100% |align="center"|1.648.000 |align="center"|1.648.000 |- |[[Makedonija]] |align="center"|75% |align="center"|25.333 |align="center"|19.000 |- |[[Grčija]] |align="center"|40% |align="center"|131.940 |align="center"|52.776 |- |[[Bolgarija]] |align="center"|80% |align="center"|110.910 |align="center"|88.728 |- |[[Romunija]] |align="center"|15% |align="center"|237.500 |align="center"|35.625 |- |[[Turčija]] |align="center"|100% |align="center"|780.580 |align="center"|780.580 |- |[[Ciper]] |align="center"|100% |align="center"|9.250 |align="center"|9.250 |- |[[Libija]] |align="center"|20% |align="center"|1.759.540 |align="center"|351.908 |- |[[Egipt]] |align="center"|90% |align="center"|1.001.450 |align="center"|901.305 |- |[[Sudan]] |align="center"|30% |align="center"|2.505.810 |align="center"|751.743 |- |[[Eritreja]] |align="center"|100% |align="center"|121.320 |align="center"|121.320 |- |[[Džibuti]] |align="center"|100% |align="center"|23.000 |align="center"|23.000 |- |[[Etiopija]] |align="center"|25% |align="center"|1.127.127 |align="center"|281.781 |- |[[Libanon]] |align="center"|100% |align="center"|10.400 |align="center"|10.400 |- |[[Izrael]] |align="center"|100% |align="center"|20.770 |align="center"|20.770 |- |[[Država Palestina|Palestina]] |align="center"|100% |align="center"|6.220 |align="center"|6.220 |- |[[Sirija]] |align="center"|100% |align="center"|185.180 |align="center"|185.180 |- |[[Jordanija]] |align="center"|100% |align="center"|92.300 |align="center"|92.300 |- |[[Savdska Arabija]] |align="center"|20% |align="center"|2.149.690 |align="center"|429.938 |- |[[Bahrajn]] |align="center"|100% |align="center"|665 |align="center"|665 |- |[[Združeni arabski emirati]] |align="center"|80% |align="center"|83.600 |align="center"|66.880 |- |[[Katar]] |align="center"|100% |align="center"|11.437 |align="center"|11.437 |- |[[Oman]] |align="center"|35% |align="center"|309.500 |align="center"|108.325 |- |[[Kuvajt]] |align="center"|100% |align="center"|17.820 |align="center"|17.820 |- |[[Irak]] |align="center"|100% |align="center"|437.072 |align="center"|437.072 |- |[[Azerbajdžan]] |align="center"|100% |align="center"|86.600 |align="center"|86.600 |- |[[Armenija]] |align="center"|100% |align="center"|29.800 |align="center"|29.800 |- |[[Gruzija]] |align="center"|100% |align="center"|69.700 |align="center"|69.700 |- |[[Rusija]] |align="center"|3% |align="center"|17.075.200 |align="center"|512.256 |- |[[Turkmenistan]] |align="center"|95% |align="center"|488.100 |align="center"|463.695 |- |[[Uzbekistan]] |align="center"|75% |align="center"|447.400 |align="center"|335.550 |- |[[Kazahstan]] |align="center"|30% |align="center"|2.717.300 |align="center"|815.190 |- |[[Kirgizistan]] |align="center"|85% |align="center"|198.500 |align="center"|168.725 |- |[[Tadžikistan]] |align="center"|100% |align="center"|143.100 |align="center"|143.100 |- |[[Afganistan]] |align="center"|100% |align="center"|647.500 |align="center"|647.500 |- |[[Pakistan]] |align="center"|95% |align="center"|803.940 |align="center"|763.743 |- |[[Indija]] |align="center"|4% |align="center"|3.287.590 |align="center"|131.504 |- |[[Kitajska]] |align="center"|1% |align="center"|9.595.960 |align="center"|95.959 |- style="background:wheat;" |'''Skupaj''' |align="center"| |align="center"| |align="center"|'''10.715.346&nbsp;km²''' |} === Vlada in administrativni centri === Administrativno središče Ahemenidskega Perzijskega cesarstva je bila kraljeva palača, kjer je bila uprava organizirana po vzoru iz Babilonije. Upravni organi kot sodstvo so bili strogo organizirani, še posebej po Kirovih in Darejvih reformah. Kot diplomatski jezik se je uporabljal cesarski aramejski, ki je širšo uporabo doživel tekom vladavine Dareja Velikega. V času Kira Velikega, je bilo glavno mesto cesarstva najprej Ekbatana, center moči pa se je hitro preselil v novonastalo mesto [[Pasargad]], ki ga je dal zgraditi sam Kir. S prihodom Dareja I. na oblast, administrativno glavno mesto postane Suza, zatem pa Perzepolis. Grški avtorji trdijo, da so Perzijci menjali funkcijo glavnega mesta glede na gletne čase; Suza je naj bila glavno mesto pozimi, [[Ekbatana]] poleti, [[Perzepolis]] jeseni, preostanek leta pa [[Babilon]].<ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.6.22); Ksenofont: „Anabasis“ (3.5.l5)</ref> Po nekaterih teorijah, Pasargad in Perzepolis nista bili glavni temveč ceremonijalni mesti. === Satrapije === {{glavni|Satrapija}} Organizacija cesarstva v satrapije je prisotna od dobe vladavine Kira Velikega, ki je dovolil da lokalni vladarji zadržijo oblast nad njihovim področji. To ideološko strategijo je kasneje uveljavil tudi Kirov sin Kambiz II. in njihovi nasledniki. Toleranca obstoječih lokalnih religij in uprav je pri pokorjenih narodih ustvarila velike simpatije do Perzijcev, lokalni vladarji so jim postali politično zelo privrženi. Satrapi so imeli status ''zaščitnikov kraljestva'', imenoval jih je perzijski veliki kralj za nedoločen čas. Kot titula že implicira, so bili lokalni vladarji praktično ''čuvarji reda in miru'' in ne podrejeni kralji. Vseeno pa so bili direktno odgovorni za izvajanje globalne perzijske politike, zbiranje davkov, izvajanje zakonov in stabilnost lokalnega gospodarstva. Prav tako so imeli pooblastilo se pregovarjati s sosednimi državama in se vojskovati. Satrapi so bili v glavnem izbrani iz plemiških perzijskih in medijskih družin, ki so imeli privilegiran politični položaj glede na ostale narode cesarstva, a neredko so bili izbrani tudii sami perzijski princi.{{sfn|Briant|2002|p=91}} Primer: Histasp (oče Dareja Velikega) je bil namestnik v Partiji<ref>DB II.93ff.</ref>, Kserksesov brat Masist je bil namestnik Baktrije.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+9.113.1 Herodot, 9.113.1]</ref> Delo satrapov je veliki kralj nadzoroval s pomočjo specialno izurjenih nadzornikov imenovanih ''Kraljeve oči in ušesa''<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.114.1 Herodot, 1.114.1]</ref><ref>[[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (8.2.10-12, 6.16)</ref>, ki so predhodnica modernih obveščevalnih agencij. Ti inšpektorji so tajno potovali po cesarstvu in od velikega kralja lahko zahtevali tudi vojaško pomoč v primeru nevarnosti. Opravljali so nenajavljene kontrole v vseh satrapijah in vsako nepravilnost prijavili kraljevskemu dvoru ali direktno perzijskemu kralju. Satrapi so imeli v različnih obdobjih ahemenidske zgodovine različna politična pooblastila, ki so kulminirale v začetku in sredini 4. stoletja pr. n. št., ko so imeli posamezni satrapi tako moč, da so lahko direktno ogrožali sam perzijski prestol. === Darejeve reforme === {{glavni|Darej I.}} Veliki reformator in organizator Darej Veliki je reformiral perzijski administrativni in pravni aparat. Njegova revizija se je nanašala na zakone pričevanja, depozita, podkupovanja in nasilja. Mnogi narodi iz Darejvega časa so začeli uporabljati perzijsko besedo ''dāta'' (zakon; kraljev zakon). Cesarstvo je sestavljalo 20 pokrajin (satrapij), ki so jih upravljali lokalni vladarji, ki so imeli pravico na specifične zakone, predpise, tradicije in elito. Visoka stopnja lokalne politične avtonomije ni vključevala tudi oblast nad vojsko. Davčni sistem je omogočal velike dohodke v zlatu in srebru. Vsaka provinca je imela neodvisnega finančnega kontrolorja, neodvisnega vojaškega koordinatorja in satrapa, ki je nadzoroval administracijo in zakon. Vsi trije so bili direktno odgovorni velikemu kralju. Število satrapij se je povečalo, da bi se olajšala administracija ali i zmanjšala njihova politična moč. Taka organizacija in delitev oblasti je bila razlog stabilnosti in celovitosti države, ker so bile možnosti za upiranje ali odvajanje zmanjšane na minimum Darej je tudi povečal število članov državne uprave, ki je bila sestavljena iz pisarjev, ki so pošiljali zakone in odredbe po cesarstvu. Po zapisih v Behistunu Darej omenja skupaj 23 satrapij. To so bile: Perzija, Elam, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipt, Morski narodi, Lidija, Jonija, Medija, Armenija, Kapadokija, Partija, Drangijana, Arija, Horezm, Baktrija, Sogdijana, Gandara, Skitija, Satagidija, Arahozija in Maka.<ref>DB I.14-7</ref> Pokorjeni narodi so prikazani tudi na vzhodnem monumentalnem stopnišču Perzepolisa, kjer so narodi vseh satrapi v iranskega novega leta (Novruz) prinašali darila perzijskemu kralju. Darej je poznan tud i kot sijajen ekonomist. Reformiral je gospodarstvo in uvedel zlati denar ''darik'' kot fiksno plačilno sredstvo. Razvijal je trgovino znotraj cesarstva in z oddaljenimi državami. Pošiljal je odprave na čelu s karijskim kapetanom Skilaksom, ki so raziskovale celo obalo Indijskega oceana od Indije do Afrike. Tekom njegove vladavine je populacija narasla, v mestih je cvetela obrt in industrija. Fizikalne enote kot masa in dolžina so bile standardizirane tzv. ''kraljevsko mero'', čeprav so Egipčani in Babilonci še vedno uporabljali svoje merske enote. Taki predpisi so poenostavili mednarodno trgovino, kar je imelo velik vpliv na rast perzijskega gospodarstva, kot tudi na razvoj komunikacij in administrativne mreže. === Zakoni in pravosodje === {{glavni|Kirov valj}} Kir II. in Darej I. sta najbolj poznana zakonodajalca med ahemenidskimi velikimi kralji. Ti zakoni se posebej nanašajo na državljanske pravice, ki so kasneje močno vplivali na zakonodajalce drugih cesarstev na Bližnjem vzhodu.{{sfn|Olmstead|1948|p=122}} Na žalost se razen Kirovega valja ni ohranilo več zakonskih dokumentov. [[Kirov valj]] velja za prvi tekst v zgodovini, ki govori o človekovih pravicah in opisuje altruistično vizijo družbe te dobe<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |title=Shapour Ghasemi: „Kirov cilinder“ (Iran Chamber) |access-date=2014-01-18 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514025037/http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php |url-status=dead }}</ref>: * Tekst priznava suverenost pokorjenim narodom in predlaga mirno reševanje vsakega spora. * Prepovedano je suženjstvo in prisilno delo, navedena je pravica do plačila, dela in imetja. * Jamči se svoboda vere in pravica do konverzije, svoboda gibanja in spoštovanje tradicije in običajev. * Uvaja se načelo individualne odgovornosti za storjene zločine. * Omenja se spoštovanje predpisanih pravic, borba proti zatiranju in pravica do življenja. Čeprav so bili vsi ahemenidski vladarji zakonodajalci, se Darej Veliki posebej izpostavlja zaradi obsežnih reform pravnega reda. Reorganiziranje Perzijskega cesarstva je zahtevalo velike prilagoditve zakonov po celem ozemlju in so predstavljale bistvene komponente javnega reda. Vsi perzijski napisi iz te dobe poudarjajo Dareja kot zakonodajalca in navajajo njegovo privrženost „božjemu zakonu“ in nazorom, ki jih je predstavljala zoroastrska religija.<ref>Darejevi napisi (DB I.22ff.); Kserksovi napisi (XPh 49f., 51.-53.)</ref> Kraljevi zakoni so dajali istočasno pomen lokalnim zakonom in običajem, o čemer pričajo zapisi v egipčanskih templjih zgrajenih v Memfisu, Edfuu in Veliki Oazi.<ref>Diodor Sicilski, 1.95.4</ref> V egipčanski tradiciji velja Darej za enega od največjih dobrotnikov in zakonodajalcem v egipčanski zgodovini. V Bibliji se navaja kako je Darej Židom dovolil obnovo Salomonovega templja, zaradi česar si je zagotovil častno mesto v judaizmu <ref>[[Biblija]] - Ezri (7:11-26)</ref>, kot tudi Kir Veliki, ki je osvobodil Žide iz babilonskega suženjstva. Podoben odnos je imel Darej tudi pri Grkih, ki jim je financiral gradnjo velikih templjev, ukinjal suženjstvo v grških mestih in Apolonova sveta območja oprostil davkov. To je ustvarilo velike simpatije jonskih in makedonskih Grkov do Dariju, zato so se postavili na perzijsko stran v času Grško-perzijskih vojn. Perzijski veliki kralj je bil odgovoren tudi za sodstvo, zato je osebno imenoval sodnike, ki so se imenovali „kraljevi sodniki“ <ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.31.1 Herodot, 3.31.1]</ref>, zaradi česar je načelo absolutne oblasti kralja nesporno. Vloga sodnikov je bila vodenje pravne administracije in izvajanje sprejetih zakonov. Herodot v svojih delih opisuje osnovna načela perzijskih sodišč, ki se morajo znajti v vseh okoliščinah <ref>[http://remacle.org/bloodwolf/historiens/herodote/polymnie.htm Herodot, 7.194.1-2]</ref>: pazljivo pregledati dejstva, preveriti kriminalno ozadnje posameznika, itd. Ta določila temeljijo na zoroastrskih nazorih. Perzijski vladarji so dajali pravici veliko težo; grški zgodovinarji so pisali, kako so bili skorumpirani sodniki kaznovani s smrtjo. Kazni za kriminalce so bile zelo stroge v vseh delih regije.<ref>DB II.73.-76., 88.-91.</ref> == Gospodarstvo == === Monetarni sistem === {{glavni|Darik}} [[Slika:Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg|thumb|right|250px|''Tip IIIb''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Darik tip IIIb (enciklopedija Iranica) |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> perzijskega darika iz okoli 490 pr. n. št.]] [[Slika:Pharnabazus silver stater as Satrap of Cilicia 379 374 BC.jpg|thumb|left|250px|Srebrni stater iz dobe cilicijska satrapa Farnabaza III. (379 pr. n. št. - 374 pr. n. št.), Britanski muzej]] Darej I. je bil verjetno prvi ahemenidski veliki kralj, ki je dal kovati lastno valuto<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+4.166.1 Herodot, 4.166.1]</ref>, perzijski zlati darik.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |title=Enciklopedija Iranica: Darik |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2007-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html |url-status=dead }}</ref> Na tem kovancu je perzijski kralj prikazan v vojaški pozi kar predstavlja tako ideološko kot ekonomsko simboliko. Razen zlatega darika, so kovali tudi srebrni denar znan kot siglos. Glede na to, da je Darej uveljavil standardizirane merske enote, je bila masa darika določena s strogimi predpisi. To je bila revolucionarna metoda monetarnega sistema, ki je poenostavila trgovino in bančništvo. Darik je bil zelo dobre kvalitete<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151554/daric Enciklopedija Britannica: Darik]</ref>, s čistočo 95.83%<ref>Charles Anthon, ''A Classical Dictionary'', Harper & Brothers, New York (1841.)</ref> in maso 8.385 grama.<ref>{{Navedi splet |url=http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |title=Darik (Numizmatika - Antikviteti |accessdate=2014-01-18 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723015554/http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html |url-status=dead }}</ref> Stari Grki menili, da je ime za kovanec „darik“ (grško dareikós statḗr) izpeljanka od imena perzijskega kralja Dareja Velikega, bolj verjetno pa je izpeljanka iz perzijske besede „zarig“ kar pomeni zlato. Kovanje zlatega kovnca je bila isključna pravica perzijskega kralja. Istočasno je bil v cesarstvu v uporabi tudi srebrni šekel ali grško siglos, katerega uporaba datira še iz Mezopotamije okoli 3000 pr. n. št. Siglos je imel čistočo okoli 90% , težo okoli 5,56 grama in dvajset kovancev siglosa je bilo vredno en darik. Kovance so občasno kovali tudi satrapi širom po cesarstvu. Prehod na denarni sistem ''darika'' je naveden na glinenih zapisih najdenih v Perzepolisu. V prvih letih vladavine Dareja Velikega se je plačevalo v glavnem v naravi, tako da je sistem polno veljavo doživel šele v času vladanja Darejvega sina in naslednika, Kserksa I. Velikega. Medtem je bila trgovina z drugimi državami večinoma zasnovana na izmenjavi v naravi. Perzijska valuta je igrala važno vlogo v trgovini z grškimi provincami. Reforma monetarnega sistema je bila samo delna, glede nato kako so perzijski kralji zbirali zlato v svojih zakladnicah, saj večina plemenitih kovin ni bila nikoli spremenjena v kovance. === Davčni sistem === V času vladavine Kira Velikega in Kambiza II. so perzijski kralji kot [[davek]] dobivali razna darila od pokorjenih narodov. Od vladavine Dareja Velikega dalje pa so vsa davčna območja (približno so sledila satrapijam) morali plačevati fiksni davek, ki je bil določen s količino zlata in srebra, ta pa je bila odvisna od naravnih resursov satrapije. Nekatera davčna območja, siromašna s plemenitimi kovinami, so davek plačala s posebnimi resursi; konji, lesom, žitaricami, itd. Ta oblika fiksnega davka je bila vsiljena vsem pokorejnim državam, razen regije Fars (Perzija), v kateri so živeli Perzijci.<ref>DB I.19ff., I.22ff., 23ff.</ref> Zbrana sredstva so uporabljali za financiranje stroškov države in kraljevega dvora; plačila uslužbencev, javnih del, gradnjo prometnic, kanalov, palač, itd. Davki so bili glavni vir prihodkov za Perzijsko cesarstvo. Zbrano [[zlato]] in [[srebro]] so hranili v kraljevskih zakladnicah v Perzepolisu, Suzi in Ekbatani.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.96.1 Herodot, 3.96.1]</ref> Pri arheoloških raziskovanjih v Perzepolisu so odkrili na tisoče glinenih zapisov v [[klinopis]]u, ki so detajlno opisovali aktivnosti davčnih uslužbencev. Napisani so tudi druge vrste prihodkov: pristojbine za ceste ali mesto, ki so se plačevale na cestah ali na vhodu v mesto. Delo davčnih uslužbencev v satrapijah so izvajali tajni inšpektorji, ki so jih imenovali ''kraljeve oči in ušesa'' in ki so pošiljali poročila o lokalnih poslih. Detajlna [[statistika]] o davkih je zapisana v [[Herodot]]ovim delih, kjer z veliko natančnostjo opisuje fiksne davke določene posametnim satrapijam. Herodotov popis sestoji iz 20 območij Perzijskega cesarstva in navaja davke iz dobe Dareja I. Velikega (549 - 486 pr. n. št.), katerega vladavina se je končala vsega dve leti pred Herodotovim rojstvom. Ne glede na tradicionalno vprašljivo verodostojnost statistike grškega zgodovinarja, so njegovi podatki primeren pokazatelj ekonomske moči posamezne pokrajine v cesarstvu. Količina davka je bila izražena v ''talentih'', starodavni meri za maso - enota 1 talent odgovarja masi vode v polno izpolnjeni amfori.<ref>[http://www.unitconversion.org/weight/talent-biblical-hebrew-conversion.html Talent (unitconversion.org)]</ref> [[Grški talent|Grški]] ali antični talent je znašal 26&nbsp;kg,<ref name="Humphrey">John William Humphrey, John Peter Oleson i Andrew Neil Sherwood: ''Greek and Roman technology'', str. 487.</ref> [[Egipčanski talent|egipčanski]] 27&nbsp;kg<ref name="Humphrey"/>, in [[babilonski talent|babilonski]] 30,3&nbsp;kg<ref>Robin Waterfield i Carolyn Dewald: ''Herodotus - The histories'', 1998., str. 593.</ref>. Preračunano v današnji denar je bil grški ''talent'' srebra vreden od 20.000 $ (tečaj iz leta 2004) <ref>[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Lives/Crassus*.html ''Life of Crassus'', University of Chicago]</ref>. Tudi vrednost starodavnega ''talenta'' srebra se ocenjuje kot ekvivalent devetletnega strokovnega dela enega človeka.<ref>{{Navedi splet |url=http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |title=Darel Engen: ''The Economy of Ancient Greece'', EH.Net Encyclopedia, 2004. |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2006-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060502201333/http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece |url-status=dead }}</ref> === Promet === {{glavni|Kraljevska cesta}} [[Slika:Map achaemenid empire en.png|250px|right|thumb|Karta Perzijskega cesarstva z označeno Kraljevsko cesto]] Da bi olajšal komunikacijo po ogromnem cesarstvu, je Darej Veliki dal zgraditi mrežo dobrih [[Cesta|cest]], od katerih je najbolj znana [[Kraljevska cesta]]. Potekala je od lidijskega mesta [[Sarde]] na zahodu do perzijskih mest [[Suza, Perzija|Suza]], [[Pasargad]] in [[Perzepolis]] na vzhodu.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+5.52.1 Herodot, 5.52-54]</ref> Razdalja med dvema mestoma je bila 2.700&nbsp;km in sli na konjih so to razdaljo prepotovali samo v sedmih dneh. Gradnja tako dolge in sofisticirane ceste skozi maloazijske gore, asirske puščave, babilonska močvirja in neprehodna področja zahodnega Irana je predstavljala vrhunec antičnega znanja gradbeništva. Zaradi njene izjemne kvalitete so cesto uporabljali tudi v rimski dobi v času [[Trajan]]a in [[Hadrijan]]a, skoraj 700 let po Dareju.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |title=Kraljevska cesta (Livius.org, Jona Lendering) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629155230/http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm |url-status=dead }}</ref> Dareja bomo pomnili tudi po [[Sueški prekop|Sueškem prekopu]], ki ga je dal zgraditi med [[Nil]]om in [[Suez]]om, kjer so perzijske ladje prehajale iz [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Mediteran]] in obratno. Spoštovanja vredni dosežki perzijskih inženirjev so bili izvedeni tudi v dobi Darejevega sina Kserksesa, ki je ob pohodu proti Grčiji dal zgraditi dva [[Pontonski most|pontonska mostova]] preko [[Dardanele|Dardanel]], da bi omogočil lažji prehod svoji vojski na evropska tla, skozi polotok [[Atos]] pa, zaradi pogostih neviht, ki so pretile perzijski mornarici, skopal dvokilometrski kanal.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |title=The Canal of Xerxes in Northern Greece: (1991.-2001.) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2008-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080111050229/http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm |url-status=dead }}</ref> === Poljedelstvo in namakanje === {{glavni|Kanat}} [[Slika:Qanat-3.svg|thumb|right|250px|Prerez kanata (3D prerez)]] Doba Ahemenidov je prinesla velike spremembe v poljedelstvu, ki je imelo pomembno vlogo v gospodarstvu cesarstva. Izboljšano je bilo namakanje, še posebej v področjih, kjer je bil dostop do vode omejen: Egipt, Babilonija, Iran ter Srednja Azija. Namakanje se je vršilo s pomočjo kompleksnih sistemov - [[kanat]]ov, ki so jih razvili stari Perzijci. Ta sistem je še posebej vplival na razvoj modernega Irana in Afganistana, kjer se ta sistem še danes uporablja, pa tudi drugje po svetu. Perzijski kralji so spodbujali gradnjo teh podzemnih kanalov za namakanje tudi s tem, da so jih tistim, ki so sodelovali pri gradnji dajali v najem za dobo petih generacij.<ref>Polibije, 10.28.3</ref> Kanat je sistem, ki sestoji od niza vertikalnih jaškov podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim kanalom. Osnovne značilnosti so: * Učinkovito pridobivanje velikih količin sveže vode iz podzemlja brez potrebe po črpanju. Pretok vode se vrši z gravitacijo, cilj je nižje od vira, ki je najpogosteje gorski vodonosnik. * Omogoča pretok vode na velike razdalje, kjer je klima suha in vroča, brez izgub zaradi izhlapevanja in puščanja. Izvedba kanatov je običajna za področja, kjer so izviri vode neposredno v podnožju gora ali tam kjer je izvir najbližji površini terena. Glavni lastniki polj in kmetij so bili iranski plemiči, templji in tedanja podjetja. Razvoj poljedelstva in namakanja je pripomogel k razvoju slavnih perzijskih vrtov.<ref>Albert T. Clay: ''Business documents of Murashû sons of Nippur dated in the reign of Darius II'', Philadelphia; Department of Archæology and Palæontology of the University of Pennsylvania, 1904.</ref> Po elamskem klinopisu, najdenem v Perzepolisu, je Pasargad v staroperzijskem jeziku imenovan ''Batrakataš'' ali ''Pâthragâda'' (''Perzijski vrt''), današnje ime pa ima koren v grški izpeljanki. Velja, da grška beseda za raj ''paradeisos'' izvira od imena mesta Pasargad, ki je bil v starem veku poznan po prelepih vrtovih širom sveta. == Vojska == [[Slika:Persian warriors from Berlin Museum.jpg|250px|right|thumb|Perzijski vojaki iz starodavnega reliefa]] [[Slika:Pasargadae 2.jpg|thumb|250px|right|Grobnica Kira Velikega]] Perzijska vojska je predstavljala okostje cesarske moči in ni imela pravega tekmeca v svetu v starem veku vse do prihoda Aleksandra Velikega. Glede na to kako veliko in prostrano je bilo Perzijsko cesarstvo, s kraji oddaljenimi tisoče kilometrov in z različnimi geografskimi karakteristikami, je bila za njegovo kontrolo potrebna zahtevna vojaška veščina. V času Kira Velikega, ko je Perzija še bila pod dominacijo močne Medije, so se bili vsi Perzijci dolžni boriti za perzijskega kralja. Poleg velikega strateškega pomena, je perzijska vojska igrala tudi veliko politično vlogo zagotavljanja politične enotnosti med vsemi območji, ki so bili pod oblastjo Ahemenidov. Elito perzijske vojske so predstavljali [[Perzijski nesmrtniki]], ki so vedno šteli točno 10.000 vojakov <ref name="Herodot, 7.83.1">[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.83.1 Herodot, 7.83.1]</ref>, v času mira pa so služili kot kraljeva garda. Člani teh elitnih enot so lahko postali samo Perzijci, Medijci in Elamiti.<ref>[http://www.raceandhistory.com/cgi-bin/forum/webbbs_config.pl/noframes/read/790 O Elamitima (RaceAndHistory.com)]</ref> Glede na to, da so bili od rojstva trenirani po strogih vojaških pravilih in da so sodelovali po svetu v številnih bitkah, so jih imeli za najkvalitetnejše vojake starega veka. Glavnega generala perzijskih nesmrtnikov (perz. ''hazaparati'') so često imenovali ''drugi za kraljem'', saj je poveljeval celi kraljevi vojski. Perzijska vojska je bila razdeljena na pešake in konjenico, nadrejeni pa so bili v glavnem iz perzijskega plemstva. Perzijska vojska je bila najbolj poznana po odlični konjenici in izvrstnih strelcih. Iz kasnejšega ahemenidskega obdobja so bili poznani tudi perzijski bojni vozovi, ki so imeli na kolesih ostrice, ki so ob vrtenju kolesa dobesedno razkosale sovražnikove vojake. Te nevarne naprave, ki jih je uporabil Kir Veliki pri osvajanju Jonije še niso poznali Grki in zato so bili hiro poraženi. Karakteristika perzijskih bojnih enot (npr. ''sparabara'') je bila fleksibilnost in hitrost manevriranja, ki pa ni prišla do izraza v bojih proti Grkom, ki so to perzijsko prednost nevtralizirali z izkoristkom primernega terena in težkih oklepov. Perzijska vojska je imela stalne vojašnice po vsem cesarstvu. Vodili so jih perzijski častniki. Vojašnice so bile postavljene na važnih strateških točkah, ob glavnih cestah ali na sami meji cesarstva (primer otok Elefantina na Nilu). Vojaki mnogih narodov so sodelovali v perzijski vojski: poleg Perzijcev, Medijcev in Elamitov tudi Asirci, Feničani, Babilonci, Indijci, Grki, Egipčani, Židje, Arabci, itd. Satrapi so bili odgovorni za rekrutacijo, vzdrževanje in financiranje vojske v njihovih administrativnih enotah, niso pa imeli pooblastila upravljati s to vojsko. S satrapijskimi vojskami so upravljali posebni perzijski namestniki, ki so bili vdani velikemu kralju.{{sfn|Briant|2002|p=352}} V času miru, ko ni bilo potrebe po rekrutaciji, je bila vojska sestavljena iz profesionalnih perzijskih in medijskih vojakov. V času vojn so vojsko razširili s pomočjo rekrutiranja vojakov iz različnih narodov cesarstva. Pokrajine so imele svoje bojne enote, ki so bile čuvarji reda in so bile opremljene v skladu z lokalno vojaško tradicijo. Po Herodotu: perzijska vojska je bila heterogena in zelo raznolika. Obsegala naj bil 67 etničnih kontingentov in bila razdeljena v tri glavne rodove; pešake, konjenico in mornarico, pešaki in konjenica pa so imeli še posebne kontingente strelcev.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} Raznolikost vojske, njihovega orožja in opreme ter borbenih tehnik nakazuje, da so morali perzijski generali obvladati zahtevno strateško in taktično veščino za uspešno in koordinirano poveljevanje. Zgodovinar Briant predpostavlja, da so Kserkses I. in nekateri kasnejši perzijski kralji imeli samo ceremonialno vlogo v vojski ali vlogo prikazovanja celovitosti cesarstva, njihove avtoritete in za večanje morale v vojski. Rimski zgodovinar [[Kvint Kurcije Ruf]] predpostavlja, da so pri raznolikosti vojske vztrajali sami perzijski kralji, ki so s tem želeli prikazati raznolikost a enotnost cesarstva.{{sfn|Briant|2002|p=207-211}} == Kultura == === Jezik === {{glavni|Perzijščina}} Perzijski jezik je imel status glavnega jezika, kot administrativni jezik pa so uporabljali tudi aramejski, ki ga je v glavnem uporabljala diplomacija. Uporaba ostalih jezikov je bila omejena na obseg področja v katerem so živeli njihovi izvorni govorci. Znano je, da se je [[elamščina|elamski jezik]] uporabljal kot uradni na sodišču v regiji Fars, o čemer pričajo zapisi iz Perzepolisa, ki datirajo med leta 509 in 458 pr. n. št.. Ostali jeziki so imeli lokalno uporabo; egipčansko, grško, lidijsko in likijsko. Elamski in [[akadščina|akadski jezik]] so uporabljali v trojezičnih kraljevskih napisih skupaj s perzijskim, ki se je uporabljal v glavnem za reprezentativne namene, kot je to primer v Behistunu. === Življenje v času Ahemenidov === ==== Življenje na kraljevskem dvoru ==== Kraljevski perzijski dvor je imel neomejeno oblast v cesarstvu, kar je veljalo za kralja, njegovo družino in perzijsko plemstvo. Na dvoru so sprejemali upravne in strateške odločitve, ki so jih izvajali njihovi podložniki. Zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na perzijsko sodstvo je zelo malo in so nerenakomerno razdeljeni.{{sfn|Briant|2002|p=161}} Glede na to v kateri kraljevi rezidenci (Perzepolis, Suza, Babilon, Ekbatana) je dvor bival, so z njim potovali tudi kraljevska družina in večji del administracije. Na potovanju so kralj in plemstvo bivali v velikem in luksuznem šotoru, postavljenem na sredini začasnega prebivališča in označenim s posebnimi simboli. Zgodovinar Pierre Briant predpostavlja, da so spominjali na palače v Suzi in Perzepolisu. Življenje na dvoru je bilo regulirano po strogih normah obnašanja. Kralj je bil obkrožen z raznimi visokimi uslužbenci, upraviteljem zakladnice in kartoteke ter diplomati zadolženimi za odnose z javnostmi in tujimi delegacijami. Ljudje so imeli pravico prositi za obisk kralja, kar so morali posredovati preko čuvarja, ki jih je obevstil o eventualni odobritvi in terminu. Herodot in Ksenofont opisujeta, kako je perzijski kralj osebno izbiral hrano zaradi preventivnih varnostnih razlogov. Na banketih je pazljivo izbiral goste. Udeleženci banketa so bili strogo rasporejeni na posebna mesta tudi zaradi ceremonialnih in varnostnih razlogov. Grški avtorji opisujejo perzijske bankete kot zelo luksuzne in svečane, saj so s tem kazali kraljevo moč in avtoriteto pa tudi gostoljubnost. Prehrano za kralja in nesmrtnike so pripravljali ločeno elitni gastronomi in v primeru zastrupitve s hrano bi bili gastronomi strogo kaznovani. Voda je prihajala iz reke Šaour ob kateri je ležalo mesto Suza in so jo pred zaužitjem prekuhavali ter servirali v srebrnih posodah. Perzijci so veliko pozornost namenjali oblikovanju posode, ki je odražala moč in dober okus. <center> <gallery> Slika:Gold cup kalardasht.jpg|Zlata posoda Slika:Gold vessels from the Oxus treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlate posode Slika:Rython boz.jpg|Zlati [[riton]] (vrč) najden v Ekbatani, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' Slika:Persia - Achaemenian Vessels.jpg|Zlati vrč v animalistični obliki, ''(Nacionalni muzej v Iranu)'' </gallery> </center> Važno vlogo na kraljevem dvoru so imeli [[zdravnik]]i, ki so bili stalno kraljevo spremstvo. Njihova vloga je bila tudi kontrola hrane. Kraljevi zdravniki so bili neredko tudi Grki in Egipčani. Dvorjane so stregli [[evnuh]]i razdeljeni v dve kategorije; tisto, ki je stregla kraljevo družino in ostale služabnike. Glede na velikost dvora, je bila služinčad številna. {{sfn|Briant|2002|p=284}} Mnogi antični avtorji navajajo, da so perzijski kralji prakticirali [[Poligamija|poligamijo]] in imeli mnogo otrok ter velike [[harem]]e. Moderni zgodovinski dokazi govore, da prvotna predpostavljena funkcija harema v Perzepolisu ni točna in da so to bili v resnici kraljičini prostori. Žene z dvora, kraljice in princese, so imele veliko avtonomijo, imele so pravico potovati, kar piše v zapisih iz Perzepolisa. Ženske so imele v Perzijskem cesarstvu velike pravice glede na ostanek starodavnega sveta; v nekaterih pokrajinah cesarstva so vladale ženske satrapi. V času grško-perzijskih vojn je na strani perzijske vojske sodelovala tudi ena admiralica (Artemizij I. iz Karije) <ref>{{Navedi splet |url=http://www.irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292 |title=Artemizij I. (Irandokht.com) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622074428/http://irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292&PHPSESSID=7545117a28efd77fac162c57f4ef553a |url-status=dead }}</ref>). Lov je bil priljubljena zabava perzijskih kraljev. Na ta način so vzdrževali telesno kondicijo in kazali svojo hrabrost in sposobnost. Na lovu je bil prvi met kopja izključna pravica kralja. Lov so prakticirali tudi v posebnih vrtovih (perz. ''pairidaeza'': ograjeni prostor), ki so služili tudi kot mesto za sprostitev in uživanje, saj so bili bogato okrašeni. Načini lova so se razlikovali odvisno od vrste orožja: lovili so peš, na konju ali z vozovi, uporabljali so meč, lok, kopje ali mreže. Pismo, ki ga je Darej Veliki poslal jonskemu satrapu Gadatu navaja transport plodov med Evfratom in azijsko obalo, kar priča o velikem interesu kralja za hortikulturo. ==== Življenje izven kraljevskega dvora ==== Glede na malo znanih dokumentov, življenje običajnih ljudi ni posebej znano. Arheološka raziskovanja kažejo, da so bile perzijske hiše večinoma zgrajene iz na soncu sušene opeke iz zemlje, v katerih je bilo vezivo slama. Za izolacijo spodnjih delov zidov so uporabili [[bitumen]]. Hiše so bile zgrajene okoli notranjega dvorišča z verando, najpogosteje so imele eno ali dve etaži. Glede na to, da so Perzijci znani po izdelavi tekstila predpostavljajo, da so bile hiše okrašene s preprogami visoke kvalitete ter opremljene z vrhunsko oblikovanim pohištvom. Oblačenje je dobro znano, saj obstaja mnogo umetniških ilustracij, ki prikazujejo ljudi iz ahemenidske dobe. Perzijci so nosili dolge plašče (z ali brez rokavov) prevezane s pasom ter hlače iz usnja ali fine tkanine. Obutev je bila dveh vrst; zaprti čevlji s 3 ali 4 vezalkami ali sandali. Kape so bile raznih oblik in materialov: od enostavne preveze preko glave, do bogato okrašenih pletenih kap. Barva oblek je bila različna glede na družbeni sloj dobe, rdeča je bila barva bojevnikov, bela svečenikov, modra kmetov. Kralji so se oblačili v vse tri barve in s tem pokazali svojo avtoriteto nad vsemi družbenimi sloji. Najverodostojnejši viri o perzijski noši so reliefi iz Perzepolisa. Izobraževanje v ahemenidski dobi je precejšnja neznanka. Perzijski plemiči so šolali svoje otroke, večina kmetov je bila nepismena. Glede na dostopne zgodovinske vire se je šolanje mladih perzijskih plemičev začelo v starosti pet let in je trajalo deset do dvajset let, odvisno od vira. Strabon piše, da so se mladi ljudje ukvarjali z gimnastiko, se učili loviti, uporabljati kopje, prepoznavati rastline in izdelovati obleko in mreže. Ksenofont piše, da je njihovo šolanje obsegalo učenje pri katerem so morali razviti smisel za pravičnost, poslušnost, vzdržljivost, upornost in samokontrolo. === Religija === {{glavni|Zoroastrstvo}} [[Slika:Farvahar001.JPG|thumb|250px|right|Zoroastrski simbol ''farvahar'' (Perzepolis, Iran)]] Pod vladavino ahemenidske dinastije je [[zoroastrstvo]] postalo državna [[religija]] in se razširila iz jugozahodnega Irana širom po Bližnjem vzhodu. Zoroastrstvo in njegovi nazori so postali smiselni element perzijske kulture. Istočasno se pojavlja tudi močan sinkretizem z drugimi religijami, posebej s tistimi v Mezopotamiji. Dobro v Zoroastrstvu predstavlja bog [[Ahura Mazda]]. Predstavljal ga je ogenj kot simbol čistosti in moči. Zlo je naravna sila ločena od Ahure Mazde in nasprotujoča njemu in njegovemu delu in obstaja samo v duhovnem planu, za razliko od duhovnega in fizičnega obstoja tistega kar je ustvaril Ahura Mazda. Napad zla ali zlega duha Ahrimana se dogaja med tema dvema skrajnima točkama na časovnem traku. Sredi 5. stojetja pr. n. št. v dobi vladavine Artakserksa I. in Dareja II., Herodot piše: „Perzijci niso prikazovali božanstva, niti niso gradili velikih templjev temveč izključno žrtvenike, za razliko od Grkov, niso verovali da so božanstva v obliki ljudskih bitij. Perzijci so prinašili žrtve Soncu, Luni, Zemlji, ognju, vodi in vetrovom.“ Herodot tudi trdi, da molitev ali žrtev ni mogla biti izvedena brez navzočnosti zoroastrskega svečenika, ki niso bili povezani s svečeniki nobene druge religije. Poleg tega se je funckija svečenika prenašala nasledstveno, z očeta na sina. V času Darejvega vladanja je zoroastrstvo postalo posebej vezano na kraljevo ideologijo.{{sfn|Briant|2002|p=259}} V mnogih zapisih Dareja I. in njegovega sina Kserksesa, kot so Behistunski napisi ali reliefi v Perzepolisu in Suzi piše, da legitimnost kraljeve moči prihaja po volji Ahure Mazde, ki se prikazuje kot zaščitnik kralja in samega cesarstva. Portal iz Perzepolisa je bogato okrašen z reliefi z obeh strani in prikazujejo: Ahura Mazdo, kralja Dareja I. na prestolu, tri vrste vojakov iz kraljeve osebne straže. Ti motivi želijo prikazati kako ''Bog dobrega'' (Ahura Mazda) ščiti perzijskega kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna.{{sfn|Dutz|Matheson |1998|p=82}} == Umetnost == Perzijska umetnost v dobi Ahemenidov cveti, je pa njen namen predvsem poveličevanje slave vladajoče dinastije. S širjenjem Perzijskega cesarstva se je vzporedno širila tudi perzijska umetnost, ki doseže vrhunec tedaj, ko je bilo tudi cesarstvo na vrhuncu, predvsem zahvaljujoč bogatim davkom, ki jih je kraljevski dvor dobival iz številnih pokorjenih držav. === Arhitektura in urbanizem === [[Slika:Colonne persepolis muze iran bastan teheran.jpg|thumb|250px|right|Značilen perzijski steber iz apadane v Perzepolisu, Iran]] [[Slika:Tomb of Xerxes.JPG|thumb|right|250px|Grobnica Kserksesa Velikega (cca 20x30 m) vklesana v goro Nakš-e Rustama, Iran]] Ahemenidsko cesarstvo je zapustilo številne monumentalne palače predvsem v Suzi, Pasargadu, Ekbatani in Perzepolisu. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih objektov starega veka, kot je [[Partenon]] v Grčiji ali [[Kolosej]] v [[Rim]]u, perzijske zgradbe niso gradili sužnji temveč plačani delavci iz vseh držav cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta, itd. V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega arhitektonskega sloga, saj so bili polnomadski narod kmetov in jahačev.{{sfn|Stierlin|2006|p=86}} Po tem, ko je Kir Veliki leta 550 pr. n. št. ustanovil Perzijsko cesarstvo, so širom države začele rasti monumentalne zgradbe. Na začetku je ahemenidska arhitektura temeljila na elementih pokorjenih narodov, a se je hitro razvil avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže nekatere nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se gradi Perzepolis, ki postane simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je v razmerju 1:1 ali 1:2, razpored objektov je urejen na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na [[Apadana|apadani]] se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. H kompleksu se dostopa preko dveh velikih portalov skozi katere teče ves promet. Uspehi teh originalnih del temeljijo na številnih elementih, ki kombinirajo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija slogov, ki ustvarjajo novega. Izhajajo iz strokovnosti arhitektov in delavcev širom cesarstva, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolična. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih številnih vplivih.{{sfn|Stierlin|2006|p=86,94,102,111,115}} Egipčanski elementi so prepoznani na zgornjih vencih in portalih, mezopotamski je način povezovanja dveh palač, kjer ima ena privatno, druga pa javno funkcijo. Rozete in rastlinski [[Relief (umetnost)|reliefi]] na stopniščih skupaj z nazobčanimi obzidjem in zidovi spominja na arhitekturo [[zigurat]]ov, ki so predhodno rastli v Mezopotamiji in Elamu. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, krilati ljudje-biki na portalih izhajajo iz asirskega sloga. Po vključitvi Jonije v Perzijsko cesarstvo, na perzijsko arhitekturo močno vpliva ta grški jonski red in obratno. Ti vplivi so posebej vidni pri dvoranah na stebrih ([[hipostil]]). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delih v Pasargadu in kasneje v Perzepolisu in Suzi, o čemer pričajo [[grafit]]i v grščini v [[kamnolom]]u blizu Perzepolisa in zapisi iz Suze. Spiralni elementi (volute) na perzijskih kapitelih so kasneje postali glavno znamenje grške arhitekture jonskega reda. Perzepolis je kasneje močno vplival na [[Artemida (mitologija)|Artemidin]] tempelj v Efezu, eno od sedem antičnih svetovnih čudes. Načelo notranjega prostora, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je prisotno na Bližnjem vzhodu že pred dobo Perzijskega cesarstva. Pa vendar, sofisticiranost perzijske tehnologije, ki jo je videti pri višini in razponih med stebri, je narekovala veliko prostranost in uporobnost dvoran, za razliko od sličnih ''hipostilov'' v Grčiji in Egiptu, kjer so bili stebri čokati, razponi majhni in prostori omejeni.{{sfn|Stierlin|2006|p=78,92,93}} Konstruktivni sistemi so v Perzepolisu izključno tektonski in sastojijo iz stebrov in nosilcev, ni sledov stereotomskih elementov (lokovi, oboki in kupole). Večina stebrov izdelanih iz lesa je izginila, ohranjene pa so njihove kamnite baze. V dvoranah, kjer so bile višine prevelike za uporabo lesa, so bili stebri zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenih slogov in kažejo na vpliv različnih civilizacij. Baza stebra ima hetitski vpliv, razmerje višine in premera debla pa je skoraj identičen stebrom jonskega reda. Ogromni kapiteli, ki predstavljajo skoraj tretjino skupne višine stebra je karakteristična za egipčanske stebre s kapitelom lotosa. Skulpturalni kapiteli z živvalskimi oblikami so verjetno inspirirani iz asirske arhitekture pa vendar predstavljajo originalni perzijski slog. Kot večina ahemenidskih palač je tudi Perzepolis imel zidove zgrajene iz opeke, ki morda zgledajo neobičajno na področju, kjer je kamen dostopen v velikih količinah. To je skupna značilnost vsem narodom Vzhoda, ki kamen uporabljajo v glavnem za mestna obzidja. Danes so pogosto ohranjeni samo temelji zidov, kot tudi masivni kamniti portali in stebri. Čeprav so ga gradili skoraj dve stojetji, Perzepolis kot celota kaže slog, ki je značilnost ahemenidske umetnosti. Kasnejši ahemenidski vladarji niso preveč odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je začel Kir Veliki v Pasargadu oziroma Darej Veliki nadaljeval v Perzepolisu. Samo novejše kraljevske grobnice Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujejo od tistih v Nakš-e Rustamu po tem, da niso vklesane v navpično skalo v gori ampak v nagnjen teren, vendar na pročelju vsebujejo iste elemente kot Darejva grobnica. === Kiparstvo === Najbolj znane skulpture iz ahemenidske dobe se nahajajo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stebrišča, panele pred palačo in notranjost kraljevskih dvoran. Ugibajo lahko, kako so bili izkoriščeni prostori med stebri. Navdih za skulpture izhaja iz Egipta, Grčije in Asirije, odlikuje jih velika preciznost in detajlnost izvedbe. Tipologija skulpturalnega oblikovanja je tipična za orijentalsko umetnost; vsi liki so prikazani v profilu. Reliefi najpogosteje prikazujejo perzijskega kralja in vojake, bike, leve in [[grifon]]e; živali so zelo stilizirane, brez varijacij. Razen reliefov, zgodovinarji kot Herodot in Plutarh navajajo Kserksesov kip v Perzepolisu ter kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so zelo realistične, kot na primer pes (mastif), ki je najden na vogali apadane. <center> <gallery> Slika:Persepolis-lion_capital.jpg|Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu Slika:Persepolis - statue of a mastiff.jpg|Skulptura mastifa Slika:Statue darius.jpg|Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)' Slika:Bull capital Apadana Louvre AOD1.jpg|Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu </gallery> </center> === Polikromija === Polikromija ima važno vlogo v perzijski umetnosti in jo karakterizirajo pisani in bogato okrašeni reliefi na zidovih. Za razliko od Perzepolisa, palača v Suzi nima reliefe vrezane v kamen temveč raznobarvne keramične glazure na zidovih iz opeke, očitno navdahnjene z mezopotamsko kulturo. Na njih so najpogosteje oblikovani liki raznih živali (levi, biki, grifoni) ali perzijski vojaki, ki spominjajo na reliefe v Perzepolisu. V Suzi je polikromija na keramiki ohranjena, kar ni slučaj s kamnitimi reliefi v Perzepolisu, kjer je pigment s časom razpadel. Področja kjer so bile uporabljene barve je težko potrditi, glede na to, da je pigment skoraj povsem izginil. Čas, tanek sloj barve in razpadanje organskih pigmentov so glavni razlogi izginotja. Dokazi o uporabi barv se nahajajo v sledovih po palači, kar pomeni da Perzepolis ni bil enoličen, temveč bogato obarvan.<ref>[http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers in St John Simpson, The British Museum)]</ref> Našli so tudi mnogo posod, ki so sodeč po notranjosti pigmentov služile za shranjevanje barve. Barve so bile uporabljene na vseh arhitektonskih elementih: zidovih, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva je bila uporabljena na tleh iz apnenca ali sivo-zelenkastega gipsa, stebri so bili poslikani v več barvah, poslikana je bila tudi zunanjost palače. Sledi rdeče barve so našli tudi na skulpturi Darejeve žene Artistone, ki je danes v iranskem Nacionalnem muzeju v [[Teheran]]u. Velika paleta najdenih barv govori o njihovem bogatem polikromatskem poreklu. Navedena je tudi uporaba rastlinskih pigmentov, ki pa na žalost niso ohranjeni. <center> <gallery> Slika:Plaque of Lapis-Lazuli - Persepolis - Achaemenid - National Museum of Iran - Inv. number 2436.jpg|Poslikana perzijska broška Slika:Sphinx Darius Louvre.jpg|Sfinga Dareja I. najdena v Suzi Slika:Decorative motives2 griffins frieze Louvre Sb3323.jpg|Dekorativni motivi v obliki spirale Slika:Archer Darius palace Louvre AOD487.jpg|Perzijski vojak </gallery> </center> === Zlatarstvo === Zlatarstvo je eden od najpomembnejših elementov perzijske kulture in se je v ahemenidski dobi razširilo po vsem cesarstvu. Reliefi v nekaterih mestih kažejo, kako so Perzijci zlatemu nakitu dajali velik pomen.{{sfn|Stierlin|2006|p=122,131}} Odkritja številnih kosov posod izdelanih iz plemenitih kovin kot sta zlato in srebro kažejo, kako je bilo zlatarstvo pomembna značilnost perzijske kulture in dokazujejo njihovo estetsko zrelost in napredne tehnologije. Okraševanje vaz, čaš, posod, nakita, celo orožja kombinira klasicizem in sinkretizem. Tudi na zlatarstvo so vplivale razne pokorjene kulture, ki so jih Perzijci izkoristili pri ustvarjanju novega in originalnega perzijskega sloga. Arheološke najdbe zlatih predmetov v Mali Aziji kažejo podobnost s tistimi iz pokrajine Fars, včasih so podobnosti tolikšne, da se predpostavlja, da prihajajo iz iste delavnice, čeprav so to predmeti, ki datirajo desetletja ali celo stoletja kasneje. Nekatere slogovne analogije je mogoče najti tudi v Grčiji in Trakiji, kar priča o velikem perzijskem vplivu tudi na Evropo. <center> <gallery> Slika:Model of a chariot from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Zlati model kočije Slika:Gold fish shaped vessel from the Oxus Treasure by Nickmard Khoey.jpg|Okras v obliki ribe Slika:Vase handle ibex Louvre AO2748.jpg|Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga Slika:Ars Summum Tesoro Oxus brazalete.JPG|Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem </gallery> </center> == Tehnologija == [[Slika:Pasargadae Swallow-Tail Staples.jpg|right|thumb|250px|Konstruktivne sponke med kamnitimi bloki, ki so uporabljene v Perzepolisu in Pasargadu - 6. st. pr. n. št.]] [[Slika:Persepolis001.jpg|thumb|250px|right|Ne glede na aktivno potresno con so perzijski stebri apadane v Perzepolisu višji in vitkejši od katerih koli v starem veku]] Kompleksi v Pasargadu in Perzepolisu imajo polno inovativnih elementov na področju gradbenega inženirstva. Novejša raziskovanja strukturalne tehnologije v Pasargadu, ki je oddaljen vsega 43&nbsp;km in zgrajen tri desetletja pred Perzepolisom so pokazala, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki je lahko prenesel močne [[potres]]e celo do 7. stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |title=Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2011-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html |url-status=dead }}</ref> Temelji stavbnih elementov so zgrajeni s tehnologijo izolirane baze temeljev, ki se danes uporablja pri gradnji modernih občutljivih objektov kot so nuklearne elektrane, zaradi zaščite pred seizmičnimi aktivnostmi. Velik napredek predstavlja tudi uporaba konstruktivnih kovinskih sponk med kamnitimi bloki. Ta konstruktivni element, skupaj z izolirano bazo temeljev, je predpogoj za gradnjo mnogo večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v apadani Perzepolisa, kjer so bili stebri visoki celo 20 m, kar je najvišje glede na debelino stebrov v staroveškem gradbeništvu. Razponi med stebri 8,65 m so prav tako večji od kateregakoli arhitektonskega izdelka te dobe. Velik prispevek perzijskih inženirjev je bil na področju oskrbe z vodo s tzv. [[kanat]]i, ki so jih graditelji vsekali globoko v gore, da bi z njihovo pomočjo dovajali in ohranjali svežo vodo. Zahvaljujoč temu vodovodnemu sistemu in znanju kontroliranja tlaka, je v kompleksu Perzepolis zgrajen sofisticiran sistem vodovodnih, kanalizacijskih in drenažnih cevovodov. Mreža cevovodov je bila vsekana v teren terase pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tak primer v zgodovini. Ogromni perzijski inženirski podvigi kot je bila gradnja prvega Sueškega prekopa, pontonskih mostov preko Dardanel ali kanala skozi polotok Atos, predstavljajo tehnološke uspehe, ki niso bili izvedeni nikoli prej v zgodovini, niti stotine let kasneje. == Kulturni vpliv == V zgodovini starega veka Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo zavzema posebno mesto in je imelo ogromen vpliv na zgodovino, ki je sledila. Pod ahemenidsko dinastijo je bilo združeno desetine različnih narodov v eni državi, ki se je raztezala od reke Ind do Egejskega morja. Administrativna organizacija, ki so jo postavili Perzijci, so uporabili tako Aleksander Veliki in številna druga cesarstva, ki so oponašali perzijski sistem politične federacije. Iranska kultura se je razširila po večjem delu Bližnjega Vzhoda, kot tudi uporaba perzijskega jezika. Perzijska kultura je pustila velik vpliv na samega Aleksandra, ki se je proti koncu življenja oblačil kot Perzijec, prevzel Perzijce kot večji del svoje vojske, poročil se je s Perzijko iz ahemenidske dinastije in glavno mesto svojega cesarstva prenesel v (tedaj) perzijski Babilon. Te Aleksandrove poteze so povzročile veliko nezadovoljstvo pri njegovih generalih (''dijadosih''). Novonastalo [[Selevkidsko cesarstvo]] je združilo ahemenidsko in helenistično kulturo, kar je kasneje pustilo globoko sled tudi na politično ureditev novega iranskega Arsakidskega cesarstva in kasneje [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], ki je povrnilo stari sijaj Perzije. Glede na to, da so Stari Grki imenovali Iran ''Perzija'' po vladajoči perzijski dinastiji Ahemenidov, so se od konca 6. stoletja pr. n. št. v zahodnem svetu vse države iranskih vladarskih dinastij imenovale ''Perzija'', kar se je obdržalo do danes. Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo predstavlja velik pomen za moderni Iran, glede na to da ta staroveška država predstavlja začetek dominacije Perzijcev nad ostalimi iranskimi narodi, kar se je obdržalo do današnjih dni (Perzijci predstavljajo 51% prebivalstva Irana). Ustanovitelja cesarstva Kira Velikega pogosto imenujejo ''očeta Irana''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |title=Kir Veliki (Niasnet.org) |accessdate=2014-01-19 |archive-date=2010-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100705134536/http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/ |url-status=dead }}</ref> == Viri in sklici == {{sklici|3}} == Literatura == === Antična dela === * [[Ksenofont]]: „Ekspedicija“ (''Κυρου Ανάβασις'' - ''Anabasis'') * [[Ksenofont]]: „Kiropedija“ (''Κύρου παιδεία'' - ''Cyropaedia'') * [[Herodot]]: „Zgodovina“ (''Ιστορίης Απόδειξη'') * [[Diodor Sicilski]]: „Knjižnica“ (''Ιστορικη Βιβλιοθήκη'') * [[Strabon]]: „Geografija“ (''Γεωγραφικά'') * [[Polibij]]: „Zgodovina“ (''Histories'') === Moderna dela === * {{navedi knjigo| last=Briant|first=Pierre | others= prevedel Peter Daniels| title = From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire|trans-title=Od Kaira do Aleksandra: Zgodovina Perzijskega cesarstva | url = http://books.google.com/?id=lxQ9W6F1oSYC| year = 2002| publisher = Eisenbrauns| isbn = 978-1-57506-031-6}} * {{navedi knjigo| last=Olmstead|first=A.T.|title=History of the Persian Empire| url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.532747| publisher=University of Chicago Press|year=1948|trans-title=Zgodovina Perzijskega cesarstva}} * {{navedi knjigo| last=Stierlin|first=Henri|trans-title=Velikani iz Perzijskega cesarstva|title=Splendeurs de l’Empire perse|publisher=Gründ|location=Pariz|year=2006|language=fr}} * {{navedi knjigo| last=Dutz |first= Werner F. |last2=Matheson |first2=Sylvia A.|trans-title=Perzepolis: arheološka nahajališča v provinci Fars I.|title=Parsa (Persepolis) Archaelogical sites in Fars (I)|edition=Yavassoli|location=Teheran|year=1998}} * {{fr}} Philip Huyse: Antična Perzija (''La Perse antique''), Pariz, 2005 * Kolekcija Pregled antične Perzije (''Regards sur la Perse antique''), 1998 * Josef Wiesehöfer; Azizeh Azodi (prevajalec): Antična Perzija 550 pr. n. št. - 650 (''Ancient Persia: 550 BC to 650 AD''), London in New York, 2001 * {{fr}} Eugene Flandin in Pascal Coste: Pot v Perzijo (''Voyage en Perse''), Pariz (1851) * {{fr}} Georges Perrot in Charles Chipiez: Antična zgodovina umetnosti v Egiptu, Asiriji, Perziji, Mali Aziji, Grčiji, Etruriji, Rimu (''Histoire de l'art dans l'Antiquité, Égypte, Assyrie, Perse, Asie mineure, Grece, Etrurie, Rome''). Zvezek V.: Perzija, Frigija, Lidija in Karija, Licija (''Perse, Phrygie, Lydie et Carie, Lycie''), Pariz (1890) * Arthur Upham Pope: Perzijska arhitektura (''Persian Architecture''), London (1965) * Arthur Upham Pope: Elaborat perzijske umetnosti od prazgodovine do danes (''A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present''), Izdajatelj: Charles Scribner’s Sons, New York (1931) * Peter Green: Grško-perzijske vojne (''The Greco-Persian Wars'') * ''Timelife Persians: Masters of the Empire (Lost Civilizations)'' * J. M. Cook: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire''), izdal: Shocken Books, New York (1983) * Philip De Souza: Grško-perzijske vojne 499-386 pr. n. št. (''The Greco-Persian Wars 499–386 BC'') * {{de}} Franz Stolze: Perzepolis: ahemenidski in sasanidski spomeniki in napisi iz Perzepolisa, Istakhra, Pasargada, Šapura“ ''Persepolis, die achaemenidischen und sasanidischen Denkmäler und Inschriften von Persepolis, Istakhr, Pasargadae, Shâpur'', A. Asher ed, Berlin (1882) * Richard Hallock: ''[http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf »Zapisi iz Perzepolisa« (''Persepolis Fortification Tablets'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070621133316/http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf |date=2007-06-21 }}'' * Richard N. Frye: Dediščina Perzije (''The Heritage of Persia'') * John E. Curtis: Pozabljeno cesarstvo: Svet antične Perzije (''Forgotten Empire: The World of Ancient Persia''), Berkeley, Los Angeles * Lindsay Allen: Perzijsko cesarstvo (''The Persian Empire'') * M. A. Dandamaev: Politična zgodovina Ahemenidskega cesarstva“ (''A Political History of the Achaemenid Empire''), Leiden, 1989 == Zunanje povezave == {{Commons category|Achaemenid Empire}} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/achaemenians.html Ahemenidi] * [http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html Perzijska zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140111060306/http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html |date=2014-01-11 }} * [http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html Behistunski napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070510195821/http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html |date=2007-05-10 }} * [http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html Ahamenidski kraljevi napisi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161218193522/http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html |date=2016-12-18 }} * [http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ Muzej Ahemenidov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150512232809/http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/ |date=2015-05-12 }} {{normativna kontrola}} {{Predloga:Iranska zgodovina}} [[Kategorija:Ahemenidsko cesarstvo|*]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] 60xr3l97h1clkk14e97l9xi2w8pgjr4 Vesna Lemaić 0 370639 6740385 6641885 2026-08-21T12:33:27Z Marko3 1829 6740385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Vesna Lemaić|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|}} '''Vesna Lemaić''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], * [[1981]], [[Ljubljana]]. Vesna Lemaić je diplomirala iz primerjalne književnosti. Kot pisateljica se je predstavila s prvencem ''Popularne zgodbe'' (2008). Sledila sta romana ''Odlagališče'' (2010), ''Kokoška in ptiči'' (2014) ter kratkoprozni zbirki ''Dobrodošli'' (2018) in ''Trznil je, odprla je oko'' (2022). Ena od njenih zgodb je bila uvrščena v antologijo Best European Fiction 2014. Prejela je nagrado za prvenec Slovenskega knjižnega sejma, nagrado fabula, nagrado zlata ptica za literaturo in nagrado novo mesto short. Za Radio Slovenija je napisala radijsko igro Podpotnik. Po njeni zgodbi in scenariju sta bila posneta kratka filma ''Seveda te ljubim'' in ''Taxi''. Med drugim avtorica vodi delavnice kreativnega pisanja in eksperimentalne delavnice skupinskega pisanja. Že več let pa sodeluje pri organizaciji literarno-glasbenega festivala Živa književnost pri Škucu. == Bibliografija == === Zbirke kratkih zgodb === *''Popularne zgodbe'' ([[Cankarjeva založba]], 2008) *''Dobrodošli'' (Cankarjeva založba, 2018) *''Trznil je, odprla je oko'' (Cankarjeva založba, 2022) === Romani === *''Odlagališče'' (Cankarjeva založba, 2010) *''Kokoška in ptiči'' ([[Društvo ŠKUC|ŠKUC]], 2014) *''Obraz'' (Cankarjeva založba, 2025) === Kratke zgodbe v antologijah === *''Pristojan život'' (v [[Srbščina|srbščini]]; ur. Dragoslava Barzut; Beograd: Labris in Rekonstrukcija ženski fond, 2012) * ''Nahliadnutia do súčasnej slovinskej prózy'' (v [[Slovaščina|slovaščini]]; ur. Saša Vojtechová Poklač, Svetlana Kmecová; Bratislava: Univerzita Komenského, 2013) * ''Kliči me po imenu'' (ur. Silvija Borovnik; Ljubljana: [[Študentska založba]], 2013) * ''Razkriti obrazi svobode'' (ur. Janina Kos; Ljubljana: [[Beletrina]], 2014) *''Best European Fiction 2014'' (v [[Angleščina|angleščini]]; ur. Drago Jančar; Illinois: Dalkey Archive Press, 2014) === [[Radijska igra|Radijske igre]] === *''Podpotnik'' (za [[Radio Slovenija]])<ref name=":1" /> === Prevodi njenih del === * ''Popularne priče'' (Zagreb: Centar za kreativno pisanje, 2014) == Nagrade == === ''Nič ni, nič ni'' === * najboljša [[kratka zgodba]] ([[Ars (radio)|Radio Slovenija, 3. program Ars]], 2008)<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Lemaić: Nič ni, nič ni|url=https://radioprvi.rtvslo.si/2019/07/literarni-nokturno-1218/|website=Radio Prvi|accessdate=2020-10-07|date=18. julij 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> === ''Popularne zgodbe'' === * zlata ptica 2009 za literaturo (nagrada [[ZRC SAZU]])<ref>{{Navedi splet|title=Navdihujoča pesem raziskujočih zlatih ptic|url=https://www.dnevnik.si/1042265011|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-07|date=8. maj 2009|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * najboljši [[prvenec]] (Slovenski knjižni sejem 2009)<ref>{{Navedi splet|title=Začetek 25. slovenskega knjižnega sejma: Praznik zagotovitve prihodnosti|url=https://www.dnevnik.si/1042317879|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-07|date=24. november 2009|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[Fabula (nagrada)|fabula 2010]] za najboljšo zbirko kratke proze zadnjih dveh let (nagrada časopisne hiše ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]])''<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Lemaić dobitnica nagrade Fabula 2010|url=http://2010-2020.mladinska.com/skupina_mk/novice/549|website=Mladinska knjiga|accessdate=2020-10-07|language=sl|date=31. maj 2010|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201011211852/http://2010-2020.mladinska.com/skupina_mk/novice/549|url-status=dead}}</ref> === ''Odlagališče'' === * Lapis Histriae 2009 (mednarodni natečaj Forum Tomizza, Hrvaška) - 1000 evrov [[Umag|umaškega]] podjetja Sipro in umetniško delo [[Kipar|kiparja]] Ljuba De Karine<ref>{{Navedi splet|title=Forum Tomizza Vesna Lemaić|url=https://www.forumtomizza.com/sl/vesna-lemaic/93/|website=www.forumtomizza.com|accessdate=2020-10-07}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=Qnp3UFC3Evk Vesna Lemaić govori i čita na Forumu Tomizza 2009] posnetek na YouTube * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radijska-igra/122217984 ''Podpotnik'', radijska igra] posnetek na RTV4 * [https://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/wp-content/themes/04LGBTQslovar/pdf/LGBTQ_slovar.pdf LGBTQ slovar] celotno besedilo {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Lemaić, Vesna}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lemaić, Vesna]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Lemaić, Vesna]] 9i0e98ytowgkvsrjwxmq8di8n6v8of8 Tretja slovenska nogometna liga 0 372850 6740557 6740078 2026-08-21T17:36:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740557 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Infopolje Športna liga|name=3. Slovenska nogometna liga|current_season=2025/26|sport=Nogomet|last_season=2024/25|upcoming_season=2026/27|founded=[[1992]]|administrator=[[NZS]]|divisions=[[3. SNL Vzhod]], [[3. SNL Zahod]]|teams=28|confed=[[NZS]]|continent=[[Evropa]]|website=https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=258|country={{SVN}}|logo=[[File:Tretja_liga.png]]|promotion=[[2.SNL]]|relegation=[[MNL|Medobčinske nogometne lige]]}} '''Tretja slovenska nogometna liga''' je tretji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Odvija se od leta 1992. Liga je sestavljena iz dveh enot (vzhod in zahod). Trenutno pa v ligi nastopa 28 ekip. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Tekmovalni sistem<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Trenutno je liga organizirana v dveh enotah in sicer [[3.SNL Vzhod]] in [[3. SNL Zahod]]. Skupaj je 28 ekip v vsakem odi dveh enot jih je po 14 ekip. Obe enoti imata dvokrožni sistem tekmovanja z 26 krogi. V preteklosti pa je bila organizirana tudi v 4 enote in sicer Vzhod, Zahod, Sever in Center. === Sistem izpadanja in promocij === Sistem je enak pri obeh enotah in sicer: * V [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] napredujeta obe 1. uvrščeni ekipi, razen če katera ali obe od ekip odklonita promocijo v katerem primeru napreduje naslednja najvišja uvrščena ekipa na lestvici. * Iz lige pa izpadeta 14 in 13. uvrščeni ekipi in potencialno tudi 12. Odvisno glede na koliko ekip izpade iz 2. SNL v določeno enoto. === Sistem popolnjevanja === Sistem je enak pri obeh enotah: * V enoto se ponovno uvrstijo vse ekipe ki niso bile promovirane ali izpadle. Običajno to pomeni da ekipe, ki so končale od 2. do 11. mesta ponovno igrajo v ligi, potencialno lahko tudi 12. uvrščena ekipa iz prejšnje sezone. * V enoto se vključi še 0-2 izpadli ekipi iz 2. SNL in 2-3 ekipe zmagovalke nižjih lig iz ustrezne MNZ. * V 3. SNL Zahod lahko napredujejo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. * V 3. SNL Vzhod pa ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. * Za napredovanje v ustrezno ligo morajo zmagovalke tekmovanj MNZ, če je potrebno igrati izločilne tekme v katerih se določi kdo bo napredoval === Dovoljeno število menjav === Na tekmah 3. SNL in na tekmah Pokala Slovenije lahko vsaka ekipa zamenja največ 5 /pet/ igralcev, menjave pa mora ekipa opraviti v maksimalno treh prekinitvah igre. === Igralci, ki nimajo slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Evropske unije (EU) === V tretji ligi je tak igralec lahko some 1 v ekipi. == Zgodovina == Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Piran|Piran]], sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let. V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil [[NK Mengeš|Mengeš]], na vzhodu pa [[NK Drava Ptuj|Drava]], pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in [[NK Aluminij|Aluminijem]] slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala [[ND Žalec|Žalec]] in [[NK Brežice 1919|Svoboda Brežice]]. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo. Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica. Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še [[NK Bakovci|Bakovci]], Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši [[NK Križevci|Križevci]], [[NK Krka|Krško]], [[NK Izola|Izola]] in [[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]], bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu. Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar. V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša [[NK Olimpija|Olimpija]] in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa [[ND Dravinja|Dravinja]], medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] in [[ND Adria Miren|Adria Miren]]. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni [[NK Dob|Dob]]. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig. V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni [[NK Dravograd|Dravograd]]. Naslova sta sicer osvojila [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Ankaran|Ankran]]. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Tolmin|Tolmin]], izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince. Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je [[NK Bled|Bled]] tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili. Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala [[NK Bistra|Bistrica]], na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni [[NK Slovan|Slovan]]. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava. === Seznam prvakov po sezonah in skupinah === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="4" |Prvak |- |Vzhod |Sever |Zahod |Center |- |1992/93 | colspan="2" |Beltrans Veržej | colspan="2" |Finale Piran |- |1993/94 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Mengeš |- |1994/95 | colspan="2" |Šentjur | colspan="2" |Črnuče |- |1995/96 | colspan="2" |Dravograd | colspan="2" |Goriške opekarne Renče |- |1996/97 | colspan="2" |Aluminij Kidričevo | colspan="2" |Radio Krka |- |1997/98 | colspan="2" |Pohorje | colspan="2" |Tabor Sežana |- |1998/99 |Črenšovci |Montavar Rogoza |Avtoplus Korte |Ivančna Gorica |- |1999/00 |Renkovci |Dravinja |Brda |Viator&Vektor Komenda |- |2000/01 |Bakovci |Asfalti Ptuj |Renče |Bela krajina |- |2001/02 |Lesoplast Križevci |Krško |Izola |GPG Grosuplje |- |2002/03 |Čarda |Pohorje |Avtoplus Korte |Svoboda Ljubljana |- |2003/04 |Nafta Lendava |Šoštanj |Avtoplus Korte |Factor Ježica |- |2004/05 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Šenčur |- |2005/06 | colspan="2" |Mura 05 | colspan="2" |Bonifika |- |2006/07 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2007/08 | colspan="2" |Rudar Velenje | colspan="2" |Olimpija Ljubljana |- |2008/09 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tinex Šenčur |- |2009/10 | colspan="2" |Šmartno 1928 | colspan="2" |Adria Miren |- |2010/11 | colspan="2" |Odranci | colspan="2" |Kalcer Radomlje |- |2011/12 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2012/13 | colspan="2" |Farmtech Veržej | colspan="2" |AH Mas Tech |- |2013/14 | colspan="2" |Dravinja Kostroj | colspan="2" |TKK Tolmin |- |2014/15 |Odranci |Maribor B |Ajdovščina Škou |Zarica Kranj |- |2015/16 |Lušt Beltinci |Brežice 1919 |Brda |Ilirija 1911 |- |2016/17 |Nafta 1903 |Maribor B |Cherrybox24 Tabor Sežana |AŠK Bravo |- |2017/18 |Lušt Beltinci |Dravograd Avto Grubelnik |Bilje |Bled Hirter |- |2018/19 |Grad |Dravograd |Koper |Bled Hirter |- |2019/20 | colspan="2" |/ | colspan="2" |/ |- |2020/21 | colspan="2" |Rogaška | colspan="2" |Ilirija 1911 |- |2021/22 | colspan="2" |Kety Emmi Bistrica | colspan="2" |Brinje Grosuplje |- |2022/23 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tolmin |- |2023/24 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Roltek Dob |- |2024/25 | colspan="2" |Krško Posavje | colspan="2" |Roltek Dob |- |2025/26 | colspan="2" |ZASE Videm | colspan="2" |Vrhnika |- |2026/27 | | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Vzhod == V 3. SNL Vzhod nastopajo ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Čarda]] |4. mesto |1 |[[Nogometno igrišče v Martjancih]] |500 |- |[[NK Korotan Prevalje]] |3. mesto | |[[Športni park Ugasle peči]] |500 |- |[[NK Fužinar Ravne]] |5.mesto | |[[Mestni stadion Ravne]] |600 |- |[[NK Ljutomer]] |12. mesto | |[[Športni park Ljutomer]] |300 |- |[[NK Dobrovce]] |13. mesto | |[[Nogometno igrišče Dobrovce]] |300 |- |[[NK Drava Ptuj]] |bgcolor="FFE4E1"| '''14. mesto''' |2 |[[Mestni stadion Ptuj]] |2207 |- |[[NK Podvinci]] |9. mesto | |Igrišče Podvinci |300 |- |[[NK Rače]] |10. mesto | |Športnega parka Rače |300 |- |[[NK Rogaška]] |11.mesto |1 |Mestni stadion Rogaška Slatina |400 |- |[[NK Hajdina]] |6. mesto | |Športni park Hajdina |300 |- |[[NK Zavrč]] |7. mesto |3 |Športni park Zavrč |300 |- |[[NK Šmartno 1928]] |8. mesto |1 |Stadion Šmartno |500 |- |[[NK Videm]] |bgcolor="gold"| '''1. mesto''' |1 |Športni park Videm pri Ptuju |500 |- |NK |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Zahod == V 3. SNL Zahod nastopajo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Interblock|NK Interblok]] |8. mesto | |[[Športni park Štefan Bele]] |500 |- |[[NK Izola|MNK Izola]] |5. mesto |1 |[[Mestni stadion Izola]] |5.085 |- |[[NK Jesenice]] |bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Druga slovenska nogometna liga |2. SNL]], 16. mesto}}''' |1 |[[Športni park Podmežakla]] |500 |- |[[ND Adria Miren]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Stadion Pri Štantu |300 |- |[[NK Lesce]] |7. mesto | |[[Nogometno igrišče Lesce]] |300 |- |[[NK Svoboda Ljubljana]] |12. mesto | |[[Športni park Svoboda]] |500 |- |[[NK Škofja Loka]] |9. mesto | |[[Nogometno igrišče Puštal]] |300 |- |[[NK Tolmin]] |4. mesto |2 | [[Športni park Brajda]] |500 |- |[[NK Vipava]] |11.mesto | |[[Stadion ob Beli]] |300 |- |[[NK Žiri]] |10. mesto | |[[Stadion Polje]] |300 |- |[[ŠD Dob]] |3. mesto |2 |[[Športni park Dob]] |400 |- |[[NK Trbovlje]] |8. mesto | |[[Športni park Rudar]] |1000 |- |[[NK Šenčur]] |2. mesto |2 |[[Športni park Šenčur]] |524 |- |[[NK Litija]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Športni park Praporšče |580 |} ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] == Zunanje povezave == * [https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?id_menu=258 Tretja slovenska nogometna liga - Vzhod] na nzs.si * [https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=300 Tretja slovenska nogometna liga - Zahod] na nzs.si == Sklici == <references /> {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] fw8260sqsewcv2z7q2tutg2lqdca1iy Anka Aškerc 0 378174 6740713 6129806 2026-08-22T09:19:03Z G-Cup 10746 6740713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anka Aškerc''', [[slovenci|slovenska]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostna zgodovinarka]] in [[Konservator|konservatorka]], * [[1945]] Anka Aškerc je bila dolga leta ravnateljica Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. Poleg tega je bila tudi predsednica Slovenskega konservatorskega društva, predsednica izvršnega odbora celjske kulturne skupnosti, sodelovala pa je tudi v Kulturni skupnosti Slovenije. Pahljača njenega dela sega od prenov objektov v naseljih, spominskih hiš do skrbnih restavriranj cerkva in njihovih poslikav. ==Nagrade in priznanja== * 2006: [[Steletova nagrada]] za življenjsko delo za vrhunske dosežke na področju konservatorstva ==Viri== * [http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/172646 Za ohranjeno dediščino]. 29. marec 2006. ''dnevnik.si'' {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Aškerc, Anka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Steletovi nagrajenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] qe4gdudpsolploz7ca7l5uxmlb6ptld Album v živo 0 400650 6740445 6570972 2026-08-21T14:32:31Z 56jhoG 157998 6740445 wikitext text/x-wiki '''Album v živo''', tudi '''koncertni album''', je posnetek, sestavljen iz materiala (po navadi glasbe), ki je bil posnet med nastopom na odru, za razliko od [[glasbeni album|studijskega albuma]]. Albumi v živo lahko vsebujejo posnetke z le enega [[Koncert (glasbena prireditev)|koncerta]], lahko pa vsebuje mešanico posnetkov z več koncertov. Albumi v živo imajo po navadi manj "dokončan" značaj kot studijski album in so namenjeni podoživljanju udeležitve koncerta. Zato lahko vsebujejo aplavz in druge zvoke občinstva, avtorjeve komentarje med pesmimi, improvizacijo in tako dalje. Navadno se snema vsak inštrument na odru posebej. Včasih albumi v živo vsebujejo pesmi, ki jih do tedaj avtor še nikoli ni posnel. Zadnja leta veliko albumov v živo vsebuje tudi DVD posnetke koncerta. Primeri takih albumov so ''[[Bullet in a Bible]]'' skupine [[Green Day]], ''[[Izštekani pri Juretu Longyki]]'' skupine [[Zmelkoow]] in ''[[Stadion Stožice (album)|Stadion Stožice]]'' skupine [[Siddharta]]. ==Glej tudi== * [[glasbeni album|studijski album]] ==Reference== {{brez virov}} {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Album v živo}} [[Kategorija: Glasba]] [[Kategorija: Glasbena produkcija]] [[Kategorija: Albumi]] [[Kategorija:Albumi v živo| ]] bp8w4mdr0lqktn33k8pvpzsdbk6blpu Seznam tunizijskih politikov 0 401473 6740457 6410861 2026-08-21T14:53:17Z ~2026-45085-22 264465 /* E */ 6740457 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Tunizijci|tunizijskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Tunizijcev|Tunizija|tunizijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Zine al-Abidine Ben Ali]] (1936-2019) *[[Muhammad (VIII) al-Amin]] (Mohamed Lamine Pacha) == B == *[[Mohamed al-Baji Qaid as-Sabsi]] (1926-2019) *[[Hédi Baccouche]]  *[[Tahar Ben Ammar]] *[[Lotfi Ben Jeddou]] *[[Najla Bouden Romdhane]] (f) *[[Habib Bourguiba]] (1903-2000) Habib bin Ali Abu Ruqayba == C == *[[Youssef Chahed]] *[[Habib Chatty]] == D == * [[Mustapha Dinguizli]]  * [[Youssef Djaït]]  * [[Mhamed Djellouli]]  * [[Taieb Djellouli]] == E == *[[Beji Caid Essebsi]] (1926-2019) *[[Habib Essid]] == G == * [[Rashid al-Ghannushi]] (Rached Ghannouchi / Rašid Ganuši) == H == * [[Ahmed Hachani]]  == J == * [[Hamadi Jebali]] * [[Mehdi Jomaa]] == K == * [[Mustapha Kaak]] * [[Hamed Karoui]] == L == *[[Ali Laarayedh]] *[[Bahi Ladgham]] == M == *[[Kamel Maddouri]]   *[[Fouad Mebazaa]] *[[Asmaa Mahfouz]] * [[Moncef Marzouki]] * [[Hichem Mechichi]] *[[Mahmud Messadi]] (1911-2004) (pisatelj) *[[Kamel Morjane]] *[[Mohamed Mzali|Mohamed]] Salah [[Mohamed Mzali|Mzali]] *[[Mohamed al-Munsif bin Mohamed]] == N == * [[Mohamed al-Nasser]] (Mohamed Ennaceur) *[[Hédi Nouira]]  == R == * [[Najla Bouden Romdhane]] (ž) == S == *[[Qais Said]] (Kaïs Saïed = Kaïs Moncef Mohamed Saïed) *[[Rachid Sfar]] *[[Mongi Slim]] == Z == * [[Sara Zaafarani Zenzari]] (ž) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Tunizijcev|Politiki]] [[Kategorija:Tunizijski politiki|*]] ghwr4qgiatex2qsxmfdvc5iltjnay85 Pričevalci 0 404293 6740772 6025340 2026-08-22T10:49:31Z ~2026-46065-55 264710 osvežitev št. epizod 6740772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Pričevalci | slika = [[Slika:Pričevalci logo.jpeg|270px]] | naslov = | žanr = [[dokumentarna oddaja]] | čas_trajanja = različna |glavni_igralci = | stvaritelj = dr. Jože Možina | država = [[Slovenija]] | jezik = slovenščina (nemščina, angleščina...) | število_predvajanih sezon =4 | število_predvajanih epizod = 292 (do 5.5.2026) | začetek/konec_predvajanja = | spletna_stran =http://www.rtvslo.si/pricevalci }} '''Pričevalci''' je dokumentarna serija [[RTV Slovenija|RTV Slovenije]], v kateri starejša generacija [[Slovenci|Slovencev]] pripoveduje o svojem življenju. Prvič je bila predvajana 1. julija 2014. Avtor zasnove in urednik oddaje Pričevalci je [[Jože Možina|dr. Jože Možina]]. ==Zunanje povezave== *[http://www.rtvslo.si/pricevalci/ Uradna spletna stran] {{TV-škrbina}} [[Kategorija:Dokumentarne televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Dela Jožeta Možine]] oisg8okjbnfu5n3pipekp8eg7iz12m0 Kompilacijski album 0 407766 6740444 6252586 2026-08-21T14:32:12Z 56jhoG 157998 6740444 wikitext text/x-wiki '''Kompilacijski album''' je [[glasbeni album]], na katerem so pesmi enega ali več izvajalcev, pogosto iz več virov ([[studijski album|studijski albumi]], [[album v živo|albumi v živo]], [[glasbeni singl|glasbeni singli]] itd.). Pesmi so po navadi zbrane zaradi določene lastnosti, npr. popularnosti, žanra, vira ali tematike. Pogoste vrste kompilacijskih albumov vključujejo: * '''"[[Album največjih uspešnic]]", tudi "best of" ali "zbirka singlov"''', je zbirka najbolj znanih pesmi nekega izvajalca. Če izvajalec oz. skupina še naprej obstaja, na album največjih uspešnic pogosto vključijo eno ali več neizdanih pesmi, da spodbudijo oboževalce, da kupijo album, čeprav ostale pesmi že imajo.<ref>{{navedi splet |url= http://pitchfork.com/news/52388-tlc-to-release-greatest-hits-compilation-to-accompany-biopic-new-album-coming-in-2014/ |title= TLC to Release Greatest Hits Compilation to Accompany Biopic, New Album Coming in 2014 |date= 23. september 2013 |accessdate= 1. december 2013 |work= Pitchfork |trans-title=TLC bodo izdali kompilacijo največjih uspešnic zraven biografskega filma, nov album prihaja 2014 |language=en}}</ref> * '''Ostale kompilacije enega izvajalca''', kot so redke pesmi ali zbirke B strani singlov, radijskih oddaj, filmskih [[soundtrack|soundtrackov]] ali pa zbirke pesmi z raznih albumov in [[EP|EP-jev]]. * '''Promocijske kompilacije''' ali '''samplerji''' so uspešna oblika promocije izvajalcev. Po navadi so taki albumi zastonj ali pa stanejo zelo malo. Prve samplerje je izdala založba Elektra Records v 1950-ih letih. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kompilacijski album}} [[Kategorija: Glasba]] [[Kategorija: Glasbena produkcija]] [[Kategorija: Albumi]] [[Kategorija:Kompilacijski albumi]] 4c1su1ci6u83j350x8fke5c4y79arys 6740460 6740444 2026-08-21T14:54:36Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Glasba]]; −[[Kategorija:Glasbena produkcija]]; ±[[Kategorija:Kompilacijski albumi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740460 wikitext text/x-wiki '''Kompilacijski album''' je [[glasbeni album]], na katerem so pesmi enega ali več izvajalcev, pogosto iz več virov ([[studijski album|studijski albumi]], [[album v živo|albumi v živo]], [[glasbeni singl|glasbeni singli]] itd.). Pesmi so po navadi zbrane zaradi določene lastnosti, npr. popularnosti, žanra, vira ali tematike. Pogoste vrste kompilacijskih albumov vključujejo: * '''"[[Album največjih uspešnic]]", tudi "best of" ali "zbirka singlov"''', je zbirka najbolj znanih pesmi nekega izvajalca. Če izvajalec oz. skupina še naprej obstaja, na album največjih uspešnic pogosto vključijo eno ali več neizdanih pesmi, da spodbudijo oboževalce, da kupijo album, čeprav ostale pesmi že imajo.<ref>{{navedi splet |url= http://pitchfork.com/news/52388-tlc-to-release-greatest-hits-compilation-to-accompany-biopic-new-album-coming-in-2014/ |title= TLC to Release Greatest Hits Compilation to Accompany Biopic, New Album Coming in 2014 |date= 23. september 2013 |accessdate= 1. december 2013 |work= Pitchfork |trans-title=TLC bodo izdali kompilacijo največjih uspešnic zraven biografskega filma, nov album prihaja 2014 |language=en}}</ref> * '''Ostale kompilacije enega izvajalca''', kot so redke pesmi ali zbirke B strani singlov, radijskih oddaj, filmskih [[soundtrack|soundtrackov]] ali pa zbirke pesmi z raznih albumov in [[EP|EP-jev]]. * '''Promocijske kompilacije''' ali '''samplerji''' so uspešna oblika promocije izvajalcev. Po navadi so taki albumi zastonj ali pa stanejo zelo malo. Prve samplerje je izdala založba Elektra Records v 1950-ih letih. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kompilacijski albumi| ]] [[Kategorija:Albumi]] t2hbt8utuwb4idkunad326l2x1j70nd Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6740793 6740217 2026-08-22T11:44:25Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6740793 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] gnnwhayl5epbr1kzu5zcb17krtzprba Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6740641 6740218 2026-08-21T21:45:55Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6740641 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Jet Black Diamonds (julija 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=2 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] 9qxq6atv2p2i19w0qz664ipwi3i8fnf 6740642 6740641 2026-08-21T21:49:57Z Anzet 118843 /* Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna */ 6740642 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] r9ipwpacijtsw4hjmcp14btjzbq7pme Seznam ruskih kozmonavtov 0 415651 6740650 6626793 2026-08-21T23:37:46Z ~2026-44996-51 264415 6740650 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] (in [[Sovjetska zveza|sovjetskih]]) [[kozmonavt]]ov.''' {{CompactTOC2}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} == A == * [[Viktor Afanasjev]] (1948) * [[Toktar Aubakirov]] (1946) (Kazahstan) * [[Vladimir Aksjonov]] (1935–2024) * [[Aleksandr Aleksandrov]] (1943) *[[Ivan Nikolajevič Anikejev]] (1933–1992) * [[Anatolij Arcebarski]] (1956) * [[Jurij Artjuhin]] (1930–1988) * [[Oleg Atkov]] (1949) * [[Sergej Avdejev]] (1956) == B == *[[Aleksandr Balandin]] (1953) *[[Jurij Baturin]] (1949) *[[Pavel Beljajev]] (1925–1970) *[[Georgij Beregovoj]] (1921–1995) (Ukrajina) *[[Anatolij Berezovoj]] (1942–2014) *[[Valerij Bikovski]] (1934–2019) *[[Andrej Borisenko]] (1964) *[[Nikolaj Budarin]] (1953) == C == * [[Vasilij Ciblijev]] (1954) == Č == * [[Nikolaj Čub|Nikolaj Aleksandrovič Čub]] (1984) == D == * [[Vladimir Dežurov]] (1962) * [[Lev Djomin]] (1926–1998) * [[Georgij Dobrovolski]] (1928–1971) (Ukrajina) * [[Pjotr Dubrov]] (1978) * [[Vladimir Džanibekov]] (1942) (Uzbekistan) == F == * [[Andrej Fedjajev]] (1981) * [[Konstantin Feoktistov]] (1926–2009) * [[Anatolij Filipčenko]] (1928–2022) (Ukrajina) == G == *[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Jurij Gagarin]] (1934–1968) *[[Jurij Gidzenko]] (1962) (Ukrajina) * [[Jurij Glazkov]] (1939–2008) * [[Viktor Gorbatko]] (1934–2017) * [[Aleksandr Gorbunov]] (1990) * [[Aleksandr Grebjonkin]] (1982) * [[Georgij Grečko]] (1931–2017) * [[Aleksej Gubarev|Aleksej Gubarjev]] (1931–2015) == H == * [[Jevgenij Hrunov]] (1933–2010) == I == * [[Aleksandr Ivančenkov]] (1940) * [[Anatolij Ivanišin]] (1969) == J == * [[Boris Jegorov]] (1927–1994) * [[Aleksej Jelisejev]] (1934) * [[Fjodor Jurčihin]] (1959) (Gruzija) == K == *[[Aleksandr Kaleri]] (1956) (Latvija) *[[Ana Kikina|Ana Jurjevna Kikina]] (1984) *[[Leonid Kizim]] (1941–2010) (Ukrajina) *[[Pjotr Klimuk]] (1942) (Belorusija) *[[Pjotr Kolodin]] (1930–2021) (Ukrajina) *[[Vladimir Mihajlovič Komarov|Vladimir Komarov]] (1927–1967) *[[Jelena Kondakova]] (1957) *[[Oleg Kononenko]] (1964) (Ukrajina) *[[Mihail Kornjenko]] (1960) (Ukrajina) *[[Dmitrij Kondratjev]] (1969) *[[Valerij Korzun]] (1953) *[[Oleg Kotov]] (1965) *[[Vladimir Kovaljonok]] (1942) (Belorusija) *[[Konstantin Kozejev]] (1967) *[[Sergej Krikaljov]] (1958) *[[Valerij Kubašov]] (1935–2014) *[[Sergej Kud-Sverčkov]] (1983) == L == * [[Aleksandr Lavejkin]] (1951) * [[Vasilij Lazarev]] (1928–1990) * [[Aleksandr Lazutkin]] (1957) * [[Valentin Vitaljevič Lebedjev|Valentin Lebedjev]] (1942) * [[Aleksej Leonov]] (1934–2019) * [[Anatolij Levčenko]] (1941–1988) (Ukrajina) * [[Vladimir Ljahov]] (1941) * [[Jurij Lončakov]] (1965) == M == * [[Oleg Makarov]] (1933–2003) * [[Jurij Malenčenko]] (1951) * [[Jurij Mališev]] (1941–1999) * [[Genadij Manakov]] (1950–1996) * [[Musa Manarov]] (1951) (Azerbajdžan) * [[Boris Morukov]] (1950–2015) (zdravnik) * [[Talgat Musabajev]] (1951) (Kazahstan) == N == * [[Andrijan Nikolajev]] (1929–2004) * [[Oleg Novicki]] (1971) (Belorusija) == O == * [[Jurij Onufrijenko]] (1961) *[[Aleksej Ovčinin]] (1961) == P == *[[Viktor Pacajev]] (1933–1971) *[[Genadij Padalka]] (1958) *([[Julija Peresild]] (1984) - igralka) *[[Dimitrij Petelin]] (1983) *[[Aleksandr Poleščuk]] (1953) (Ukrajina) *[[Valerij Poljakov]] (1942–2022) *[[Leonid Popov]] (1945) *[[Pavel Popovič]] (1930–2009) (Ukrajina) *[[Sergej Prokopjev]] (1975) == R == *[[Sergej Revin]] (1966) *[[Sergej Rižikov]] (1974) *[[Sergej Rjazanski]] (1974) *[[Valerij Rjumin]] (1939–2022) *[[Jurij Romanenko]] (1944) *[[Roman Romanenko]] (1971) *[[Valerij Roždestvenski]] (1939–2011) *[[Nikolaj Rukavišnikov]] (1932–2002) == S == *[[Genadij Sarafanov]] (1942–2005) *[[Aleksander Samokutjajev]] (1970) *[[Svetlana Savickaja]] (1948) *[[Viktor Savinih]] (1940) *[[Aleksander Serebrov]] (1944–2013) *[[Jelena Serova]] (1976) *[[Vitalij Sevastjanov]] (1935–2010) *[[Oleg Skripočka]] (1969) *[[Aleksandr Skvorcov]] (1966) *[[Anatolij Solovjov]] (1948) *[[Vladimir Aleksejevič Solovjov|Vladimir Solovjov]] (1946) *[[Genadij Strekalov]] (1940–2004) *[[Maksim Surajev]] (1972) == Š == *[[Jurij Šargin]] (1960) *[[Saližan Šaripov]] (1964) (Kirgistan) *[[Vladimir Šatalov]] (1927–2021) *([[Klim Šipenko]] (1983) - režiser) *[[Anton Škaplerov]] (1972) *[[Georgij Šonin]] (1935–1997) == T == *[[Jevgenij Tarelkin]] (1974) *[[Valentina Tereškova]] (1937) *[[German Stepanovič Titov|German Titov]] (1935–2000) *[[Vladimir Titov]] (1947) *[[Mihail Tjurin]] (1960) *[[Valerij Tokarev|Valerij Tokarjev]] (1952) *[[Sergej Treščov]] (1958) == U == * [[Jurij Usačov]] (1957) == V == *[[Marina Vasilevska]](ja) (Belorusija) *[[Vladimir Vasjutin]] (1952–2002) *[[Aleksandr Viktorenko]] (1947) (Ukrajina) *[[Pavel Vinogradov]] (1953) *[[Boris Volinov]] (1934) *[[Igor Volk]] (1937–2017) (Ukrajina) *[[Aleksandr Volkov]] (1948) *[[Sergej Aleksandrovič Volkov|Sergej Volkov]] (1973) *[[Vladislav Volkov]] (1935–1971) == W == * [[Ivan Wagner]] (1985) == Z == * [[Sergej Zaljotin]] (1962) *[[Vjačeslav Zudov]] (1942) == Ž == *[[Vitalij Žolobov]] (1937) [[Kategorija:Ruski kozmonavti|*]] [[Kategorija:Seznami astronavtov|Rusi]] [[Kategorija:Seznami Rusov|Kozmonavti]] j3igg2vl9ybn7pqt2znhjdk6vxfar7v Vodonosnik 0 415990 6740506 6556291 2026-08-21T15:58:19Z Smrdokavra 264449 Popravki besedila. 6740506 wikitext text/x-wiki [[File:Aquifer multilang.svg|thumb|right| 350px| Značilen prerez vodonosnika]] '''Vodonosnik''' je geološka plast, ki ima sposobnost zbiranja in prevajanja [[podtalnica|podzemne vode]] ali preprosto z vodo nasičeno območje v poroznem sedimentu ali kamnini. Veda o toku vode v vodonosnikih in opredeljevanju značilnosti vodonosnikov se imenuje [[hidrogeologija]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] prevladujeta dve vrsti vodonosnikov: vodonosniki z medzrnsko [[poroznost]]jo v ravninskih delih rečnih dolin, vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo ali kombinacija obeh. [[Vodno telo]] podzemne vode je podzemna voda v enem ali več sosednjih vodonosnikih. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS 63/2005).<ref>ARSO[http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=178]</ref> == Globina == Vodonosniki se lahko pojavljajo na različnih globinah. Za tiste, ki so bližje površini, ni le verjetnejše, da se bodo uporabljali za oskrbo z vodo in namakanje, ampak je tudi verjetnejše, da jih bo napajal lokalni [[dež]]. Veliko [[puščava|puščavskih]] območij ima [[apnenec|apnenčaste]] gore, ki jih je mogoče izkoriščati kot vire podzemne vode. Deli gorovja [[Atlas (gorovje)|Atlas]] v severni [[Afrika|Afriki]], [[Libanon (gorovje)|Libanon]] in [[Antilibanon]] med [[Sirija|Sirijo]] in Libanonom, Džebel Ahdar v [[Oman]]u, deli Sierra Nevade in sosednja območja na jugozahodu Združenih držav imajo plitve vodonosnike, ki jih izkoriščajo za pridobivanje vode. Čezmerna uporaba lahko presega dotok v vodonosniku. V nekaterih državah se je povečala poraba vode zaradi rasti prebivalstva, kar je povzročilo znižanje gladine podzemne vode in nato onesnaženje podzemne vode s slano vodo iz morja. Leta 2013 so odkrili velike sladkovodne vodonosnike pod [[Kontinentalna polica|kontinentalnimi policami]] [[Avstralija|Avstralije]], na [[Kitajska|Kitajskem]], v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in Južni Afriki. Po ocenah vsebujejo pol milijona kubičnih kilometrov vode z "nizko vsebnostjo soli", ki bi jo lahko ekonomično predelali v pitno vodo. Rezerva je nastala, ko so bile gladine [[ocean]]ov nižje in je deževnica pronicala v zemljo na delih, ki niso bili potopljeni do ledene dobe, končane pred 20.000 leti. Ocenjeno je, da je prostornina 100-kratna količina vode, pridobljene iz drugih vodonosnikov od leta 1900. <ref>{{navedi splet|url=http://www.gizmag.com/freshwater-reserves-under-sea/30072/ |title=Huge reserves of freshwater lie beneath the ocean floor |publisher=Gizmag.com |date=2013-12-11 |accessdate=2013-12-15}}</ref><ref>{{Cite journal | last1 = Post | first1 = V. E. A. | last2 = Groen | first2 = J. | last3 = Kooi | first3 = H. | last4 = Person | first4 = M. | last5 = Ge | first5 = S. | last6 = Edmunds | first6 = W. M. | doi = 10.1038/nature12858 | title = Offshore fresh groundwater reserves as a global phenomenon | url = https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-12-05_504_7478/page/n87 | journal = Nature | volume = 504 | issue = 7478 | pages = 71–78 | year = 2013 | pmid = 24305150| pmc = }}</ref> == Lastnosti == Pri vodonosnikih ločimo te lastnosti: * poroznost, ko je voda v porah med zrni sedimenta ali v razpokah in rovih v kamninah; * prepustnost, ki omogoča pretakanje vode. Pore ali razpoke morajo biti dovolj velike, da se voda lahko pretaka, razpoke pa povezane med seboj. Glinasti sedimenti so sicer zelo porozni, a so zaradi vezane vode na površino delcev slabo prepustni. Vodonosniki so v nasičenih območjih pod površino, ki dovajajo ekonomsko upravičeno količino vode do vodnjaka ali izvira (npr. [[pesek]] in [[gramoz]] ali razpokane kamnine so pogosto dober vodonosni material). Podzemne vode v enem ali več vodonosnikov sestavljajo [[vodno telo]]. == Deli vodonosnika == Zgornji diagram kaže značilne smeri toka v prečnem prerezu z enostavno omejenim ali neomejenim sistemom vodonosnika. Prikazane so tudi gladina podzemne vode in nenasičene cone. === Nasičenost === Podzemno vodo je mogoče najti na skoraj vsaki točki na Zemlji plitvo pod površjem, čeprav vodonosniki ne vsebujejo nujno sveže vode. Zemljino skorjo lahko razdelimo na dve območji: *'''nasičeno območje''' ali freatično cono, v kateri so vsi razpoložljivi prostori napolnjeni z vodo, in *'''nenasičeno območje''' (imenovano tudi vadozna cona), če obstajajo žepi zraka, ki vsebujejo malo vode in bi se lahko napolnili z več vode. Nasičen pomeni, da je tlak vode večji od atmosferskega tlaka (manometrski tlak > 0). Opredelitev gladine podzemne vode je površina, na kateri je tlak enak atmosferskemu tlaku (tlak = 0). Podzemna voda je v nasičenem območju, saj so vse pore zapolnjene z vodo. Meja med nasičenim in nenasičenim območjem je gladina podzemne vode. Njena višina se lahko spreminja (suša, več padavin, pretirano črpanje). Nad gladino podzemne vode je območje kapilarnega dviga vode – '''kapilarni rob'''. Kapilarni rob je najvišji pri glinenih sedimentih, najnižji pri prodnatih in je odvisen od velikosti najmanjših por v sedimentu ali razpok v kamnini. === Odprti in zaprti vodonosniki === Hidrodinamske vrste vodonosnikov: *odprti (ali freatični) – vodonosniki, kjer je njihova zgornja meja gladina podzemne vode ali freatična površina; *zaprti – vodonosniki, ki so prekriti z manj prepustno ali neprepustno plastjo, pogosto glino, ki preprečuje, da bi se gladina podzemne vode dvignila višje in je zato voda v njih pod pritiskom. Zaporna plast lahko ponudi tudi nekaj zaščite pred onesnaženjem iz površine. Poseben primer zaprtih so arteški vodonosniki, kjer se voda, če zvrtamo vodnjak, brez črpanja izliva na površje. Če razlika med zaprtim in odprtim vodonosnikom ni jasna geološko (če ni znano, ali obstaja jasna zaporna plast, ali če je geološka zgradba bolj zapletena), se lahko določi preko vrednosti uskladiščenja vodonosnika, ki se pridobi s hidravličnim poizkusom. Zaprti vodonosniki imajo zelo nizke vrednosti uskladiščenja. Odprti vodonosniki imajo te vrednosti večje in lahko sproščajo razmeroma velike količine vode. == Vodonosnik v različnih poroznih medijih == Poznamo: *medzrnski vodonosnik (pri nas peščenoprodni nanosi, navadno pleistocenske starosti), *razpoklinski vodonosnik (razpokane kamnine), *kraški vodonosnik (voda se na krasu pretaka v sistemih rovov in jam v podtalju, površinskega odtoka ni). Podzemna voda je lahko v podzemnih rekah (npr. jame, v katerih voda prosto teče pod zemljo). To se lahko zgodi na apnenčastih območjih, znanih kot [[kras]], ki je le majhen odstotek površine [[Zemlja|Zemlje]]. Običajnejše je, da so pore sedimentov ali kamnin na površini preprosto nasičene z vodo – kot kuhinjska goba, ki se lahko iztisne za kmetijske, industrijske ali komunalne namene. Če je kamnina nizke poroznosti zelo zdrobljena, je tudi lahko dober vodonosnik (prek razpoklinskega toka), če ima kamnina ustrezno prepustnost za omogočanje toka vode. Poroznost je pomembna, ampak sama ne določa sposobnosti kamnine, da deluje kot vodonosnik. Dekanska (Deccan) visoka ravan ([[bazalt]]na [[lava]]) v zahodni osrednji [[Indija|Indiji]] je dober primer kamnine z visoko poroznostjo, vendar nizko prepustnostjo, kar predstavlja slab vodonosnik. Podobna je mikroporozna [[kreda (mineral)|kreda]] v jugovzhodni [[Anglija|Angliji]]. Čeprav ima razmeroma visoko poroznost, ima nizko prepustnost, vendar je zanjo predvsem zaradi razpok vseeno značilna dobra izdatnost. == Odvisnost človeka od podzemne vode == [[File:Crops Kansas AST 20010624.jpg|thumb|right|Namakalna polja v Kansasu pokrivajo stotine km² vodonosnika Ogallala]] Večina območij na Zemlji ima neko obliko vodonosnika v podlagi, včasih na večjih globinah. V nekaterih primerih so ti vodonosniki osiromašeni zaradi pretirane človeške uporabe. Vodonosniki sveže vode, zlasti tisti z omejenim napajanjem z dežjem ali snegom (meteorno vodo), se lahko preveč izkoriščajo in zaradi lokalnih hidrogeoloških razmer lahko sprejmejo nepitno vodo ali vdore slane vode iz hidravlično povezanih vodonosnikov ali površinskih vodnih teles. To je lahko resen problem predvsem na obalnih območjih in območjih, na katerih se vodonosnik pretirano črpa. Na nekaterih območjih se lahko podzemna voda onesnaži z raznimi mineralnimi snovmi. Vodonosniki so ključnega pomena za človekovo bivanje in kmetijstvo. Globoki vodonosniki na sušnih območjih so že dolgo vodni viri za namakanje. Številne vasi in velika mesta črpajo vodo iz vodnjakov v vodonosnikih. Komunalne, namakalne in industrijske zaloge vode so na voljo za pridobivanje z večjimi vodnjaki. Uporaba podzemne vode iz globokih, zaprtih vodonosnikov zagotavlja večjo zaščito pred onesnaženostjo iz površinskih voda. Nekateri vodnjaki (ang. "collector wells") so posebej namenjeni za sprožanje infiltracije površinske (običajno rečne) vode. Vodonosniki, ki zagotavljajo trajnostno svežo podzemno vodo na urbanih območjih in za namakanje v kmetijstvu, so običajno blizu površine tal (nekaj sto metrov) in se napajajo s svežo vodo. To napajanje je običajno iz rek ali padavinske vode, ki pronica v vodonosnik skozi prekrivajoči nenasičeni material. Občasno se za namakanje in pitno vodo na urbanih območjih uporabijo "fosilni" vodonosniki. V Libiji na primer uresničujejo projekt ''Moamerja Gadafija o veliki reki, ki jo naredi človek,'' za črpanje velike količine podzemne vode iz vodonosnikov pod Saharo do naseljenih območjih v bližini obale. <ref name="Scholl">{{navedi splet|last=Scholl|first=Adam|title=Map Room: Hidden Waters|url=http://www.worldpolicy.org/journal/winter2012/map-room|publisher=World Policy journal|accessdate=19 December 2012|archive-date=2015-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003231414/http://www.worldpolicy.org/journal/winter2012/map-room|url-status=dead}}</ref> Čeprav to prihrani Libiji denar pri alternativnem razsoljevanju, se bodo vodonosniki verjetno osušili v 60 do 100 letih. Izčrpavanje vodonosnikov je bil leta 2011 naveden kot vzrok za rast cen hrane. <ref>Brown, Lester. [http://www.foreignpolicy.com/articles/2011/01/10/the_great_food_crisis_of_2011 "The Great Food Crisis of 2011."] ''Foreign Policy Magazine'', 10 January 2011.</ref> == Pogrezanje tal == V nekonsolidiranih vodonosnikih je podzemna voda v porah med delci proda, peska in melja. Če je vodonosnik zaprt z nizkoprepustnimi plastmi, zmanjšan tlak vode v porah povzroča počasno odvajanje vode iz sosednjih zapornih plasti. Če so te plasti sestavljene iz stisljivega melja in gline, izguba vode v vodonosniku zniža hidravlični tlak v neprepustni plasti, to pa povzroči, da se stisne od teže prekrivajočega geološkega materiala. V hujših primerih lahko to stiskanje na površju deluje kot pogrezanje. Ugreznine so videti na zemljišču kot kraterji. Na žalost je v mnogih primerih pogrezanje zaradi podzemne vode trajno, saj je elastičnost materiala majhna. Tako stisnjen vodonosnik ima trajno zmanjšano sposobnost za zadržavanje vode. == Vdor slane vode == Vodonosniki v bližini obale imajo lečo sladke vode blizu površja in gostejšo morsko vodo pod sladko vodo. Morska voda prodre v vodonosnik iz morja, ker je gostejša od sladke vode. Za porozne (tj. peščene) vodonosnike v bližini obale je debelina sladke vode na vrhu morske vode približno 12 m za vsakih 0,30 m sladkovodne višine nad morsko gladino. To razmerje se imenuje Ghyben-Herzbergova enačba. Če se preveč podzemne vode črpa v bližini obale, pa tudi zaradi nihanja morske gladine, lahko slana voda vdre v sladkovodne vodonosnike, kar povzroča onesnaženje zalog pitne vode. Veliko obalnih vodonosnikov, kot sta biskajski vodonosnik v bližini Miamija in obalni vodonosnik v New Jerseyju, ima težave z vdori slane vode, kar je posledica prevelikega črpanja in dviga morske gladine. == Zasoljevanje == [[File:aquifersalt.jpg|thumb|right|Diagram vodne bilance vodonosnika]] Površinski vodni vir za namakanje na polsušnih območjih s ponovno rabo neizogibnih izgub namakalne vode, ki pronica v podzemlje, z dodatnim namakanjem iz vodnjakov, ima za posledico tveganje za zasoljevanje. <ref>{{Citation | author = ILRI | title = Effectiveness and Social/Environmental Impacts of Irrigation Projects: a Review | series = In: Annual Report 1988 of the International Institute for Land Reclamation and Improvement (ILRI) | year = 1989 | pages = 18–34 | location = Wageningen, The Netherlands | url = http://www.waterlog.info/pdf/irreff.pdf }}</ref> Površinske vode za namakanje običajno vsebujejo soli v velikostnem redu 0,5 g/l ali več in zahtevajo letno namakanje velikosti 10.000 m³/ha ali več, tako da je letni vnos soli 5000 kg/ha ali več. <ref>ILRI (2003), ''Drainage for Agriculture: Drainage and hydrology/salinity - water and salt balances''. Lecture notes International Course on Land Drainage, International Institute for Land Reclamation and Improvement (ILRI), Wageningen, The Netherlands. Download from : [http://www.waterlog.info/faqs.htm] , or directly as PDF : [http://www.waterlog.info/pdf/balances.pdf]</ref> Zaradi neprekinjenega izhlapevanja se lahko koncentracija soli v vodonosniku stalno povečuje in sčasoma povzroči okoljski problem. Za nadzor slanosti v takem primeru se letno količina odpadne vode odvaja iz vodonosnika s pomočjo sistema podzemne drenaže in odstrani skozi varni odtok . Drenažni sistem je lahko horizontalen (se pravi z uporabo cevi, kanalizacije ali jarkov) ali navpičen (odvodnjavanje z vodnjaki). == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje == * [http://www.earth-policy.org/images/uploads/book_files/outch06.pdf Falling Water Tables] * [http://www.ppl.nl/index.php?option=com_wrapper&view=wrapper&Itemid=82 Bibliography on Water Resources and International Law] Peace Palace Library * [http://www.un-igrac.org/ IGRAC International Groundwater Resources Assessment Centre] * [http://www.waterlog.info/sahysmod.htm SahysMod aquifer model] [[Kategorija:Hidrotehnika]] [[Kategorija:Vodonosniki]] [[Kategorija:Naravni viri]] [[Kategorija:Vodna telesa]] [[Kategorija:Hidrologija]] [[Kategorija:Voda in okolje]] [[Kategorija:Hidrogeologija]] {{normativna kontrola}} 8mbsg371rrxm75yiv1xqk5d3tlyqhnd Požgana zemlja 0 417323 6740745 5449431 2026-08-22T10:08:41Z Erardo Galbi 166658 6740745 wikitext text/x-wiki [[Slika:BrennendeOelquellenKuwait1991.jpg|thumb|right|250px|Požgana zemlja med [[Zalivska vojna|Zalivsko vojno]]]] [[Slika:US-Army-APC-spraying-Agent-Orange-in-Vietnam.jpg|thumb|Ameriška vojska med vietnamsko vojno škropi pridelke prebivalstva s herbicidom ''[[Agent Orange]]'']] '''Požgana zemlja''' je [[vojaštvo|vojaška]] [[vojaška strategija|strategija]], katere cilj je ob napredovanju ali umiku uničiti vse, kar bi utegnilo koristiti nasprotniku. K temu sodijo viri hrane, infrastruktura, zgradbe, industrija, in podobno. Strategija uničevanja prebivalstva in življenjskih virov je od leta [[1977]] prepovedana z ženevsko konvencijo. Strategijo požgane zemlje so uporabili [[Rusi]] v času [[Napoleon]]ovega [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohoda na Rusijo]], [[Josip Stalin]] pri [[operacija Barbarossa|nemški invaziji]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]], pa tudi [[Irak|iraška]] vojska med umikom iz Kuvajta v času zalivske vojne. == Glej tudi == * [[totalna vojna]] {{mil-stub}} [[Kategorija:Vojaško izrazoslovje]] [[Kategorija:Vojaška taktika]] [[Kategorija:Strategija]] m8gaqo3vrx95lw8gg1udmkeigqye6f2 Žan Mahnič 0 435394 6740758 6734087 2026-08-22T10:24:31Z ~2026-45734-93 264709 opis 6740758 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Žan Mahnič |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start = 10. april 2026 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start1 = 13. maj 2022 |term_end1 = 10. april 2026 |term_start2 = 22. junij 2018 |term_end2 = 13. maj 2022 |term_start3 = 1. avgust 2014 |term_end3 = 22. junij 2018 |order4 = [[Kabinet predsednika vlade|Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade]] |term_start4 = 13. marec 2020 |term_end4 = 13. maj 2022 |predecesso43 = [[Damir Črnčec]] |successor4 = [[Andrej Benedejčič]] |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Žan Mahnič''', mali slinavi posranec, zvest Velikemu vodji, Trumpu in Izraelu, [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[Obramboslovje|obramboslovec]], * [[12. januar]] [[1990]], [[Kranj]]. Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na položaj je bil izvoljen v letih 2014, 2018, 2022 in 2026. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za nacionalno varnost v [[Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije]] in predsednik [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. == Izobrazba == Obiskoval je Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas, ob tem med letoma 1997 in 2007 tudi Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer se je učil igranja na klavir in orgle.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/133/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-04|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/oseba/zan-mahnic/|website=SDS|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Maturiral je na klasičnem programu [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnazije Škofja Loka]] in se vpisal na študij obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-zan-mahnic|website=www.sds.si|accessdate=24. 11. 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Diplomiral je na temo ''Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere''.<ref name=":2" /> Sedaj hud kritik FDV, ker jim očita vzgojo svobodne mladine namesto janšistične. V dijaških in študentskih letih je bil vključen tudi v mladinsko politiko.<ref name=":1" /> == Politika == V Slovensko demokratsko stranko se je včlanil leta 2008. Leto kasneje je postal član izvršenega odbora strankinega podmladka [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. Dve leti je bil podpredsednik SDM, med letoma 2015 in 2021 pa predsednik.<ref name=":2" /> V Strokovnem svetu SDS je podpredsednik odbora za obrambo.<ref name=":0" /> Bil je večkratni občinski svetnik [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občine Gorenja vas – Poljane]]. V državni zbor je bil prvič izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014]] in bil v tem mandatu predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|title=Odbor za obrambo|website=dz-rs.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170709215413/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|archivedate=9. 7. 2017}}</ref> V [[8. državni zbor Republike Slovenije|mandatu od leta 2018]] je opravljal funkcijo podpredsednika [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|title=Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb|accessdate=24. 11. 2019|website=dz-rs.si|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629231939/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|url-status=dead}}</ref> Bil je državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade v letih 2020-2022. [[Slika:Uradni obisk ministra za obrambo Republike Hrvaške Damirja Krstičevića v Sloveniji 2017 09.jpg|sličica|Srečanje s hrvaškim obrambnim ministrom [[Damir Krstičević|Damirjem Krstičevićem]] (2017)]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil s 4202 glasovoma (34,71 %) v domačem okraju Škofja Loka II znova izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}</ref> V mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] je bil med drugim podpredsednik odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter član odborov za zunanjo politiko in obrambo. Mahnič je bil večkrat obtožen neprimernih izjav v parlamentu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|title=Poslanci SMC zaradi žaljive izjave zahtevajo odstop Mahniča|newspaper=Delo|accessdate=6. 7. 2017|date=14. 12. 2016|archive-date=2017-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170810050634/http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2842592/|title=Brglez obsodil ravnanje Mahniča in Turnška - Slovenci-Vesti|accessdate=6. 7. 2017|website=volksgruppen.orf.at|language=de|date=11. 5. 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2019 je vrhovni državni tožilec [[Zvonko Fišer]] zoper njega vložil ovadbo zaradi izjav, v katerih je pravosodne institucije označil za »mafijo«.<ref>{{Navedi novice|title=Zvonko Fišer zaradi razžalitve ovadil Mahniča|date=15. 11. 2019|url=https://www.sta.si/2698286/|work=STA|accessdate=24. 11. 2019}}</ref> Za poslanca je znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Škofja Loka II je prejel 5103 glasove (40,78 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Zasebno == Leta 2021 se je poročil s strankarsko kolegico Katjo Palčnik, svetnico občinskega sveta [[Občina Žalec|Občine Žalec]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročil se je Žan Mahnič|url=https://zurnal24.si/slovenija/porocil-se-je-zan-mahnic-369199|website=zurnal24.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=27. junij 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski svet 2018-2022|url=https://zalec.si/obcina/obcinski-svet/|website=Občina Žalec|accessdate=2021-06-28|language=sl-SI}}</ref> Igra klavir, orgle in diatonično harmoniko. Znan tudi po dejstvu, da ni ravno najbolj oštrega uma in zato v neskončnost ponavlja, kar govori njegov bog Janez Janša. Tipičen poslanec SDS, ki bi brez stranke delal kot redar v lokalnem trgovskem centru. == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == {{refsez}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Žan}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] a0xjz579jb6wcr5uu9wy6nsvf7fh0er 6740778 6740758 2026-08-22T10:55:44Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-45734-93|~2026-45734-93]] ([[User talk:~2026-45734-93|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6734087 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Žan Mahnič |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start = 10. april 2026 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start1 = 13. maj 2022 |term_end1 = 10. april 2026 |term_start2 = 22. junij 2018 |term_end2 = 13. maj 2022 |term_start3 = 1. avgust 2014 |term_end3 = 22. junij 2018 |order4 = [[Kabinet predsednika vlade|Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade]] |term_start4 = 13. marec 2020 |term_end4 = 13. maj 2022 |predecesso43 = [[Damir Črnčec]] |successor4 = [[Andrej Benedejčič]] |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Žan Mahnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[Obramboslovje|obramboslovec]], * [[12. januar]] [[1990]], [[Kranj]]. Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na položaj je bil izvoljen v letih 2014, 2018, 2022 in 2026. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za nacionalno varnost v [[Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije]] in predsednik [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. == Izobrazba == Obiskoval je Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas, ob tem med letoma 1997 in 2007 tudi Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer se je učil igranja na klavir in orgle.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/133/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-04|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/oseba/zan-mahnic/|website=SDS|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Maturiral je na klasičnem programu [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnazije Škofja Loka]] in se vpisal na študij obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-zan-mahnic|website=www.sds.si|accessdate=24. 11. 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Diplomiral je na temo ''Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere''.<ref name=":2" /> V dijaških in študentskih letih je bil vključen tudi v mladinsko politiko.<ref name=":1" /> == Politika == V Slovensko demokratsko stranko se je včlanil leta 2008. Leto kasneje je postal član izvršenega odbora strankinega podmladka [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. Dve leti je bil podpredsednik SDM, med letoma 2015 in 2021 pa predsednik.<ref name=":2" /> V Strokovnem svetu SDS je podpredsednik odbora za obrambo.<ref name=":0" /> Bil je večkratni občinski svetnik [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občine Gorenja vas – Poljane]]. V državni zbor je bil prvič izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014]] in bil v tem mandatu predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|title=Odbor za obrambo|website=dz-rs.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170709215413/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|archivedate=9. 7. 2017}}</ref> V [[8. državni zbor Republike Slovenije|mandatu od leta 2018]] je opravljal funkcijo podpredsednika [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|title=Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb|accessdate=24. 11. 2019|website=dz-rs.si|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629231939/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|url-status=dead}}</ref> Bil je državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade v letih 2020-2022. [[Slika:Uradni obisk ministra za obrambo Republike Hrvaške Damirja Krstičevića v Sloveniji 2017 09.jpg|sličica|Srečanje s hrvaškim obrambnim ministrom [[Damir Krstičević|Damirjem Krstičevićem]] (2017)]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil s 4202 glasovoma (34,71 %) v domačem okraju Škofja Loka II znova izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}</ref> V mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] je bil med drugim podpredsednik odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter član odborov za zunanjo politiko in obrambo. Mahnič je bil večkrat obtožen neprimernih izjav v parlamentu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|title=Poslanci SMC zaradi žaljive izjave zahtevajo odstop Mahniča|newspaper=Delo|accessdate=6. 7. 2017|date=14. 12. 2016|archive-date=2017-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170810050634/http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2842592/|title=Brglez obsodil ravnanje Mahniča in Turnška - Slovenci-Vesti|accessdate=6. 7. 2017|website=volksgruppen.orf.at|language=de|date=11. 5. 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2019 je vrhovni državni tožilec [[Zvonko Fišer]] zoper njega vložil ovadbo zaradi izjav, v katerih je pravosodne institucije označil za »mafijo«.<ref>{{Navedi novice|title=Zvonko Fišer zaradi razžalitve ovadil Mahniča|date=15. 11. 2019|url=https://www.sta.si/2698286/|work=STA|accessdate=24. 11. 2019}}</ref> Za poslanca je znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Škofja Loka II je prejel 5103 glasove (40,78 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Zasebno == Leta 2021 se je poročil s strankarsko kolegico Katjo Palčnik, svetnico občinskega sveta [[Občina Žalec|Občine Žalec]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročil se je Žan Mahnič|url=https://zurnal24.si/slovenija/porocil-se-je-zan-mahnic-369199|website=zurnal24.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=27. junij 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski svet 2018-2022|url=https://zalec.si/obcina/obcinski-svet/|website=Občina Žalec|accessdate=2021-06-28|language=sl-SI}}</ref> Igra klavir, orgle in diatonično harmoniko. == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == {{refsez}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Žan}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] i0c9x5y806dv6f0qgumxq4nt1vctitt Pavji knez 0 437868 6740477 5016172 2026-08-21T15:21:50Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, sinonimi prestavljeni v taksonomko, +taksonomija 6740477 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | name = Pavji knez | image = Female Thalassoma pavo.JPG | image_caption = Samica | image2 = Pez verde (Thalassoma pavo), Cabo de Palos, España, 2022-07-16, DD 73.jpg | image2_caption = Samec | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 20 November 2021">{{cite iucn |author=Pollard, D. |author2=Afonso, P. |date=2010 |title=''Thalassoma pavo'' |volume=2010 |article-number=e.T187418A8530118 |doi=10.2305/IUCN.UK.2010-4.RLTS.T187418A8530118.en |access-date=20 November 2021}}</ref> | taxon = Thalassoma pavo | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = {{collapsible list|bullets = true|title=<small>Seznam</small> |''Labrus pavo'' <small>Linnaeus, 1758</small> |''Chlorichthys pavo'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> |''Julis pavo'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> |''Labrus syriacus'' <small>[[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Theaenus Schneider|J. G. Schneider]], 1801</small> |''Labrus leo'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810</small> |''Julis squamimarginatus'' <small>[[Sarah Bowdich Lee|S. Bowdich]], 1825</small> |''Julis turcica'' <small>[[Antoine Risso|Risso]], 1827</small> |''Julis blochii'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1839</small> |''Julis unimaculata'' <small>[[Richard Thomas Lowe|R. T. Lowe]], 1841</small> |''Thalassoma unimaculatum'' <small>(R. T. Lowe, 1841)</small> |''Julis unimaculata lineolata'' <small>R. T. Lowe, 1841</small> |''Julis unimaculata taeniata'' <small>R. T. Lowe, 1841</small> |''Thalassoma pavo taeniata'' <small>(R. T. Lowe, 1841)</small> |''Julis turcica torquata'' <small>R. T. Lowe, 1843</small> |''Thalassoma pavo torquata'' <small>(R. T. Lowe, 1843)</small> |''Julis turcica lemniscata'' <small>R. T. Lowe, 1843</small> |''Thalassoma pavo lemniscata'' <small>(R. T. Lowe, 1843)</small> |''Julis vulgaris'' <small>Valenciennes, 1843</small> }} | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Thalossoma|pavo|month=August|year=2019}}</ref> }} '''Pavji knez''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Thalassoma pavo''''') je talna morska riba, ki živi na kamnitih obalah vzhodnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]]. Živi tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. ==Opis== Pavji knez doseže v dolžino do 25 cm, običajno pa le do 20 cm. Ima podolgovato, bočno rahlo sploščeno telo. Gre za izjemno živopisano ribo. Vzorci in intenzivnost barv je odvisna od spola ribe, starosti in letnega časa. V času [[drst]]i se samci namreč še bolj pisano obarvajo. Ne predstavlja gospodarsko pomembne ribje vrste, je pa precej priljubljen med športnimi [[ribič|ribiči]] in akvaristi.<ref>{{FishBase species | genus = Thalassoma | species = pavo| month = oktober| year = 2013}}</ref> ==Razširjenost== Vrsta je razširjena v vzhodnem Atlantiku od obal Portugalske do Gabona ter po vseh morjih [[Sredozemsko morje|Sredozemlja]]. Poseljuje kamnito in travnato morsko dno od 1 do 150 metrov globoko, običajno pa le do globin do 50 metrov. ==Taksonomija== Pavjega kneza je leta 1758 prvi uradno opisal [[Carolus Linnaeus]] z imenom ''Labrus pavo'' v desetem delu dela ''[[Systema Naturae]]'' pri čemer je bilo [[tipsko nahajališče]] navedeno kot Sirija.<ref name="CofF">{{Cof record|spid=17290|title=''Labrus pavo''|access-date=2 February 2020}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * {{SealifePhotos|126970}} {{Taxonbar|from=Q2060811}} [[Kategorija:Ustnače]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] kv711p2wh0k8t0dnd2er4nulnpsk50q Thalassoma pavo 0 437869 6740478 4893059 2026-08-21T15:22:47Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|1=fish}} 6740478 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Pavji knez]] {{R from scientific name|1=fish}} qq8k63jbit326hklwrq1v8plmh7vpbs Zaledje 0 446947 6740383 6611184 2026-08-21T12:27:07Z Smrdokavra 264449 Popravki, lektura. 6740383 wikitext text/x-wiki {{lektura}} Izraz '''Zaledje''' ali »zemlja za nečem« ([[mesto]]m, pristaniščem ali podobno) običajno uporabljamo v [[geografija|geografiji]]. ==Geografska regija== * Območje za obalo ali obrežje reke. Natančneje, z ''doktrino zaledja'' je zaledje notranja regija, ki leži za pristaniščem in jo zahteva država, ki je lastnica obale. <ref>name="Kerr2008">{{navedi knjigo|author=Douglas Kerr|title=Eastern Figures: Orient and Empire in British Writing|url=https://books.google.com/books?id=gUjqAQAAQBAJ&pg=PA11#v=snippet&q=%22doctrine%20of%20the%20hinterland%22&f=false|date=June 1, 2008|publisher=Hongkong University Press|isbn=978-962-209-934-0|page=11}}</ref> * V [[Ladijski prevoz|ladijskem prometu]] je pristaniško zaledje območje, iz katerega se izdelki dostavljajo v pristanišče za ladijski prometki, služi tako za uvoz kot za izvoz. * Izraz se uporablja tudi za sklicevanje na območje okoli mesta. * Na splošno se zaledje lahko nanaša na podeželsko območje, ki je ekonomsko vezano na mesto. Velikost zaledja je odvisna od geografije ali od enostavnosti, hitrosti in stroškov prevoza med mestom in zaledjem.<ref>Allan Woodburn, [http://www.unece.org/trans/doc/2009/wp5/ECE-TRANS-WP5-GE1-03-inf04e.ppt#257,1, Hinterland connections to seaports], unece.org, January 23, 2009. Accessed 2009.10.01.</ref> * V [[Kolonializem|kolonialni]] rabi je bil ta izraz uporabljen za okoliške prostore nekdanjih evropskih kolonij v Afriki, na katere so kolonije vplivale, čeprav niso bili del teh kolonij. V podobni splošno gospodarski rabi se zaledje lahko nanaša na območje, ki obkroža storitev, ki privlači stranke, imenovano tudi tržno območje. * V Nemčiji se izraz "Hinterland" včasih bolj splošno uporablja za opis vseh redko poseljenih območij, kjer je infrastruktura nerazvita, čeprav je "Provinz" pogostejši. V Združenih državah in zlasti na [[ameriški srednji zahod|ameriškem srednjem zahodu]] (regija nemške kulturne dediščine, ki je daleč od pristanišč oceanov), je v splošni rabi ta pomen in ne tisti, ki se nanaša na pristanišča. Podobni izrazi vključujejo "podeželje", "the sticks", "the boonies","backcountry", "boondocks", "the Bush" (pri uporabi v Aljaski) in "outback" (v avstralski uporabi). ==Širina znanja== Dodatno področje, v katerem se izraz pogosto uporablja, zlasti s strani britanskih politikov, govori o globini in obsegu (ali pomanjkanju) znanja posameznika v drugih zadevah, zlasti o akademskih, umetniških, kulturnih, literarnih in znanstvenih prizadevanjih. Na primer, lahko rečemo: "X ima veliko zaledje" ali "Y nima zaledja". Razširjenost te uporabe je običajno pripisana [[Denis Healey|Denisu Healeyju]] (britanski [[obrambni sekretar]] 1964-1970, [[kancler finančne krize|kancler državne blagajne]] 1974-1979) in njegovi ženi [[Edna Healey|Edni Healey]], najprej v kontekstu domnevnega pomanjkanja zaledja nekdanje [[premier]]ke [[Margaret Thatcher]].<ref>See, for example, [https://www.theguardian.com/books/2002/apr/14/biography.politicalbooks Roy Hattersley's review of Edward Pearce's biography of Healey], and Healey's autobiography ''Time of My Life'' (1989).</ref> ==Viri== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fizična geografija]] t02x924kyyg3qktoieovmhkz4626tl3 Charles Leclerc 0 452341 6740612 6644613 2026-08-21T19:14:44Z ~2026-45857-69 264690 /* */ zadnja zmaga 6740612 wikitext text/x-wiki {{F1 driver| | name = Charles Marc Hervé Perceval Leclerc | image = | imagesize = | caption = | nationality = {{ikonazastave|MCO}} [[Monako|Monačan]] | birth_date =16. oktober 1997 | birth_place =Monte Carlo, Monako | Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Car number = 16 | Races = 169 | Wins = 8 | Podiums = 50 | Points = 1656 | Poles = 27 | Fastest laps = 10 | First race = [[Velika nagrada Avstralije 2018|VN Avstralije 2018]] | First win = [[Velika nagrada Belgije 2019|VN Belgije 2019]] | Last win = <nowiki>[[Velika nagrada VB 2026 VB 2026]</nowiki> | Last race = [[Velika nagrada Las Vegasa 2025|VN Las Vegasa 2025]] | Last season = 2025 | Last position = 5. (226 točk) }} '''Charles Marc Hervé Perceval Leclerc''', [[Monako|monaški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[26. oktober|16. oktober]] [[1997]], [[Monte Carlo]], [[Monako]]. == Formula 1 == === 2019 === [[19. september|11. septembra]] [[2018]] je naznanil, da bo v sezoni 2019 dirkal pri [[Ferrari|Ferrariju]] - [[Scuderia Ferrari]] potem, ko je [[Kimi Räikkönen]] naznanil slovo od moštva. <ref>{{navedi splet|url=https://www.motorsport.com/f1/news/ferrari-announces-leclerc-replacing-raikkonen/3174725/|title=Ferrari confirms Leclerc for 2019 F1 season|last=Mitchell|first=Scott|publisher=Motorsport.com|date=11 September 2018|accessdate=11 September 2018}}</ref> Svojo prvo zmago v karieri je dosegel 1. septembra 2019 na [[Velika nagrada Belgije|VN Belgije]] v Spa-Francorchampsu. V svoji prvi sezoni F1 (kot dirkač [[Ferrari|Ferrarija]]) je na stopničke stopil šestkrat. == Dirkaški rezultati == === Dosežki === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; margin-bottom: 10px;" !Sezona !Serija !Moštvo !Dirke !Zmage !Pole !Stopničke !Točke !Uvr. |- ! rowspan="2" |2014 | align="left" |Formula Renault 2.0 Alps | align="left" rowspan="2" |Fortec Motorsports |14 |2 |1 |7 |199 | style="background:#DFDFDF;" |'''2.''' |- | align="left" |Eurocup Formula Renault 2.0 |6 |0 |0 |3 |0 |/ |- ! rowspan="2" |2015 | align="left" |FIA Formula 3 European Championship | align="left" rowspan="2" |Van Amersfoort Racing |33 |4 |3 |13 |363.5 |4. |- | align="left" |Macau Grand Prix |1 |0 |0 |1 |N/A | style="background:#DFDFDF;" |2. |- ! rowspan="3" |2016 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2016|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Haas F1 Team]] |- | align="left" |GP3 Series | align="left" |ART Grand Prix |18 |3 |4 |8 |202 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- ! rowspan="3" |2017 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2017|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Sauber|Sauber F1 Team]] |- | align="left" |FIA Formula 2 Championship | align="left" |Prema Racing |22 |7 |8 |10 |282 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- !2018 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2018|Formula One]] | align="left" |[[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] |21 |0 |0 |0 |39 |13. |- !2019 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2019|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] |21 |2 |7 |10 |264 |4. |} === Rezultati Svetovnega prvenstva Formule 1 === {{Glava za dirkača F1|21}} |- | {{F1|2016}} ! [[Haas F1 Team]] ! [[Haas F1 Team|Haas]] [[Haas VF-16|VF-16]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2016|BAH]] | [[Velika nagrada Kitajske 2016|KIT]] | [[Velika nagrada Rusije 2016|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2016|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2016|KAN]] | [[Velika nagrada Evrope 2016|EU]] | [[Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2016|VB]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2016|MAD]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Belgije 2016|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2016|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2016|SIN]] | [[Velika nagrada Malezije 2016|MAL]] | [[Velika nagrada Japonske 2016|JAP]] | [[Velika nagrada ZDA 2016|ZDA]] | [[Velika nagrada Mehike 2016|MEH]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2016|BRA]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|ABU]] ! – ! – |- |{{F1|2017}} ![[Sauber|Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C36|C36]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2017|AVS]] | [[Velika nagrada Kitajske 2017|KIT]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2017|BAH]] | [[Velika nagrada Rusije 2017|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2017|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2017|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2017|KAN]] | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2017|AZE]] | [[Velika nagrada Avstrije 2017|AVT]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2017|VB]] | [[Velika nagrada Madžarske 2017|MAD]] | [[Velika nagrada Belgije 2017|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2017|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2017|SIN]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Malezije 2017|MAL]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Japonske 2017|JAP]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada ZDA 2017|ZDA]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Mehike 2017|MEH]]<br>{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2017|BRA]]<br>{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2017|ABU]] | ! – ! – |- |{{F1|2018}} ![[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C37|C37]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 062 EVO 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2018|AVS]]<br />{{small|13}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Bahrajna 2018|BAH]]<br />{{small|12}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2018|KIT]]<br />{{small|19}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2018|AZE]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2018|ŠPA]]<br />{{small|10}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2018|MON]]<br />{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kanade 2018|KAN]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Francije 2018|FRA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstrije 2018|AVT]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2018|VB]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2018|NEM]]<br />{{small|15}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2018|MAD]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Belgije 2018|BEL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Italije 2018|ITA]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Singapurja 2018|SIN]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Rusije 2018|RUS]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Japonske 2018|JAP]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada ZDA 2018|ZDA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Mehike 2018|MEH]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2018|BRA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|ABU]]<br />{{small|7}} ! 13. ! 39 |- |{{F1|2019}} ![[Scuderia Ferrari]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari SF90|SF90]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 064 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2019|AVS]]<br>{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| '''''[[Velika nagrada Bahrajna 2019|BAH]]'''''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2019|KIT]]<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada Azerbajdžana 2019|AZE]]''<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2019|ŠPA]]<br>{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2019|MON]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Kanade 2019|KAN]]<br>{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Francije 2019|FRA]]<br>{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Avstrije 2019|AVT]]'''<br>{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2019|VB]]<br>{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2019|NEM]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2019|MAD]]<br>{{small|4}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Belgije 2019|BEL]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Italije 2019|ITA]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Singapurja 2019|SIN]]'''<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| '''[[Velika nagrada Rusije 2019|RUS]]'''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Japonske 2019|JAP]]<br>{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| '''''[[Velika nagrada Mehike 2019|MEH]]'''''<br>{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada ZDA 2019|ZDA]]''<br>{{small|4}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2019|BRA]]<br>{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|ABU]]<br>{{small|3}} ! 4. ! 264 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija}} * {{official|http://www.charles-leclerc.com/}} * {{sports links}} {{Formula One teams}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leclerc, Charles}} [[Kategorija:Monaški vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Monaški dirkači]] [[Kategorija:Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]] r2jn8hzmx3modd9layq8v7tmvkq48x8 6740614 6740612 2026-08-21T19:18:18Z ~2026-45857-69 264690 /* */ zadnja zmaga 6740614 wikitext text/x-wiki {{F1 driver| | name = Charles Marc Hervé Perceval Leclerc | image = | imagesize = | caption = | nationality = {{ikonazastave|MCO}} [[Monako|Monačan]] | birth_date =16. oktober 1997 | birth_place =Monte Carlo, Monako | Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Car number = 16 | Races = 169 | Wins = 8 | Podiums = 50 | Points = 1656 | Poles = 27 | Fastest laps = 10 | First race = [[Velika nagrada Avstralije 2018|VN Avstralije 2018]] | First win = [[Velika nagrada Belgije 2019|VN Belgije 2019]] | Last win = <nowiki>[[Velika nagrada Velike Britanije 2026/ VN Velike Britanije 2026 2026]</nowiki> | Last race = [[Velika nagrada Las Vegasa 2025|VN Las Vegasa 2025]] | Last season = 2025 | Last position = 5. (226 točk) }} '''Charles Marc Hervé Perceval Leclerc''', [[Monako|monaški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[26. oktober|16. oktober]] [[1997]], [[Monte Carlo]], [[Monako]]. == Formula 1 == === 2019 === [[19. september|11. septembra]] [[2018]] je naznanil, da bo v sezoni 2019 dirkal pri [[Ferrari|Ferrariju]] - [[Scuderia Ferrari]] potem, ko je [[Kimi Räikkönen]] naznanil slovo od moštva. <ref>{{navedi splet|url=https://www.motorsport.com/f1/news/ferrari-announces-leclerc-replacing-raikkonen/3174725/|title=Ferrari confirms Leclerc for 2019 F1 season|last=Mitchell|first=Scott|publisher=Motorsport.com|date=11 September 2018|accessdate=11 September 2018}}</ref> Svojo prvo zmago v karieri je dosegel 1. septembra 2019 na [[Velika nagrada Belgije|VN Belgije]] v Spa-Francorchampsu. V svoji prvi sezoni F1 (kot dirkač [[Ferrari|Ferrarija]]) je na stopničke stopil šestkrat. == Dirkaški rezultati == === Dosežki === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; margin-bottom: 10px;" !Sezona !Serija !Moštvo !Dirke !Zmage !Pole !Stopničke !Točke !Uvr. |- ! rowspan="2" |2014 | align="left" |Formula Renault 2.0 Alps | align="left" rowspan="2" |Fortec Motorsports |14 |2 |1 |7 |199 | style="background:#DFDFDF;" |'''2.''' |- | align="left" |Eurocup Formula Renault 2.0 |6 |0 |0 |3 |0 |/ |- ! rowspan="2" |2015 | align="left" |FIA Formula 3 European Championship | align="left" rowspan="2" |Van Amersfoort Racing |33 |4 |3 |13 |363.5 |4. |- | align="left" |Macau Grand Prix |1 |0 |0 |1 |N/A | style="background:#DFDFDF;" |2. |- ! rowspan="3" |2016 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2016|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Haas F1 Team]] |- | align="left" |GP3 Series | align="left" |ART Grand Prix |18 |3 |4 |8 |202 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- ! rowspan="3" |2017 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2017|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Sauber|Sauber F1 Team]] |- | align="left" |FIA Formula 2 Championship | align="left" |Prema Racing |22 |7 |8 |10 |282 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- !2018 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2018|Formula One]] | align="left" |[[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] |21 |0 |0 |0 |39 |13. |- !2019 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2019|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] |21 |2 |7 |10 |264 |4. |} === Rezultati Svetovnega prvenstva Formule 1 === {{Glava za dirkača F1|21}} |- | {{F1|2016}} ! [[Haas F1 Team]] ! [[Haas F1 Team|Haas]] [[Haas VF-16|VF-16]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2016|BAH]] | [[Velika nagrada Kitajske 2016|KIT]] | [[Velika nagrada Rusije 2016|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2016|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2016|KAN]] | [[Velika nagrada Evrope 2016|EU]] | [[Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2016|VB]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2016|MAD]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Belgije 2016|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2016|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2016|SIN]] | [[Velika nagrada Malezije 2016|MAL]] | [[Velika nagrada Japonske 2016|JAP]] | [[Velika nagrada ZDA 2016|ZDA]] | [[Velika nagrada Mehike 2016|MEH]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2016|BRA]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|ABU]] ! – ! – |- |{{F1|2017}} ![[Sauber|Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C36|C36]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2017|AVS]] | [[Velika nagrada Kitajske 2017|KIT]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2017|BAH]] | [[Velika nagrada Rusije 2017|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2017|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2017|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2017|KAN]] | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2017|AZE]] | [[Velika nagrada Avstrije 2017|AVT]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2017|VB]] | [[Velika nagrada Madžarske 2017|MAD]] | [[Velika nagrada Belgije 2017|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2017|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2017|SIN]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Malezije 2017|MAL]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Japonske 2017|JAP]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada ZDA 2017|ZDA]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Mehike 2017|MEH]]<br>{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2017|BRA]]<br>{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2017|ABU]] | ! – ! – |- |{{F1|2018}} ![[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C37|C37]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 062 EVO 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2018|AVS]]<br />{{small|13}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Bahrajna 2018|BAH]]<br />{{small|12}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2018|KIT]]<br />{{small|19}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2018|AZE]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2018|ŠPA]]<br />{{small|10}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2018|MON]]<br />{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kanade 2018|KAN]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Francije 2018|FRA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstrije 2018|AVT]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2018|VB]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2018|NEM]]<br />{{small|15}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2018|MAD]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Belgije 2018|BEL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Italije 2018|ITA]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Singapurja 2018|SIN]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Rusije 2018|RUS]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Japonske 2018|JAP]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada ZDA 2018|ZDA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Mehike 2018|MEH]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2018|BRA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|ABU]]<br />{{small|7}} ! 13. ! 39 |- |{{F1|2019}} ![[Scuderia Ferrari]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari SF90|SF90]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 064 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2019|AVS]]<br>{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| '''''[[Velika nagrada Bahrajna 2019|BAH]]'''''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2019|KIT]]<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada Azerbajdžana 2019|AZE]]''<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2019|ŠPA]]<br>{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2019|MON]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Kanade 2019|KAN]]<br>{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Francije 2019|FRA]]<br>{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Avstrije 2019|AVT]]'''<br>{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2019|VB]]<br>{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2019|NEM]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2019|MAD]]<br>{{small|4}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Belgije 2019|BEL]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Italije 2019|ITA]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Singapurja 2019|SIN]]'''<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| '''[[Velika nagrada Rusije 2019|RUS]]'''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Japonske 2019|JAP]]<br>{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| '''''[[Velika nagrada Mehike 2019|MEH]]'''''<br>{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada ZDA 2019|ZDA]]''<br>{{small|4}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2019|BRA]]<br>{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|ABU]]<br>{{small|3}} ! 4. ! 264 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija}} * {{official|http://www.charles-leclerc.com/}} * {{sports links}} {{Formula One teams}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leclerc, Charles}} [[Kategorija:Monaški vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Monaški dirkači]] [[Kategorija:Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]] hr9rjf14uz3f5cybbaxuei3yz22u0rc 6740615 6740614 2026-08-21T19:19:18Z ~2026-45857-69 264690 /* */ zadnja zmaga 6740615 wikitext text/x-wiki {{F1 driver| | name = Charles Marc Hervé Perceval Leclerc | image = | imagesize = | caption = | nationality = {{ikonazastave|MCO}} [[Monako|Monačan]] | birth_date =16. oktober 1997 | birth_place =Monte Carlo, Monako | Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Car number = 16 | Races = 169 | Wins = 8 | Podiums = 50 | Points = 1656 | Poles = 27 | Fastest laps = 10 | First race = [[Velika nagrada Avstralije 2018|VN Avstralije 2018]] | First win = [[Velika nagrada Belgije 2019|VN Belgije 2019]] | Last win = VN Velike Britanije 2026 | Last race = [[Velika nagrada Las Vegasa 2025|VN Las Vegasa 2025]] | Last season = 2025 | Last position = 5. (226 točk) }} '''Charles Marc Hervé Perceval Leclerc''', [[Monako|monaški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[26. oktober|16. oktober]] [[1997]], [[Monte Carlo]], [[Monako]]. == Formula 1 == === 2019 === [[19. september|11. septembra]] [[2018]] je naznanil, da bo v sezoni 2019 dirkal pri [[Ferrari|Ferrariju]] - [[Scuderia Ferrari]] potem, ko je [[Kimi Räikkönen]] naznanil slovo od moštva. <ref>{{navedi splet|url=https://www.motorsport.com/f1/news/ferrari-announces-leclerc-replacing-raikkonen/3174725/|title=Ferrari confirms Leclerc for 2019 F1 season|last=Mitchell|first=Scott|publisher=Motorsport.com|date=11 September 2018|accessdate=11 September 2018}}</ref> Svojo prvo zmago v karieri je dosegel 1. septembra 2019 na [[Velika nagrada Belgije|VN Belgije]] v Spa-Francorchampsu. V svoji prvi sezoni F1 (kot dirkač [[Ferrari|Ferrarija]]) je na stopničke stopil šestkrat. == Dirkaški rezultati == === Dosežki === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; margin-bottom: 10px;" !Sezona !Serija !Moštvo !Dirke !Zmage !Pole !Stopničke !Točke !Uvr. |- ! rowspan="2" |2014 | align="left" |Formula Renault 2.0 Alps | align="left" rowspan="2" |Fortec Motorsports |14 |2 |1 |7 |199 | style="background:#DFDFDF;" |'''2.''' |- | align="left" |Eurocup Formula Renault 2.0 |6 |0 |0 |3 |0 |/ |- ! rowspan="2" |2015 | align="left" |FIA Formula 3 European Championship | align="left" rowspan="2" |Van Amersfoort Racing |33 |4 |3 |13 |363.5 |4. |- | align="left" |Macau Grand Prix |1 |0 |0 |1 |N/A | style="background:#DFDFDF;" |2. |- ! rowspan="3" |2016 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2016|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Haas F1 Team]] |- | align="left" |GP3 Series | align="left" |ART Grand Prix |18 |3 |4 |8 |202 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- ! rowspan="3" |2017 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2017|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Sauber|Sauber F1 Team]] |- | align="left" |FIA Formula 2 Championship | align="left" |Prema Racing |22 |7 |8 |10 |282 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- !2018 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2018|Formula One]] | align="left" |[[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] |21 |0 |0 |0 |39 |13. |- !2019 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2019|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] |21 |2 |7 |10 |264 |4. |} === Rezultati Svetovnega prvenstva Formule 1 === {{Glava za dirkača F1|21}} |- | {{F1|2016}} ! [[Haas F1 Team]] ! [[Haas F1 Team|Haas]] [[Haas VF-16|VF-16]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2016|BAH]] | [[Velika nagrada Kitajske 2016|KIT]] | [[Velika nagrada Rusije 2016|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2016|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2016|KAN]] | [[Velika nagrada Evrope 2016|EU]] | [[Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2016|VB]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2016|MAD]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Belgije 2016|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2016|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2016|SIN]] | [[Velika nagrada Malezije 2016|MAL]] | [[Velika nagrada Japonske 2016|JAP]] | [[Velika nagrada ZDA 2016|ZDA]] | [[Velika nagrada Mehike 2016|MEH]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2016|BRA]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|ABU]] ! – ! – |- |{{F1|2017}} ![[Sauber|Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C36|C36]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2017|AVS]] | [[Velika nagrada Kitajske 2017|KIT]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2017|BAH]] | [[Velika nagrada Rusije 2017|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2017|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2017|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2017|KAN]] | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2017|AZE]] | [[Velika nagrada Avstrije 2017|AVT]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2017|VB]] | [[Velika nagrada Madžarske 2017|MAD]] | [[Velika nagrada Belgije 2017|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2017|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2017|SIN]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Malezije 2017|MAL]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Japonske 2017|JAP]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada ZDA 2017|ZDA]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Mehike 2017|MEH]]<br>{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2017|BRA]]<br>{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2017|ABU]] | ! – ! – |- |{{F1|2018}} ![[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C37|C37]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 062 EVO 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2018|AVS]]<br />{{small|13}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Bahrajna 2018|BAH]]<br />{{small|12}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2018|KIT]]<br />{{small|19}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2018|AZE]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2018|ŠPA]]<br />{{small|10}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2018|MON]]<br />{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kanade 2018|KAN]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Francije 2018|FRA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstrije 2018|AVT]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2018|VB]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2018|NEM]]<br />{{small|15}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2018|MAD]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Belgije 2018|BEL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Italije 2018|ITA]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Singapurja 2018|SIN]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Rusije 2018|RUS]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Japonske 2018|JAP]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada ZDA 2018|ZDA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Mehike 2018|MEH]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2018|BRA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|ABU]]<br />{{small|7}} ! 13. ! 39 |- |{{F1|2019}} ![[Scuderia Ferrari]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari SF90|SF90]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 064 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2019|AVS]]<br>{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| '''''[[Velika nagrada Bahrajna 2019|BAH]]'''''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2019|KIT]]<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada Azerbajdžana 2019|AZE]]''<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2019|ŠPA]]<br>{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2019|MON]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Kanade 2019|KAN]]<br>{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Francije 2019|FRA]]<br>{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Avstrije 2019|AVT]]'''<br>{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2019|VB]]<br>{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2019|NEM]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2019|MAD]]<br>{{small|4}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Belgije 2019|BEL]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Italije 2019|ITA]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Singapurja 2019|SIN]]'''<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| '''[[Velika nagrada Rusije 2019|RUS]]'''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Japonske 2019|JAP]]<br>{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| '''''[[Velika nagrada Mehike 2019|MEH]]'''''<br>{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada ZDA 2019|ZDA]]''<br>{{small|4}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2019|BRA]]<br>{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|ABU]]<br>{{small|3}} ! 4. ! 264 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija}} * {{official|http://www.charles-leclerc.com/}} * {{sports links}} {{Formula One teams}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leclerc, Charles}} [[Kategorija:Monaški vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Monaški dirkači]] [[Kategorija:Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]] 2hu89byijqgkp7cboaxtop9kao9xd91 6740618 6740615 2026-08-21T19:21:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6740618 wikitext text/x-wiki {{F1 driver| | name = Charles Marc Hervé Perceval Leclerc | image = | imagesize = | caption = | nationality = {{ikonazastave|MCO}} [[Monako|Monačan]] | birth_date =16. oktober 1997 | birth_place =Monte Carlo, Monako | Team = [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | Car number = 16 | Races = 169 | Wins = 8 | Podiums = 50 | Points = 1656 | Poles = 27 | Fastest laps = 10 | First race = [[Velika nagrada Avstralije 2018|VN Avstralije 2018]] | First win = [[Velika nagrada Belgije 2019|VN Belgije 2019]] | Last win = [[Velika nagrada Velike Britanije 2026|VN Velike Britanije 2026]] | Last race = [[Velika nagrada Las Vegasa 2025|VN Las Vegasa 2025]] | Last season = 2025 | Last position = 5. (226 točk) }} '''Charles Marc Hervé Perceval Leclerc''', [[Monako|monaški]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[26. oktober|16. oktober]] [[1997]], [[Monte Carlo]], [[Monako]]. == Formula 1 == === 2019 === [[19. september|11. septembra]] [[2018]] je naznanil, da bo v sezoni 2019 dirkal pri [[Ferrari|Ferrariju]] - [[Scuderia Ferrari]] potem, ko je [[Kimi Räikkönen]] naznanil slovo od moštva. <ref>{{navedi splet|url=https://www.motorsport.com/f1/news/ferrari-announces-leclerc-replacing-raikkonen/3174725/|title=Ferrari confirms Leclerc for 2019 F1 season|last=Mitchell|first=Scott|publisher=Motorsport.com|date=11 September 2018|accessdate=11 September 2018}}</ref> Svojo prvo zmago v karieri je dosegel 1. septembra 2019 na [[Velika nagrada Belgije|VN Belgije]] v Spa-Francorchampsu. V svoji prvi sezoni F1 (kot dirkač [[Ferrari|Ferrarija]]) je na stopničke stopil šestkrat. == Dirkaški rezultati == === Dosežki === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; margin-bottom: 10px;" !Sezona !Serija !Moštvo !Dirke !Zmage !Pole !Stopničke !Točke !Uvr. |- ! rowspan="2" |2014 | align="left" |Formula Renault 2.0 Alps | align="left" rowspan="2" |Fortec Motorsports |14 |2 |1 |7 |199 | style="background:#DFDFDF;" |'''2.''' |- | align="left" |Eurocup Formula Renault 2.0 |6 |0 |0 |3 |0 |/ |- ! rowspan="2" |2015 | align="left" |FIA Formula 3 European Championship | align="left" rowspan="2" |Van Amersfoort Racing |33 |4 |3 |13 |363.5 |4. |- | align="left" |Macau Grand Prix |1 |0 |0 |1 |N/A | style="background:#DFDFDF;" |2. |- ! rowspan="3" |2016 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2016|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Haas F1 Team]] |- | align="left" |GP3 Series | align="left" |ART Grand Prix |18 |3 |4 |8 |202 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- ! rowspan="3" |2017 | align="left" rowspan="2" |[[Formula 1 sezona 2017|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] | colspan="6" rowspan="2" |Testni dirkač |- | align="left" |[[Sauber|Sauber F1 Team]] |- | align="left" |FIA Formula 2 Championship | align="left" |Prema Racing |22 |7 |8 |10 |282 | style="background:#FFFFBF;" |1. |- !2018 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2018|Formula One]] | align="left" |[[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] |21 |0 |0 |0 |39 |13. |- !2019 | align="left" |[[Formula 1 sezona 2019|Formula One]] | align="left" |[[Scuderia Ferrari]] |21 |2 |7 |10 |264 |4. |} === Rezultati Svetovnega prvenstva Formule 1 === {{Glava za dirkača F1|21}} |- | {{F1|2016}} ! [[Haas F1 Team]] ! [[Haas F1 Team|Haas]] [[Haas VF-16|VF-16]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2016|BAH]] | [[Velika nagrada Kitajske 2016|KIT]] | [[Velika nagrada Rusije 2016|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2016|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2016|KAN]] | [[Velika nagrada Evrope 2016|EU]] | [[Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2016|VB]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2016|MAD]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Belgije 2016|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2016|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2016|SIN]] | [[Velika nagrada Malezije 2016|MAL]] | [[Velika nagrada Japonske 2016|JAP]] | [[Velika nagrada ZDA 2016|ZDA]] | [[Velika nagrada Mehike 2016|MEH]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2016|BRA]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2016|ABU]] ! – ! – |- |{{F1|2017}} ![[Sauber|Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C36|C36]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 061 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2017|AVS]] | [[Velika nagrada Kitajske 2017|KIT]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2017|BAH]] | [[Velika nagrada Rusije 2017|RUS]] | [[Velika nagrada Španije 2017|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2017|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2017|KAN]] | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2017|AZE]] | [[Velika nagrada Avstrije 2017|AVT]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2017|VB]] | [[Velika nagrada Madžarske 2017|MAD]] | [[Velika nagrada Belgije 2017|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2017|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2017|SIN]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Malezije 2017|MAL]]<br />{{small|TD}} | [[Velika nagrada Japonske 2017|JAP]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada ZDA 2017|ZDA]]<br />{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Mehike 2017|MEH]]<br>{{small|TD}} |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2017|BRA]]<br>{{small|TD}} | [[Velika nagrada Abu Dabija 2017|ABU]] | ! – ! – |- |{{F1|2018}} ![[Sauber|Alfa Romeo Sauber F1 Team]] ![[Sauber]] [[Sauber C37|C37]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 062 EVO 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2018|AVS]]<br />{{small|13}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Bahrajna 2018|BAH]]<br />{{small|12}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2018|KIT]]<br />{{small|19}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Azerbajdžana 2018|AZE]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2018|ŠPA]]<br />{{small|10}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2018|MON]]<br />{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kanade 2018|KAN]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Francije 2018|FRA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstrije 2018|AVT]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2018|VB]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2018|NEM]]<br />{{small|15}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2018|MAD]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Belgije 2018|BEL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Italije 2018|ITA]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Singapurja 2018|SIN]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Rusije 2018|RUS]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Japonske 2018|JAP]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada ZDA 2018|ZDA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Mehike 2018|MEH]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2018|BRA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|ABU]]<br />{{small|7}} ! 13. ! 39 |- |{{F1|2019}} ![[Scuderia Ferrari]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] [[Ferrari SF90|SF90]] ![[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 064 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Avstralije 2019|AVS]]<br>{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| '''''[[Velika nagrada Bahrajna 2019|BAH]]'''''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Kitajske 2019|KIT]]<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada Azerbajdžana 2019|AZE]]''<br>{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Španije 2019|ŠPA]]<br>{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Monaka 2019|MON]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Kanade 2019|KAN]]<br>{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Francije 2019|FRA]]<br>{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Avstrije 2019|AVT]]'''<br>{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2019|VB]]<br>{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Velika nagrada Nemčije 2019|NEM]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Madžarske 2019|MAD]]<br>{{small|4}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Belgije 2019|BEL]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Velika nagrada Italije 2019|ITA]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Velika nagrada Singapurja 2019|SIN]]'''<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| '''[[Velika nagrada Rusije 2019|RUS]]'''<br>{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Velika nagrada Japonske 2019|JAP]]<br>{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| '''''[[Velika nagrada Mehike 2019|MEH]]'''''<br>{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Velika nagrada ZDA 2019|ZDA]]''<br>{{small|4}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Velika nagrada Brazilije 2019|BRA]]<br>{{small|18}}{{smallsup|†}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2019|ABU]]<br>{{small|3}} ! 4. ! 264 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija}} * {{official|http://www.charles-leclerc.com/}} * {{sports links}} {{Formula One teams}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leclerc, Charles}} [[Kategorija:Monaški vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Monaški dirkači]] [[Kategorija:Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Ferrarijevi dirkači Formule 1]] gf1jm1xc1rxv8962fcqvsgou3qo0xi9 Dalila Jakupović 0 454446 6740539 6560725 2026-08-21T17:01:25Z ~2026-45814-04 264685 /* */ 6740539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač | name = Dalila Jakupović | fullname = | image = <!-- Wikidata --> | country = {{flag|Slovenija}} | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | careerprizemoney = $1,383,102 | coach = Senad Jakupović | singlesrecord = 303-265 | singlestitles = 0 WTA, 8 ITF | highestsinglesranking = Št. 69 (5. november 2018) | currentsinglesranking = Št. 69 (5. november 2018) | AustralianOpenresult = 1KR (2019) | FrenchOpenresult = 1KR (2018,2019) | Wimbledonresult = 1KR (2019) | USOpenresult = 1KR ([[Odprto prvenstvo ZDA 2018 - ženske posamično|2018]]) | doublesrecord = 227-216 | doublestitles = 3 WTA, 6 WTA 125K, 19 ITF | highestdoublesranking = Št. 38 (10. september 2018) | currentdoublesranking = Št. 158 (19.december 2022) | AustralianOpenDoublesresult = 2KR ([[Odprto prvenstvo Avstralije 2018 - ženske dvojice|2018]]) | FrenchOpenDoublesresult = 3KR ([[Odprto prvenstvo Francije 2018 - ženske dvojice|2018]]) | WimbledonDoublesresult = 1KR ([[Odprto prvenstvo Anglije 2018 - ženske dvojice|2018]]) | USOpenDoublesresult = ČF ([[Odprto prvenstvo ZDA 2018 - ženske dvojice|2018]]) | Team = yes | FedCupresult = 8-11 | updated = 21.8.2026 }} '''Dalila Jakupović''', [[Slovenci|slovenska]] [[tenisačica]], * [[24. marec]] [[1991]], [[Jesenice]]. V posamični konkurenci se je na turnirjih za [[Grand Slam]] uvrstila v prvo kolo na turnirjih za [[Odprto prvenstvo Francije]] leta [[Odprto prvenstvo Francije 2018 - ženske posamično|2018]] in 2019, australian open 2019, wimbledon 2019 ter [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] 2018. Dobila je osem turnirjev ITF in sezono 2018 končala na 69. mestu ženske jakostne lestvice [[WTA]], kot najvišje uvrščena slovenska tenisačica. V konkurenci ženskih dvojic se je na turnirju za Odprto prvenstvo ZDA uvrstila v četrtfinale leta [[Odprto prvenstvo ZDA 2018 - ženske dvojice|2018]], osvojila je tri turnirja WTA, sest WTA 125K in devetnajst ITF. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Jakupović, Dalila}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Jeseniški športniki]] 77oorz7oyvlj8gg89uawqnuolut9645 Kino Triglav 0 460100 6740381 6611379 2026-08-21T12:20:09Z Romanm 13 [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo]] 6740381 wikitext text/x-wiki '''Kino Triglav''' se nahaja na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] v [[Moste|Mostah]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kot del državnega filmskega podjetja je kot ''Kino Kodeljevo'' prve filme predvajal že okoli leta 1935, 1947 je bil registriran kot občinski kino. Januarja 1977 je postal del Ljubljanskih kinematografov. 4. aprila 1979 je doživel največjo prenovo, število sedežev so zmanjšali iz 514 na 250 in namestili moderne klimatske naprave. Leta 1948 je imel 24.000 obiskovalcev, na vrhuncu 1958 – 37.000, 1971 pa 16.500 obiskovalcev. Leta 2001 so Ljubljanski kinematografi v kinu prenehali s predvajanjem filmov, pozneje pa so bili prostori v postopku denacionalizacije vrnjeni [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|župniji Kodeljevo]] in Salezijanskemu domu Kodeljevo, ki pa ga ne morejo upravljati, saj vsi pravni postopki denacionalizacije še niso končani, v njem nameravajo urediti mladinski center. Aprila 2013 je 200 protestnikov demonstrativno zasedlo propadajoči objekt, prostor so polepili z napisi "naša last" in si v njem ogledali dokumentarni film ''Razlogi za bes''. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Kino Dvor]] * [[Kino Vič]] * [[Kino Komuna]] * [[Kino Šiška]] * [[Kino Bežigrad]] {{struct-stub}} [[Kategorija:Ljubljanski kinematografi|T]] [[Kategorija:Kodeljevo|*]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Moste]] lyuffpg5s9d2xpn3vizm59vsc39smd5 Tadej Pogačar 0 461397 6740374 6738011 2026-08-21T12:00:21Z Sportomanokin 14776 6740374 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(19 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''91 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 127 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (127) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=19 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.284 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 22fvnou2z8ku0xstsh506db65ymrmq3 6740377 6740374 2026-08-21T12:01:40Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6740377 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 profesionalnih zmag]] (17. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(19 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''91 dni''' | '''3 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''35 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 127 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (127) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|127 zmagami]] (je 17. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=19 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2131 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.345 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 0vcnuudvqcl8ne2doq752tqwgvoleqc OneRepublic 0 462235 6740376 6740372 2026-08-21T12:01:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 sprememba oznake 6740376 wikitext text/x-wiki {{popravi|članek|ureditev podnaslovov}} '''OneRepublic''' je [[Združene države Amerike|ameriška]] [[Pop rock|pop-rock]] skupina iz kraja [[Colorado Springs, Kolorado|Colorado Springs]]. Doslej so izdali šest albumov in opravili osem turnej. == Člani == === Ryan Tedder === Ryan Benjamin Tedder se je rodil 26. junija 1979. Je ameriški pevec, tekstopisec, igralec raznih inštrumentov in producent. Kot vodilni pevec skupine OneRepublic ima tudi samostojno kariero kot skladatelj in producent za različne umetnike ([[Adele]], [[Ed Sheeran]], [[One Direction]], [[Taylor Swift]]...). Njegova produkcija in pisanje pesmi sta bila komercialno uspešna. Med najbolj poznanimi singli so "Apologize", "Bleeding Love" in "Halo". Njegov vzdevek leta 2014 je bil "The Undercover King of Pop". ==== ZGODNJE ŽIVLJENJE IN ŠOLA ==== Kot otroka so ga vzgajali v krščanski cerkvi v družini iz misijonarjev in pastorjev. Že zgodaj ga je veselila glasba, zato se je v tretjem letu starosti začel učiti klavir. Peti je začel pri sedmih letih. Pri tem je posnemal svoje najljubše umetnike. Med temi so Beatlesi, Peter Gabriel, Stevie Wonder ... Po njegovem izreku je pel vsaj dve uri na dan do osemnajstega leta. Obiskoval je šole v Jenksu, Oklahomi in v predmestju Tulsa. Srednjo šolo je obiskal v Coloradu. Tam je tudi srečal svoje bodoče člane skupine OneRepublic. Po šoli se je udeležil univerze Oral Roberts, kjer je začel predstavljati svoje delo. <br /> === Zach Fillkins === Zach Filkins se je rodil 15. septembra 1978. Je ameriški pevec in skladatelj. Je kitarist v skupini OneRepublic. V otroštvu se je učil igrati klasično kitaro v Barceloni v Španiji. Obiskoval je krščansko srednjo šolo v Coloradu Springs. V srednji šoli je srečal člana bodoče skupine, Ryana Tedderja. Med potjo domov sta postala dobra prijatelja ter se odločila, da bosta oblikovala svojo skupino z imenom This Beautiful Mess. Igrali so majhne koncerte, ki so jih obiskovali prijatelji in družina. Kmalu sta se Tedder in Filkins razšla in šla v druge šole. Leta 2010 sta imela Filkins in njegova žena Lynsday sina. Za zahvalo ju je priznal v notnih zapisih prvega albuma ''Dreaming Out Loud''. Preden se je preselil v Los Angeles in začel sodelovati z OneRepublic, je bil model v Chicagu. Delal je pri agenciji Maximum Talent Agency. Predstavljen je bil v nekaj oglasih blagovnih znamk, kot so Convington in Jockey Underwear. ==== ONEREPUBLIC ==== Leta 2002 je Filkins prejel klic od Tedderja, ki ga je vprašal, če še vedno želi ustvariti skupino. Nato se je preselil v Los Angeles iz Chicaga. Po nekaj mesecih so podpisali pogodbo z založbo Columbia Records in posneli celoten album. Nato so bili zelo uspešni. Bil je tudi sodnik za 10. in 11. letno nagrado The Independent Music Awards, ki je podpirala kariere neodvisnih umenikov. Filkins igra kitaro, violo in poje backvokal. Poleg tega piše glasbo za skupino s prijateljem in soustanoviteljem Tedderjem. ==== DRUGO ==== Gostoval je kot gozdni nadzornik v seriji [[Zločinski um (TV-serija)|''Zločinski um'']], sezona 7, epizoda 6 z naslovom ''Epilog''. <br /> === Drew Brown === Andrew John Brown je rojen 9. januarja 1984. Je ameriški glasbenik, multiinstrumentalist in skladatelj. V skupinah OneRepublic in Debate Team igra kitaro. Prihaja iz Broomfielda, Colorado, kjer se je povezal z Tedderjem in Filkinsom. ==== ONEREPUBLIC ==== Že od leta 2005 je bil kitarist skupine. Poleg tega je bil soavtor številnih pesmi. Med njimi je "Say", "Stop and Stare" in veliko več. === Brent Kutzle === Brent Kutzle se je rodil 3. avgusta 1985. Je ameriški glasbenik, multiinštrumentalist, skladatelj, producent in filmski skladatelj. V skupini je basist in violončelist. V preteklosti je nastopal s popularnimi pevci, kot so [[Beyoncé]], [[Kelly Clarkson]] ... ==== ONEREPUBLIC ==== Skupini se je pridružil leta 2007, ko je vloga basista postala prosta. Ni hotel igrati v skupini, ki ne bi pustila igranja violončela. V OneRepublic je violončelo preoblikoval z učinki v rock verzijo. Njegov prvi album je ''Dreaming Out Loud'', kjer je njegov vpliv na zvok skupine še posebej viden na skladbi "All Fall Down". Poleg tega pomaga vodji Ryanu Tedderju in Zachu Filkinsu pri pisanju skladb. Napisal je tudi pesem "All The Right Moves", "Good Life" ter "Feel Again". Na koncertih danes igra bas kitaro in poje backvokal. === Eddie Fisher === Eddie Ray Fisher se je rodil 17. decembra leta 1973. V skupini OneRepublic je bobnar. Odraščal je v Mission Vieju v Kaliforniji, sedaj pa prebiva v Denverju, Colorado, kjer je temelj OneRepublic. Za bobnanje se je začel zanimati v sedmem razredu po koncertu U2 na stadionu tempe. ==== ONEREPUBLIC ==== Skupini se je pridružil leta 2006. Poleg bobnanja je tudi pisal pesmi v skupini, kot so "Stop and Stare", "Say", "Good Life". ==== IZVEN ONEREPUBLIC ==== Igral je tudi za številne skladbe v skupini The Violet Burning. Igral je v skladbah "Save You" ([[Kelly Clarkson]]) in "Not You You". == Začetki == Skupina OneRepublic je nastala leta 2002 v Colorado Springsu v Coloradu. Prvi uspeh je skupina dosegla na Myspace-u. Konec leta 2002, ko je skupina odigrala predstave na celotnem območju Los Angelesa, je pristopila k številnim založbam. Takrat je skupina končno podpisala z Velvet Hammer, podzaložbe Columbia Records. Poleti in jeseni leta 2005 so začeli pisati prvi album v Kaliforniji. Predviden je bil za izdajo 6. junija 2006, vendar je skupina Columbia prekinila sodelovanje s skupino dva meseca pred albumom. Vodilni singel tega albuma "Apologize" je bil izdan 30. aprila 2006 na [[MySpace|Myspaceu]] in je tam prejel priznanje in postal številka ena na seznamih Myspace. == Albumi == Leta 2007 je One Republic izdal svoj prvi prvenec ''Dreamig Out Loud''. Njegovo glavno skladbo "Apologize" je Timbaland preoblikoval v remiks in postala je velik mednarodni uspeh. Pridobil je nominacijo za nagrado Grammy. Drugi singel "Stop and Stare" je ponovil uspeh njegovega predhodnika. Preostali singli na albumu so še: "Say (All I Need)", "Mercy" in "Come Home". Album je kasneje pridobil platinasto certifikacijo s strani [[Združenje ameriške glasbene industrije|Združenja ameriške glasbene industrije]]. Drugi album skupine, ''Waking Up'', je izdal single "All the Right Moves", "Secrets", "Marchin On" in "Good Life", slednji je dosegel osmo mesto na ameriški lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]. Tretji album ''Native'' je postal prvi album skupine med prvih deset na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]. Na njem najdemo singla "If I Lose Myself" in "Counting Stars". Četrti album skupine OneRepublic Oh My My (2016) vsebuje single "Wherever I Go", "Kids" in "Let's Hurt Tonight". Leta 2021 je bil izdan peti album skupine ''Human'', leta 2024 pa šesti, ''Artificial Paradise''. == Koncerti v Sloveniji == Skupina OneRepublic je dvakrat nastopila na koncertu v Sloveniji; prvič leta 2014 in drugič leta 2022, obakrat v Areni Stožice.<ref>{{Navedi splet |title=Polne Stožice: OneRepublic ali One Direction? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/polne-stozice-onerepublic-ali-one-direction.html |access-date=2026-08-21 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[Kategorija:Ameriške glasbene skupine]] {{normativna kontrola}} == Sklici == bih7spm64b8jts01rkdae5yl65s08y2 Župnija Kobarid 0 465252 6740611 6712655 2026-08-21T19:13:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 še ogromno dela... 6740611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = | caption = | headquarters = | parish_church = | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[dekanija Kobarid|Kobarid]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | annexed_parishes = Borjana, Breginj, Kred, Libušnje, Livek, Sedlo | neigboring_parishes = }} '''Župnija Kobarid''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[dekanija Kobarid|dekanije Kobarid]] v [[Škofija Koper|škofiji Koper]] s sedežem v [[Kobarid|Kobaridu]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev Marije Vnebovzete, Kobarid|Cerkev Marije Vnebovzete]] - [[župnijska cerkev]] * [[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Logje|Cerkev sv. Primoža in Felicijana]] v [[Logje|Logjah]] - podružnica '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * [[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Borjana|Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske]] v [[Borjana|Borjani]] * [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|Cerkev sv. Nikolaja]] v [[Breginj|Breginju]] * [[Cerkev sv. Nikolaja, Kred|Cerkev sv. Nikolaja]] v [[Kred|Kredu]] * [[Cerkev sv. Duha, Libušnje|Cerkev sv. Duha]] na [[Libušnje|Libušnjem]] * [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|Cerkev sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]] * [[Cerkev sv. Križa, Sedlo, Kobarid|Cerkev sv. Križa]] v [[Sedlo, Kobarid|Sedlu]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Kobarid]] [[Kategorija:Dekanija Kobarid|Kobarid]] {{Škofija Koper}} m4fw17qzjxkgqvr2yiq95anvyiijudp Župnija Ankaran 0 465311 6740668 6712675 2026-08-22T06:15:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740668 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = | caption = | headquarters = Oljčna pot 18<br>6280 Ankaran | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 1. februar 1965 | first_mentioned = | previous_name = Župnija sv. Brigite | deanery = [[Dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Bertoki|Bertoki]], [[Župnija Dekani|Dekani]], [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Škofije|Škofije]] }} '''Župnija Ankaran''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Ankaran|Ankaranu]], ki spada pod [[Dekanija Dekani|dekanijo Dekani]] in [[Škofija Koper|Škofijo Koper]]. Župnijo že od ustanovitve vodijo [[salezijanci]].<ref>{{navedi splet |url=https://skofije.donbosko.si/zupniji-ankaran-in-skofije/zupnija-ankaran/ |title=Spletna stran Župnije Ankaran |accessdate=15. januarja 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Oznaka RKD/EID |- | 1. | {{Slika d|Q105700814}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Cerkev sv. Nikolaja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ankaran]] | |- | 2. | {{Slika d|Q105627702}} | [[Cerkev sv. Brigite, Ankaran|Cerkev sv. Brigite (Bride)]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Kolomban]] | {{Cultural Heritage Slovenia|1-1397}} |} === Nekdanje cerkve === {| class="wikitable" ! Slika ! Cerkev ! Opis oz. lokacija ! Oznaka RKD/EID: |- | {{Slika d|Q66538438}} | nekdanja samostanska cerkev sv. Nikolaja | cerkev je bila del nekdanjega benediktinskega samostana v Ankaranu; celoten kompleks je bil v 60. letih 20. stoletja spremenjen v hotel Adria Convent<ref name="samostan">[http://foto-zgodbe.blogspot.si/2016/10/samostan-sv-nikolaja-v-ankaranu-je.html Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Hotel Convent], Foto-zgodbe.blogspot.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |{{Cultural Heritage Slovenia|1-15677}} |} == Zgodovina == [[Slika:Mozaik sv. Nikolaja.jpg|150px|thumb|desno|[[Mozaik]] s podobo [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaja]] v ankaranski župnijski cerkvi]] Župnija sv. Brigite (ki je obsegala naselja [[Ankaran]], [[Kolomban]], [[Hrvatini|Hrvatine]] in še manjše zaselke)<ref name="samostan"/><ref name="župnija">{{navedi splet |url=https://obcina-ankaran.si/moj-ankaran/zupnija-ankaran/ |title=Župnija Ankaran (na spletni strani Občine Ankaran) |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work=}}</ref> je bila ustanovljena z dekretom tedanjega koprskega škofa [[Janez Jenko|Janeza Jenka]] z dne 16. januarja 1965, ki je stopil v veljavo 1. februarja 1965, kar je datum ustanovitve župnije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/v-sozitju-gledajo-v-prihodnost |title=V sožitju gledajo v prihodnost |accessdate= |date=15. januar 2026 |format= |work= }}</ref> 0d leta 1965 župnijo upravljajo [[Salezijanci|salezijanci,]] za župnika je bil leta 1957 imenovan pater Ivo Miklavc, ki je župnijo vodil celih 34 let. Sedež prvotne župnije je bil pri cerkvi sv. Brigite (Bride) na [[Kolomban|Kolombanu]], na hrvatinskem hribu. Tedaj v naselju [[Ankaran]] sploh ni bilo cerkve, šele leta 1970 je tedanja Komisija za verska vprašanja dovolila gradnjo nove cerkve, za posebne turistične namene.<br> Po mnogih nevšečnostih so meseca marca 1983 blagoslovili temeljni kamen nove župnijske cerkve.<ref name="župnija"/> Julija leta 1984 je bila izdana odločba o tehničnem prevzemu, novembra istega leta pa je nova cerkev že pridobila uporabno dovoljenje, tako so jo [[Posvetitev cerkve|posvetili]] 2 . decembra 1984. Za zavetnika župnijske cerkve in župnije so izbrali [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaja]] iz Mire,<ref>{{navedi splet |url=https://visitankaran.si/sl/kaj-videti/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja?utm_source=copilot.com |title=Župnijska cerkev sv. Nikolaja |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ker je bil nekoč v Ankaranu samostan benediktincev s kapelo tega svetnika,<ref name="samostan"/> ki je tudi patron mornarjev (morjeplovcev) in [[ribič]]ev. Cerkev sv. Brigite je tedaj postala [[podružnična cerkev]], sedež župnije je bil prenesen v [[Ankaran|Ankaran]]. ==Gradnja zvonika== [[Slika:Ankaranski zvonik.jpg|150px|thumb|desno|Ankaranski zvonik (januar 2026)]] Pobuda župljanov za gradnjo [[zvonik|zvonika]] k [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] sega v leto 2014, naslednje leto so bili nabavljeni trije zvonovi.<ref>{{navedi splet |url=https://skofije.donbosko.si/gradnja-zvonika/?utm_source=copilot.com |title=Gradnja zvonika: Ankaranska cerkev ob 60-letnici župnije dobiva zvonik |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Zatem je minilo kar nekaj časa, šele leta 2019 je bil sprejet občinski prostorski načrt [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], ki je dovolil umestitev zvonika v prostor. Tudi [[pandemija]] [[Covid-19|COVID-19]] je zavrla tovrstna prizadevanja župnije in gradbenega odbora. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 24. maja 2024.<br> Ankaranska župnijska cerkev je precej nizka in ne izstopa iz okolice, zato je bila višina samostojno stoječega zvonika določena na dobrih 21 metrov,<ref>{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ankarancani-z-donacijami-postavili-zvonik-ideja-da-bi-bil-v-solastnistvu-obcine-je-padla-v-vodo-?utm_source=copilot.com |title=Ankarančani z donacijami postavili zvonik |accessdate= |date=29. december 2025 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter geometrijsko usklajena z velikostjo cerkve. Ker je župnijska cerkev modernistična arhitektura, je [[arhitekt]] Gregor Vezjak univ.dipl.inž.arh. temu prilagodil tudi zvonik, ki pa ohranja podobo koničastih streh zvonikov [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koprske stolnice]] (53 m) ter župnijskih cerkva [[Cerkev sv. Mavra, Izola|v Izoli]] (39 m) in [[Cerkev sv. Jurija, Piran|Piranu]] (47 m).<br> Spomladi 2025 so bili narejeni betonski temelji zvonika, koncem leta pa je bil zvonik z križem na vrhu zgrajen na način [[Montažna hiša|montažne gradnje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/v-sozitju-gledajo-v-prihodnost |title=V sožitju gledajo v prihodnost |accessdate= |date=15. januar 2026 |format= |work= }}</ref> V zvoniku so že postavljeni zvonovi, za katere pa je potrebno pripraviti primerno konstrukcijo (osi in jarme) ter urediti sistem zvonjenja. Pridobiti je potrebno tudi vsa dovoljenja, da bodo tonsko usklajeni cerkveni zvonovi lahko peli melodijo »[[Salve Regina]]«. Namestitev in bitje [[Stolpna ura|stolpne ure]] v sedanjem projektu arhitekure zvonika in ureditve okolice ni predvideno. ==Ureditev in odprtje pokopališča== 11. februarja 2025 so nad župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja odprli novo pokopališče s 536 grobovi na treh grobnih poljih, ki je doslej največji projekt ankaranske občine.<ref>{{Navedi splet|title=Pokopališče Ankaran|url=https://www.obcina-ankaran.si/sl/zivljenje-v-ankaranu/pokopalisce-ankaran|website=Občina Ankaran - Comune di Ancarano|accessdate=2025-11-02}}</ref> == Župniki == * Franc Stritar, 1965–1967 * [[Ivo Miklavc|Ivan Miklavc]], 1967–2001 * Vinko Štucelj, 2001–2006 * Jakob Trček, 2006–2010 * Miroslav Simončič, 2010–2013 * Franc Šenk, 2013–2025 * Jožef Krnc, 2025 - sedaj<ref name="imenovanje">{{navedi splet |url=https://nasaprimorska.si/zupan-izrekel-dobrodoslico-v-ankaranu-novemu-zupniku-jozefu-krncu/?utm_source=copilot.com |title=Župan Ankarana izrekel dobrodošlico novemu župniku Jožefu Krncu |accessdate= |date=10. avgust 2025 |format= |work= }}</ref> Sedanji ankaranski župnik Jožef Krnc je [[župnijski upravitelj]] tudi sosednje [[Župnija Škofije|Župnije Škofije]], delo v obeh župnijah vodi ekipno in usklajeno z dvema duhovnikoma.<ref name="imenovanje"/> == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ankaran]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Ankaran]] [[Kategorija:Ankaran]] 53jlrk0kahjn3sg9vw2s5cnyfj9m341 6740669 6740668 2026-08-22T06:16:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = | caption = | headquarters = Oljčna pot 18<br>6280 Ankaran | parish_church = [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 1. februar 1965 | first_mentioned = | previous_name = Župnija sv. Brigite | deanery = [[Dekanija Dekani|Dekani]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Bertoki|Bertoki]], [[Župnija Dekani|Dekani]], [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Škofije|Škofije]] }} '''Župnija Ankaran''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] s sedežem v [[Ankaran|Ankaranu]], ki spada pod [[Dekanija Dekani|dekanijo Dekani]] in [[Škofija Koper|škofijo Koper]]. Župnijo že od ustanovitve vodijo [[salezijanci]].<ref>{{navedi splet |url=https://skofije.donbosko.si/zupniji-ankaran-in-skofije/zupnija-ankaran/ |title=Spletna stran Župnije Ankaran |accessdate=15. januarja 2026 |date= |format= |work= }}</ref> == Sakralni objekti == {| class="wikitable" ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Oznaka RKD/EID |- | 1. | {{Slika d|Q105700814}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Cerkev sv. Nikolaja]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ankaran]] | |- | 2. | {{Slika d|Q105627702}} | [[Cerkev sv. Brigite, Ankaran|Cerkev sv. Brigite (Bride)]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Kolomban]] | {{Cultural Heritage Slovenia|1-1397}} |} === Nekdanje cerkve === {| class="wikitable" ! Slika ! Cerkev ! Opis oz. lokacija ! Oznaka RKD/EID: |- | {{Slika d|Q66538438}} | nekdanja samostanska cerkev sv. Nikolaja | cerkev je bila del nekdanjega benediktinskega samostana v Ankaranu; celoten kompleks je bil v 60. letih 20. stoletja spremenjen v hotel Adria Convent<ref name="samostan">[http://foto-zgodbe.blogspot.si/2016/10/samostan-sv-nikolaja-v-ankaranu-je.html Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Hotel Convent], Foto-zgodbe.blogspot.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |{{Cultural Heritage Slovenia|1-15677}} |} == Zgodovina == [[Slika:Mozaik sv. Nikolaja.jpg|150px|thumb|desno|[[Mozaik]] s podobo [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaja]] v ankaranski župnijski cerkvi]] Župnija sv. Brigite (ki je obsegala naselja [[Ankaran]], [[Kolomban]], [[Hrvatini|Hrvatine]] in še manjše zaselke)<ref name="samostan"/><ref name="župnija">{{navedi splet |url=https://obcina-ankaran.si/moj-ankaran/zupnija-ankaran/ |title=Župnija Ankaran (na spletni strani Občine Ankaran) |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work=}}</ref> je bila ustanovljena z dekretom tedanjega koprskega škofa [[Janez Jenko|Janeza Jenka]] z dne 16. januarja 1965, ki je stopil v veljavo 1. februarja 1965, kar je datum ustanovitve župnije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/v-sozitju-gledajo-v-prihodnost |title=V sožitju gledajo v prihodnost |accessdate= |date=15. januar 2026 |format= |work= }}</ref> 0d leta 1965 župnijo upravljajo [[Salezijanci|salezijanci,]] za župnika je bil leta 1957 imenovan pater Ivo Miklavc, ki je župnijo vodil celih 34 let. Sedež prvotne župnije je bil pri cerkvi sv. Brigite (Bride) na [[Kolomban|Kolombanu]], na hrvatinskem hribu. Tedaj v naselju [[Ankaran]] sploh ni bilo cerkve, šele leta 1970 je tedanja Komisija za verska vprašanja dovolila gradnjo nove cerkve, za posebne turistične namene.<br> Po mnogih nevšečnostih so meseca marca 1983 blagoslovili temeljni kamen nove župnijske cerkve.<ref name="župnija"/> Julija leta 1984 je bila izdana odločba o tehničnem prevzemu, novembra istega leta pa je nova cerkev že pridobila uporabno dovoljenje, tako so jo [[Posvetitev cerkve|posvetili]] 2 . decembra 1984. Za zavetnika župnijske cerkve in župnije so izbrali [[Nikolaj iz Mire|sv. Nikolaja]] iz Mire,<ref>{{navedi splet |url=https://visitankaran.si/sl/kaj-videti/zupnijska-cerkev-sv-nikolaja?utm_source=copilot.com |title=Župnijska cerkev sv. Nikolaja |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ker je bil nekoč v Ankaranu samostan benediktincev s kapelo tega svetnika,<ref name="samostan"/> ki je tudi patron mornarjev (morjeplovcev) in [[ribič]]ev. Cerkev sv. Brigite je tedaj postala [[podružnična cerkev]], sedež župnije je bil prenesen v [[Ankaran|Ankaran]]. ==Gradnja zvonika== [[Slika:Ankaranski zvonik.jpg|150px|thumb|desno|Ankaranski zvonik (januar 2026)]] Pobuda župljanov za gradnjo [[zvonik|zvonika]] k [[Župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] sega v leto 2014, naslednje leto so bili nabavljeni trije zvonovi.<ref>{{navedi splet |url=https://skofije.donbosko.si/gradnja-zvonika/?utm_source=copilot.com |title=Gradnja zvonika: Ankaranska cerkev ob 60-letnici župnije dobiva zvonik |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> Zatem je minilo kar nekaj časa, šele leta 2019 je bil sprejet občinski prostorski načrt [[Občina Ankaran|Občine Ankaran]], ki je dovolil umestitev zvonika v prostor. Tudi [[pandemija]] [[Covid-19|COVID-19]] je zavrla tovrstna prizadevanja župnije in gradbenega odbora. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 24. maja 2024.<br> Ankaranska župnijska cerkev je precej nizka in ne izstopa iz okolice, zato je bila višina samostojno stoječega zvonika določena na dobrih 21 metrov,<ref>{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/ankarancani-z-donacijami-postavili-zvonik-ideja-da-bi-bil-v-solastnistvu-obcine-je-padla-v-vodo-?utm_source=copilot.com |title=Ankarančani z donacijami postavili zvonik |accessdate= |date=29. december 2025 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter geometrijsko usklajena z velikostjo cerkve. Ker je župnijska cerkev modernistična arhitektura, je [[arhitekt]] Gregor Vezjak univ.dipl.inž.arh. temu prilagodil tudi zvonik, ki pa ohranja podobo koničastih streh zvonikov [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koprske stolnice]] (53 m) ter župnijskih cerkva [[Cerkev sv. Mavra, Izola|v Izoli]] (39 m) in [[Cerkev sv. Jurija, Piran|Piranu]] (47 m).<br> Spomladi 2025 so bili narejeni betonski temelji zvonika, koncem leta pa je bil zvonik z križem na vrhu zgrajen na način [[Montažna hiša|montažne gradnje]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/v-sozitju-gledajo-v-prihodnost |title=V sožitju gledajo v prihodnost |accessdate= |date=15. januar 2026 |format= |work= }}</ref> V zvoniku so že postavljeni zvonovi, za katere pa je potrebno pripraviti primerno konstrukcijo (osi in jarme) ter urediti sistem zvonjenja. Pridobiti je potrebno tudi vsa dovoljenja, da bodo tonsko usklajeni cerkveni zvonovi lahko peli melodijo »[[Salve Regina]]«. Namestitev in bitje [[Stolpna ura|stolpne ure]] v sedanjem projektu arhitekure zvonika in ureditve okolice ni predvideno. ==Ureditev in odprtje pokopališča== 11. februarja 2025 so nad župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja odprli novo pokopališče s 536 grobovi na treh grobnih poljih, ki je doslej največji projekt ankaranske občine.<ref>{{Navedi splet|title=Pokopališče Ankaran|url=https://www.obcina-ankaran.si/sl/zivljenje-v-ankaranu/pokopalisce-ankaran|website=Občina Ankaran - Comune di Ancarano|accessdate=2025-11-02}}</ref> == Župniki == * Franc Stritar, 1965–1967 * [[Ivo Miklavc|Ivan Miklavc]], 1967–2001 * Vinko Štucelj, 2001–2006 * Jakob Trček, 2006–2010 * Miroslav Simončič, 2010–2013 * Franc Šenk, 2013–2025 * Jožef Krnc, 2025 - sedaj<ref name="imenovanje">{{navedi splet |url=https://nasaprimorska.si/zupan-izrekel-dobrodoslico-v-ankaranu-novemu-zupniku-jozefu-krncu/?utm_source=copilot.com |title=Župan Ankarana izrekel dobrodošlico novemu župniku Jožefu Krncu |accessdate= |date=10. avgust 2025 |format= |work= }}</ref> Sedanji ankaranski župnik Jožef Krnc je [[župnijski upravitelj]] tudi sosednje [[Župnija Škofije|Župnije Škofije]], delo v obeh župnijah vodi ekipno in usklajeno z dvema duhovnikoma.<ref name="imenovanje"/> == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Koper}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Ankaran]] [[Kategorija:Dekanija Dekani|Ankaran]] [[Kategorija:Ankaran]] 31zddmkp3x796j8vfutvqsqmq64po27 Testiranje na covid-19 0 476132 6740482 6481840 2026-08-21T15:32:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740482 wikitext text/x-wiki {{Update}} Laboratorijsko testiranje respiratorne koronavirusne bolezni [[covid-19]] in s tem povezanega [[SARS-CoV-2|virusa SARS-CoV-2]] uporablja po eni strani metode, ki zaznajo prisotnost virusa, po drugi strani pa metode, ki zaznajo [[Protitelo|protitelesa,]] s katerimi se imunski sistem brani pred okužbo. Detekcija protiteles (serologija) se lahko uporablja tako za klinične namene kot za nadzor nad zdravjem prebivalstva. Zaradi omejenih možnosti za testiranje marca 2020 nobena od prizadetih držav ni imela zanesljivih podatkov o [[Prevalenca|razširjenosti]] virusa v svoji populaciji.<ref>{{Navedi novice|title=A fiasco in the making? As the coronavirus pandemic takes hold, we are making decisions without reliable data|date=March 17, 2020|last=Ioannidis, John P.A.|url=https://www.statnews.com/2020/03/17/a-fiasco-in-the-making-as-the-coronavirus-pandemic-takes-hold-we-are-making-decisions-without-reliable-data/|publisher=STAT|accessdate=March 22, 2020}}</ref> Ta spremenljivost seveda vpliva tudi na prijavljene stopnje smrtnosti. == Metode testiranja == {{COVID-19_testing|state=expanded}} === Detekcija virusa === [[Slika:CDC_2019-nCoV_Laboratory_Test_Kit.jpg|alt=CDC 2019-nCoV Laboratory Test Kit.jpg|levo|sličica|levo|CDC 2019-nCoV komplet za laboratorijski test]] [[Slika:Florida_National_Guard_(49677710561).jpg|sličica|levo|Jemanje vzorca na [[Florida|Floridi]] ]] Z verižno reakcijo s polimerazo za reverzno transkripcijo v realnem času (rRT-PCR)<ref name="20200130cdc">{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/summary.html|title=2019 Novel Coronavirus (2019-nCoV) Situation Summary|date=30 January 2020|website=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200126210549/https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-nCoV/summary.html|archivedate=26 January 2020|accessdate=30 January 2020}}</ref> se lahko test opravi na dihalnih vzorcih dihal, dobljenih na različne načine, tako z nazofaringealnim brisom ali iz vzorca [[Izmeček|izpljunka]].<ref name="20200129cdc">{{Navedi splet|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/rt-pcr-detection-instructions.html|title=Real-Time RT-PCR Panel for Detection 2019-nCoV|date=29 January 2020|website=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=1 February 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200130202031/https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/lab/rt-pcr-detection-instructions.html|archivedate=30 January 2020}}</ref> Rezultati so običajno na voljo v nekaj urah do dveh dneh.<ref name="globenewswire1977226">{{Navedi splet|url=https://www.globenewswire.com/news-release/2020/01/30/1977226/0/en/Curetis-Group-Company-Ares-Genetics-and-BGI-Group-Collaborate-to-Offer-Next-Generation-Sequencing-and-PCR-based-Coronavirus-2019-nCoV-Testing-in-Europe.html|title=Curetis Group Company Ares Genetics and BGI Group Collaborate to Offer Next-Generation Sequencing and PCR-based Coronavirus (2019-nCoV) Testing in Europe|date=30 January 2020|website=GlobeNewswire News Room|accessdate=1 February 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200131201626/https://www.globenewswire.com/news-release/2020/01/30/1977226/0/en/Curetis-Group-Company-Ares-Genetics-and-BGI-Group-Collaborate-to-Offer-Next-Generation-Sequencing-and-PCR-based-Coronavirus-2019-nCoV-Testing-in-Europe.html|archivedate=31 January 2020}}</ref> Molekularne metode uporabljajo [[Verižna reakcija s polimerazo|verižno reakcijo s polimerazo]] (PCR) skupaj s preskusi nukleinske kisline in drugimi naprednimi analitičnimi tehnikami, s katerimi se v realnem času za diagnostične namene dokaže prisotnost genetskega materiala virusa. [[Slika:Cycler_offen.JPG|alt=Thermocycler|sličica|levo|Naprava ciklični termostat, ki se običajno imenuje PCR-stroj.]] En prvih testov PCR so razvili v Charité vBerlinu januarja 2020; uporablja verižno reakcijo s polimerazo za povratno transkripcijo v realnem času (rRT-PCR), na njem temelji tudi 250.000 naprav, ki jih daje na voljo [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO).<ref name="sheridan">{{Navedi revijo|last=Sheridan|first=Cormac|title=Coronavirus and the race to distribute reliable diagnostics|url=https://www.nature.com/articles/d41587-020-00002-2|journal=Nature Biotechnology|language=en|doi=10.1038/d41587-020-00002-2|date=19 February 2020}}</ref> Južnokorejsko podjetje Kogenebiotech je 28. januarja 2020 obvestilo javnost, da je razvilo za klinične potrebe aparat kompleta za odkrivanje SARS-CoV-2 na osnovi PCR ( ''PowerChek Coronavirus'').<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kogene.co.kr/eng/index.php|title=KogeneBiotech (Homepage)|publisher=Kogene.co.kr|date=|accessdate=2020-03-16|archive-date=2013-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20131201021553/http://www.kogene.co.kr/eng/index.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Jeong|first=Sei-im|title=Korea approves 2 more COVID-19 detection kits for urgent use - Korea Biomedical Review|url=http://www.koreabiomed.com/news/articleView.html?idxno=7561|accessdate=12 March 2020|work=www.koreabiomed.com|date=28 February 2020|language=ko}}</ref> Osredotoča se na gen "E", ki je svojski vsem beta koronavirusom, in na gen RdRp, ki je značilen za SARS-CoV-2.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kogene.co.kr/eng/about_us/news/listbody.php?h_gcode=board&h_code=7&po_no=288|title=ABOUT US &#124; NEWS|accessdate=2020-03-25|archive-date=2020-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200423201008/http://www.kogene.co.kr/eng/about_us/news/listbody.php?h_gcode=board&h_code=7&po_no=288|url-status=dead}}</ref> Druga podjetja so ravno tako javila testne pripomočke za ta namen, na primer Solgent in Seegene, ki sta februarja 2020 objavila različice kompletov za kliniko po imenu ''DiaPlexQ'' in ''Allplex 2019-nCoV Assay'' . Na Kitajskem je bila BGI Group eno prvih podjetij, ki je od kitajske nacionalne uprave za medicinske izdelke dobilo začasno dovoljenje za komplet za odkrivanje SARS-CoV-2 na temelju PCR.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.genomeweb.com/regulatory-news-fda-approvals/bgi-sequencer-coronavirus-molecular-assays-granted-emergency-use|title=BGI Sequencer, Coronavirus Molecular Assays Granted Emergency Use Approval in China|website=GenomeWeb|language=en-us|accessdate=2020-03-09}}</ref> Centri za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA nudijo laboratorijem diagnostični test ''CDC 2019-Novel Coronavirus (2019-nCoV)'' na osnovi rT-PCR v realnem času<ref>{{Navedi splet|url=https://www.internationalreagentresource.org/|title=International Reagent Resource > Home|website=www.internationalreagentresource.org}}</ref> Eden od treh genetskih testov v starejših različicah kompletov je zaradi okvarjenih reagentov dajal nezanesljive rezultate in zaradi tega zadrege in zamud v CDC v Atlanti; v februarju 2020 so zaradi tega dnevno lahko obdelali manj kot 100 vzorcev. Preizkusi z dvema komponentama niso bili zanesljivi, tako da je šele 28. februarja 2020 [[Food and Drug Administration|Uprava za hrano in zdravila]] (FDA) na osnovi zakonodaje državnim in lokalnim laboratorijem na osnovi zakonodaje za izjemne razmere dovolila.<ref>[https://www.cdc.gov/media/releases/2020/t0228-COVID-19-update.html Transcript for the CDC Telebriefing Update on COVID-19], Feb 282020</ref> Test je odobrila. Ameriški komercialni laboratoriji so začeli testirati v začetku marca 2020. 5. marca 2020 je LabCorp sporočil, da ima na voljo testni komplet za covid-19 na temelju RT-PCR.<ref>{{Navedi splet|url=https://ir.labcorp.com/news-releases/news-release-details/labcorp-launches-test-coronavirus-disease-2019-covid-19|title=LabCorp Launches Test for Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|accessdate=2020-03-25|archive-date=2020-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200314183100/https://ir.labcorp.com/news-releases/news-release-details/labcorp-launches-test-coronavirus-disease-2019-covid-19|url-status=dead}}</ref> Quest Diagnostics je podobno javil, da bodo od 9. marca 2020 dalje po vsej državi na voljo kompletni testi za covid-19.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.questdiagnostics.com/home/Covid-19/|title=Covid19 : COVID-19|website=www.questdiagnostics.com|access-date=2020-03-25|archive-date=2020-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200314135629/https://www.questdiagnostics.com/home/Covid-19/|url-status=dead}}</ref> O omejitvah glede količin niso poročali; jemanje in obdelava vzorcev morata potekati v skladu z zahtevami CDC. V Rusiji je test za covid-19 razvil in izdelal Državni raziskovalni center za viruse in biotehnologijo VECTOR 11. februarja 2020 je test registrirala zvezna služba za nadzor v zdravstvu.<ref>[https://www.interfax-russia.ru/kaleidoscope.asp?id=1104973 В России зарегистрирована отечественная тест-система для определения коронавируса]{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 12. marca 2020 so poročali, da je klinika Mayo razvila test za odkrivanje okužbe s covidom-19.<ref>{{Navedi splet|url=https://newsnetwork.mayoclinic.org/discussion/mayo-clinic-develops-test-to-detect-covid-19-infection/|title=Mayo Clinic develops test to detect COVID-19 infection|last=Plumbo|first=Ginger|website=[[Mayo Clinic]]|language=en-US|accessdate=2020-03-13}}</ref> Podjetju Roche Diagnostics je 13. marca 2020 [[Food and Drug Administration|FDA]] odobrila test, ki ga za rezultate potrebuje 3,5 ur, tako da en sam stroj v 24 urah obdela približno 4.128 vzorcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://health.economictimes.indiatimes.com/news/pharma/us-regulators-approve-roches-new-and-faster-covid-19-test/74613941|title=US regulators approve Roche's new and faster COVID-19 test - ET HealthWorld|last=www.ETHealthworld.com|website=ETHealthworld.com|language=en|accessdate=2020-03-14}}</ref> FDA je 19. marca 2020 izdala dovoljenje za uporabo v sili (EUA) podjetju Abbott Laboratories za testiranje sistema Abbott m2000; pred tem je izdala podobna dovoljenja za Hologic, LabCorp in Thermo Fisher Scientific.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ibtimes.com/fda-approves-abbott-laboratories-coronavirus-test-company-ship-150000-kits-2942677|title=FDA Approves Abbott Laboratories Coronavirus Test, Company To Ship 150,000 Kits|date=19 March 2020|website=IBTimes.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200320210743/https://www.ibtimes.com/fda-approves-abbott-laboratories-coronavirus-test-company-ship-150000-kits-2942677|archivedate=20 March 2020}}</ref> 21. marca 2020 je Cepheid Inc podobno od FDA prejel EUA za test, ki traja približno 45 minut.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eastbaytimes.com/2020/03/21/coronavirus-test-45-minute-cepheid-sunnyvale-covid-19-test/|title=Sunnyvale company wins FDA approval for first rapid coronavirus test with 45-minute detection time|website=EastBayTimes.com|date=March 21, 2020|archiveurl=https://archive.today/20200322070331/https://www.eastbaytimes.com/2020/03/21/coronavirus-test-45-minute-cepheid-sunnyvale-covid-19-test/|archivedate=2020-03-22|accessdate=2020-03-25|url-status=live}}</ref> Na Tajvanu razvijajo test, ki uporablja monoklonsko protitelo, ki se specifično veže na nukleokapsidni protein (N protein) novega koronavirusa; upajo, da bodo rezultati na voljo v 15 do 20 minutah, tako kot pri hitrem testu na gripo.<ref>{{Navedi novice|title=中央研究院網站|url=https://www.sinica.edu.tw/en/news/6505|accessdate=12 March 2020|work=www.sinica.edu.tw|publisher=Sinca|archive-date=2020-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418092403/https://www.sinica.edu.tw/en/news/6505|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" style="float: right; margin-left:15px; text-align:center" |+seznam razvojnih laboratorijev in protokolov za odkrivanje virusa - WHO WHO 6. marca 2020 <ref>{{Navedi splet|url=https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019/technical-guidance/laboratory-guidance|title=Coronavirus disease (COVID-19) technical guidance: Laboratory testing for 2019-nCoV in humans|last=|first=|date=|website=www.who.int|archiveurl=|archivedate=|accessdate=6 March 2020}}</ref> ! Država ! Ustanova ! Genske tarče |- | Kitajska | Kitajska CDC | ORF 1ab in nukleoprotein (N) |- | Nemčija | Charité | RdRP, E, N |- | Hongkong | HKU | ORF1b-nsp14, N |- | Japonska | Nacionalni inštitut za nalezljive bolezni, <br /> Oddelek za virusologijo III | Pancorona in več tarč, <br /> Konični protein ( Peplomer ) |- | Tajska | Nacionalni inštitut za zdravje | N |- | ZDA | Ameriški CDC | Tri tarče v N genu |- | Francija | Pasteurjev inštitut | Dve tarči v RdRP |} {{-}} === Zaznavanje protiteles === Del imunskega odziva na okužbo je [[Protitelo|tvorba protiteles,]] med drugim IgM in IgG. Ti proteini omogočajo odkriti okužbe pri posameznikih in preveriti ali je testirana oseba imuna.. Teste se lahko opravijo ali centralni laboratoriji (Central Laboratories Testing - CLT) ali pa na mestu samem (Point-of-Care Testing - PoCT). Avtomatizirani sistemi visoke zmogljivosti bodo v kliničnih laboratorijih zelo dobrodošli, vendar bo najprej morala steči njih proizvodnja. Za CLT se običajno uporablja en sam vzorec periferne krvi, četudi se za zasledovanje imunskega odziva lahko uporabljajo serijski vzorci. Za PoCT se običajno jemlje s punkcijo en sam vzorec krvi. Za razliko od PCR pred preizkusom ekstrakcija ni potrebna. V ZDA bo PoCT morda na voljod o 30. marca.<ref>{{Navedi splet |title=Coronavirus (COVID-19) Update: FDA Issues first Emergency Use Authorization for Point of Care Diagnostic|url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/coronavirus-covid-19-update-fda-issues-first-emergency-use-authorization-point-care-diagnostic|website=FDA|accessdate=23 March 2020|language=en|date=21 March 2020}}</ref> 9. marca 2020 so začeli razvijati krvni test za odkrivanje protiteles. Z njim bo mogoče ugotoviti, ali je bila oseba kdaj okužena, deloval bo ne glede na to, ali je oseba razvila simptome.<ref name="CDC2020Serology">{{Navedi splet|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19)|url=https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/about/testing.html|website=Centers for Disease Control and Prevention|accessdate=20 March 2020|language=en-us|date=11 February 2020}}</ref> Upati je, da na osnovi protiteles IgG in IgG mogoče dobiti rezultate v 15 minutah.<ref>{{Navedi revijo|pmid=32104917|last6=Li|journal=Journal of Medical Virology|title=Development and Clinical Application of a Rapid IgM-IgG Combined Antibody Test for SARS-CoV-2 Infection Diagnosis|first9=B.|last9=Hu|first8=Y.|last8=Wang|first7=R.|last7=Sun|first6=S.|first5=Y.|year=2020|last5=Liu|first4=N.|last4=Xiong|first3=X.|last3=Luo|first2=Y.|last2=Yi|first=Z.|last=Li|doi=10.1002/jmv.25727}}</ref> === CT prsnega koša === [[Računalniška tomografija|Pregledi CT]] prsnega koša lahko včasih pomagajo prepoznati in opisati patologijo pljuč; pri okužbi s covidom-19 izvidi niso bili specifični. Sistematični pregled izvidov CT prsnega koša pri 919 bolnikih je značilne zgodnje znake covida-19 opisal kot bilateralne multilobarne [[Zgostitev mlečnega stekla|zgostitve mlečnega stekla]] (GGO – ''Ground-Glass Opacification'') s periferno ali posteriorno porazdelitvijo.<ref>{{Navedi revijo|last=Salehi|first=Sana|last2=Abedi|first2=Aidin|last3=Balakrishnan|first3=Sudheer|last4=Gholamrezanezhad|first4=Ali|date=2020-03-14|title=Coronavirus Disease 2019 (COVID-19): A Systematic Review of Imaging Findings in 919 Patients|journal=American Journal of Roentgenology|language=en|pages=1–7|doi=10.2214/AJR.20.23034|pmid=32174129|issn=0361-803X}}</ref> Ena od raziskav je pokazala, da je občutljivost CT za okužbo s covidom-19 znašala 98 % v primerjavi z občutljivostjo za RT-PCR 71%; vendar gre za raziskavo v kitajski provinci Vuhan, ki je ni mogoče posplošiti.<ref name="tazy">{{Navedi revijo|title=Correlation of Chest CT and RT-PCR Testing in Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) in China: A Report of 1014 Cases|publisher=[[Radiological Society of North America]]|first=Tao|last=Ai|first2=Zhenlu|last2=Yang|journal=Radiology|page=200642|date=February 26, 2020|doi=10.1148/radiol.2020200642|pmid=32101510}}</ref> Najpogostejši izvidi CT preiskave so bili bilateralne zgostitve mlečnega stekla (neenotne ali difuzne) s subpleuralno dominanco, "crazy paving" strukturo in konsolidacijo na kasnejših stopnjah.<ref>{{Navedi revijo|last=Lee|first=Elaine Y. P.|last2=Ng|first2=Ming-Yen|last3=Khong|first3=Pek-Lan|title=COVID-19 pneumonia: what has CT taught us?|journal=The Lancet Infectious Diseases|date=24 February 2020|volume=0|doi=10.1016/S1473-3099(20)30134-1|pmid=32105641|url=https://www.thelancet.com/journals/laninf/article/PIIS1473-3099(20)30134-1/fulltext|accessdate=13 March 2020|language=en|issn=1473-3099}}</ref> Te ugotovitve so nespecifične in jih najdemo tudi pri drugih vrstah pljučnice in drugih bolezni pljuč.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.klinika-golnik.si/storage/_sites/golnik/app/media/Arhiv-gradiv-zbornikov/zbornik-gs-2009-102.pdf|title=VZORCI HRCT SPREMEMB PRI IPB|date=31.3.2021|accessdate=31.3.2021|publisher=Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, Golnik|last=Požek |first=Igor}}</ref> Majhna raziskava je pokazala, da so kitajski radiologi z uporabo CT slikanja ugotovili občutljivost 72-94 % in diferenciacijo covida-19 od drugih vrst virusne pljučnice 24-94 %.<ref>{{Navedi revijo|last=Bai|first7=Ian|pmid=32155105|doi=10.1148/radiol.2020200823|pages=200823|date=10 March 2020|journal=Radiology|title=Performance of radiologists in differentiating COVID-19 from viral pneumonia on chest CT|first9=Dong-Cui|last9=Wang|first8=Lin-Bo|last8=Shi|last7=Pan|first=Harrison X.|first6=Thi My Linh|last6=Tran|first5=Ji Whae|last5=Choi|first4=Kasey|last4=Halsey|first3=Zeng|last3=Xiong|first2=Ben|last2=Hsieh|issn=0033-8419}}</ref> Natančnosti in diskriminatorne vrednosti CT testa, ki bi razlikoval COVID od drugih virusnih pljučnic doslej nobena raziskava ni potrdila. Zato CDC od 5. marca dalje CT za začetni presejalni pregled ne priporoča. Osebe s sumom na COVID je treba testirati z rT-PCR, ki je najbolj specifičen test. <br /><gallery widths="400" heights="200"> Slika:COVID19CT2.webp|Značilne slike CT Slika:COVID19CT1.webp|CT slika v kasnem stadiju bolezni </gallery> == Pristopi k testiranju == Hongkong je vzpostavil shemo, po kateri lahko osumljeni bolniki ostanejo doma, "urgentni oddelek bo pacientu dal cevko za vzorec", bolnik pljune vanjo in jo pošlje nazaj, čez nekaj časa dobi rezultat testa.<ref>{{Navedi splet|title=In Age of COVID-19, Hong Kong Innovates To Test And Quarantine Thousands|url=https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2020/02/23/808290390/in-age-of-covid-19-hong-kong-innovates-to-test-and-quarantine-thousands|website=NPR.org|language=en}}</ref> Britanski NHS je sporočil, da bodo začeli testirati domnevne primere doma, kar zmanjšuje tveganje za širjenje infekcije.<ref>{{Navedi splet|title=NHS pilots home testing for coronavirus|url=https://www.mobihealthnews.com/news/europe/nhs-pilots-home-testing-coronavirus-china|website=MobiHealthNews|language=en|date=24 February 2020|accessdate=2020-03-25|archive-date=2020-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200320222725/https://www.mobihealthnews.com/news/europe/nhs-pilots-home-testing-coronavirus-china|url-status=dead}}</ref> Pri testiranju na covid-19 s testirano osebo v avtomobilu, zdravstveni delavec skozi odprto okno vzame vzorec z ustreznimi varnostnimi ukrepi.<ref>{{Navedi splet|url=httpsza c://www.postbulletin.com/life/health/mayo-clinic-starts-drive-thru-testing-for-covid/article_0087a856-63e3-11ea-be76-c7558f932526.html|title=Mayo Clinic starts drive-thru testing for COVID-19|last=Kiger |first=Jeff |website=PostBulletin.com|language=en|accessdate=2020-03-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theverge.com/2020/3/11/21174880/coronavirus-testing-drive-thru-colorado-connecticut-washington|title=Some states are offering drive-thru coronavirus testing|last=Hawkins|first=Andrew J.|date=2020-03-11|website=The Verge|language=en|accessdate=2020-03-13}}</ref> Te vrste testi so [[Južna Koreja|Južni Koreji]] pomagali opraviti doslej najhitrejše in najobsežnejše testiranje katere koli države.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2020/03/13/815441078/south-koreas-drive-through-testing-for-coronavirus-is-fast-and-free?t=1584350615980|title=South Korea's Drive-Through Testing For Coronavirus Is Fast — And Free|date=2020-03-11|website=npr|language=en|accessdate=2020-03-16}}</ref> Vprašanje je, v kolikšni meri je mogoče uspeh Južne Koreje ponoviti v drugje, v državah z manjšo gostoto prebivalstva, brez večje urbane koncentracije testiranih ose V Nemčiji je Državno združenje zdravnikov v Obveznem zdravstvenem zavarovanju 2. marca sporočilo, da ima zmogljivost za približno 12.000 testov na dan v ambulantnem okolju, 10.700 jih je bilo storjenih teden pred tem. Stroške krije zdravstveno zavarovanje, če test naroči zdravnik.<ref name="spiegel">{{Navedi novice |first1=Nina |last1=Weber |first2=Katherine |last2=Rydlink |first3=Irene |last3=Berres |url=https://www.spiegel.de/wissenschaft/medizin/coronavirus-und-covid-19-so-testet-deutschland-a-cbb87c09-1804-45df-bb2b-8895e4da91e2|title=Coronavirus und Covid-19: So testet Deutschland - DER SPIEGEL - Wissenschaft|date=2020-03-05|work=Der Spiegel|accessdate=2020-03-23|language=de}}</ref> Po besedah predsednika Inštituta Roberta Kocha ima Nemčija skupno zmogljivost za 160.000 testov na teden.<ref>{{Navedi novice|last=Oltermann|first=Philip|url=https://www.theguardian.com/world/2020/mar/22/germany-low-coronavirus-mortality-rate-puzzles-experts|title=Germany's low coronavirus mortality rate intrigues experts|date=2020-03-22|work=The Guardian|accessdate=2020-03-24|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> Od 19. marca so v večjih mestih ponudili teste iz avtomobilov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.deutschlandfunk.de/covid-19-tests-auf-das-coronavirus-wann-wo-und-wie.1939.de.html?drn:news_id=1112050|title=Covid-19 - Tests auf das Coronavirus: Wann, wo und wie?|date=2020-03-19|work=Deutschlandfunk|accessdate=2020-03-24|language=de-DE|archive-date=2020-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200418095850/https://www.deutschlandfunk.de/covid-19-tests-auf-das-coronavirus-wann-wo-und-wie.1939.de.html?drn:news_id=1112050|url-status=dead}}</ref> V Izraelu so raziskovalci v bolnišnici Technion in Rambam razvili in preizkusili metodo za testiranje vzorcev anenkrat za 64 bolnikov; vzorci se združijo in nadaljnje testiranje se opravi le, če je združeni vzorec pozitiven.<ref>{{Navedi novice|title=Pooling method allows dozens of COVID-19 tests to run simultaneously|url=https://medicalxpress.com/news/2020-03-pooling-method-dozens-covid-simultaneously.html|accessdate=24 March 2020|work=medicalxpress.com|language=en-us}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Israeli team has coronavirus test kit to test dozens of people at once|url=https://www.jpost.com/HEALTH-SCIENCE/Acceleration-in-multiple-coronavirus-tests-at-once-by-Israel-research-team-621533|accessdate=24 March 2020|work=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com}}</ref><ref>{{Navedi novice |title=Israelis introduce method for accelerated COVID-19 testing|url=https://www.israel21c.org/israelis-introduce-method-for-accelerated-covid-19-testing/|accessdate=24 March 2020|work=Israel21c|date=19 March 2020}}</ref> == Proizvodnja in količina == [[Slika:Lab-specimens-tested.jpg|sličica| Število opravljenih testov na dan v Združenih državah Amerike. <br /> Modro: laboratorij CDC Oranžno: javni laboratorijSiva: Podatki so nepopolni zaradi zamika poročanja ]] Kitajska<ref>[https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-03-12/heartbreak-in-the-streets-of-wuhan Heartbreak in the Streets of Wuhan]</ref> in ZDA<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bostonglobe.com/2020/03/14/metro/baker-sets-up-virus-command-center/|title=State figures on testing raise questions about efforts to contain outbreak - The Boston Globe|website=BostonGlobe.com}}</ref> sta imeli težave z zanesljivostjo testnih kompletov že v začetku izbruha, nista bili sposobni zagotoviti komplete v količinah, ki bi zadovoljile povpraševanje in priporočila za testiranje zdravstvenih strokovnjakov (o podobnih težavah poročajo tudi v Avstraliji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/australia-news/2020/mar/14/coronavirus-australian-stocks-of-covid-19-testing-kits-rapidly-deteriorating-says-chief-medical-officer|title=Australian stocks of coronavirus testing kits 'rapidly deteriorating', says chief medical officer|first=Melissa|last=Davey|date=14 March 2020}}</ref>). Strokovnjaki menijo, da je Južna Koreja s široko razpoložljivostjo testiranja uspešno omejila širjenje novega koronavirusa. Južnokorejska vlada je več let razvijala zmogljivosti za testiranje, večinoma v laboratorijih zasebnega sektorja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npr.org/2020/03/12/815097813/experts-credit-south-koreas-extensive-testing-for-curbing-coronavirus-spread|title=Experts Credit South Korea's Extensive Testing For Curbing Coronavirus Spread|website=NPR.org}}</ref> 16. marca je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] obvestila javnost, da so programi za testiranje najboljši način, kako upočasniti napredovanje [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije covida-19]].<ref>{{Navedi novice|title='Test, Test, Test': WHO Chief's Coronavirus Message to World|url=https://www.nytimes.com/reuters/2020/03/16/world/europe/16reuters-healthcare-coronavirus-who.html|accessdate=16 March 2020|work=The New York Times|date=16 March 2020}}</ref><ref>{{Navedi novice |title='Test, test, test': WHO calls for more coronavirus testing – video|url=https://www.theguardian.com/world/video/2020/mar/16/test-test-test-who-calls-for-more-coronavirus-testing-video|accessdate=16 March 2020|work=The Guardian|date=16 March 2020}}</ref> "Treba je testirati, to je prioriteta. Težava je v tem, da bodo države z nizkimi dohodki verjetno prišle na vrsto v tretjem valu, po Kitajski, po Evropi. Dostop do testov bo problematičen," je menil Karl Blanchet, direktor Centra za izobraževanje in raziskave v humanitarni akciji. Medtem ko so bile številne bogatejše države trenutno osredotočene na svoje prebivalstvo in gospodarstvo, bi morala humanitarna skupnost misliti na to, kako svoje sile namesto v kampanje z eno samo temo preusmeriti v krepitev svetovnih sistemov javnega zdravja.<ref>{{Navedi novice |last=Ahmed |first=Kaamil |url=https://www.theguardian.com/global-development/2020/mar/20/worlds-most-vulnerable-in-third-wave-for-covid-19-support-warn-experts |title=World's most vulnerable in 'third wave' for Covid-19 support, experts warn |date=2020-03-20 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2020-03-21 |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Covid-19]] [[Kategorija:Medicinski testi]] jpoy75fdmlq24k7d16cqyv3i83w6twx Zlati obroč Rusije 0 476694 6740605 6627214 2026-08-21T19:04:26Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740605 wikitext text/x-wiki [[Slika:Anneau d'or.JPG|thumb|250px|Karta Zlatega obroča]] {| border=0 style="float:right" |- |width=50px height=50px| |width=50px align=right| [[File:Coat of Arms of Yaroslavl (1995).png|40px|link=Jaroslavelj]] |width=25px| |width=50px align=left valign=bottom| [[File:Coat of Arms of Pereslavl-Zalessky (Yaroslavl oblast).png|40px|link=Pereslavl-Zaleskij]] |width=50px| |- |height=50px align=center|[[File:Coat of Arms of Vladimir (Vladimir oblast).svg|40px|link=Vladimir, Rusija|Vladimir]] || || || |align=center| [[File:Coat of Arms of Rostov (Yaroslavl oblast).png|40px|link=Rostov Velikij]] |- |height=25px| || || || || |- |height=50px align=center | [[File:Coat_of_Arms_of_Suzdal.png|40px|link=Suzdal]] || || || |align=center| [[File:Coat of Arms of Sergiev Posad (Moscow oblast).png|40px|link=Sergijev Posad]] |- |height=50px| |align=right valign=top| [[File:Coat-of-Arms-of-Ivanovo-(Ivanovskaya oblast).svg|40px|link=Ivanovo]] || |align=left valign=top| [[File:Kostroma COA (Kostroma Governorate) (1767).png|40px|link=Kostroma]] || |- |} '''Zlati obroč Rusije''' (rusko: Золото́е кольцо́ Росси́и) je obsežno območje, v katerem stara ruska mesta ležijo v obliki prstana/obroča in med njimi dobro znana tematska pot. Mesta so severovzhodno od [[Moskva|Moskve]] in so bila v severovzhodnem delu stare Rusije.<ref>[https://travellgide.ru/golden_ring/goldenring.html Travellgide]</ref> Zlati prstan Rusije je prej obsegal regijo, imenovano Zalesje. Zamisel o poti in pojmu je leta 1967 ustvaril sovjetski zgodovinar in esejist Jurij Bičkov, ki je v časopisu ''Sovetska kultura'' v novembru – decembru 1967 objavil vrsto esejev o mestih pod naslovom ''Zlati obroč''.<ref>[http://www.ng.ru/ng_exlibris/2016-09-01/7_grinkov.html] "Od Čaliapina do Konenkova"] (retrieved January 29, 2019)</ref> Bičkov je bil eden od ustanoviteljev Vseruskega društva za varstvo spomenikov zgodovine in kulture (Vserossiiskoe obshchestvo okhrany pamiatnikov istorii i kul'tury; VOOPIK)<ref>[https://www.researchgate.net/publication/324671718_Forging_the_Golden_Ring_Tourist_Development_and_Heritage_Preservation_in_the_Late_Soviet_Union] Forging the Golden Ring: Tourist Development and Heritage Preservation in the Late Soviet Union</ref>. Ta starodavna mesta, ki so imela tudi pomembno vlogo pri nastanku [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], ohranjajo spomin na najpomembnejše in znamenite dogodke v [[Zgodovina Rusije|ruski zgodovini]]. Mesta se imenujejo ''muzeji na prostem'' in predstavljajo edinstvene spomenike [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]] 12.–18. stoletja, vključno s [[kremelj|kremlji]], [[samostan]]i, [[stolnica]]mi in [[cerkev (zgradba)|cerkvami]]. Ta mesta sodijo med najbolj slikovite v Rusiji, pri tem imajo vidno mesto ruske čebulne kupole. == Mesta == [[File:Кострома - panoramio (1).jpg|thumb|Kostroma je eno od mest ki pripada Zlatemu obroču Rusije. Mesto je bilo v stari Rusiji pomembno trgovsko mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://waytorussia.net/GoldenRing/Kostroma/Kostroma.html|title=The Introduction to Kostroma|date=2016-04-27|website=Way to Russia Guide|language=en|access-date=2019-03-01|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301201538/https://waytorussia.net/GoldenRing/Kostroma/Kostroma.html|url-status=dead}}</ref> Slika samostana Ipatjevski, 2009]] Turisti in domačini so dolga leta razpravljali o tem, katera mesta so 'uradno' del Zlatega obroča.<ref>[https://www.56thparallel.com/russias-golden-ring/] A Traveller's Guide to Russia’s Golden Ring Region</ref> Uradnega seznama ni, z izjemo osmih glavnih mest: Jaroslavl, Kostroma, Ivanovo, Suzdal, Vladimir, Sergiev Posad, Pereslavl-Zaleski in Rostov Veliki.<ref>[https://www.rbth.com/travel/327740-everything-know-golden-ring] Everything you wanted to know about Russia’s Golden Ring</ref> Poleg teh so še druga stara mesta v regiji Ivanovega, Vladimir in Yaroslavl, del prstana in sicer Palekom, Plišom in Šujo (regija Ivanovo) Gorokhovec, Gus-Hrususnini, Murom, Juriev-Polski (regija Vladimir) in Ribinsk, Tutaej in Uglič (regija Jaroslavl). Številna mesta najdemo ob avtocesti M8, do nje pa se pride z železniške postaje Jaroslavski v Moskvi. Nekatere cerkve, kremlji in samostani je Unesco vpisal na seznam svetovne dediščine. V Rusiji je območje Zlatega obroča ena izmed regij, ki je vse do danes močno ohranila številne tradicije in kulturo starodavne Rusije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.intourist.com/Golden-Ring-TourFix.aspx?id=31875600&tab=info&currency=USD|title=Intourist - Tours in Russia. Hotels in Russia, visa, transfers, excursions. Golden Ring|website=www.intourist.com|access-date=2019-03-01}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.northsouthtravel.com/take-a-tour-of-russia-s-golden-ring|title=Take a Tour of Russia's Golden Ring|website=North South Travel|language=en|access-date=2019-03-01|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301201448/https://www.northsouthtravel.com/take-a-tour-of-russia-s-golden-ring|url-status=dead}}</ref> [[Image:Kotorosl.jpg|thumb|Reka Kotorosl v Jaroslavlu, 2004]] [[Image:Kostroma-resurrection.jpg|thumb|Cerkev Vstajenja Kostroma (1652) odličen primer ruske umetnosti 17. stoletja (barvna fotografija, Sergej Mihajlovič Prokudin-Gorskii, 1910, Kongresna knjižnica)]] * '''[[Sergijev Posad]]''' (Séргиев Поса́д) je edino mesto v moskovski regiji, ki je vključeno v Zlati obroč. Tesno je povezano z od Unesca zaščitenim [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškim samostanom sv. Sergija]], ki jo je v 14. stoletju ustanovil sveti Sergij iz Radoneža. ''Lavra'' (velik samostan) je danes eno najpomembnejših verskih krajev v Rusiji, sveti Sergij pa je eden najbolj cenjenih ruskih svetnikov. * '''[[Pereslavelj-Zaleski]]''' (Переславль-Залесский) je rojstni kraj [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] – slavnega ruskega junaka, kneza in svetnika. Povezan je tudi s [[Peter Veliki|Petrom Velikim]], ki je nekoč na Plesčevem jezeru imel flotiljo igrač. Poleg tega se mesto ponaša tudi s čudovito cerkvijo iz 12. stoletja, gomilnimi grobnicami in šestimi samostani, od katerih so aktivni štirje. *'''[[Rostov Veliki]]''' (Ростов) je znan kot Rostov Veliki, da ga ločimo od večjega [[Rostov na Donu|Rostova na Donu]]. Je eno najstarejših mest v Rusiji, prvič je bilo omenjeno v kronikah leta 862. Njegov najbolj impresiven prizor je kremelj iz belega kamna, ki stoji ob jezeru Nero in je danes muzejski kompleks. Mesto ima tudi tri samostane in muzeje, posvečene umetnosti slikanja na [[lošč|emajl]]u, po katerem mesto slovi. * '''[[Jaroslavelj]]''' (Ярослáвль) velja za neuradno prestolnico Zlatega obroča in je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Domneva se, da ga je leta 1010 ustanovil knez [[Jaroslav Modri]], po katerem je dobil ime. Glavna znamenitost mesta je [[samostan Odrešenikovega spreobrnjenja, Jaroslavelj|samostan Odrešenikovega spreobrnjenja]], ki je danes muzej, med njegovimi številnimi čudovitimi cerkvami pa sta najbolj znani cerkev preroka sv. Ilije in cerkev Janeza Krstnika, obe sta lepo okrašeni s [[freska]]mi. Jaroslavelj je le tri ure vožnje oddaljen z ekspresnim vlakom iz Moskve. * '''[[Kostroma]]''' (Кострома); kot Moskvo verjamejo, da je Kostromo ustanovil veliki princ [[Jurij Dolgoroki]] v 12. stoletju. Mesto je najbolj znano po [[Ipatijevski samostan|Ipatijevskem samostanu]], ki je povezan z rodbino [[Romanovi|Romanov]], saj je bil prvi car – car Mihael – tu maziljen. Kostroma je najbolj oddaljen kraj od Moskve, do njega se lahko pripelje z nočnim vlakom iz prestolnice. * '''[[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]]''' (Иваново) je najmlajše in najbolj industrijsko od vseh mest Zlatega obroča. Pred tem je bilo mesto znano kot Ivanovo-Voznesensk po dveh vaseh, ki sta se združili v novo mesto leta 1871. Za vedno je povezano s svojo nekdaj cvetočo trgovino s tekstilom, ki je privedla do tega, da je mesto postalo znano kot ''mesto nevest'' in ruski Manchester. * Gus-Hhrustalny (Гусь-Хрустальный) * [[Suzdal]] (Суздаль) se zaradi številnih ohranjenih starih stavb in pomanjkanja industrializacije pogosto imenuje kar muzej na prostem. Unesco varuje več znamenitosti pod skupnim naslovom [[Beli spomeniki Vladimira in Suzdala]] (orig. ''White Monuments of Vladimir and Suzdal''). Znamenitosti so [[Odrešenikov-Jefimijev samostan]], ki je zdaj muzej in muzej v [[Suzdalski kremelj|Kremlju]] ter [[cerkev Marijinega rojstva, Suzdal|cerkev Marijinega rojstva]]. Poleg tega so v mestu še štirje samostani. * '''[[Vladimir, Rusija|Vladimir]]''' (Владимир), nekdanja prestolnica srednjeveške Rusije, je zgodovinsko pomemben. Je nekoliko bolj industrijski od soseda Suzdala, toda cerkev svetega Dimitrija in [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Vladimir|cerkev Marijinega vnebovzetja]], [[Zlata vrata, Vladimir|Zlata vrata]] so pod Unescovo zaščito in mojstrovine starodavne ruske arhitekture. * [[Ribinsk]] (Рыбинск) * Uglič (Углич) * [[Miškin]] (Мышкин) * Aleksandrov (Александров) == Vprašanja trajnostnega razvoja == Zdaj glavna in najbolj priljubljena turistična pot okoli provincialnih mest srednjeevropske Rusije,<ref>[https://rusmania.com/golden-ring] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200225030900/https://rusmania.com/golden-ring|date=2020-02-25}}Golden Ring of Russia</ref> ki ustvarja Zlati obroč, ni brez polemik. S trajnostnega stališča so se postavljala vprašanja, kaj je resnični namen Zlatega obroča: naj bo to ohranitev starodavnih arhitekturnih spomenikov ali poskus posodobitve turistične panoge znotraj Rusije, ki bi spodbudila gospodarsko rast. Ne glede na to je zaradi velikega priliva ljudi v mesta prišlo do logističnih težav, vključno s potrebo po nastanitvi in prehranjevanju velike količine turistov in s tem propadanjem zgodovinskih stavb, ki jih obiskujejo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://rusmania.com/golden-ring.php Golden Ring of Russia route: overview, day trips, guides, tourist maps.]{{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20120825135756/http://www.trip-guide.ru/zk.htm Golden ring of Russia: photos, guide, maps] {{in lang|ru}} * [http://www.nwi.ru/id=1/city_id=3/lang=1/city.cgi Golden Ring travel overview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130329201307/http://www.nwi.ru/id=1/city_id=3/lang=1/city.cgi |date=2013-03-29 }} * Jeffrey Tayler, [https://www.theatlantic.com/doc/200610/tayler-russia Escape to Old Russia: The Golden Ring, northeast of Moscow, offers a respite from the capital and an immersion in the past], ''[[The Atlantic]]'', October 2006. * [https://web.archive.org/web/20090416122227/http://www.zolotoe-koltso.ru/ Golden ring of Russia in English & Russian] * [http://afisha.vposade.com/ Golden ring of Russia: afisha] {{in lang|ru}} * {{Wikivoyage-inline|Golden Ring}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Promet v Rusiji]] 6o2feisacnmpv9xv8refhgqnrb1rmzd 6740658 6740605 2026-08-22T04:04:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740658 wikitext text/x-wiki [[Slika:Anneau d'or.JPG|thumb|250px|Karta Zlatega obroča]] {| border=0 style="float:right" |- |width=50px height=50px| |width=50px align=right| [[File:Coat of Arms of Yaroslavl (1995).png|40px|link=Jaroslavelj]] |width=25px| |width=50px align=left valign=bottom| [[File:Coat of Arms of Pereslavl-Zalessky (Yaroslavl oblast).png|40px|link=Pereslavl-Zaleskij]] |width=50px| |- |height=50px align=center|[[File:Coat of Arms of Vladimir (Vladimir oblast).svg|40px|link=Vladimir, Rusija|Vladimir]] || || || |align=center| [[File:Coat of Arms of Rostov (Yaroslavl oblast).png|40px|link=Rostov Velikij]] |- |height=25px| || || || || |- |height=50px align=center | [[File:Coat_of_Arms_of_Suzdal.png|40px|link=Suzdal]] || || || |align=center| [[File:Coat of Arms of Sergiev Posad (Moscow oblast).png|40px|link=Sergijev Posad]] |- |height=50px| |align=right valign=top| [[File:Coat-of-Arms-of-Ivanovo-(Ivanovskaya oblast).svg|40px|link=Ivanovo]] || |align=left valign=top| [[File:Kostroma COA (Kostroma Governorate) (1767).png|40px|link=Kostroma]] || |- |} '''Zlati obroč Rusije''' (rusko: Золото́е кольцо́ Росси́и) je obsežno območje, v katerem stara ruska mesta ležijo v obliki prstana/obroča in med njimi dobro znana tematska pot. Mesta so severovzhodno od [[Moskva|Moskve]] in so bila v severovzhodnem delu stare Rusije.<ref>{{Navedi splet |url=https://travellgide.ru/golden_ring/goldenring.html |title=Travellgide |access-date=2020-04-01 |archive-date=2025-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251006021208/https://travellgide.ru/golden_ring/goldenring.html |url-status=dead }}</ref> Zlati prstan Rusije je prej obsegal regijo, imenovano Zalesje. Zamisel o poti in pojmu je leta 1967 ustvaril sovjetski zgodovinar in esejist Jurij Bičkov, ki je v časopisu ''Sovetska kultura'' v novembru – decembru 1967 objavil vrsto esejev o mestih pod naslovom ''Zlati obroč''.<ref>[http://www.ng.ru/ng_exlibris/2016-09-01/7_grinkov.html] "Od Čaliapina do Konenkova"] (retrieved January 29, 2019)</ref> Bičkov je bil eden od ustanoviteljev Vseruskega društva za varstvo spomenikov zgodovine in kulture (Vserossiiskoe obshchestvo okhrany pamiatnikov istorii i kul'tury; VOOPIK)<ref>[https://www.researchgate.net/publication/324671718_Forging_the_Golden_Ring_Tourist_Development_and_Heritage_Preservation_in_the_Late_Soviet_Union] Forging the Golden Ring: Tourist Development and Heritage Preservation in the Late Soviet Union</ref>. Ta starodavna mesta, ki so imela tudi pomembno vlogo pri nastanku [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], ohranjajo spomin na najpomembnejše in znamenite dogodke v [[Zgodovina Rusije|ruski zgodovini]]. Mesta se imenujejo ''muzeji na prostem'' in predstavljajo edinstvene spomenike [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]] 12.–18. stoletja, vključno s [[kremelj|kremlji]], [[samostan]]i, [[stolnica]]mi in [[cerkev (zgradba)|cerkvami]]. Ta mesta sodijo med najbolj slikovite v Rusiji, pri tem imajo vidno mesto ruske čebulne kupole. == Mesta == [[File:Кострома - panoramio (1).jpg|thumb|Kostroma je eno od mest ki pripada Zlatemu obroču Rusije. Mesto je bilo v stari Rusiji pomembno trgovsko mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://waytorussia.net/GoldenRing/Kostroma/Kostroma.html|title=The Introduction to Kostroma|date=2016-04-27|website=Way to Russia Guide|language=en|access-date=2019-03-01|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301201538/https://waytorussia.net/GoldenRing/Kostroma/Kostroma.html|url-status=dead}}</ref> Slika samostana Ipatjevski, 2009]] Turisti in domačini so dolga leta razpravljali o tem, katera mesta so 'uradno' del Zlatega obroča.<ref>[https://www.56thparallel.com/russias-golden-ring/] A Traveller's Guide to Russia’s Golden Ring Region</ref> Uradnega seznama ni, z izjemo osmih glavnih mest: Jaroslavl, Kostroma, Ivanovo, Suzdal, Vladimir, Sergiev Posad, Pereslavl-Zaleski in Rostov Veliki.<ref>[https://www.rbth.com/travel/327740-everything-know-golden-ring] Everything you wanted to know about Russia’s Golden Ring</ref> Poleg teh so še druga stara mesta v regiji Ivanovega, Vladimir in Yaroslavl, del prstana in sicer Palekom, Plišom in Šujo (regija Ivanovo) Gorokhovec, Gus-Hrususnini, Murom, Juriev-Polski (regija Vladimir) in Ribinsk, Tutaej in Uglič (regija Jaroslavl). Številna mesta najdemo ob avtocesti M8, do nje pa se pride z železniške postaje Jaroslavski v Moskvi. Nekatere cerkve, kremlji in samostani je Unesco vpisal na seznam svetovne dediščine. V Rusiji je območje Zlatega obroča ena izmed regij, ki je vse do danes močno ohranila številne tradicije in kulturo starodavne Rusije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.intourist.com/Golden-Ring-TourFix.aspx?id=31875600&tab=info&currency=USD|title=Intourist - Tours in Russia. Hotels in Russia, visa, transfers, excursions. Golden Ring|website=www.intourist.com|access-date=2019-03-01}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.northsouthtravel.com/take-a-tour-of-russia-s-golden-ring|title=Take a Tour of Russia's Golden Ring|website=North South Travel|language=en|access-date=2019-03-01|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301201448/https://www.northsouthtravel.com/take-a-tour-of-russia-s-golden-ring|url-status=dead}}</ref> [[Image:Kotorosl.jpg|thumb|Reka Kotorosl v Jaroslavlu, 2004]] [[Image:Kostroma-resurrection.jpg|thumb|Cerkev Vstajenja Kostroma (1652) odličen primer ruske umetnosti 17. stoletja (barvna fotografija, Sergej Mihajlovič Prokudin-Gorskii, 1910, Kongresna knjižnica)]] * '''[[Sergijev Posad]]''' (Séргиев Поса́д) je edino mesto v moskovski regiji, ki je vključeno v Zlati obroč. Tesno je povezano z od Unesca zaščitenim [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškim samostanom sv. Sergija]], ki jo je v 14. stoletju ustanovil sveti Sergij iz Radoneža. ''Lavra'' (velik samostan) je danes eno najpomembnejših verskih krajev v Rusiji, sveti Sergij pa je eden najbolj cenjenih ruskih svetnikov. * '''[[Pereslavelj-Zaleski]]''' (Переславль-Залесский) je rojstni kraj [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] – slavnega ruskega junaka, kneza in svetnika. Povezan je tudi s [[Peter Veliki|Petrom Velikim]], ki je nekoč na Plesčevem jezeru imel flotiljo igrač. Poleg tega se mesto ponaša tudi s čudovito cerkvijo iz 12. stoletja, gomilnimi grobnicami in šestimi samostani, od katerih so aktivni štirje. *'''[[Rostov Veliki]]''' (Ростов) je znan kot Rostov Veliki, da ga ločimo od večjega [[Rostov na Donu|Rostova na Donu]]. Je eno najstarejših mest v Rusiji, prvič je bilo omenjeno v kronikah leta 862. Njegov najbolj impresiven prizor je kremelj iz belega kamna, ki stoji ob jezeru Nero in je danes muzejski kompleks. Mesto ima tudi tri samostane in muzeje, posvečene umetnosti slikanja na [[lošč|emajl]]u, po katerem mesto slovi. * '''[[Jaroslavelj]]''' (Ярослáвль) velja za neuradno prestolnico Zlatega obroča in je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Domneva se, da ga je leta 1010 ustanovil knez [[Jaroslav Modri]], po katerem je dobil ime. Glavna znamenitost mesta je [[samostan Odrešenikovega spreobrnjenja, Jaroslavelj|samostan Odrešenikovega spreobrnjenja]], ki je danes muzej, med njegovimi številnimi čudovitimi cerkvami pa sta najbolj znani cerkev preroka sv. Ilije in cerkev Janeza Krstnika, obe sta lepo okrašeni s [[freska]]mi. Jaroslavelj je le tri ure vožnje oddaljen z ekspresnim vlakom iz Moskve. * '''[[Kostroma]]''' (Кострома); kot Moskvo verjamejo, da je Kostromo ustanovil veliki princ [[Jurij Dolgoroki]] v 12. stoletju. Mesto je najbolj znano po [[Ipatijevski samostan|Ipatijevskem samostanu]], ki je povezan z rodbino [[Romanovi|Romanov]], saj je bil prvi car – car Mihael – tu maziljen. Kostroma je najbolj oddaljen kraj od Moskve, do njega se lahko pripelje z nočnim vlakom iz prestolnice. * '''[[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]]''' (Иваново) je najmlajše in najbolj industrijsko od vseh mest Zlatega obroča. Pred tem je bilo mesto znano kot Ivanovo-Voznesensk po dveh vaseh, ki sta se združili v novo mesto leta 1871. Za vedno je povezano s svojo nekdaj cvetočo trgovino s tekstilom, ki je privedla do tega, da je mesto postalo znano kot ''mesto nevest'' in ruski Manchester. * Gus-Hhrustalny (Гусь-Хрустальный) * [[Suzdal]] (Суздаль) se zaradi številnih ohranjenih starih stavb in pomanjkanja industrializacije pogosto imenuje kar muzej na prostem. Unesco varuje več znamenitosti pod skupnim naslovom [[Beli spomeniki Vladimira in Suzdala]] (orig. ''White Monuments of Vladimir and Suzdal''). Znamenitosti so [[Odrešenikov-Jefimijev samostan]], ki je zdaj muzej in muzej v [[Suzdalski kremelj|Kremlju]] ter [[cerkev Marijinega rojstva, Suzdal|cerkev Marijinega rojstva]]. Poleg tega so v mestu še štirje samostani. * '''[[Vladimir, Rusija|Vladimir]]''' (Владимир), nekdanja prestolnica srednjeveške Rusije, je zgodovinsko pomemben. Je nekoliko bolj industrijski od soseda Suzdala, toda cerkev svetega Dimitrija in [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Vladimir|cerkev Marijinega vnebovzetja]], [[Zlata vrata, Vladimir|Zlata vrata]] so pod Unescovo zaščito in mojstrovine starodavne ruske arhitekture. * [[Ribinsk]] (Рыбинск) * Uglič (Углич) * [[Miškin]] (Мышкин) * Aleksandrov (Александров) == Vprašanja trajnostnega razvoja == Zdaj glavna in najbolj priljubljena turistična pot okoli provincialnih mest srednjeevropske Rusije,<ref>[https://rusmania.com/golden-ring] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200225030900/https://rusmania.com/golden-ring|date=2020-02-25}}Golden Ring of Russia</ref> ki ustvarja Zlati obroč, ni brez polemik. S trajnostnega stališča so se postavljala vprašanja, kaj je resnični namen Zlatega obroča: naj bo to ohranitev starodavnih arhitekturnih spomenikov ali poskus posodobitve turistične panoge znotraj Rusije, ki bi spodbudila gospodarsko rast. Ne glede na to je zaradi velikega priliva ljudi v mesta prišlo do logističnih težav, vključno s potrebo po nastanitvi in prehranjevanju velike količine turistov in s tem propadanjem zgodovinskih stavb, ki jih obiskujejo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://rusmania.com/golden-ring.php Golden Ring of Russia route: overview, day trips, guides, tourist maps.]{{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20120825135756/http://www.trip-guide.ru/zk.htm Golden ring of Russia: photos, guide, maps] {{in lang|ru}} * [http://www.nwi.ru/id=1/city_id=3/lang=1/city.cgi Golden Ring travel overview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130329201307/http://www.nwi.ru/id=1/city_id=3/lang=1/city.cgi |date=2013-03-29 }} * Jeffrey Tayler, [https://www.theatlantic.com/doc/200610/tayler-russia Escape to Old Russia: The Golden Ring, northeast of Moscow, offers a respite from the capital and an immersion in the past], ''[[The Atlantic]]'', October 2006. * [https://web.archive.org/web/20090416122227/http://www.zolotoe-koltso.ru/ Golden ring of Russia in English & Russian] * [http://afisha.vposade.com/ Golden ring of Russia: afisha] {{in lang|ru}} * {{Wikivoyage-inline|Golden Ring}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Promet v Rusiji]] aimhju89608nbxwg2fal403uraanvkf Voki-toki 0 485521 6740742 6375428 2026-08-22T10:03:21Z Erardo Galbi 166658 6740742 wikitext text/x-wiki [[File:Walki-talki-twintalker 4710 DCP.jpg|thumbnail|Voki-toki]] [[File:Recreational Walkie Talkies.jpg|thumbnail|Rekreacijski, amaterski voki-toki ter igrača]] '''Voki-toki''', znano tudi kot '''radiotelefon''', je ročni, prenosni, dvosmerni [[radijski oddajnik]]. Za njegov razvoj med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so zaslužni Donald Hings, radijski inženir Alfred J. Gross, Henryk Magnuski in inženirska ekipa v Motoroli. Prvič so se uporabljali za [[Pehota|pehoto]], podobni modeli so bili ustvarjeni za poljsko [[Artilerija|artilerijo]] in tankovske enote, po vojni pa so se voki-tokiji razširili na javno varnost in sčasoma na komercialna in gradbena dela. Tipični voki-tokiji spominjajo na telefonsko slušalko, na enem koncu je vgrajen [[Zvočnik (naprava)|zvočnik]], na drugem pa [[mikrofon]] (v nekaterih napravah je zvočnik tudi mikrofon) in antena, nameščena na vrhu enote. Držijo se obraza za pogovor. Voki-toki je poldupleksna komunikacijska naprava. Več voki-tokijev uporablja en sam radijski kanal in naenkrat lahko oddaja samo en radio na kanalu, čeprav lahko posluša poljubno število. [[Oddajnik]] je običajno v načinu sprejema; ko uporabnik želi govoriti, mora pritisniti gumb "Pritisni in govori" (PTT), ki izklopi sprejemnik in vklopi oddajnik. Manjše različice te naprave so zelo priljubljene tudi med majhnimi [[Otrok|otroki.]] == Zgodovina == Namestitev sprejemnikov in oddajnikov na isti fiksni lokaciji je omogočila brezžično izmenjavo sporočil. Že leta 1907 je bil dvosmerni [[Telegraf|telegrafski]] promet čez [[Atlantski ocean]] komercialno dostopen. Do leta 1912 so komercialne in vojaške ladje imele oddajnike in sprejemnike, kar je omogočilo dvosmerno komunikacijo v neposredni bližini z ladjo, ki ni bila vidna s kopnega. Prvi resnično mobilni dvosmerni radio je v [[Avstralija|Avstraliji]] leta 1923 razvil višji [[policist]] Frederick William Downie iz viktorijanske policije. Viktorjanska policija je prva na svetu uporabila brezžično komunikacijo v [[Avtomobil|avtomobilih]] in s tem končala neučinkovita poročila o stanju prek javnih [[Telefonska govorilnica|telefonskih govorilnic]], ki so se uporabljale do takrat. Prvi sklopi so zasedli celoten zadnji sedež patruljnih vozil [[Lancia]].<ref>{{navedi splet|title=TM-11296 - Radio set AN/PRC-6|url=http://www.radiomanual.info/schemi/Surplus_NATO/AN-PRC-6_serv_user_TM11-296_1955.pdf|website=radiomanual.info|publisher=Dept. of the Army|accessdate=13 January 2017}}</ref> Ko je radijska oprema postala močnejša, kompaktnejša in enostavnejša za uporabo, je bila v manjša vozila nameščena dvosmerna oprema za radijsko komunikacijo. Namestitev radijske opreme v letala je skavtom omogočila, da so sproti poročali o opazovanjih, od [[Pilot|pilota]] pa ni bilo potrebno, da spušča sporočila vojakom na tla spodaj ali pristaja ter da osebno poročilo. Leta 1933 je policijska uprava Bayonne v New Jerseyju uspešno upravljala dvosmerni sistem med centralno fiksno postajo in radijskimi oddajniki, nameščenimi v policijskih avtomobilih; to je omogočilo hitro usmerjanje odziva policije v nujnih primerih. Med drugo svetovno vojno so ročne radijske oddajnike radijsko in zemeljske enote v veliki meri uporabljale tako zaveznice kot sile osi. Zgodnje dvosmerne sheme so omogočale oddajanje samo eni postaji, medtem ko so druge poslušale, saj so bili vsi signali na isti radijski frekvenci - to se je imenovalo "simplex" način. Kode in glasovne operacije zahtevajo preprost komunikacijski protokol, ki vsem postajam omogoča sodelovanje pri uporabi ene same radijske postaje, tako da oddaje ene postaje niso motile druge. Z uporabo sprejemnikov in oddajnikov, uglašenih na različne frekvence, in reševanjem težav, ki jih prinaša delovanje sprejemnika tik ob oddajniku, je bil možen hkratni prenos in sprejem na vsakem koncu radijske povezave, v tako imenovanem načinu "full duplex". Prvi radijski sistemi niso mogli oddajati glasu. To je zahtevalo usposabljanje operaterjev za uporabo Morsejeve kode. Na ladji radijski uradniki (včasih skrajšani na "radijski uradniki") običajno niso opravljali drugih nalog kot ravnati z radijskimi sporočili. Ko je glasovni prenos postal mogoč, namenski operaterji niso več potrebni in dvosmerna uporaba radia je postala bolj pogosta. Današnja dvosmerna mobilna radijska oprema je z vidika operativnega osebja skoraj tako preprosta za uporabo kot gospodinjski telefon, s čimer je dvosmerna komunikacija uporabno orodje v številnih osebnih, komercialnih in vojaških vlogah. Ročni dvosmerni radijski [[sprejemnik]] je vojska razvila iz nahrbtnih radijskih sprejemnikov, ki jih je imel [[vojak]] v pehotni enoti, da je bila enota v stiku s svojimi poveljniki. Verjetno prvi lastnik [[Patent|patenta]] (patent je bil izpolnjen 20. maja 1935,<ref>[https://polona.pl/archive?uid=115804723&cid=116099488 patent number 22972, Government Patent Office - 1936</ref>) podeljen 19. marca 1936) je bil poljski [[inženir]] Henryk Magnuski, ki je kasneje od leta 1939 delal na prvem voki-tokiju Motorole (ročnem radijskem oddajniku SCR 536). Kanadski izumitelj Donald Hings je prvi ustvaril prenosni radijski signalni sistem za svojega delodajalca CM&S leta 1937. Leta 2001 je bil Hings uradno odlikovan zaradi pomena naprave za vojne. Hingsov model C-58 "Handy-Talkie" je bil v vojaški službi do leta 1942, kar je rezultat tajnih prizadevanj za raziskave in razvoj, ki so se začela leta 1940. Alfred J. Gross, radijski inženir in eden od razvijalcev sistema Joan-Eleanor, je med leti 1938 in 1941 delal tudi na zgodnji tehnologiji, ki stoji za voki-tokijem, in je včasih zaslužen za njegovo iznajdbo.<ref name="mit">{{navedi splet |url=http://lemelson.mit.edu/winners/al-gross |title=Al Gross |accessdate=2018-10-11 |publisher=[[Lemelson-MIT Program]] |archive-date=2019-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191106215506/http://lemelson.mit.edu/winners/al-gross |url-status=dead }}</ref> Prvo napravo, ki je dobila široki vzdevek "voki-toki", je med drugo svetovno vojno razvila [[ameriška vojska]], nahrbtnik Motorola SCR-300. Ustvarila ga je inženirska ekipa leta 1940 pri Galvin Manufacturing Company (predhodnica Motorole). Ekipo so sestavljali Dan Noble, ki je zasnovo zasnoval s frekvenčno modulacijo; Henryk Magnuski, ki je bil glavni RF inženir; Marion Bond; Lloyd Morris; in Bill Vogel. [[File:AWM 017402 Noemfoor radio.jpg|thumb|upright|[[Noemfoor]], [[Nizozemska Nova Gvineja]], Ameriški vojak uporablja voki-toki]] Prvi ročni voki-toki je bil oddajnik AM SCR-536 iz leta 1941, ki ga je prav tako izdelala Motorola, imenovan Handie-Talkie (HT). Danes se izrazi pogosto zamenjujejo, toda prvotni voki-toki se je nanašal na zadaj nameščen model, handie-talkie pa je bila naprava, ki jo je bilo mogoče v celoti držati v roki. Obe napravi sta uporabljali [[vakuumske cevi]] in ​​jih napajali visokonapetostni suhocelični [[Baterija (elektrika)|bateriji]]. Po drugi svetovni vojni je Raytheon razvil vojaško zamenjavo SCR-536, AN / PRC-6. V vezju AN / PRC-6 je bilo uporabljenih 13 vakuumskih cevi (sprejemnik in oddajnik); drugi sklop trinajstih cevi je bil dobavljen z enoto kot tekoči rezervni deli. Enota je bila tovarniško nastavljena z enim [[Kristal|kristalom]], ki ga je bilo mogoče zamenjati na drugo [[Frekvenca|frekvenco]] na terenu z zamenjavo kristala in ponovno nastavitvijo enote. Uporabil je 24-palčno bič anteno. Na voljo je bila neobvezna slušalka, ki jo je bilo mogoče s AN-PRC-6 povezati s 5-metrskim kablom. Za nošenje in podporo med delovanjem je bil predviden nastavljiv jermen. Sredi sedemdesetih let je ameriški mornariški korpus sprožil prizadevanja za razvoj skupinskega radia, ki bi nadomestil nezadovoljiv sprejemnik AN / PRR-9 in sprejemnik / oddajnik, nameščen na čeladi, AN / PRT-4 (oba je razvila ameriška vojska). AN / PRC-68, ki ga je leta 1976 prvič izdelal Magnavox, je bil marincem izdan v osemdesetih letih, sprejela pa ga je tudi ameriška vojska. Okrajšava HT, ki izhaja iz blagovne znamke Motorola "Handie-Talkie", se običajno uporablja za prenosne ročne radijske sprejemnike, pri čemer se "voki-toki" pogosto uporablja kot laični izraz ali posebej za igračo. Javna varnost in komercialni uporabniki svoje ročne naprave na splošno imenujejo preprosto "radijski sprejemniki". Presežek Motorola Handie-Talkie se je takoj po drugi svetovni vojni znašel v rokah radiotelevizij.<ref name="Niesel">{{navedi splet |last1=Niesel |first1=John |title=The SCR-300 Backpack Radio |url=https://warfarehistorynetwork.com/daily/wwii/the-scr-300-backpack-radio/ |website=warfarehistorynetwork.com |publisher=Sovereign Media |accessdate=28 December 2018 |archive-date=2019-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191027152946/http://warfarehistorynetwork.com/daily/wwii/the-scr-300-backpack-radio |url-status=dead }}</ref> == Sodobna uporaba == Voki-tokiji se pogosto uporabljajo v vseh okoljih, kjer so potrebne prenosne radijske komunikacije, vključno s [[Podjetje|podjetji]], javno varnostjo, [[Vojska|vojsko]], rekreacijo na prostem in podobno, [[Naprava|naprave]] pa so na voljo po številnih cenah od poceni analognih enot, ki se prodajajo kot [[Igrača|igrače]], pa do robustnih ( ti. nepremočljive ali notranje varne) analogne in digitalne enote za uporabo na čolnih ali v težki industriji. Večina držav dovoljuje prodajo voki-tokijev vsaj za podjetja, pomorske komunikacije in nekatere omejene osebne namene, kot je radio CB, ter za amaterske radijske zasnove. Voki-tokiji so zaradi vse večje uporabe miniaturizirane elektronike lahko zelo majhni, pri čemer so nekateri osebni dvosmerni UHF radijski modeli manjši od krova kart (čeprav so VHF in HF enote lahko bistveno večje zaradi potrebe po večjih antene in akumulatorji). Poleg tega, ko se stroški znižujejo, je mogoče poceni radijskim sprejemnikom dodati napredne zmogljivosti za zmanjševanje zvoka, kot sta CTCSS (analogni zvok) in DCS (digitalni zvok) (ki se pogosto prodajajo kot "kode za varovanje zasebnosti"), pa tudi glasovno kodiranje in pretakanje. Nekatere enote (zlasti amaterske HT-je) vključujejo tudi tipkovnice DTMF za daljinsko upravljanje različnih naprav, kot so repetitorji. Nekateri modeli vključujejo funkcijo VOX za prostoročno upravljanje, pa tudi možnost pritrditve zunanjih mikrofonov in zvočnikov. Potrošna in komercialna oprema se na več načinov razlikujeta; komercialno orodje je navadno robustno, s kovinskimi ohišji in ima vanj pogosto programiranih le nekaj posebnih frekvenc (pogosto, čeprav ne vedno, z računalnikom ali drugo zunanjo programsko napravo; starejše enote lahko preprosto zamenjajo kristale), saj je določeno podjetje oz. agent javne varnosti mora pogosto upoštevati določeno frekvenco. Potrošniška oprema pa je na splošno majhna, lahka in omogoča dostop do katerega koli kanala znotraj določenega pasu, ne le do podskupine dodeljenih kanalov. === Vojska === Vojaške organizacije uporabljajo ročne radijske sprejemnike za različne namene. Sodobne enote, kot je AN / PRC-148 Multiband Inter / Intra Team Radio (MBITR), lahko komunicirajo v različnih pasovih in modulacijskih shemah ter vključujejo šifrirne zmogljivosti. === Amaterski radio === Voki-tokiji (znani tudi kot HT-ji ali "ročni oddajniki") se pogosto uporabljajo med [[Radioamaterstvo|radioamaterji]]. Medtem ko predelana komercialna oprema podjetij, kot je Motorola, ni redka, pa številna podjetja, kot so Yaesu, Icom in Kenwood, oblikujejo modele posebej za ljubiteljsko uporabo. Čeprav je površinsko podoben komercialnim in osebnim enotam (vključno s funkcijami za mešanje CTCSS in DCS, ki se uporabljajo predvsem za aktiviranje amaterskih radijskih repetitorjev), ima amaterska oprema običajno številne funkcije, ki niso običajne za drugo opremo, med drugim: * Širokopasovni sprejemniki, pogosto vključno s funkcijo radijskega optičnega bralnika, za poslušanje neamaterskih radijskih pasov. * Več pasov; medtem ko nekateri delujejo samo na določenih pasovih, kot sta 2 metra ali 70 cm, drugi podpirajo več UHF in VHF amaterskih dodelitev, ki so na voljo uporabniku. * Ker se amaterske dodelitve običajno ne kanalizirajo, lahko uporabnik pokliče poljubno frekvenco v pooblaščenem pasu. * Več modulacijskih shem: nekaj amaterskih HT-jev lahko dovoli modulacijske načine, ki niso FM, vključno z AM, SSB in CW, in digitalnimi načini, kot sta radioteletip ali PSK31. Nekateri imajo morda vgrajene TNC-je, ki podpirajo paketni prenos radijskih podatkov brez dodatne strojne opreme. Novejši dodatek k radioamaterski storitvi je digitalna pametna tehnologija za radioamaterstvo ali D-STAR. Ročni radijski sprejemniki s to tehnologijo imajo več naprednih funkcij, vključno z ožjo pasovno širino, hkratnim glasovnim in sporočilnim sporočilom, poročanjem o položaju GPS in radijskimi klici z usmerjenim klicnim znakom po širokem mednarodnem omrežju. Kot smo že omenili, lahko komercialne voki-tokije včasih reprogramiramo za delovanje na amaterskih frekvencah. Amaterski radijski operaterji lahko to storijo zaradi stroškov ali zaradi domneve, da je komercialna oprema bolj trdno izdelana ali bolje zasnovana kot namensko izdelana amaterska oprema. === Osebna uporaba === Osebni voki-toki je postal priljubljen tudi zaradi ameriške družinske radijske službe (FRS) in podobnih storitev brez licence (kot sta evropska PMR446 in avstralska UHF CB) v drugih državah. Čeprav se voki-tokiji FRS včasih uporabljajo tudi kot igrače, saj jih množična proizvodnja poceni, imajo ustrezne superheterodinske sprejemnike in so koristno komunikacijsko orodje tako za poslovno kot osebno uporabo. Razcvet oddajnikov brez licenc pa je povzročil razočaranje uporabnikov licenčnih storitev, ki so včasih motene. Na primer, FRS in GMRS se prekrivata v ZDA, kar ima za posledico znatno piratsko uporabo frekvenc GMRS. Za uporabo frekvenc GMRS ([[Združene države Amerike|ZDA]]) je potrebna licenca; vendar večina uporabnikov te zahteve bodisi ne upošteva bodisi se tega ne zaveda. Kanada je frekvence prerazporedila za uporabo brez licence zaradi močnih motenj ameriških uporabnikov GMRS. [[Evropska unija|Evropski]] kanali PMR446 spadajo med ameriške UHF amaterske dodelitve, ameriški kanali FRS pa motijo ​​komunikacije javne varnosti v Združenem kraljestvu. Zasnove osebnih voki-tokijev so v vsakem primeru strogo regulirane, na splošno zahtevajo odstranljive [[Antena|antene]] (z nekaj izjemami, kot sta CB radio in dodeljevanje MURS v ZDA) in prepovedujejo spremenjene radijske sprejemnike. Večina prodanih osebnih voki-tokijev je zasnovanih tako, da delujejo v UHF dodelitvah in so zasnovani tako, da so zelo kompaktni, z gumbi za spreminjanje kanalov in drugimi nastavitvami na sprednji strani radia ter kratko, fiksno anteno. Večina takšnih enot je izdelana iz težke, pogosto živobarvne plastike, čeprav imajo nekatere dražje enote trdno kovinsko ali plastično ohišje. Radijski sprejemniki komercialne kakovosti so pogosto zasnovani tako, da se uporabljajo za dodelitve, kot sta GMRS ali MURS (slednja ima zelo malo na voljo namensko izdelane opreme). Poleg tega so na voljo voki-tokiji CB, vendar manj priljubljeni zaradi značilnosti širjenja pasu 27 MHz in splošne obsežnosti orodja. Osebni voki-tokiji so na splošno zasnovani tako, da omogočajo enostaven dostop do vseh razpoložljivih kanalov (in, če so na voljo, kode za izklop) znotraj določene dodelitve naprave. Osebni dvosmerni radijski sprejemniki se včasih kombinirajo tudi z drugimi [[Elektronska naprava|elektronskimi napravami;]] Garminova serija Rino združuje sprejemnik GPS v istem paketu kot voki-toki FRS / GMRS (uporabnikom Rina omogoča medsebojno pošiljanje digitalnih podatkov o lokaciji). Nekateri osebni radijski sprejemniki vključujejo tudi sprejemnike za AM in FM radio in po potrebi NOAA Weather Radio in podobni sistemi, ki oddajajo na istih frekvencah. Nekateri modeli omogočajo tudi pošiljanje besedilnih sporočil in slik med podobno opremljene enote. Medtem ko so radijski sprejemniki in vladni radijski sprejemniki pogosto ocenjeni po izhodni moči, so potrošniški radijski sprejemniki pogosto in kontroverzno ocenjeni v [[Milja|miljah]] ali [[Kilometer|kilometrih]]. Zaradi širjenja vidnega polja UHF signalov izkušeni uporabniki menijo, da so takšne ocene divje pretirane, nekateri proizvajalci pa so začeli tiskati ocene dosega na embalažo na podlagi terena, v nasprotju s preprosto močjo. Medtem ko je večina osebnega prometa prek voki-tokija na območju 27 MHz in 400-500 MHz v UHF spektru, obstajajo nekatere enote, ki uporabljajo pas 49 MHz (del 15) (v skupni rabi z brezžičnimi [[Telefon|telefoni]], varuškami in podobnimi naprave), kot tudi pas "900 del" 900 MHz; vsaj v ZDA enote v teh pasovih ne potrebujejo licenc, če se držijo pravil izhodne moči dela 15 FCC. Podjetje TriSquare od julija 2007 v ZDA trži vrsto voki-tokijev, ki temeljijo na tehnologiji razširjenega spektra za preskakovanje frekvenc, ki deluje v tem frekvenčnem območju pod imenom eXRS (eXtreme Radio Service - kljub imenu, lastniška zasnova, ki ni uradna dodelitev ameriške FCC). Shema razširjenega spektra, ki se uporablja v radiih eXRS, omogoča do 10 milijard navideznih "kanalov" in zagotavlja zasebno komunikacijo med dvema ali več enotami. === Rekreacija === Različice z nizko porabo energije, izvzete iz zahtev za licenco, so tudi priljubljene otroške igrače, kot je voki-toki Fisher Price za otroke. Pred spremembo statusa radia CB iz licenčnega v status »dovoljeno z delom« (FCC pravila 95, del 95) je bila tipična igračka voki-toki, ki je bil na voljo v Severni Ameriki, omejen na 100 milivatov moči pri oddajanju in uporabi enega ali dveh kristalno krmiljenih kanali v pasu 27 MHz za državljane, ki uporabljajo samo amplitudno modulacijo (AM). Pozneje igrače voki-toki delujejo v pasu 49 MHz, nekatere s frekvenčno modulacijo (FM), ki jih delijo z brezžičnimi telefoni in varuškami. Najugodnejše elektronske naprave so zelo preproste (enofrekvenčne, kristalno krmiljene, na splošno temeljijo na preprostem diskretnem tranzistorskem vezju, kjer "odrasli" voki-tokiji uporabljajo [[Čip|čipe]]), lahko uporabljajo superregenerativne sprejemnike in morda nimajo niti nadzora glasnosti , vendar so kljub temu lahko dodelano okrašeni, pogosto površno podobni bolj "odraslim" radijskim sprejemnikom, kot sta FRS ali oprema za javno varnost. V nasprotju z dražjimi enotami poceni voki-tokiji z igračami morda nimajo ločenih mikrofonov in zvočnikov; zvočnik sprejemnika je včasih v načinu oddajanja tudi mikrofon. Nenavadna lastnost, pogosta pri otroških voki-tokijih, ki pa je redko na voljo tudi pri amaterskih modelih, je "kodni ključ", to je gumb, ki operaterju omogoča, da [[Morsejeva koda|Morsejevo kodo]] ali podobne tone posreduje drugemu voki-tokiju, ki deluje na isti frekvenci. Običajno operater pritisne gumb PG in izpiše sporočilo z Morse Code posteljico, pritrjeno kot nalepka na radio. Ker pa je Morsejeva koda izven ljubiteljskih radijskih krogov postala široko uporabljena, imajo nekatere takšne enote bodisi izrazito poenostavljeno kodno oznako bodisi sploh ne zagotavljajo več nalepk. Poleg tega se radijske postaje UHF Family Radio Service včasih kupujejo in uporabljajo kot igrače, čeprav se kot take navadno izrecno ne tržijo (glejte Hasbrovo linijo ChatNow, ki prenaša glasovne in digitalne podatke v pasu FRS). === Aplikacije za pametne telefone in povezane naprave === Obstajajo številne mobilne aplikacije, ki posnemajo interakcijo v stiku voki-toki / push-to-talk. Tržijo se kot asinhrona komunikacija z nizko zakasnitvijo. Prednosti, ki jih oglašujejo dvosmerni glasovni klici, vključujejo: asinhrono naravo, ki ne zahteva popolne interakcije uporabnika (kot je SMS), in je glas prek IP-ja (VOIP), zato ne uporablja minut v celičnem paketu.<ref name="VoiceApps">{{navedi novice|last=Pogue|first=David|title=Smartphone? Presto! 2-Way Radio|url=https://besthuntneeds.com/best-walkie-talkie-2021-reviews-and-buying-guide|accessdate=3 December 2012|newspaper=The New York Times|date=5 September 2012}}</ref> Aplikacije na trgu, ki ponujajo to interakcijo med zvokom v obliki voki-tokija, med drugim vključujejo Voxer, Zello, Orion Labs, Motorola Wave in HeyTell. Druge izdelke voki-toki, ki temeljijo na pametnih telefonih, izdelujejo podjetja, kot so goTenna, Fantom Dynamics in BearTooth, in ponujajo radijski vmesnik. V nasprotju z mobilnimi podatkovno odvisnimi aplikacijami ti izdelki delujejo tako, da se seznanijo z aplikacijo na uporabnikovem pametnem telefonu in prek radijskega vmesnika. === Simplex v primerjavi z duplex kanali === ==== Simplex ==== Enostavni kanalski sistemi uporabljajo en sam kanal za oddajanje in sprejemanje. To je značilno za letala VHF AM, radijski pas in pomorski radio. Simplex sistemi so pogosto stari sistemi, ki obstajajo že od tridesetih let prejšnjega stoletja. Arhitektura omogoča, da stari radijski sprejemniki delujejo z novimi v enem omrežju. V primeru vseh ladij po vsem svetu ali vseh letal po vsem svetu lahko nadgradnja velikega števila nameščenih radijskih sprejemnikov (nameščena baza) traja desetletja. Simplex sistemi pogosto uporabljajo odprte arhitekture, ki omogočajo, da je kateri koli radio, ki ustreza osnovnim standardom, združljiv s celotnim sistemom. Prednost: kot najpreprostejša konfiguracija sistema obstaja zanesljivost, saj sta za vzpostavitev komunikacije med njima potrebni le dva radijska sprejemnika brez kakršne koli druge infrastrukture. Slabosti: Simplex konfiguracija ponuja komunikacijo v najkrajšem dosegu ali na daljavo, ker morajo biti mobilne enote v učinkovitem dosegu. Razpoložljiva pasovna širina kanala omejuje število hkratnih pogovorov, saj "mrtvega" zraka ni mogoče enostavno uporabiti za dodatno komunikacijo. ==== Dupleks ==== Duplex pomeni, da se uporabljata dva kanala: po en v vsako smer. Duplex kanalski sistemi oddajajo in sprejemajo na različnih ločenih kanalih. To opredeljuje sisteme, v katerih oprema ne more komunicirati brez določene infrastrukture, kot so repetitor, bazna postaja ali Talk-Through Base. Najpogostejša v ZDA je konfiguracija repetitorja, pri kateri je bazna postaja konfigurirana za sočasno ponovno oddajanje zvoka, prejetega iz mobilnih enot. Zaradi tega so mobilni telefoni ali ročni ročniki sposobni komunicirati med seboj kjer koli znotraj dosega sprejemnika bazne postaje ali repetitorja. Običajno ima osnovna ali oddajniška postaja visoko anteno in veliko moč, kar omogoča veliko večji doseg v primerjavi s kopenskim vozilom ali ročnim oddajnikom. Dupleksne sisteme lahko razdelimo na dve vrsti. Izraz pol-dupleks se nanaša na sisteme, pri katerih je za komunikacijo potrebna uporaba stikala Pritisni in govori. Full duplex se nanaša na sisteme, kot so mobilni telefoni, ki lahko istočasno sprejemajo in oddajajo. Ponavljalniki so po svoji naravi full duplex, večina mobilnih telefonov in skoraj vsi dlančniki so napol duplex. Prednost: dupleksni kanali običajno omogočajo delovanje repetitorja, ki širi doseg (v večini primerov zaradi povečane oddajne moči in izboljšane lege / višine zraka) - zlasti tam, kjer se uporabljajo ročni radijski sprejemniki. Pomanjkljivost: Če radio ne more doseči oddajnika, ne more komunicirati. ==== Hibridni simplex / duplex ==== Nekateri sistemi uporabljajo kombinacijo obeh, pri čemer radijski sprejemniki privzeto uporabljajo dupleks, vendar lahko na kanalu osnovne postaje komunicirajo simplex, če je zunaj dosega. V ZDA se zmožnosti pogovarjanja o simplexu na dupleksnem kanalu z repetitorjem včasih imenujejo pogovor, neposredna povezava ali avto v avto. === Pritisni in govori (PG) === V dvosmernih radijskih sprejemnikih s slušalkami je na kablu ali brezžični elektronski omarici, pritrjeni na uporabnikova oblačila, lahko vključen gumb Pritisni in govori. V [[Gasilsko vozilo|gasilskih vozilih]] ali rešilcih je lahko prisoten gumb, kjer se kabelske slušalke priključijo na radijsko napeljavo. Letala imajo običajno slušalke z vrvicami in ločen gumb Pritisni in govori na krmilnem jarmu ali palici. Konzole za odpošiljanje imajo pogosto ročno upravljane tipke Pritisni in govori, skupaj z nožnim stikalom ali pedalom. Če so roke dispečerja na računalniški tipkovnici, lahko uporabnik stopi na nožni pedal za prenos. Nekateri sistemi imajo utišanje zvoka, tako da lahko dispečer telefonira, kličoči pa ne sliši, kaj je rečeno po radiu. Njihov mikrofon na slušalkah bo utišan, če oddajajo. S tem dispečer razbremeni vsakega radijskega sporočila kličočemu. V nekaterih okoliščinah se namesto gumba Pritisni in govori uporabi prenos z glasovnim upravljanjem (VOX). Možne uporabe so hendikepirani uporabniki, ki ne morejo pritisniti gumba, amaterski radijski operaterji, gasilci, žerjavi ali drugi, ki opravljajo kritična opravila, pri katerih morajo biti roke proste, vendar je komunikacija še vedno potrebna. === Analogno v primerjavi z digitalnim === Primer analognih radijskih sprejemnikov so radijski sprejemniki AM, ki se uporabljajo za komunikacijo z nadzornimi stolpi in kontrolorji zračnega prometa. Drugi je voki-toki družinske radijske službe. Analogna oprema je manj zapletena kot najpreprostejša digitalna. Prednost: V visokokakovostni opremi je boljša sposobnost komunikacije v primerih, ko je prejeti signal šibek ali hrupen. Pomanjkljivost: Na vsakem kanalu lahko naenkrat poteka samo en pogovor. Primeri digitalnih komunikacijskih tehnologij so vsi sodobni mobilni telefoni in TETRA, ki velja za najboljši standard digitalnega radia in je izhodiščna infrastruktura za omrežja celotnih držav, vključno s proizvajalci, kot so DAMM, Rohill, Cassidian, Sepura in drugi, APCO Project 25, a standard za digitalne radijske postaje javne varnosti in na koncu še druge sisteme, kot so Motorola MotoTRBO, HQT DMR, Nextel iDEN, Hytera DMR, EMC DMR in NXDN, ki jih Icom izvaja kot IDAS in Kenwood kot NEXEDGE. Lastniška sta le NXDN in Mototrbo. DMR je odprti standard ETSI. Prednost: Mogoče je več hkratnih govornih poti in informacije, kot so ID enote, gumbi stanja ali besedilna sporočila, mogoče vdelati v en sam digitalni radijski kanal. Standard interoperabilnosti TETRA pomeni, da lahko katera koli znamka TETRA radio deluje s katero koli infrastrukturo znamke TETRA, ne da bi uporabnika zaklenila v drage in lastniške sisteme. Pomanjkljivost: Radijski sprejemniki morajo biti zasnovani po enakem, združljivem standardu, radijski sprejemniki lahko hitro zastarejo (čeprav to omilijo pravilno izvedeni standardi interoperabilnosti, kakršni so določeni v ETSI za TETRA), nakup stanejo več in so bolj zapleteni. == Specialna uporaba == Poleg zemeljske mobilne uporabe se vodoodporni dizajni voki-tokija uporabljajo tudi za [[Pomorstvo|pomorske]] VHF in [[Letalstvo|letalske]] komunikacije, zlasti na manjših [[Čoln|čolnih]] in ultralahkih letalih, kjer je namestitev fiksnega radia morda nepraktična ali draga. Takšne enote imajo pogosto stikala za hiter dostop do nujnih in informacijskih kanalov. Iskreno varni voki-tokiji so pogosto potrebni v težkih industrijskih okoljih, kjer se radio lahko uporablja okoli vnetljivih hlapov. Ta oznaka pomeni, da so gumbi in stikala v radiu zasnovani tako, da med delovanjem ne povzročajo iskre. == Dodatki == Na voljo so različni dodatki za voki-toki, kot so polnilne [[Baterija (elektrika)|baterije]], polnilci, večnamenski polnilniki za polnjenje do šest enot hkrati in priključek za zvočni pribor, ki ga lahko uporabite za slušalke ali zvočniške mikrofone. Novejši modeli omogočajo povezavo z brezžičnimi slušalkami prek [[Bluetooth|Bluetootha]].<ref>[https://www.intercomsonline.com/Articles.asp?ID=181 "Two Way Radios"] page of IntercomsOnline.com.</ref> Newer models allow the connection to wireless headsets via [[Bluetooth]]. == Življenjska doba opreme == Čeprav je splošno trajanje dvosmernega radia od 5 do 7 let in od 1 do 2 let za njegovo dodatno opremo, ozračje in okolje igrajo glavno vlogo pri določanju njegove življenjske dobe (radijski sprejemniki so pogosto v težkih okoljih, kjer lahko odpove bolj krhka komunikacijska oprema, kot so telefoni in tablični računalniki). Obstaja veliko ugibanj o življenjski dobi dvosmernih radijskih sprejemnikov in njihovih dodatkov, npr. baterij, polnilcev, slušalk itd. V državnih sistemih je opremo mogoče zamenjati glede na proračun in ne na načrtu pričakovane življenjske dobe. Financiranje v vladnih agencijah je lahko ciklično ali občasno. Upravitelji lahko nadomestijo računalniške sisteme, vozila ali proračun za stroške podpore računalnikov in vozil, pri tem pa ignorirajo dvosmerno radijsko opremo. Oprema lahko ostane v uporabi, čeprav so stroški vzdrževanja nerazumni, če jih gledamo z vidika učinkovitosti. Različni sistemski elementi bodo imeli različne življenjske dobe. Na njih lahko vpliva kdo uporablja opremo. Posameznik, s katerim je stopila v stik ena okrožna vladna agencija, je trdil, da se oprema, ki jo uporabljajo 24-urne službe, obrablja veliko hitreje kot oprema, ki jo uporabljajo tisti, ki delajo na položajih, zaposlenih osem ur dnevno. V enem dokumentu piše, da "sedem let" presega pričakovano življenjsko dobo voki-tokijev v policijski službi. Baterije so omenjene kot pogostejše zamenjave. Dvanajst let stare dispečerske konzole, omenjene v istem dokumentu, so bile opredeljene kot uporabne. Te so primerjali s problematičnimi 21-letnimi konzolami, ki se uporabljajo drugje v istem sistemu. Drugi vir pravi, da bo sistemska hrbtenična oprema, kot so konzole in bazne postaje, predvidoma petnajstletna. Mobilni radijski sprejemniki naj bi trajali deset let. Walkie talkiji običajno trajajo osem. V dokumentu zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]] Ministrstvo za splošne storitve poroča, da je pričakovana življenjska doba komunikacijske konzole, ki se uporablja na ministrstvu za gozdarstvo in požarno zaščito, 10 let. == Možnosti, delovni cikel in konfiguracija == Dvosmerni radijski sprejemniki s cevjo iz 1940-ih so pogosto imeli en kanal in so bili nosilni. Ker so bili radijski sprejemniki dragi in je bilo radijskih uporabnikov manj, se lahko zgodi, da nihče drug v bližini ni uporabljal istega kanala. Kristal oddajnika in sprejemnika je bilo treba naročiti za želeno frekvenco kanala, nato je bilo treba radio prilagoditi ali poravnati, da deluje na kanalu. 12-voltni mobilni cevni radijski sprejemniki so v stanju pripravljenosti narisali več [[Amper|amperov]], na oddajniku pa deset amperov. Oprema je idealno delovala, ko je bila nova. Delovanje vakuumskih cevi se je sčasoma postopoma poslabšalo. Ameriški predpisi so zahtevali indikatorsko lučko, ki prikazuje, da je oddajnik imel vklopljeno moč in da je bil pripravljen za oddajanje, in drugi indikator (običajno rdeč), ki je kazal, da je oddajnik vklopljen. V radijskih sprejemnikih z možnostmi so bili za izbiro možnosti uporabljeni žični mostički in diskretne komponente. Če je želel spremeniti nastavitev, je tehnik [[Spajkanje|spajkal]] opcijsko žico in nato izvedel ustrezne prilagoditve. Številni mobilni in dlančniki imajo omejen delovni cikel. Delovni cikel je razmerje med časom poslušanja in časom oddajanja in je na splošno odvisno od tega, kako dobro lahko oddajnik odda toploto iz hladilnega telesa na zadnji strani radia. Delovni cikel 10% (pogost na dlančnikih) pomeni 10 sekund oddajnega časa do 90 sekund prejemnega časa. Nekatera mobilna in osnovna oprema je določena pri različnih ravneh moči - na primer 100% obratovalni cikel pri 25 [[Vat|vatih]] in 15% pri 40 vatih. Trend je vedno večja zapletenost. Sodobni ročni in mobilni radijski sprejemniki imajo lahko do 255 kanalov. Večina je sintetiziranih: notranja elektronika sodobnih radijskih sprejemnikov deluje na različnih frekvencah brez nastavitvenih nastavitev. Vrhunski modeli imajo lahko več sto izbirnih nastavitev in za konfiguracijo potrebujejo računalnik in programsko opremo. Včasih se kontrole na radiu imenujejo tudi programabilne. S spreminjanjem nastavitev konfiguracije bi se lahko oblikovalec sistema odločil, da na nadzorni plošči radia nastavi gumb, ki bo deloval kot: * vklop ali izklop optičnega branja, * opozoriti drug mobilni radio (selektivno klicanje), * vklopite zunanji zvočnik ali * izberite lokacije repetitorjev. V večini sodobnih radijskih sprejemnikov se te nastavitve izvajajo s posebno programsko opremo (ki jo je priskrbel proizvajalec) in s povezavo s prenosnim računalnikom. Mikroprocesorski radijski sprejemniki lahko v stanju pripravljenosti porabijo manj kot 0,2 ampera in do deset amperov pri močnih oddajnikih z močjo 100 vatov. Bazne postaje, oddajniki in visokokakovostni mobilni radijski sprejemniki imajo pogosto specifikacije, ki vključujejo delovni cikel. Ponavljalec mora biti vedno neprekinjen. To pomeni, da je radio zasnovan za neprekinjeno oddajanje brez pregrevanja oddajnika in posledične okvare. Dlančniki so s prekinitvami, mobilni radijski sprejemniki in radijski sprejemniki baznih postaj so na voljo v običajnih ali neprekinjenih konfiguracijah. Neprekinjeno dežurstvo je prednostno pri mobilni zasilni opremi, ker bi lahko na primer katero koli osebo iz celotne flote reševalnih vozil v primeru večjega incidenta postavili v službo kot poveljniško mesto. Na žalost se pogosto ovirajo proračuni in kupujejo radijski sprejemniki s prekinitvami. Časovni zamik je vedno povezan z radijskimi sistemi, vendar je očiten pri komunikacijah z vesoljskimi plovili. NASA redno komunicira z raziskovalnimi vesoljskimi plovili, kjer se čas sporočila o povratnem potovanju meri v urah (kot zunaj Jupitra). Za program Apollo in Space Shuttle so bili za prenos PTT nadzora uporabljeni toni Quindar. == Klasifikacija ITU == V skladu s členom 1.73 Pravilnika o radiokomunikacijah ITU je voki-toki razvrščen kot radijska postaja / kopenska mobilna postaja. == Glej tudi == [https://en.wikipedia.org/wiki/Walkie-talkie Voki-toki v angleščini (Prevedeno iz te strani)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radio]] == Viri== 3zkyuniwo4ijkcnzbx2hmnbcycshyld Walkie talkie 0 485522 6740741 5589571 2026-08-22T10:01:47Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Voki-toki]] 6740741 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Voki-toki]] iki2nel7fe5a9e4psf6w0ttw31am8cl AKA Neomi 0 486873 6740740 6672467 2026-08-22T09:58:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = AKA Neomi | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = Neomi | origin = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | genre = {{flatlist| * Pop * elektronski pop * indie pop }} | years_active = 2011–danes | label = {{flatlist| * [[Celinka (glasbena založba)|Celinka]] * European Phonographic }} | associated_acts = | current_members = Saša Vipotnik<br>Mario Babojelić<br>Dejan Slak<br>Marko Grubar | past_members = Jernej Kržič<br>Tadej Košir<br>Erik Marenče<br>Anže Žurbi | module = | module2 = | module3 = }} '''AKA Neomi''' (nekoč '''Neomi''') je slovenska pop skupina. Čisti začetki skupine segajo (nekako) v leto 2007, ko je Saša Vipotnik svoje pesmi prvič pokazala svojima bratrancema, basistu Jerneju Kržiču in kitaristu Tadeju Koširju. V naslednjih letih so delali na aranžmajih za te pesmi in snemali demoposnetke v Kržičevem studiu. Enega izmed njih ("Poglej") so na Youtubu objavili poleti 2010<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=gy6KYOAd6ns Neomi - Poglej]</ref> in si nadeli ime Neomi (in sicer po izraelskem dekletu Neomi, ki sta ga Vipotnikova in Kržič spoznala na potovanju v Indijo).<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-novo-upanje-za-slovensko-glasbo.html|title=Novo upanje za slovensko glasbo? |accessdate=3. 12. 2020 |date=27. 5. 2011 |format= |work= }}</ref> Projekta so se resno lotili leta 2011.<ref>{{navedi splet |url= https://urbanbuddhamusic.wordpress.com/2015/04/26/neomi-istanbul/|title=Neomi – Istanbul |accessdate=28. 11. 2020 |date=26. 4. 2015 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/novica-nova-zasedba-neomi-ze-napoveduje-svoj-prvenec/ |title=NOVA ZASEDBA NEOMI ŽE NAPOVEDUJE SVOJ PRVENEC |accessdate=28. 11. 2020 |date=12. 6. 2011 |format= |work= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205143139/https://www.zarolaj.si/novica-nova-zasedba-neomi-ze-napoveduje-svoj-prvenec/ |url-status=dead }}</ref> K sodelovanju so povabili klaviaturista Erika Marenčeta in bobnarja Anžeta Žurbija (pa tudi Katjo Sever in Urbana Severja kot spremljevalna vokalista) in posneli album ''Poglej'', ki je izšel 20. decembra 2011 pri založbi [[Celinka (glasbena založba)|Celinka]].<ref>{{navedi splet |url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/15583538 |title=Poglej |accessdate= |date= |format= |work=Cobiss |archive-date=2020-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201209135210/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/15583538 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/intervju-s-skupino-neomi/ |title=Intervju s skupino Neomi |accessdate=28. 11. 2020 |date=22. 12. 2011 |format= |work= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205184455/https://www.zarolaj.si/intervju-s-skupino-neomi/ |url-status=dead }}</ref> Na isti dan so imeli predstavitveni koncert v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Žanrsko je šlo za (akustični) pop s pridihom džeza in soula. Naslovno pesem "Poglej" so na radijske valove poslali že spomladi (poleg tega so marca 2011 na Youtubu objavili "Again", ki je na albumu izšla v slovenščini pod naslovom Brez besed),<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=nT6Wes80998 Neomi - Again]</ref> izid plošče pa je na začetku decembra napovedal videospot zanjo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/neomi-predstavlja-prvi-single-z-naslovom-poglej-ki-promovira-strpnost/ |title=Neomi predstavlja prvi single z naslovom Poglej, ki promovira strpnost |accessdate=28. 11. 2020 |date=6. 12. 2011 |format= |work= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205140548/https://www.zarolaj.si/neomi-predstavlja-prvi-single-z-naslovom-poglej-ki-promovira-strpnost/ |url-status=dead }}</ref> Z albuma sta kot singla izšli še "Čudovito" (2012) in "Odpri oči" (2013).<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/avdio-neomi-znova-navdusujejo.html|title=Neomi znova navdušujejo |accessdate=3. 12. 2020 |date=13. 4. 2012 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/neomi-pred-enoletnim-premorom-z-videospotom-za-skladbo-odpri-oci/ |title=Neomi pred enoletnim premorom z videospotom za skladbo Odpri oči |accessdate=27. 11. 2020 |date=4. 6. 2013 |format= |work= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205093129/https://www.zarolaj.si/neomi-pred-enoletnim-premorom-z-videospotom-za-skladbo-odpri-oci/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2012 in 2013 so nastopili na več vidnejših slovenskih festivalih (2012 − Slovenski teden glasbe, Godibodi, [[Festival Lent|Lent]]; 2013 − Orto Fest);<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/tujci-so-za-alternativo-149114|title=Tujci so za alternativo |accessdate=3. 12. 2020 |date=22. 2. 2012 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/neomi-na-orto-festu/ |title=Neomi na Orto festu |accessdate=3. 12. 2020 |date=17. 4. 2013 |format= |work= |archive-date=2020-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201206141844/https://www.zarolaj.si/neomi-na-orto-festu/ |url-status=dead }}</ref> 19. oktobra 2012 so gostovali v [[Izštekani|Izštekanih]]. Vipotnikova se je leta 2013 odpravila na humanitarno medicinsko odpravo v Papuo Novo Gvinejo, nato pa se za pol leta preselila v [[Istanbul]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.primorske.si/kultura/svoj-glas-mora-uporabiti|title=Saša Vipotnik: Svoj glas moram uporabiti |accessdate=28. 11. 2020 |date=26. 8. 2020 |format= |work=Primorske novice }}</ref> V tem času je skupina mirovala, Vipotnikova pa je v Istanbulu ustvarila nov material (ta je bil žanrsko drugačen od plošče in v angleškem jeziku).<ref>{{navedi splet |url=https://radioterminal.si/novice/zaslisanje-2/zaslisanje-neomi/ |title=Zaslišanje: Neomi |accessdate=28. 11. 2020 |date=26. 1. 2018 |format= |work= |archive-date=2020-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191657/https://radioterminal.si/novice/zaslisanje-2/zaslisanje-neomi/ |url-status=dead }}</ref> Po njeni vrnitvi v Slovenijo je (sčasoma) prišlo do nekaj "kadrovskih" sprememb v bendu: zapustila sta ga Žurbi in Košir (slednji jeseni 2014). V naslednjih letih so zamenjali več bobnarjev. Aprila 2015 so izdali novo pesem "Istanbul" (bobnar Vid Žgajner), decembra pa je sledila "She Knows" (bobnar Janko Novoselić).<ref>{{navedi splet |url= https://www.godibodi.si/newsletter/skupina-neomi-predstavlja-prvi-singel-iz-prihajajocega-albuma/?frame=0|title=Skupina Neomi predstavlja prvi singel iz prihajajočega albuma |accessdate=28. 11. 2020 |date= |format= |work= }}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=loPx3TjlPwo Neomi - Istanbul]</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=BQf7wuzAenU AKA Neomi: She knows]</ref> Obe sta nakazovali nov zvok. Pomembno prelomnico v zasedbi in glasbi sami je pomenil prihod kitarista Maria Babojelića (2015/2016). Z Vipotnikovo sta se ustvarjalno dobro ujela in predstavljata jedro skupine, ona kot pevka in pesmopiska, on kot producent in pisec aranžmajev. Leta 2017 so se prijavili na natečaj INmusicMENT in bili izbrani med peterico bendov, ki so se 17. maja potegovali za nastop na hrvaškem festivalu INmusic.<ref>{{navedi splet |url= http://www.sigic.si/inmusicment-2017.html|title=INmusicMENT 2017 |accessdate=3. 12. 2020 |date=5. 5. 2017 |format= |work=Sigic }}</ref> Novembra 2017 jih je mednarodna mreža INES izbrala za INES#talents za leto 2018.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ines-festivals.eu/news/ines-talent-2018/ |title=100+ ARTISTS ANNOUNCED FOR INES#TALENT 2018 |accessdate=28. 11. 2020 |date=27. 11. 2017 |format= |work= |archive-date=2020-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201207115423/https://www.ines-festivals.eu/news/ines-talent-2018/ |url-status=dead }}</ref> 31. januarja 2018 so nastopili na festivalu [[Ment|MENT]]. V letih 2018 in 2019 so izdali "Moviestar" (januar 2018),<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/neomi-predstavlja-pesem-moviestar/ |title=Neomi predstavlja pesem Moviestar |accessdate=28. 11. 2020 |date=8. 3. 2018 |format= |work= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205114327/https://www.zarolaj.si/neomi-predstavlja-pesem-moviestar/ |url-status=dead }}</ref> "Beautiful Distractions" (oktober 2018) (pri obeh bobnar Dorian Granda)<ref>{{navedi splet |url=https://www.sonictribe.net/landing-neomi-beautiful-distractions |title=Neomi: Beautiful distractions |accessdate=28. 11. 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201209000422/https://www.sonictribe.net/landing-neomi-beautiful-distractions |url-status=dead }}</ref> in "Family" (oktober 2019). Po izidu "Beautiful Distractions" sta iz skupine odšla Kržič in Granda, ki sta ju nadomestila bobnar Marko Grubar in basist Dejan Slak; v tej novi postavi so spomladi 2019 igrali v SiTi Teatru in posneli "Family". To so še izdali pod imenom Neomi,<ref>[https://vimeo.com/365948778 Neomi - Family]</ref><ref>{{navedi splet |url= https://val202.rtvslo.si/2019/10/notice-11/|title=Neomi – Family |accessdate=28. 11. 2020 |date=16. 10. 2019 |format= |work=Val 202 – Notice }}</ref> naslednjo, "Silent", pa pod novim imenom AKA Neomi. 27. septembra so nastopili na Waves Vienna 2019 (v okviru Slovenian moMENTs).<ref>{{navedi splet |url= http://www.sigic.si/kino-siska-zalagasper-waves-vienna-neomi-skica.html|title=Slovenski moMENT na Waves Vienna 2019 |accessdate=28. 11. 2020 |date=19. 9. 2019 |format= |work= }}</ref> Do konca leta je skupino zapustil Marenče. Vse štiri omenjene skladbe so bile vključene na albumu ''Beautiful Disasters'', ki je izšel v samozaložbi z letnico 2019.<ref>{{navedi splet |url=https://www.discogs.com/AKA-Neomi-Beautiful-Disasters/release/15268530 |title=AKA Neomi ‎– Beautiful Disasters |accessdate= |date= |format= |work=Discogs }}</ref> Posneli so ga v zasedbi Saša Vipotnik, Mario Babojelić, Dejan Slak, Erik Marenče in Marko Grubar (Jernej Kržič in Dorian Granda sta na njem le gostovala).<ref>{{navedi splet |url= https://www.rockline.si/aka-neomi-beautiful-disasters/|title=AKA Neomi: Beautiful Disasters |accessdate=1. 12. 2020 |date=17. 1. 2020 |format= |work=rockline.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/24774194 |title=Beautiful disasters |accessdate= |date= |format= |work=Cobiss }}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kot gost je na njem sodeloval tudi trobentač Igor Matković, ki je član razširjene zasedbe benda (oz. peti član) in jih spremlja na nastopih. V živo so album predstavili 18. januarja 2020 v Kinu Šiška (brez Marenčeta, z Matkovićem).<ref>{{navedi splet |url=https://www.kinosiska.si/dogodek/neomi/ |title=AKA NEOMI, predstavitev nove plošče |accessdate=1. 12. 2020 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za njegovo promocijo in digitalno distribucijo zunaj Slovenije oz. mednarodno izdajo je poskrbela portugalska založba European Phonographic, s katero so prišli v stik na Mentu. Ta je predlagala spremembo imena, saj je bilo ime Neomi na digitalnih (pretočnih) platformah že zasedeno, zato so mu dodali AKA (angl. also known as 'znani tudi kot'). Nova plošča prinaša premik v elektronski indie pop (tudi triphop);<ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/aka-neomi-beautiful-disasters|title=Aka Neomi: Beautiful Disasters |accessdate=3. 12. 2020 |date=18. 2. 2020 |format= |work=Radio Študent – Tolpa bumov}}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/sva%C5%A1tarnica/sva%C5%A1ta-aka-neomi-0|title=Svašta AKA Neomi |accessdate=3. 12. 2020 |date=15. 1. 2020 |format= |work=Radio Študent}}</ref> sami uporabljajo tudi oznako psihedelični pop.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/siti-za-dobro-musko-neomi-akusticni-koncert/ |title=Siti za dobro musko: Neomi – akustični koncert |accessdate=28. 11. 2020 |date=27. 12. 2018 |format= |work= |archive-date=2020-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201212033143/https://www.rocker.si/siti-za-dobro-musko-neomi-akusticni-koncert/ |url-status=dead }}</ref> Junija je izšel singel "The View", s katerim so se prijavili na natečaj Radia SI ob njegovi 35-letnici in bili na njem tudi izbrani.<ref>{{navedi splet |url=https://si24.news/2020/06/17/prisluhnite-zmagovalcem-natecaja-radia-si/ |title=Prisluhnite zmagovalcem natečaja Radia Si |accessdate=27. 11. 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205225829/https://si24.news/2020/06/17/prisluhnite-zmagovalcem-natecaja-radia-si/ |url-status=dead }}</ref> ==Diskografija== '''Albumi''' {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Zasedba |- | 2011 || style="text-align:center"|''Poglej''<br><small>(kot Neomi)</small> || <small> * Saša Vipotnik (vokal) * Jernej Kržič (bas kitara) * Tadej Košir (električna in akustična kitara) * Erik Marenče (klavir) * Anže Žurbi (bobni, cajon) </small> |- | 2019<br><small>(2020)</small> || style="text-align:center"|''Beautiful Disasters''<br><small>(kot AKA Neomi)</small> || <small> * Saša Vipotnik (vokal) * Mario Babojelić (kitara, klaviature, programiranje) * Dejan Slak (bas kitara, sintetizator) * Erik Marenče (klaviature) * Marko Grubar (bobni) </small> |- | 2024 || ''Lepo se svetiš v temi'' || |} '''Singli''' {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Singel !! Uradni<br>videospot !! Album |- | 2011 || Poglej || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center" rowspan=3|''Poglej'' |- | 2012 || Čudovito || |- | 2013 || Odpri oči || style="text-align:center"|✓ |- | rowspan=2|2015 || Istanbul || || style="text-align:center" rowspan=2|— |- | She Knows || style="text-align:center"|✓ |- | rowspan=2|2018 || Moviestar || || rowspan=5|''Beautiful Disasters'' |- | Beautiful Distractions || style="text-align:center"|✓ |- | rowspan=2|2019 || Family || style="text-align:center"|✓ |- | Silent || |- | rowspan=2|2020 || 19 Years || |- | The View || style="text-align:center"|✓ || style="text-align:center"|— |} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [http://www.celinka.si/index.php?id=16&bid=62 Neomi] na celinka.si * {{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/glasba/poglej-in-prisluhni-skupini-neomi-145380 |title=Poglej in prisluhni skupini Neomi |accessdate=28. 11. 2020 |date=6. 12. 2011 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/z-neomi-se-bodo-sladkali-143145 |title=Z Neomi se bodo sladkali ... |accessdate=28. 11. 2020 |date=18. 12. 2011 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/neomi-sladko-in-prijetno-povrh-pa-se-druzinsko/273117 |title=Neomi: Sladko in prijetno. Povrh pa še družinsko. |accessdate=3. 12. 2020 |date=19. 12. 2011 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/vsak-bi-moral-biti-neomi-143626 |title="Vsak bi moral biti Neomi" |accessdate=28. 11. 2020 |date=20. 12. 2011 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rockline.si/neomi-poglej/ |title=Neomi: Poglej |accessdate=28. 11. 2020 |date=27. 6. 2012 |format= |work=rockline.si }} * {{navedi splet |url=https://music24.si/novice/neomi-2 |title=Neomi |accessdate=27. 11. 2020 |date=4. 7. 2012 |format= |work= }} * {{navedi splet |url= https://radioterminal.si/komad_tedna/komad-tedna-neomi-beautiful-distractions/|title=Komad tedna: Neomi – Beautiful Distractions |accessdate=28. 11. 2020 |date=16. 10. 2018 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=http://www.sigic.si/prvenec-zasedbe-neomi.html |title=Prvenec zasedbe Neomi |accessdate=28. 11. 2020 |date=19. 12. 2011 |format= |work=Sigic }} * {{navedi splet |url=http://www.sigic.si/leporecje-nesrece.html |title=Leporečje nesreče |accessdate=27. 11. 2020 |date=23. 12. 2019 |format= |work=Sigic }} * {{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042915790 |title=Saša Vipotnik, pevka zasedbe AKA Neomi: Od lirike do psihadelike |accessdate=27. 11. 2020 |date=3. 12. 2019 |format= |work=Dnevnik }} * {{navedi splet |url=https://815.si/2020/01/12/duet-aka-neomi-predstavljata-nov-album/ |title=AKA NEOMI PREDSTAVLJJO NOV ALBUM |accessdate=28. 11. 2020 |date=12. 1. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/aka-neomi-nacrt-je-da-do-naslednjega-albuma-ne-mine-osem-let/511206 |title=AKA Neomi: Načrt je, da do naslednjega albuma ne mine osem let |accessdate=27. 11. 2020 |date=13. 1. 2020 |format= |work= }} * [https://www.youtube.com/watch?v=PelFu92oH2M RADIOaktivno: AKA Neomi - Beautiful Disasters (14.01.2020)] * {{navedi revijo |last1=Loboda |first1=Robi |last2= |first2= |year=2020 |title=Plošča iz Istanbula |journal=Vikend |volume= |issue=1414 (4.–10. 1.) |pages=8–9 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|6260121}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] akvhqmqq2eu4mtw923phqtvw2dnbb9v Prižnica v Sant'Andrea di Pistoia 0 499865 6740730 6279109 2026-08-22T09:42:55Z Erardo Galbi 166658 6740730 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetniško delo | image_file= Giovanni pisano, pulpito di sant'andrea, 1298-1301, 05.jpg | title=Prižnica v cerkvi Sant'Andrea | artist= [[Giovanni Pisano]] | year=1298–1310 | medium=[[marmor]], [[porfir]] | height_metric= 455 | width_metric= | metric_unit=cm | city=[[Pistoia]] | museum= }} '''Prižnica v cerkvi Sant'Andrea''' v [[Pistoia|Pistoiji]] v Italiji je mojstrovina italijanskega kiparja [[Giovanni Pisano|Giovannija Pisana]]. Delo se pogosto primerja s prižnicami, ki jih je izoblikoval Giovannijev oče [[Nicola Pisano]] v [[Prižnica v stolnici v Pisi|stolnici v Pisi]] in [[Sienska stolnica|Sienski stolnici]], pri katerih je Giovanni pomagal. Ta zelo napredna dela so pogosto opisana z izrazi, kot je ''protorenesansa'' in se opirajo na antične rimske [[sarkofag]]e in druge vplive, da tvorijo slog, ki predstavlja zgodnjo oživitev klasične skulpture, hkrati pa ostaja gotska in črpajo iz virov, kot so francoske [[Rezbarjenje v slonovini|rezbarije iz slonovine]].<ref>Pope-Hennessy, 1-3; Olson, 11-24; White, Chapter 5</ref> == Zgodovina == Glede na napis, ki teče med [[arkada]]mi in [[parapet]]om prižnice, ga je naročil kanonik Arnoldus (Arnoldo), nadzirala pa sta ga zakladnika Andrea Vitelli in Tino di Vitale. [[Giorgio Vasari]] pravi, da je bilo naročilo dano leta 1297, napis pa je zapisal, da je bila dokončana leta 1301. Ni lažne skromnosti: »Izklesal jo je Giovanni, ki ni opravljal praznih del. Sin Nicola in z višjo spretnostjo blagoslovljen Pisa mu je rodil, obdarjen z mojstrstvom, večjim od kakršnega koli prej«.<ref>White, 122 (quoted); Olson, 19</ref> Giovanni se je približeval petdesetim letom, ko je začel delati in je delal na očetovih projektih ter morda obiskal Francijo. == Opis == Zgradba je podobna prižnici v Pisi: šesterokotni tloris s sedmimi stebri (en na sredini), od katerih sta dva podprta z levi, en pa z upognjeno figur [[Atlant]]a, medtem ko osrednji sloni na treh krilatih grifonih in preostali so na navadnih bazah. Organizacijo [[relief (umetnost)|relief]] parapeta navdihuje prižnica v Sieni. [[Ikonografija|Ikonografski]] program navdihuje tudi Nikolajevo delo z 'Alegorijami' v [[pendantiv]]ih obokov, Sibile in preroki, ki stojijo na vrhovih [[kapitel]]ov, ter petimi parapeti z naslednjimi prizori iz Kristusovega življenja: * ''Oznanjenje'', ''Rojstvo'' z apokrifnimi detajli babic, ki kopajo dojenčka Jezusa in ''Čaščenjem pastirjev'' * ''Poklon Treh kraljev'' * ''Poboj nedolžnih'' * ''Križanje'' * ''Poslednja sodba'' Manjka šesti parapet, saj njegova stran omogoča dostop do prižnice; prvotno stopnišče je zdaj odstranjeno. == Slog == Prizori so tako natrpani in dramatični kot prizori sienske prižnice. Najbolj opazen je prizor ''Poboj nedolžnih'', za katerega naj bi se Giovanni navdihoval pri nemških modelih ali celo pri [[Trajanov steber|Trajanovem stebru]] v [[Rim]]u. Posebej se razlikuje tudi ena od Sibil, upodobljena v nenadni gesti bega proti angelu. Pisano je prvič nagnil reliefe, pri čemer so zgornji deli štrleli dlje od spodnjega, da je omogočilo položaj gledalca spodaj. <gallery caption="Detajli s prižnice" mode=packed heights=165 style="line-height:130%"> File:Giovanni pisano, pulpito di sant'andrea, 1298-1301, annunciazione, natività e annuncio ai pastori 01.jpg|''Rojstvo'' File:Pistoia 200310 035.jpg|''Poklon Treh kraljev'' File:Giovanni pisano, aquila dal pulpito di sant'andrea di pistoia 01.JPG|Bralni pult v obliki orla sv. Janeza File:Pistoia chiesa san andria 007.JPG|''Pokol nedolžnih'' File:Giovanni Pisano, Pulpito di Sant'Andrea, 1298-1301, Crocifissione 03 - Photo by Sailko Light corrections by Paolo Villa.jpg|''Križanje'' File:Giovanni pisano, pulpito di sant'andrea 10 crop.JPG|''Sibila in angel'' </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Reference== *{{navedi knjigo|first=Pierluigi |last=De Vecchi |author2=Elda Cerchiari |title=I tempi dell'arte|volume =1|publisher=Bompiani|location=Milan|year=1999 |isbn=88-451-7107-8}} * Henderson, George. ''Gothic'', 1967, Penguin, {{ISBN|0140208062}} * Olson, Roberta J.M., ''Italian Renaissance Sculpture'', 1992, Thames & Hudson (World of Art), {{ISBN|978-0-500-20253-1}} * John Pope-Hennessy, ''Italian Gothic Sculpture'', Phaidon, 1986, {{ISBN|0714824151}} * John White. ''Art and Architecture in Italy, 1250 to 1400'', London, Penguin Books, 1966, 2nd edn 1987 (now Yale History of Art series). {{ISBN|0140561285}} == Zunanje povezave == {{commons category|Giovanni Pisano's pulpit in Sant'Andrea (Pistoia)}} [[Kategorija:Dela Giovannija Pisana]] [[Kategorija:Gotska umetnost]] [[Kategorija:Pistoia]] ky19mw4h2t5nu0bbg3fx9clgjemegl2 Rdeči teror 0 506964 6740606 6507410 2026-08-21T19:04:57Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740606 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} '''Rdeči teror''' je bila kampanja [[Državna represija|politične represije]] in usmrtitev v [[Ruska socialistična federativna sovjetska republika|Sovjetski Rusiji]], ki so jo izvajali [[boljševiki]], predvsem prek [[ČEKA|ČEKE]], boljševiške [[Tajna policija|tajne policije]]. Začela se je konec avgusta 1918 po začetku [[Ruska državljanska vojna|ruske državljanske vojne]]<ref name=":0">Llewellyn, Jennifer; McConnell, Michael; Thompson, Steve (11 August 2019). [https://alphahistory.com/russianrevolution/red-terror/ "The Red Terror"]. ''Russian Revolution''. Alpha History. Retrieved 4 August 2021.</ref> in je trajala do ustanovitve [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1922.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union|title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union}}</ref> {{Infopolje Dogodek|title=Rdeči teror|image=19180902-red terror-banner.jpg|caption=Propagandni plakat v Petrogradu leta 1918 z napisom: »Smrt buržoaziji in njenim pomagačem – naj živi rdeči teror«|date=Avgust 1918 - Februar 1922|Location=[[Sovjetska Rusija]]|Deaths=50.000–200.000|organizers=[[ČEKA]]}} Rdeči teror, ki je nastal po poskusih atentata na [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in petrograjskega čeka [[Mojsej Urickij|Mojseja Urickija]], slednji je bil uspešen, je bil narejen po vzoru [[Jakobinska diktatura|jakobinske diktature]] [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]<ref name=":1">Wilde, Robert. 2019 February 20. "[https://www.thoughtco.com/the-red-terror-1221808 The Red Terror]." ''ThoughtCo''. Retrieved March 24, 2021.</ref> in je poskušal odpraviti politična nesoglasja, nasprotovanja in vse druge grožnje boljševiški moči. Na splošno se izraz običajno uporablja za boljševiško politično represijo v času [[Ruska državljanska vojna|državljanske vojne]] (1917–1922),<ref>Melgunov, Sergey [1925] 1975. ''The Red Terror in Russia''. Hyperions. {{ISBN|0-88355-187-X}}.</ref><ref>[[Sergei Melgunov|Melgunov, Sergei]]. 1927. "[http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/redterror.pdf The Record of the Red Terror] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221170529/http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/redterror.pdf |date=2018-12-21 }}." ''[[Current History]]'' (November 1927):198–205.</ref> za razliko od [[Beli teror|belega terorja]], ki so ga izvajale [[Bela garda (Rusija)|Bela garda]] (ruske in neruske skupine v nasprotju z boljševiško oblastjo) proti svojim političnim nasprotnikom, vključno z boljševiki.<ref>Llewellyn, Jennifer; McConnell, Michael; Thompson, Steve (11 August 2019). [https://alphahistory.com/russianrevolution/red-terror/ "The Red Terror"]. ''Russian Revolution''. Alpha History. Retrieved 4 August 2021.</ref> Ocene skupnega števila žrtev boljševiške represije so zelo različne. En vir trdi, da bi lahko bilo skupno število žrtev kampanj zatiranja in umiranja 1,3 milijona,<ref>{{navedi knjigo|last1=Rinke|first1=Stefan|last2=Wildt|first2=Michael|date=2017|title=Revolutions and Counter-Revolutions: 1917 and Its Aftermath from a Global Perspective|publisher=Campus Verlag|pages=57–58|isbn=978-3593507057}}</ref> drugi pa ocenjuje 28.000 usmrtitev na leto od decembra 1917 do februarja 1922. Ocenjuje se, da je bilo v prvem obdobju Rdečega terorja ubitih najmanj 10.000 ljudi. Ocene za celotno obdobje segajo od najnižjih 50.000<ref name="anatomy">Stone, Bailey (2013). ''The Anatomy of Revolution Revisited: A Comparative Analysis of England, France, and Russia''. Cambridge University Press. p. 335.</ref> do najvišjih 140.000<ref>Pipes, Richard (2011). ''The Russian Revolution''. Knopf Doubleday Publishing Group. p. 838.</ref> in 200.000{{sfnp|Lowe|2002|p=151}} žrtev. Najbolj zanesljive ocene o skupnem številu pobojev so približno 100.000 smrtnih žrtev.<ref>{{navedi knjigo|last=Lincoln|first=W. Bruce|author-link=W. Bruce Lincoln|year=1989|title=Red Victory: A History of the Russian Civil War|url=https://archive.org/details/redvictoryhistor0000linc|publisher=Simon & Schuster|page=[https://archive.org/details/redvictoryhistor0000linc/page/384 384]|isbn=0671631667|quote=... the best estimates set the probable number of executions at about a hundred thousand.}}</ref> == Zgodovina == Šteje se, da se je kampanja Rdeči teror začela med 17. in 30. avgustom 1918, kot maščevanje za dva poskusa atentata na ruskega revolucionarja in voditelja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], od katerih je bil eden poskus uspešen.<ref name=":12">Wilde, Robert. 2019 February 20. "[https://www.thoughtco.com/the-red-terror-1221808 The Red Terror]." ''ThoughtCo''. Retrieved March 24, 2021.</ref><ref name=":2">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref> Uradni odlok o rdečem terorju pa je bil izdan nekaj dni pozneje, 2. septembra.<ref name=":22">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref>{{sfnp|Werth, Bartosek et al.|1999|p=76}}   === Ozadje === [[Slika:Ivan Vladimirov escort-of-prisoners.jpg|sličica|371x371_pik|Boljševiki spremljajo zapornike. Slika [[Ivan Vladimirov|Ivana Vladimirova]].]] Decembra 1917 je [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] dobil položaj za odpravo protirevolucionarnih groženj sovjetski komunistični vladi. Bil je direktor Vseruske izredne komisije [[ČEKA|ČEKE]], predhodnice KGB, ki je služil kot tajna policija za Sovjete.<ref name=":23">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref> Od začetka leta 1918 so boljševiki začeli fizično odpravljati opozicijo in druge socialistične in revolucionarne frakcije:<ref>{{navedi splet|title=Bolsheviks Shooting Anarchists|url=https://theanarchistlibrary.org/library/emma-goldman-alexander-berkman-bolsheviks-shooting-anarchists|access-date=2021-09-03|website=The Anarchist Library|language=en}}</ref> <blockquote>Od vseh revolucionarnih elementov v Rusiji so anarhisti tisti, ki jih zdaj najbolj neusmiljeno in sistematično preganjajo. Njihovo zatiranje s strani boljševikov se je začelo že leta 1918, ko je – meseca aprila tistega leta – komunistična vlada brez provokacije ali opozorila napadla Moskovski klub anarhistov in z uporabo mitraljezov in topništva »likvidirala« celotno  organizacija. — Alexander Berkman, Emma Goldman, Boljševiki streljajo anarhiste   </blockquote>11. avgusta 1918, pred dogodki, ki naj bi uradno razglasili začetek terorja, je Vladimir Lenin poslal telegrame, »da bi uvedel množični teror« v [[Nižni Novgorod|Nižnem Novgorodu]] kot odgovor na tamkajšnji domnevni civilni upor in da bi »zdrobil« lastnike zemljišč v Penzi, ki so se upirali, včasih nasilno, rekviriranje njihovega žita s strani vojaških odredov:{{r|BlackBook_chptr4}}<blockquote>Tovariši! Kulaški upor v vaših petih okrožjih je treba brez usmiljenja zatrti... Iz teh ljudi morate biti zgled. (1) Obesite (mislim javno jih obesite, da ljudje to vidijo) najmanj 100 kulakov, bogatih barab in znanih krvosesov. (2) Objavite njihova imena. (3) Zasežite jim vse žito. (4) Izločite talce po mojih navodilih v včerajšnjem telegramom. Naredite vse to, da ljudje na kilometre naokoli vse to vidijo, razumejo, trepetajo in si rečejo, da ubijamo krvoločne kulake in da bomo to počeli ... Vaš Lenin. P.S.  Poiščite trde ljudi. — Leninov orden za obešanje</blockquote>[[Leonid Kannegisser]] je 17. avgusta 1918 ubil vodjo petrograjske Čeke [[Mojsej Uritski|Mojseja Urickega]]; tri dni pozneje, 30. avgusta, je [[Fanni Kaplan]] neuspešno poskušala izvesti atentat na Lenina.<ref name=":13">Wilde, Robert. 2019 February 20. "[https://www.thoughtco.com/the-red-terror-1221808 The Red Terror]." ''ThoughtCo''. Retrieved March 24, 2021.</ref><ref name=":24">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref>  Ti dogodki so končno prepričali vlado, da je upoštevala lobiranje Dzeržinskega za večjo notranjo varnost. Kampanja množičnih represij se je uradno začela po tem kot maščevanje.<ref name=":14">Wilde, Robert. 2019 February 20. "[https://www.thoughtco.com/the-red-terror-1221808 The Red Terror]." ''ThoughtCo''. Retrieved March 24, 2021.</ref><ref name=":25">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref> === Začetek represije === [[Slika:Ivan Vladimirov in-basements-of-cheka-1919.jpg|sličica|415x415_pik|V kleteh ČEKE. Slika avtorja [[Ivan Vladimirov|Ivana Vladimirova]].]] Potem, ko je okreval zaradi ran, ki jih je utrpel v atentatu, je Lenin ukazal: »Treba je – tajno in nujno pripraviti teror.«<ref name="Mitrokhin">[[Christopher Andrew (historian)|Christopher Andrew]] and [[Vasili Mitrokhin]] (2000). The [[Mitrokhin Archive]]: The KGB in Europe and the West. Gardners Books. {{ISBN|0-14-028487-7}}, page 34.</ref> Člani ČEKE so v takojšnjem odgovoru na oba napada pobili približno 1300 »buržoaznih talcev«, zaprtih v petrogradskih in kronštatskih zaporih.<ref name=":3">{{navedi splet|date=2016-01-25|title=Crimes and Mass Violence of the Russian Civil Wars (1918-1921) {{!}} Sciences Po Mass Violence and Resistance - Research Network|url=http://crimes-and-mass-violence-russian-civil-wars-1918-1921.html/|access-date=2021-03-24|website=crimes-and-mass-violence-russian-civil-wars-1918-1921.html|language=en}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Boljševiški časopisi so bili še posebej sestavni del spodbujanja stopnjevanja državnega nasilja: 31. avgusta so državno nadzorovani mediji sprožili represivno kampanjo s pozivanjem k nasilju. En članek, objavljen v Pravdi, je vzkliknil: "Prišel je čas, da zdrobimo buržoazijo ali da nas zdrobi .... Himna delavskega razreda bo pesem sovraštva in maščevanja!"<ref name=":26">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref> Naslednji dan, časopis Krasnaia Gazeta je izjavil, da se "samo reke krvi lahko odkupijo za kri Lenina in Uritskega."<ref name=":27">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref> Prvo uradno obvestilo o rdečem terorju je bilo 3. septembra objavljeno v Izvestijah z naslovom »Apel delavskemu razredu« in pozivalo delavce, naj »z masivnim terorjem zdrobijo hidro kontrarevolucije!«;  prav tako bi jasno povedal, da bo "vsakdo, ki si upa širiti najmanjšo govorico proti sovjetskemu režimu, takoj aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče".{{sfnp|Werth, Bartosek et al.|1999|p=74}} Izvestija je tudi poročala, da je bilo v štirih dneh po poskusu atentata na Lenina samo v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] usmrčenih več kot 500 talcev.<ref name=":28">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref> Pozneje, 5. septembra, je centralni komite boljševiške vlade izdal dekret "o rdečem terorju", ki je predpisal "množično streljanje", ki ga je bilo treba "izvesti brez obotavljanja"; odlok je ukazal Čeki, "da zavaruje Sovjetsko republiko pred razrednimi sovražniki" z izolacijo v koncentracijskih taboriščih«, pa tudi, da je treba protirevolucionarje »usmrtiti s streljanjem [in] da morajo biti imena usmrčenih in razlogi za usmrtitve javno objavljeni.«<ref name=":02">Llewellyn, Jennifer; McConnell, Michael; Thompson, Steve (11 August 2019). [https://alphahistory.com/russianrevolution/red-terror/ "The Red Terror"]. ''Russian Revolution''. Alpha History. Retrieved 4 August 2021.</ref><ref name=":29">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref>{{sfnp|Werth, Bartosek et al.|1999|p=76}} Vlada je takoj po atentatu na Uritskega usmrtila 500 "predstavnikov strmoglavljenih razredov" (kulakov). Sovjetski komisar [[Grigorij Petrovski]] je pozval k razširitvi terorja in "takojšnjemu koncu ohlapnosti in nežnosti".{{r|Radzinsky97_1525}} Oktobra 1918 je poveljnik Čeke [[Martin Latsis]] Rdeči teror primerjal z razredno vojno in pojasnil, da »uničujemo buržoazijo kot razred«.{{r|Radzinsky97_1525}} 15. oktobra je vodilni čekist [[Gleb Bokij]], ki je povzel uradno končan Rdeči teror, poročal, da so v Petrogradu ustrelili 800 domnevnih sovražnikov in zaprli še 6229.{{r|Mitrokhin}} Žrtev v prvih dveh mesecih je bilo med 10.000 in 15.000 na podlagi seznamov usmrčenih ljudi, objavljenih v časopisu Cheka Weekly in drugem uradnem tisku. Deklaracija Sovnarkoma o rdečem terorju 5. septembra 1918 je zapisala:<blockquote>... da je za krepitev in metodičnost Vseruske izredne komisije v boju proti protirevoluciji, dobičkarstvu in korupciji treba tja usmeriti po možnosti večje število odgovornih partijskih tovarišev, da je treba  zavarovati Sovjetsko republiko pred razrednimi sovražniki tako, da jih izolirajo v koncentracijskih taboriščih, da je treba z gasilskimi četami usmrtiti vse ljudi, ki so povezani z belogardističnimi organizacijami, zarotami in upori, da je treba objaviti imena  izvršil ter razloge za uporabo tega ukrepa. — Podpisali ljudski komisar za pravosodje D. Kurski, ljudski komisar za notranje zadeve Grigorij Petrovski, direktor za zadeve Sveta ljudskih komisarjev V. Bonč-Brujevič, SU, #19, oddelek 1. in 4. september 1918</blockquote>Medtem, ko se je ruska državljanska vojna napredovala, je bilo veliko število ujetnikov, osumljencev in talcev usmrčenih, ker so pripadali »posestniškim razredom«. Številke so zabeležene za mesta, ki so jih zasedli boljševiki:<blockquote>V Harkovu je bilo med februarjem in junijem 1919 izvedenih med 2.000 in 3.000 usmrtitev in dodatnih 1.000–2.000, ko je bilo mesto ponovno zavzeto decembra istega leta;  v Rostovu na Donu približno 1000 januarja 1920; v Odesi 2200 maja–avgusta 1919, nato 1500–3000 med februarjem 1920 in februarjem 1921;  v Kijevu najmanj 3000 februarja–avgusta 1919;  v Ekaterinodarju najmanj 3000 med avgustom 1920 in februarjem 1921; V Armavirju, majhnem mestu na Kubanu, med 2.000 in 3.000 avgusta–oktobra 1920.</blockquote>Na [[Krim (polotok)|Krimu]] sta Béla Kun in Rosalia Zemlyachka z odobritvijo Vladimirja Lenina po porazu generala [[Pyotr Wrangel|Pyotra Wrangela]] konec leta 1920 dala na hitro usmrtiti 50.000 belih vojnih ujetnikov in civilistov s streljanjem ali obešenjem.{{r|Rayfield04_83}} To je bil eden največjih pobojev v ruski državljanski vojni.{{sfnp|Werth, Bartosek et al.|1999|p=100}} 16. marca 1919 so bili vsi vojaški odredi Čeke združeni v en sam organ, čete za notranjo obrambo republike, ki so leta 1921 štele 200.000. Te čete so nadzorovale delovna taborišča, vodile sistem Gulag, vodile prodrazvyorstka (rekvizicije hrane) in zadušil kmečke upore, delavske nemire in upore v Rdeči armadi (ki so jo pestili dezerterji).{{r|BlackBook_chptr4}} Eden glavnih organizatorjev rdečega terorja za boljševiško vlado je bil armadni komisar 2. stopnje Jan Karlovič Berzin(s) (1889–1938), čigar pravo ime je bilo Pēteris Ķuzis. Sodeloval je v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] leta 1917 in nato delal v centralnem aparatu Čeke.{{r|Suvorov1984}} Med Rdečim terorjem je Berzin uvedel sistem jemanja in streljanja talcev, da bi preprečil dezerterstvo in druga "dejanja nezvestobe in sabotaže". Kot načelnik posebnega oddelka latvijske Rdeče armade (kasneje 15. armade), Berzin je sodeloval pri zatrtju upora ruskih mornarjev v Kronštatu marca 1921. Še posebej se je odlikoval pri zasledovanju, ujetju in poboju ujetih mornarjev.{{r|Suvorov1984}} == Represija == [[Slika:Leon Trotsky.JPG|sličica|318x318_pik|»Boljševiška svoboda« – poljski propagandni plakat z golo upodobitvijo [[Lev Trocki|Leva Trockega]] iz poljsko-sovjetske vojne.]] Med žrtvami rdečega terorja so bili caristi, liberalci, neboljševiški socialisti, duhovniki, navadni kriminalci, protirevolucionarji in drugi politični nasprotniki in disdenti. Kasneje so bili tarča terorja tudi industrijski delavci, ki niso izpolnili proizvodnih kvot.<ref name=":03">Llewellyn, Jennifer; McConnell, Michael; Thompson, Steve (11 August 2019). [https://alphahistory.com/russianrevolution/red-terror/ "The Red Terror"]. ''Russian Revolution''. Alpha History. Retrieved 4 August 2021.</ref> Prva žrtev terorja so bili socialistični revolucionarji (SR). V mesecih kampanje je bilo usmrčenih več kot 800 pripadnikov SR, na tisoče drugih pa je bilo izgnali ali zaprli v koncentracijska taborišča.<ref name=":04">Llewellyn, Jennifer; McConnell, Michael; Thompson, Steve (11 August 2019). [https://alphahistory.com/russianrevolution/red-terror/ "The Red Terror"]. ''Russian Revolution''. Alpha History. Retrieved 4 August 2021.</ref> V nekaj tednih so usmrtitve, ki jih je izvedla Čeka, podvojile ali potrojile število smrtnih obsodb, ki jih je [[Ruski imperij]] izrekel v 92-letnem obdobju od 1825 do 1917.<ref name=":32">{{navedi splet|date=2016-01-25|title=Crimes and Mass Violence of the Russian Civil Wars (1918-1921) {{!}} Sciences Po Mass Violence and Resistance - Research Network|url=http://crimes-and-mass-violence-russian-civil-wars-1918-1921.html/|access-date=2021-03-24|website=crimes-and-mass-violence-russian-civil-wars-1918-1921.html|language=en}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Medtem ko so bili socialistični revolucionarji sprva glavna tarča terorja, je bila večina njegovih žrtev povezanih s carsko avtokracijo.{{r|Ryan12_114}}<ref name=":210">{{Cite magazine|last=Bird|first=Danny|date=September 5, 2018|title=How the 'Red Terror' Exposed the True Turmoil of Soviet Russia 100 Years Ago|url=https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/|magazine=Time|access-date=2021-03-24|url-status=dead|archive-date=2022-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208223816/https://time.com/5386789/red-terror-soviet-history/}}</ref> === Kmetje === Notranje čete Čeke in Rdeče armade so izvajale taktiko terorja z aretacijo in usmrtitvijo številnih talcev, pogosto v povezavi z dezerterstvom prisilno mobiliziranih kmetov. Leta 1918 je več kot 1 milijon ljudi zapustilo Rdečo armado, okoli 2 milijona ljudi je odšlo leta 1919 in skoraj 4 milijoni vojakov je pobegnilo iz Rdeče armade leta 1921.{{sfnp|Figes|1998|loc=Chapter 13}} Približno 500.000 dezerterjev je bilo aretiranih leta 1919 in 800.000 leta 1920 s strani čekovskih čet in posebnih divizij, ustanovljenih za boj proti dezerterstvom.{{r|BlackBook_chptr4}}Na tisoče dezerterjev je bilo ubitih, njihove družine pa so bile pogosto vzete za talce. PV navodilu je Lenin zasipal<blockquote>Po preteku sedemdnevnega roka za predajo dezerterjev je treba poostriti kazen za te nepoboljšljive izdajalce ljudstva.  Družine in vse, za katere se ugotovi, da jim kakor koli pomagajo, je treba obravnavati kot talce in jih ustrezno obravnavati.</blockquote>Septembra 1918 je bilo v samo dvanajstih provincah Rusije aretiranih 48.735 dezerterjev in 7.325 razbojnikov: 1.826 jih je bilo usmrčenih in 2.230 izgnanih. Tipično poročilo oddelka Čeke je navajalo:<blockquote>Jaroslavska provinca, 23. junij 1919. Upor dezerterjev v Petropavlovski volosti [ru] je bil zadušen.  Družine dezerterjev so vzeli za talce. Ko smo začeli streljati po eno osebo iz vsake družine, so začeli Zeleni prihajati iz gozda in se predajati. Štiriintrideset dezerterjev je bilo ustreljenih kot primer. </blockquote>Ocene kažejo, da je bilo med zatrtjem [[Tambovski upor|tambovskega upora]] 1920–1921 okoli 100.000 kmečkih upornikov in njihovih družin zaprtih ali deportiranih in morda 15.000 usmrčenih.{{sfnp|Gellately|2008|p=75}} Ta akcija je zaznamovala začetek delovanja koncentracijskih taborišč Gulag in nekateri učenjaki ocenjujejo, da je bilo do septembra 1921 zaprtih 70.000 ljudi (to število ne vključuje tistih v več taboriščih v regijah, ki so se uprle, kot je Tambov). Razmere v teh taboriščih so privedle do visoke stopnje umrljivosti in zgodili so se "ponovni pokoli". Čeka je v taborišču Kholmogory sprejela novo prakso mučenja: Utapljanje zavezanih ujetnikov v bližnji reki Dvini.{{sfnp|Gellately|2008|loc=[https://books.google.com/books?id=Q8bTWCJMqAQC&pg=PA58 58]}} Občasno so bili celi zapori "izpraznjeni" zapornikov z množičnim streljanjem, preden so mesto prepustili belim silam.{{sfnp|Gellately|2008|p=59}}{{sfnp|Figes|1998|p=647}} === Industrijski delavci === 16. marca 1919 je Čeka vdrla v tovarno Putilov. Več kot 900 delavcev, ki so stavkali, je bilo aretiranih, od katerih jih je bilo več kot 200 v naslednjih dneh brez sojenja usmrčenih. Številne stavke so potekale spomladi 1919 v mestih [[Tula]], [[Orjol]], [[Tver]], [[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]] in [[Astrahan]]. Sestradani delavci so si prizadevali dobiti obroke hrane, ki so ustrezali obrokom vojakov Rdeče armade. Zahtevali so tudi odpravo privilegijev za boljševike, svobodo tiska in svobodne volitve. Čeka je neusmiljeno zatrla vse stavke z uporabo aretacij in usmrtitev.{{sfnp|Werth, Bartosek et al.|1999|pp=86–7}} V mestu Astrahan je izbruhnil upor pod vodstvom sil bele garde. Pri pripravi tega upora je belim članov uspelo v mesto pretihotapiti več kot 3000 pušk in kosov [[Mitraljez|mitraljeza]]. Vodje zarote so se odločili za ukrepanje v noči iz 9. na 10. marca 1919. Upornikom so se pridružili premožni kmetje iz vasi, ki so zatrli odbore revnih in izvajali poboje nad podeželskimi aktivisti. Očividci so poročali o grozodejstvih v vaseh, kot so [[Ivanchug]], [[Chagan]], [[Karalat]]. V odgovor so se sovjetske sile pod vodstvom Kirova zavezale, da bodo zatrle ta upor v vaseh in skupaj s komiteji revnih obnovile sovjetsko oblast. Upor v Astrahanu je bil napaden do 10. marca, do 12. marca pa popolnoma zatrt. Več kot 184 je bilo obsojenih na smrt, vključno z monarhisti in predstavniki kadetov, levimi socialističnimi revolucionarji, večkratnimi prestopniki in osebami, za katere je bilo dokazano, da so povezani z britanskimi in ameriškimi obveščevalnimi službami.<ref>М.Абросимов, В.Жилинский. ''Страницы былого (Из истории Астраханской губернской чрезвычайной комиссии) Нижне-Волжское книжное издательство'', Волгоград, 1988.</ref> Opozicijski mediji s političnimi nasprotniki, kot sta Černov in Melgunov ter drugi, so kasneje govorili, da je bilo med 12. in 14. marcem 1919 ustreljenih in utopljenih med 2000 in 4000.<ref>''Black Book'', page 88.</ref>{{sfnp|Werth, Bartosek et al.|1999|p=88}} Vendar so se stavke nadaljevale. Lenin je bil zaskrbljen zaradi napetih razmer glede delavcev v Uralski regiji. 29. januarja 1920 je poslal telegram [[Vladimir Smirnov|Vladimirju Smirnovu]], v katerem je napisal: "Presenečen sem, da zadevo jemljete tako lahkomiselno in ne usmrtite takoj velikega števila stavkajočih zaradi kaznivega dejanja sabotaže."{{sfnp|Werth, Bartosek et al.|1999|p=90}} V teh časih je bilo veliko poročil, da so zasliševalci Čeke uporabljali sistematično mučenje. V Odesi je Čeka bele častnike privezala na deske in jih počasi dajala v peči ali rezervoarje z vrelo vodo; v Harkovu je bilo skalpiranje in odrstvo z rok nekaj običajnega:<ref>Melgunov, Sergey [1925] 1975. ''The Red Terror in Russia''. Hyperions, p. 186-195 {{ISBN|0-88355-187-X}}.</ref> z rok žrtev so odrli kožo, da so izdelali "rokavice"; voroneška čeka je gole ljudi valjala naokrog v sodih, ki so bili znotraj posejani z žeblji; žrtve so križali ali kamenjali do smrti v [[Dnipro|Dnipropetrovsku]]; Čeka je v [[Kremenčuk|Kremenčugu]] nabila na kole člane duhovščine in žive pokopavala uporne kmete; v Orjolu so gole zapornike, zvezane na zimskih ulicah, polivali z vodo, dokler niso postali živi ledeni kipi; v Kijevu so oddelki kitajske Čeke postavili podgane v železne cevi, ki so bile na enem koncu zatesnjene z žično mrežo, drugi pa nameščene ob telo zapornika, pri čemer so se cevi segrevale, dokler podgane niso pregrizle telesa žrtve, da bi pobegnil.{{sfnp|Leggett|1986|pp=197–8}} Med rdečim terorjem in rusko državljansko vojno so usmrtitve potekale v zaporniških kleteh ali na dvoriščih ali občasno na obrobju mesta. Potem ko so obsojenim slekli oblačila in druge stvari, ki so si jih delili čekovski krvniki, so jih v skupinah streljali z mitraljezi ali pa so jih pošiljali posamično z revolverjem. Zapornike v zaporu so običajno ustrelili v zatilje, ko so vstopili v klet za usmrtitve, ki je postala polna trupel in prepojena s krvjo. Žrtve, ki so bile ubite izven mesta, so s tovornjaki, zvezane in z zamašenimi ustami, prepeljali na kraj usmrtitve, kjer so si včasih morali sami izkopati grob.{{sfnp|Leggett|1986|p=199}} Po besedah ​​[[Edvard Stanislavovič Radzinski|Edvarda Radzinskega]] je "postala običajna praksa, da moža vzamejo za talca in čakajo, da njegova žena pride in s svojim truplom odkupi njegovo življenje".{{r|Radzinsky97_1525}} Med razkozačenjem je prišlo do pokolov, po besedah ​​zgodovinarja [[Robert Gellately|Roberta Gellatelyja]], "v nezaslišanem obsegu". [[Pjatigorsk]]<nowiki/>a čeka je organizirala "dan rdečega terorja", da so v enem dnevu usmrtili 300 ljudi in vzela kvote iz vsakega dela mesta. Po besedah ​​čekista [[Karl Lander|Karla Landerja]] [ru] je čeka v [[Kislovodsk]]<nowiki/>u »zaradi pomanjkanja boljše ideje« pobila vse bolnike v bolnišnici. Samo oktobra 1920 je bilo usmrčenih več kot 6000 ljudi. Gellately dodaja, da so komunisti "poskušali opravičiti svoje etnične pokole tako, da so jih vključili v rubriko 'razrednega boja'".{{sfnp|Gellately|2008|pp=70–1}} === Duhovništvo in religija === Pripadniki duhovščine in religije so bili podvrženi še posebej brutalnim metodam. Glede na dokumente, ki jih je navedel pokojni [[Aleksander Sergejevič Jakovljev|Aleksander Jakovljev]], takratni vodja predsedniškega odbora za rehabilitacijo žrtev politične represije, so bili duhovniki, menihi in patriarhi križani, vrženi v kotle z vrelim katranom, skalpirani, zadavljeni, obhajili so jih tudi s stopljenim [[Svinec|svincem]] in utopili v ledeni vodi v luknjah v [[Led|ledu]].<ref name="Yakovlev2">[[Alexander Nikolaevich Yakovlev]]. ''A Century of Violence in Soviet Russia.'' [[Yale University Press]], 2002. {{ISBN|0-300-08760-8}} [https://books.google.com/books?id=ChRk43tVxTwC&pg=PA156&lpg=PA156&dq=yakovlev+crucified&source=web&ots=ICKDgb9JAk&sig=gFYkPqJP9tewjmH3VL7b7ODHe5w page 156]</ref> Po ocenah so komunisti samo leta 1918 usmrtili 3000 pripadnikov duhovščine in religije.<ref name="Yakovlev">[[Alexander Nikolaevich Yakovlev]]. ''A Century of Violence in Soviet Russia.'' [[Yale University Press]], 2002. {{ISBN|0-300-08760-8}} [https://books.google.com/books?id=ChRk43tVxTwC&pg=PA156&lpg=PA156&dq=yakovlev+crucified&source=web&ots=ICKDgb9JAk&sig=gFYkPqJP9tewjmH3VL7b7ODHe5w page 156]</ref> == Zgodovinski pomen == [[Slika:Memorial stone to victims of the red terror in Daugavpils.JPG|sličica|274x274_pik|Spomenik v [[Daugaballs|Daugaballsu]], posvečen v spomin na žrtve rdečega terorja.]] Rdeči teror je bil pomemben, ker je bil prvi od številnih komunističnih krvavih kampanj, ki so se izvajale v Sovjetski Rusiji in mnogih drugih državah.<ref>{{navedi knjigo|last=Andrew|first=Christopher|author2=Vasili Mitrokhin|title=The World Was Going Our Way: The KGB and the Battle for the Third World|url=https://archive.org/details/worldwasgoingour0000andr|publisher=Basic Books|year=2005|isbn=0-465-00311-7}}</ref> Po mnenju zgodovinarja [[Richard Pipes|Richarda Pipesa]] je rdeči teror sprožil tudi rusko državljansko vojno. Menjševik [[Julij Martov]] je o rdečem terorju zapisal:<ref name="Pipes">Richard Pipes, ''Communism: A History'' (2001), {{ISBN|0-8129-6864-6}}, p. 39.</ref><blockquote>Zver je lizala vročo človeško kri. Stroj za ubijanje ljudi se je pognal ... Toda kri je rodila kri ... Priča smo bili rasti grenkobe državljanske vojne, vse večji bestialnosti moških, ki so bili vanjo vpleteni.</blockquote> == Glej tudi == * [[Množični poboji v komunizmu]] * [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina]] == Sklici == {{sklici|2}} == {{Normativna kontrola}}Zunanje povezave == * [http://www.marxists.org/archive/martov/1918/07/death-penalty.htm Down with the Death Penalty!] by [[:en:Julius_Martov|Yuliy Osipovich Martov]], June/July 1918 * [http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/redterror.pdf The Record of the Red Terror] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181221170529/http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/redterror.pdf |date=2018-12-21 }} by [[:en:Sergei_Melgunov|Sergei Melgunov]] * [http://www.upi.com/Top_News/International/2010/07/19/More-red-terror-remains-found-in-Russia/UPI-26891279556579/ More 'red terror' remains found in Russia] [[:en:UPI|UPI]], July 19, 2010. [[Kategorija:Boljševizem]] [[Kategorija:Zgodovina Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Ruska državljanska vojna]] f8ni5qoeooa0ogxx4lbd4wwe2lan4l5 Tretja razvojna os 0 511529 6740604 6731595 2026-08-21T19:04:04Z ~2026-45838-99 264689 /* Severni krak tretje razvojne osi */ 6740604 wikitext text/x-wiki '''Tretja razvojna os''' je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] do priključka [[Slovenj Gradec]]; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza [[Novo mesto]] do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost. Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. == Severni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Severni krak 3RO.jpg|sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osi]]Severni krak tretje razvojne osi s skupno dolžino 31,5 km je razdeljen na dva odseka: * Šentrupert – Velenje jug (14 km), * Velenje jug – Slovenj Gradec jug (17,5 km). Prostorsko načrtovanje obeh odsekov urejata dve uredbi: * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, sprejeta leta 2013, * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug, sprejeta leta 2017. Na trasi severnega kraka bo približno 1,5 km štiripasovne ceste širine 21 metrov. Na glavno traso se bo navezovalo še 3,4 km priključnih cest, vključno z osmimi izvennivojskimi priključki. Med pomembnejšimi objekti na trasi so: 6 predorov, od katerih bo 1 enocevni, 3 galerije, 26 viaduktov in 8 mostov. Ob hitri cesti bosta zgrajena tudi počivališče Podgora in avtocestna baza. ==== Časovni okviri projekta ==== Leta 2020 je bilo ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah uradno napovedano, da bo severni del Tretje razvojne osi dokončan do leta 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2020-10-15 |title=Minister Vrtovec: "Tretje razvojne osi se ne da več zaustaviti" {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-minister-vrtovec-tretje-razvojne-osi-se-ne-da-vec-zaustaviti/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V obdobju 2022–2026 je bila za vodenje projekta na državni ravni pristojna ministrica Alenka Bratušek. Kljub temu glavni razlogi za zamude niso bili politične narave, temveč predvsem tehnični, pravni in organizacijski izzivi pri umeščanju v prostor, pridobivanju dovoljenj in izvedbi gradnje. Po trenutno veljavnem terminskem načrtu iz leta 2026 je odprtje odseka Velenje jug–Slovenj Gradec predvideno jeseni 2029. Za odsek Šentrupert–Velenje jug uradni rok odprtja še ni določen, saj gradnja še ni stekla. DARS trenutno še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo prišlo do večjih dodatnih zapletov in bo gradnja potekala po načrtih (predvidoma približno pet let), je odprtje mogoče pričakovati okoli let 2031–2032. Gre za strokovno oceno na podlagi trenutnega stanja projekta in ne za uradno potrjen rok. === Krak Slovenj Gradec - Dravograd === Marca 2026 je Vlada Republike Slovenije sprejela državni prostorski načrt (DPN) za odsek severnega dela Tretje razvojne osi med Slovenj Gradcem in Dravogradom. Trasa obsega hitro cesto s priključkom pri Slovenj Gradcu ter obvoznicami Mislinje, Mute, Vuzenice, Radelj ob Dravi in Dravograda. Sprejetje DPN pomeni zaključek prostorskega umeščanja tega odseka in omogoča nadaljevanje priprave projektne dokumentacije ter postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Projekt je namenjen izboljšanju prometne varnosti, pretočnosti prometa ter boljši cestni povezavi Koroške z avtocestnim omrežjem Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-20 |title=Sprejet DPN Slovenj Gradec–Dravograd: korak k skladnemu razvoju in boljši povezanosti države {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-03-20-sprejet-dpn-slovenj-gradecdravograd-korak-k-skladnemu-razvoju-in-boljsi-povezanosti-drzave/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Ta odsek je še v fazi načrtovanja. == Srednji krak tretje razvojne osi == Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev. Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem. == Južni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Južni krak 3RO.jpeg|sličica|Južni krak tretje razvojne osi]] Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline'' (sprejeta 2012<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tretja razvojna os|url=https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|website=www.dars.si|accessdate=2022-01-20|archive-date=2022-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120151418/https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|url-status=dead}}</ref>) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug'' (sprejeta 2017<ref name=":0" />)''.'' '''Prvi odsek''' Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape. * '''1. in 2. etapa''': izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. * '''2. in 3. etapa''': izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda. '''Drugi odsek''' Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica). == Viri == * {{PDF-povezava|[https://www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf Tretja razvojna os: Informativna zgibanka]|DARS, 2018 (pridobljeno 19-01-22)}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] n9xo4vru8o7b04h226vh5b1oxc7xdmj Lea Kuhar 0 513912 6740743 6088089 2026-08-22T10:05:27Z Erardo Galbi 166658 6740743 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}}{{Infopolje Filozof|name= Lea Kuhar|birth_date= |nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]]}} '''Lea Kuhar''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozofinja]], sociologinja kulture in raziskovalka,* [[6. januar]] [[1990]]. Med letoma 2016 in 2020 je delala kot mlada raziskovalka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Leta 2020 je zagovarjala doktorsko disertacijo na Podiplomski šoli ZRC SAZU, kjer je bila doktorska študentka modula Transformacija moderne misli – filozofija, psihoanaliza, kultura. Je avtorica več znanstvenih člankov, objavljenih tako v domačih, slovenskih, kot tudi tujih revijah. V svojih delih se osredotoča na marksizem, epistemologijo in sodobno politično filozofijo. Trenutno deluje kot članica programskega odbora inštituta za delavske študije, urednica revije Borec in samostojna raziskovalka[https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/lea-kuhar-sl]. == Dela na področju filozofije == Svojo doktorsko disertacijo pod temo "''Nemožni objekt kritike politične ekonomije''" z naslovom ''Problem specifične predmetnosti v Marxovi kritiki politične ekonomije'' je pripravila pod mentorstvom red. prof. dr. Rada Rihe. V njej je raziskovala objekt filozofije oz. kritične teorije Karla Marxa. V raziskovanju se je usmerila na dve veji marksistične in filozofske misli, ki sta nastali v času šestdesetih, vendar sta se izoblikovali v različnih delih Evrope. Ena pod skupnim imenom Neue-Marx-Lektüre v Nemčiji, druga pa v Franciji v krogih Louisa Althusserja in njegovih študentov, današnjih glavnih predstavnikov sodobne francoske filozofije. V delu se je tako osredotočila na predmetnost in skozi analizo naslovila ontološki in epistemološki segment, katerima je dodala študij primera[https://metinalista.si/meta-phodcast-122-lea-kuhar-doktorica-filozofije/]. Kot sourednica je ustvarila Platformo, zbornik študentov in študentk Podiplomske šole ZRC SAZU. Leta 2020 je delovala kot predsednica komisije za izbor najboljšega mentorja v okviru društva Mlada akademija. Za spletni portal Metina lista je leta 2021 v intervjuju za Meta PHoDcast spregovorila o vlogi filozofije v sodobni družbi in ločnici med političnim in znanstvenim delovanjem Marxa. Leta 2021 je na Maskinem seminarju, ki ga vodi časopis za scenske umetnosti Maska, predavala o melanholiji levice in resentimentu kot alternativi kapitalističnemu realizmu, katerega je Mark Fisher obravnaval kot vsesplošni občutek, da je kapitalistični produkcijski način najboljši in onemogoča možnosti po alternativi. V strokovni spletni reviji Alternator, katere cilj je tesnejša povezava znanstvenoraziskovalnih ustanov med seboj, je leta 2021 objavila članek z naslovom ''Kdo se boji kulturnega marksista?''. V njem je obravnavala tri lastnosti desnice, ki se vzpostavijo s konstrukcijo kulturnega marksista, teorije zarote desnice, s katero naj bi levica poskušala s politično korektnostjo, identitetnimi boji, feminizmom in podpiranjem migracij uničiti vrednote zahodne krščanske družbe[https://www.alternator.science/sl/avtorji/lea-kuhar/]. === Platforma 1 in 2: zbornik študentk in študentov podiplomske šole ZRC SAZU === Leta 2019 je izšla ''Platforma 1'', eno leto kasneje pa ''Platforma 2'', v obeh je delovala kot sourednica in avtorica. Zbornika sta prostor v katerem so lahko študentke in študenti vseh študijskih modulov Podiplomske šole ZRC SAZU predstavili svoje raziskovalno delo. V njih so avtorji povezali prispevke iz različnih področji humanistike in družboslovja in pri tem izhajali iz raznolikega spektra raziskovalnih vprašanj. V ''Platformi 1'' v svojem prispevku Branje Althusserja aplicira simptomalno branje, tj. branje, ki ga je Althusser uporabil pri branju Marxovega Kapitala. Trdi, da je za ponovno aktualizacijo Althusserjeve misli potrebno pokazati, da tako kot marksistična filozofija tudi marksistična politika ne obstaja. === ''»Celota je neresnično«: uganka revolucije'' === Članek ''»Celota je neresnično«: uganka revolucije'', ki je izšel leta 2017, prikazuje razvoj mišljenja dveh glavnih konceptov revolucionarne misli – koncepta resnice in celote. Temeljna teza dela je, da za mišljenje revolucije v današnjem času potrebujemo teorijo, ki bo znala vzpostaviti razmerje vednosti do neresničnega momenta družbene celote in na podlagi tega razmišljati o družbenem momentu necelosti, ne da bi ob tem zapadla v množico različnih pozicij. === Dela === * Problem specifične predmetnosti v Marxovi kritiki politične ekonomije: doktorska disertacija (2020) * Platforma 1: zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU (2019) * Platforma 2: zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU (2020) * Prihodnost dela in šole: utopija ali distopija?(2020) === Članki === * "Celota je neresnično": uganka revolucije. 2017. Mislimo revolucije: ob 100-letnici oktobrske revolucije, let. 45, št. 269 (2017), str. 105-115 * "Vsi bi študirali, nihče ne bi delal": o mitu študentskih privilegijev. 2014. Razpotja: revija humanistov Goriške, Let. 5, št. 17 (jesen 2014), str. 30-33 * Ekonomija (ne)zaupanja: primer bitcoina. 2018. Dialogi, let. 54, št. 7/8, str. 32-41 * Fatalizem dela. 2017. Borec: revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, let. 69, št. 748/750, str. 72- 87 * Kaj je narobe z Mladim Karlom Marxom. 2018. Razpotja: revija humanistov Goriške, let. 9, št. 33, str. 96-97 * Kdo se boji kulturnega marksista?. 2021. Alternator, št. 24/2021 * Kriptoekonomija. 2019. V:Kam greš, tehnologija?: zbornik izvlečkov. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba SRC, str.17 * Kritika politične ekonomije med znanostjo in filozofijo. V: Znanost in njeni pogoji: zbornik izvlečkov. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, Str. 16 * Množična potrošnja in svoboda - učna ura. 2013. FNM: filozofska revija za učitelje filozofije, dijake in študente, let. 20, št. 1/4, str. 80-83 * Materialism of Suffering and Left-wing Melancholia. 2019. Filozofski vestnik, let. 30, št. 1, str. 75- 90 * Object-oriented Critique of Political Economy. 2019. Filozofski vestnik. Let. 30, št. 3, str. 7-25 === Recenzije === * Recenzija knjige Molekularno rdeče: teorija za dobo antropocena (2020) * Recenzija knjige Kontingenca, Hegemonija, Univerzalnost (2019) * Recenzija knjige Rojstvo biopolitike (2016) == Viri in literatura == * Drobnjak M. 2021. Meta PHoDcast 122: Lea Kuhar, doktorica filozofije. [internet].[citirano 28.11.2021].Dostopno na naslovu: https://metinalista.si/meta-phodcast-122-lea-kuhar-doktorica-filozofije/ * Kodelja, I. idr. 2019. Platforma 1: zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU. Ljubljana: Založba ZRC * Lea Kuhar. [internet].[citirano 28.11.2021].Dostopno na naslovu: https://fi2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/lea-kuhar-sl * Lea Kuhar. [internet].[citirano 2. 1. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.alternator.science/sl/avtorji/lea-kuhar/ * Lea Kuhar: Melanholija levice in resentiment kot alternativi kapitalističnemu realizmu. 2021. [citirano 28.11.2021]. Dostopno na naslovu: https://www.si21.com/Dogodki/LEA_KUHAR_Melanholija_levice_in_resentiment_kot_alternativi_kapitalisticnemu_realizmu_/ * Lea Kuhar: Melanholija levice kot alternativa kapitalističnemu realizmu. 2021. [internet].[citirano 28.11.2021].Dostopno na naslovu: https://maska.si/seminar/lea-kuhar-melanholija-levice/ * Lea Kuhar: Melanholija levice kot alternativa kapitalističnemu realizmu. 2021. [video].[citirano 28.11.2021].Dostopno na naslovu: https://maska.si/seminar/lea-kuhar-melanholija-levice/ * Skapin A. 2019. Poletje med platnicami: Kako razumeti današnje kapitalistične družbene odnose.[ internet].[citirano 28.11.2021].Dostopno na naslovu: https://zrcalnik.zrc-sazu.si/lea-kuhar/ {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kuhar, Lea}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] 1t5csoea6k8zs1gf1lzr920fx2g8dq1 Ukrajinofobija 0 516129 6740616 6671966 2026-08-21T19:19:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740616 wikitext text/x-wiki '''Ukrajinofobija,''' '''protiukrajinsko razpoloženje''' ali '''antiukrajinstvo''' je sovraštvo do [[Ukrajinci|Ukrajincev]], [[Ukrajinska kultura|ukrajinske kulture]], [[Ukrajinščina|ukrajinskega jezika]], [[Ukrajina|Ukrajine]] kot naroda ali vsega naštetega.<ref name="Okara">Andriy Okara. Ukrainophobia is a gnostic problem. "[http://www.ji.lviv.ua/n18texts/okara.htm n18texts Okara]". Retrieved 7 December 2008.</ref> Njeno nasprotje je [[Ukrainofilija|ukrajinofilija]]. V sodobnih časih lahko močno prisotnost ukrajinofobije zaznamo na treh geografskih območjih, kjer se razlikuje po svojih koreninah in pojavnosti: * v [[Rusija|Ruski federaciji]] in med rusko govorečim prebivalstvom jugovzhodne Ukrajine (kjer je večja manjšina etničnih [[Rusi|Rusov]])<ref name="Olson-Pappas">James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, [https://books.google.com/books?id=CquTz6ps5YgC&printsec=frontcover&dq=James+Stuart+Olson,+Lee+Brigance+Pappas,+Nicholas+Charles+Pappas,+An+Ethnohistorical+Dictionary+of+the+Russian+and+Soviet+Empires&hl=en&sa=X&ei=TIA1T-2SCuWjiALBxZDDCg&ved=0CDYQuwUwAA#v=onepage&q&f=false ''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires''], Greenwood Publishing Group, 1994. {{ISBN|0-313-27497-5}}.</ref>{{Potrebna stran|date=February 2012}} * na Poljskem * v Kanadi, kjer je prisotna večja [[ukrajinski Kanadčani|ukrajinska diaspora]] Ukrajinofobija pa se pojavlja tudi v marsikaterih drugih državah, nov zagon je v sodobnem času dobila z [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko agresijo]]. Zgodovinsko gledano je bila ukrajinska kultura zatirana v državah, ki so vključevale ukrajinsko prebivalstvo: [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]], [[Sovjetska zveza]] in zgodovinske [[Poljska|Poljske države]]. Sodobni znanstveniki opredeljujejo dve vrsti protiukrajinskega razpoloženja. Ena temelji na diskriminaciji Ukrajincev na podlagi njihovega etničnega ali kulturnega izvora, kar je tipična vrsta [[Ksenofobija|ksenofobije]] in [[Rasizem|rasizma]]. Druga temelji na konceptualnem zavračanju Ukrajincev kot dejanske etnične skupine, pri čemer se ukrajinska kultura in [[Ukrajinščina|jezik]] obravnavata kot »nenaravna« in »umetno oblikovana«; na prelomu 20. stoletja je več avtorjev podprlo trditev, da sta bila ukrajinska identiteta in jezik umetno ustvarjena, da bi spodkopala Rusijo.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=DjZ-m82b91MC&q=Russia+anti-Ukrainian&pg=RA1-PA166|title=Russia and Ukraine|accessdate=17 June 2015|isbn=9780773522343|last=Shkandrij|first=Myroslav|date=9 October 2001}}</ref> Ta argument je objavilo več konzervativnih ruskih avtorjev.<ref name="Okara"/> == Ukrajinofobni stereotipi == Ukrajinofobni stereotipi segajo od zasmehovanja do pripisovanja negativnih lastnosti celotnemu ukrajinskemu narodu. * Ukrajinci jedo večinoma [[salo]].<ref name="rozpizn">{{Navedi splet|url=http://www.unian.ua/politics/475385-scho-take-ukrajinofobiya-i-yak-jiji-rozpiznati.html|publisher=unian.ua|title=Що таке українофобія і як її розпізнати – Політичні новини &#124; УНІАН|language=uk|accessdate=25 July 2017}}</ref> * Ukrajinci so pohlepni.<ref name="rozpizn" /> * Ukrajinci so pretkani in zviti.<ref name="rozpizn" /> * Ukrajinci so izdajalci.<ref name="rozpizn" /> * Ukrajinci so [[Antisemitizem|antisemiti]].<ref name="rozpizn" /> * [[Ukrajinščina|Ukrajinski jezik]] je pravzaprav smešno in polomljeno narečje [[Ruščina|ruskega jezika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bostonglobe.com/ideas/2014/03/15/the-long-war-over-ukrainian-language/HXlLbK9wVnhwGShNVPKIUP/story.html|title=The long war over the Ukrainian language – the Boston Globe|website=[[The Boston Globe]]}}</ref> * Ukrajinci so neizobraženi in nimajo kulture.<ref>{{Navedi splet|title=Що таке українофобія і як її розпізнати|url=https://www.unian.ua/politics/475385-scho-take-ukrajinofobiya-i-yak-jiji-rozpiznati.html|website=www.unian.ua|accessdate=2023-12-17|language=uk}}</ref> * Ukrajinski nacionalizem je tesno povezan z [[Neonacizem|neonacizmom]]. To je pogosta tema ruskih dezinformacij v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]], najpogosteje vključuje sledeče stereotipe: ** V ukrajinski družbi dominirajo neonacisti in ultranacionalisti, ki preganjajo etnične Ruse in Ukrajince, ki govorijo rusko; ta stereotip je Rusija uporabila kot izgovor za [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo Ukrajine]] leta 2022, cilj katere so navedli kot »denacifikacijo«. ** Ukrajinci so simpatizerji nacionalističnih vodij iz obdobja 2. svetovne vojne [[Stepan Bandera|Stepana Bandere]] in [[Roman Šuhevič|Romana Šuheviča]], ki sta med drugim sodelovala z Nemčijo.<ref>{{Navedi splet|title=Germans must remember the truth about Ukraine – for their own sake|url=https://www.eurozine.com/germans-must-remember-the-truth-about-ukraine-for-their-own-sake/|website=www.eurozine.com|date=2017-07-07|accessdate=2024-07-14}}</ref> V resnici je 4,5 milijona Ukrajincev služilo v [[Rdeča armada|Rdeči armadi]] proti Nemčiji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CO%5CSovietArmy.htm|title=Soviet Army|publisher=[[Encyclopedia of Ukraine#The Internet Encyclopedia of Ukraine|The Internet Encyclopedia of Ukraine]]|access-date=August 18, 2022}}</ref> Poleg tega so nacisti šteli Ukrajince med podljudi (''untermenschen'') in jih tako tudi obravnavali.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hup.harvard.edu/catalog.php?isbn=9780674027183|title=Harvest of Despair — Karel C. Berkhoff}}</ref> == Zgodovina == === Ruski imperij === Vzpon in širjenje ukrajinskega samozavedanja v času [[revolucije leta 1848|revolucij leta 1848]] je povzročilo protiukrajinsko razpoloženje v nekaterih slojih družbe v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]]. Da bi upočasnili in nadzorovali to gibanje, je bila uporaba [[ukrajinščina|ukrajinskega jezika]] v Ruskem imperiju sprva omejena z uradnimi vladnimi odloki, kot je [[Valuevska okrožnica|Valujevska okrožnica]] <small>(18. julij 1863)</small>, pozneje pa je bila z [[Ems ukaz|Ems ukazom]] <small>(18. maja 1876)</small> prepovedana kakršna koli uporaba v tisku (z izjemo ponatisa starih dokumentov). Protiukrajinsko razpoloženje so širile organizacije, kot je »[[Črna stotnija|Črna stotinja]]«, ki so ostro nasprotovale ukrajinski samoodločbi. Nekatere omejitve glede uporabe ukrajinskega jezika so omilili v letih 1905–1907. Po februarski revoluciji leta 1917 so prenehali delovati. [[Slika:Kaniv1914.jpg|desno|sličica| Ruski žandarji leta 1914 pri grobu [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]].]] Poleg [[Ems ukaz|Ems ukaza]] in [[Valujevska okrožnica|Valujevske okrožnice]] je bilo od 17. stoletja, ko so Rusiji vladali [[Romanovi]], bilo še več drugih protiukrajinskih ediktov. Leta 1720 je [[Peter Veliki]] izdal edikt o prepovedi tiskanja knjig v ukrajinskem jeziku, od leta 1729 pa so bili vsi ukazi in navodila samo v [[ruščina|ruskem jeziku]]. Leta 1763 je [[Katarina Velika]] izdala odlok o prepovedi predavanj v ukrajinskem jeziku na [[Akademija Kijev-Mogila|akademiji Kijev-Mogila]]. Leta 1769 je [[Najsvetejša sinoda]] prepovedala tiskanje in uporabo ukrajinske [[abecednik|abecede]]. Leta 1775 je bila uničena [[Zaporoška Seč]]. Leta 1832 se je celoten študij v šolah [[Desnobrežna Ukrajina|Desnobrežne Ukrajine]] začel izvajati izključno v ruščini. Leta 1847 je ruska vlada preganjala vse člane [[Društvo Cirila in Metoda|Bratovščine svetega Cirila in Metoda]] in prepovedala dela [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]], [[Pantelejmon Oleksandrovič Kuliš|Pantelejmona Kuliša]], [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov|Nikolaja Kostomarova]] in drugih. Leta 1862 so v Ukrajini zaprli vse brezplačne nedeljske šole za odrasle. Leta 1863 je ruski minister za notranje zadeve Valujev odločil, da maloruski jezik (ukrajinski jezik) nikoli ni obstajal in nikoli ne bi mogel obstajati. V času zime 1863–64 se je na zahodnih regijah Ruskega imperija zgodila [[januarska vstaja]], ki je združila narode nekdanje [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske skupnosti]]. Naslednje leto, leta 1864, so v »Pravilniku o osnovni šoli« zahtevali, da se vse poučevanje izvaja v ruskem jeziku. Leta 1879 je ruski minister za šolstvo [[Dimitrij Tolstoj]] (pozneje ruski minister za notranje zadeve) uradno in odkrito izjavil, da je treba vse ljudi Ruskega imperija [[rusifikacija|rusificirati]]. V osemdesetih letih 19. stoletja je bilo izdanih več ediktov, ki so prepovedovali izobraževanje v ukrajinščini v zasebnih šolah, gledališke predstave v ukrajinščini, kakršno koli uporabo ukrajinščine v uradnih ustanovah in pri krstu uporabljati ukrajinska imena. Leta 1892 je drugi edikt prepovedal prevajanja iz ruščine v ukrajinščino. Leta 1895 je Glavna uprava za založništvo prepovedala tiskanje otroških knjig v ukrajinščini. Leta 1911 je resolucija, sprejeta na 7. kongresu plemičev v Moskvi, prepovedala uporabo vseh drugih jezikov razen ruščine. Leta 1914 je ruska vlada uradno prepovedala praznovanje 100. obletnice Ševčenkovega rojstnega dne in namestila žandarje na [[Černeča gora|Černeči gori]]. Istega leta je [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] izdal odlok o prepovedi ukrajinskega tiska. === Sovjetska zveza === Pod [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] oblastjo v Ukrajini je bila po porazu [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] sprejeta politika [[Korenizacija|korenizacije]] in je sprva podpirala ukrajinsko kulturno samozavedanje. Ta politika je bila postopno opuščena leta 1928 in v celoti ukinjena leta 1932 v korist splošne [[Rusifikacija|rusifikacije]]. Leta 1929 je [[Mikola Kuliš]] napisal gledališko predstavo "Myna Mazailo", v kateri je avtor spretno prikazal kulturne razmere v Ukrajini. Znotraj sovjetske vlade naj ne bilo protiukrajinskega razpoloženja, ki je začelo zatirati vse vidike ukrajinske kulture in jezika v nasprotju z ideologijo proletarskega internacionalizma. Leta 1930 je v [[Harkov|Harkovu]] potekalo [[Sojenje Zvezi za osvoboditev Ukrajine]], po katerem so bili številni nekdanji ukrajinski politiki in njihovi sorodniki deportirani v Srednjo Azijo. Etnično čiščenje proti ukrajinski [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenci]] ni bilo nikoli ocenjeno in je slabo dokumentirano.{{Citation needed}} V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] se je v letih 1932–33 prebivalstvo Ukrajine zmanjšalo zaradi umetno ustvarjene lakote, imenovane [[gladomor]], skupaj s prebivalstvom drugih bližnjih agrarnih območij ZSSR. Po mnenju nekaterih znanstvenikov sta [[kolektivizacija v Sovjetski zvezi]] in pomanjkanje industrije primarno prispevala k umrljivosti zaradi lakote (52% presežnih smrti), nekateri dokazi pa kažejo, da je obstajala diskriminacija etničnih Ukrajincev in Nemcev.<ref>{{Navedi časopis|last=Naumenko|first=Natalya|date=March 2021|title=The Political Economy of Famine: The Ukrainian Famine of 1933|journal=The Journal of Economic History|volume=81|issue=1|pages=156–197|doi=10.1017/S0022050720000625|issn=0022-0507|doi-access=free}}</ref> Glede na članek [[Center za raziskave ekonomske politike|Centra za raziskave ekonomske politike]], ki so ga objavili leta 2021, so bile regije z višjim deležem ukrajinskega prebivalstva težje prizadete.<ref>{{Navedi časopis|last=Markevich|first=Andrei|last2=Naumenko|first2=Natalya|last3=Qian|first3=Nancy|date=29 July 2021|title=The Political-Economic Causes of the Soviet Great Famine, 1932–33|url=https://repec.cepr.org/repec/cpr/ceprdp/DP16408.pdf|journal=Centre for Economic Policy Research|access-date=26 November 2021|via=REPEC|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314210520/https://repec.cepr.org/repec/cpr/ceprdp/DP16408.pdf|url-status=dead}}</ref> Večje število držav danes gladomor definira kot [[genocid]] nad Ukrajinci. Sovjetska zveza je aktivno vodila politiko [[Zanikanje gladomora|zanikanja gladomora]]. Številni ugledni Ukrajinci so bili označeni kot nacionalisti ali protirevolucionarji, mnogi pa so bili zatirani in usmrčeni kot ''sovražniki ljudstva''.<ref>Basil Dmytryshyn, ''Moscow and the Ukraine, 1918–1953: A Study of Russian Bolshevik Nationality Policy'', Bookman Associates, 1956</ref> Januarja 1944 je imel na zasedanju Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije (boljševiki) Stalin govor "O protileninskih napakah in nacionalističnih perverzijah v filmski zgodbi [[Aleksander Dovženko|Aleksandra Dovženka]] "Ukrajina v plamenih".<ref>Shapoval, Yu. ''[http://www.istpravda.com.ua/articles/2013/05/9/123358/ Гітлер, Сталін і Україна: безжальні стратегії (Hitler, Stalin and Ukraine: merciless strategies)]''. [[Ukrayinska Pravda]]. 9 May 2013</ref> Sodobna analiza kaže, da je bil ukrajinski jezik v sovjetski medijski produkciji premalo zastopan.<ref>[http://www.istpravda.com.ua/blogs/2013/07/17/130811/ Dovzhenko Film Studios as a mirror of Russification policy in the USSR]. [[Ukrayinska Pravda]]. 17 July 2013.</ref> === Sovraštvo po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] === Po ruski invaziji na Ukrajino je na družbenih omrežjih narasla ukrajinofobija in dehumanizacija Ukrajincev. Podane so bile primerjave s sovražnim govorom, ki je v preteklosti bil uporabljen za upravičevanje nasilja proti različnim skupinam ljudi, kot so Judje v [[Holokavst|Holokavstu]], žrtve [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]] v [[Kambodža|Kambodži]] in žrtve [[Ruandski genocid|ruandskega genocida]]. Sovražni govor, podpiranje in spodbujanje nasilja vključuje podpiranje ruskih vojnih zločinov kot je [[pokol v Buči]] in različnih raketnih napadov na stanovanjske zgradbe. Profili, ki na družbenih omrežjih objavljajo take vsebine, hkrati pogosto širijo različne [[Teorija zarote|teorije zarot]] kot so »[[Teorije zarote o ukrajinskih bioloških orožjih|ukrajinski biolaboratoriji]]« in QANON, širijo sovraštvo proti različnim manjšinam in izražajo podporo [[Donald Trump|Donaldu Trumpu]].<ref>{{Navedi splet|title=Incitement to Kill: Tracking hate speech targeting Ukrainians during Russia’s war in Ukraine|url=https://www.info-res.org/post/incitement-to-kill-tracking-hate-speech-targeting-ukrainians-during-russia-s-war-in-ukraine|website=CIR|date=2023-05-03|accessdate=2024-07-14|language=en|first=Benjamin|last=Strick}}</ref> == Po državah == === Ukrajina === V nedeljo, 15. julija 2012, je nacionalna televizijska postaja v Ukrajini [[Pershyi Natsionalnyi (Ukrajina)|First National]] v svojem informativnem programu "Tedenski pregled" ({{Jezik-uk|Підсумки тижня}}) prikazala videoposnetek o razvoju protiukrajinskih razpoloženj v Ukrajini. [[Slika:Discrimination_of_Ukrainian_language.jpg|sličica|280x280_pik| Karikatura gibanja [[Vidsič]] o jezikovnih razmerah v Ukrajini. Prikazuje velikega moškega, ki predstavlja ruski jezik, ki deklici, ki predstavlja ukrajinski jezik, govori, naj ga "neha utesnjevati"]] Propagandni članek, ki je bil objavljen na spletnem mestu [[Kremenčuk|Kremenčuškega]] oddelka [[Komunistična partija Ukrajine|Komunistične partije Ukrajine]], je trdil, da je bila zgodovina, ki je bila objavljena v času sovjetskega režima, prava zgodovina in da so nova zgodovinska dejstva, ki se odkrivajo iz arhivov, napačna.<ref>{{Navedi splet|trans-title=Vasily V. Shulgin. "Ukrainophiles and us"|language=ru|url=http://kremenchug-kpu.nm.ru/read/Shulygin.htm?i|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080306000555/http://kremenchug-kpu.nm.ru/read/Shulygin.htm?i|archivedate=6 March 2008|publisher=Communist Party of Ukraine|date=2004}}</ref> Članek tudi zanika obstoj ukrajinske kulture. Mikola Levčenko, ukrajinski parlamentarec iz [[Stranka regij|Stranke regij]], in namestnik mestnega sveta [[Doneck|Donecka]] pravi, da bi moral biti samo en jezik, ruski. Pravi, da je ukrajinski jezik nepraktičen in se ga je treba izogibati. Levčenko je ukrajinščino imenoval za jezik folklore in anekdot. Vendar pravi, da bo zaradi načela govoril knjižni ukrajinski jezik, ko bo ruski jezik sprejet kot edini državni jezik.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unian.ua/politics/35871-sekretar-donetskoji-miskradi-levchenko-pro-movu-shevchenka-i-sifilis.html|title=Секретар Донецької міськради Левченко – про мову, Шевченка і сифіліс|last=Антон Зікора|accessdate=17 June 2015}}</ref> Anna German, tiskovna predstavnica iste stranke, je te izjave močno kritizirala.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.homin.ca/news_view.php?category=news&news=1189&lang=ua|trans-title=Hanna Herman considers Mykola Levchenko's statement concerning the Ukrainian language to be provocative|language=uk|website=homin.ca|date=8 March 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928061430/http://www.homin.ca/news_view.php?category=news&news=1189&lang=ua|archivedate=28 September 2007}}</ref> Mihail Baharev, podpredsednik parlamenta Krimske avtonomne republike (in glavni urednik [[Krymskaya Pravda|Krimske Pravde]]), odkrito pravi, da ukrajinskega jezika ni in da je to jezik neizobraženega dela prebivalstva. Trdi, da so ga izumili [[Taras Ševčenko]] in drugi. Verjame tudi, da ukrajinskega naroda ni, da za ukrajinsko državo ni prihodnosti in da je treba ukrajinizacijo ustaviti.<ref>{{Navedi časopis|last=Semena|first=Nikolai|date=10 October 1997|script-title=ru:"Объявить Крым зоной интеллектуального бедсвия..." предложил вице-спикер крымского парламента Рефат Чубаров. И жизнь показала, что он не прав...|trans-title="Declare Crimea an intellectual disaster zone..." proposed the vice-speaker of the Crimean parliament, Refat Chubarov. And life has shown that he is incorrect...|url=http://www.zn.ua/1000/13275/|url-status=dead|journal=[[Dzerkalo Tyzhnia]]|language=ru|volume=40|issue=157|page=4|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927194115/http://www.zn.ua/1000/13275/|archive-date=27 September 2007}}</ref> ==== Minister za šolstvo Ukrajine ==== Nekdanji ukrajinski minister za znanost in izobraževanje Dmitro Tabačnik je v nekaterih delih Ukrajine sprožil proteste, ki so ga označili za protiukrajinca zaradi njegovih izjav o zahodnih Ukrajincih, njegove naklonjenosti ruskemu jeziku in zanikanja [[Gladomor|Gladomora]].<ref name="kyivpost.com">https://web.archive.org/web/20100419052542/http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/62086/ "Furor over Tabachnyk appointment rising"</ref><ref>https://web.archive.org/web/20101009062917/http://www.kyivpost.com/news/opinion/op_ed/detail/84817/%22Ukrainian Education Minister Tabachnyk Confirms His Russian Nationalist Credentials"</ref> Tabačnikov pogled na zgodovino Ukrajine vključuje tezo, da zahodni Ukrajinci v resnici niso [[Ukrajinci]]. V članku za [[Rusija|ruski]] časnik ''[[Izvestia]]'' je Tabačnik zapisal: » [[Galicija|Galičani]] (zahodni Ukrajinci) praktično nimajo nič skupnega z ljudmi [[Dneperska Ukrajina|Velike Ukrajine]], ne v mentaliteti, ne v veri, ne v jezikoslovju, ne v političnem prostoru« ... »Imamo različne sovražnike in različne zaveznike. Poleg tega so naši zavezniki in celo bratje njihovi sovražniki, in njihova 'heroja' ([[Stepan Bandera]], [[Roman Šuhevič]]) pa sta za nas morilca, izdajalca in podpornika [[Adolf Hitler|Hitlerjevih]] krvnikov.<ref name="kyivpost.com" /> Do 17. marca 2010 so štirje regionalni sveti zahodne Ukrajine sprejeli resolucije, ki so pozivali k razrešitvi ministra. Številne civilne in študentske organizacije iz vse države (vključno s [[Herson, Ukrajina|Hersonom]] v južni Ukrajini in [[Doneck|Doneckom]] v [[Ukrajina|vzhodni Ukrajini]]), avtorji in nekdanji sovjetski disidenti so podpisali peticijo, ki so pozivale k njegovi odstranitvi.<ref name="kyivpost.com" /> Tabačnik je tudi izjavil, da ukrajinski učbeniki zgodovine vsebujejo "preprosto napačne" informacije, in napovedal, da jih namerava ponovno napisati.<ref>{{Navedi splet|url=http://ukranews.com/news/18566.---.uk|trans-title=Tabachnyk: Ukrainian and Russian teachers will be teaching history using a joint manual|language=uk|website=ukranews.com|date=13 May 2010|accessdate=16 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Katya Gorchinskaya|title=Tabachnyk's views are dangerous in classroom|url=http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/tabachnyks-views-are-dangerous-in-classroom-62058.html|agency=Kyiv Post|date=18 March 2010}}</ref> === Rusija === V anketi [[Levada center|Levada centra]] junija 2009 v Rusiji je 75&nbsp;% ruskih anketirancev spoštovalo Ukrajince kot etnično skupino, 55&nbsp;% pa jih je bilo negativnih glede Ukrajine kot države. Maja 2009 je bilo 96&nbsp;% Ukrajincev v anketi [[Kijevski mednarodni sociološki inštitut|Kijevskega mednarodnega sociološkega inštituta]] pozitivnih glede Rusov kot etnične skupine, 93&nbsp;% jih je spoštovalo [[Rusija|Rusko federacijo]] in 76&nbsp;% spoštovalo ruski establišment.<ref name="Levada">{{Navedi splet|url=http://www.levada.ru/press/2009062305.html|title=Россияне об Украине, украинцы о России – Левада-Центр|accessdate=17 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090627092728/http://www.levada.ru/press/2009062305.html|archivedate=27 June 2009}}</ref> Zdi se, da nekateri ruski mediji poskušajo diskreditirati  Ukrajino.<ref>[http://www.boston.com/news/world/asia/articles/2009/10/18/ukraine_russia_tensions_are_simmering_in_crimea/ Ukraine-Russia tensions are simmering in Crimea], [[The Washington Post]] (18 October 2009)</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110605182433/http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/43498/ 56% Of Russians Disrespect Ukraine], [[Kyiv Post]] (17 June 2009)</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20081002131349/http://www.kyivpost.com/nation/30049 Russia, Ukraine relationship going sour, say polls], [[Kyiv Post]] (2 October 2008)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/why-ukraine-will-always-be-better-than-russia-2-305125.html Why Ukraine will always be better than Russia], [[Kyiv Post]] (12 June 2009)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/content/ukraine/poll-russians-like-ukrainians-half-as-much-as-the--52077.html Poll: Russians like Ukrainians half as much as the other way round], [[Kyiv Post]] (6 November 2009)</ref><ref>[https://www.bbc.co.uk/blogs/theeditors/2008/05/report_mistake.html Report mistake], [[BBC]] (20 May 2008)</ref><ref>[http://www.dw.com/en/false-hitler-doll-reports-vex-ukraine/a-3337110 False Hitler Doll Reports Vex Ukraine], [[Deutsche Welle]] (15 May 2008)</ref><ref>[http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/kremlin-loyal-media-make-merkel-sing-to-medvedevs--47250.html Kremlin-loyal media make Merkel sing to Medvedev's tune], [[Kyiv Post]] (20 August 2009)</ref> Zdi se, da mediji, kot je [[Komsomolska pravda]], poskušajo okrepiti slabe odnose med Ukrajino in Rusijo. Protiukrajinska stališča so obstajala med številnimi ruskimi politiki, kot so nekdanji župan Moskve [[Jurij Lužkov]] in vodja [[Liberalno-demokratska stranka Rusije|Liberalno-demokratske stranke Rusije]] in podpredsednik [[Državna duma|ruskega parlamenta]] [[Vladimir Žirinovski]].<ref name="Zhir">The Ukrainian Pravda. Why Cannot Zhirinovsky and Zatulin Wash Their Feet in the Black Sea on the Ukrainian coast? [http://www.pravda.com.ua/articles/2006/06/8/3115434/ Retrieved 11.20.07]</ref> Po podatkih ukrajinskega kulturnega centra Baškortostana imajo Ukrajinci v tej državi kljub veliki prisotnosti v Rusiji manj dostopa do šol v ukrajinskem jeziku in ukrajinskih cerkva kot druge etnične skupine.<ref name="Letter3">Open letter to the Comissar of the OSCE from the Union of Ukrainians in the Urals [http://kobza.com.ua/content/view/600/36/ Retrieved 11.20.07] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927010031/http://kobza.com.ua/content/view/600/36/ |date=2007-09-27 }}</ref> V Vladivostoku so po besedah vodje oddelka ukrajinske vlade za zadeve ukrajinske diaspore lokalni ruski uradniki prepovedali ukrajinsko nedeljsko šolo, da ne bi "poudarjali nacionalnih vprašanj"<ref name="Vladivostock">The Ukrainian Weekly. 2003: The Year in Review. Diaspora Developments: news from East to West.[https://web.archive.org/web/20050401091056/http://www.ukrweekly.com/Archive/2004/020417.shtml Retrieved 11.20.07] </ref> Po besedah predsednika Ukrajinskega svetovnega kongresa leta 2001 so bile vztrajne zahteve za registracijo Ukrajinske pravoslavne cerkve – Kijevskega patriarhata ali Ukrajinske katoliške cerkve ovirane zaradi "posebne diskriminacije" do njih, medtem ko so se druge katoliške, muslimanske in judovske veroizpovedi odrezale veliko bolje.<ref name="Census">Regarding the census in Russia and the rights of Ukrainians. [http://kobza.com.ua/content/view/865/56/ Retrieved 11.20.07] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071202051033/http://kobza.com.ua/content/view/865/56/ |date=2007-12-02 }}</ref> Po podatkih Ukrajinske grškokatoliške cerkve je imela njihova denominacija do leta 2007 samo eno cerkveno stavbo v vsej Rusiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ugcc.org.ua/eng/press-releases/article;5911/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071222192228/http://www.ugcc.org.ua/eng/press-releases/article%3B5911|archivedate=22 December 2007|title=The first Catholic church in Russia built in the Byzantine style has been blessed|publisher=ugcc.org.ua|date=24 October 2007}}</ref> Leta 2008 je Nikolaj Smirnov objavil dokumentarec, v katerem trdi, da je Ukrajina del ene cele Rusije, ki so jo razdelile različne zahodne sile, kot je Poljska.<ref>{{YouTube|jibieEB7XSs|Smirnov, N. ''History of Russia'', part 57. "Novoe vremya", 2008}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://waan.ru/russia_serials/568-smotret-istoriya-rossii-xx-veka-serii-51-81-2008-2010-onlajn.html|title=waan.ru|accessdate=17 June 2015|archive-date=2017-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20171029183059/http://waan.ru/russia_serials/568-smotret-istoriya-rossii-xx-veka-serii-51-81-2008-2010-onlajn.html|url-status=dead}}</ref> Novembra 2010 je [[Visoko sodišče Rusije]] preklicalo registracijo ene največjih civilnih skupnosti ukrajinske manjšine, "Zvezne narodno-kulturne avtonomije Ukrajincev v Rusiji " (FNCAUR).<ref>{{Navedi novice|last=Valentyn Nalyvaichenko|title=Nalyvaichenko to OSCE: Rights of Ukrainians in Russia systematically violated|url=http://www.kyivpost.com/news/opinion/letters/detail/95689|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110129230503/http://www.kyivpost.com/news/opinion/letters/detail/95689|archivedate=29 January 2011|work=Kyiv Post|date=26 January 2011}}</ref> Po mnenju avtorja [[Mihail Ratušnij|Mihaila Ratušnija]] se ukrajinski aktivisti v večjem delu Rusije še naprej soočajo z diskriminacijo in fanatizmom.<ref>{{Navedi novice|last=Mykhailo Ratushniy|url=http://www.kyivpost.com/news/opinion/op_ed/detail/103783/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110508223425/http://www.kyivpost.com/news/opinion/op_ed/detail/103783/|archivedate=8 May 2011|title=In their 'Russian world,' there is no room for Ukrainians|work=Kyiv Post|date=6 May 2011}}</ref> Po ukrajinskem protestnem gibanju [[Evromajdan]], ruski aneksaciji Krima in sponzoriranju pro-ruskih separatistov v Donbasu leta 2014 se je v ruskih medijih povečala pojavnost ukrajinofobije v ruskih državnih medijih.<ref>{{Navedi splet|title=Putin wages information war in Ukraine worthy of George Orwell|url=http://blogs.reuters.com/great-debate/2014/11/14/putin-wages-information-war-in-ukraine-worthy-of-george-orwell/|website=web.archive.org|date=2014-11-15|accessdate=2023-12-17|archive-date=2015-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103123231/http://blogs.reuters.com/great-debate/2014/11/14/putin-wages-information-war-in-ukraine-worthy-of-george-orwell/|url-status=dead}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 se je sovraštvo še stopnjevalo. S strani [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], [[Dmitrij Medvedjev|Dmitrija Medvedjeva]], ostalih visokih uradnikov in vojaških poveljnikov ter državnih medijev je Ukrajina bila obtožena nacizma,<ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/politics/1532573|title=Clash with Neo-Nazis in Ukraine was inevitable, says Putin|date=4.11.2022|accessdate=17.12.2023|website=Tass.com|publisher=Tass}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/world/1416791?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com|title=Ukraine’s neo-Nazis hold 7,500 foreigners hostage — Russian Defense Ministry|date=4.3.2022|accessdate=17.12.2023|website=Tass.com|publisher=Tass}}</ref> satanizma,<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine is "starting point" in war against "Satanism": Russian commander|url=https://www.newsweek.com/ukraine-starting-point-war-against-satanism-apti-alaudinov-1851013|website=Newsweek|date=2023-12-09|accessdate=2023-12-17|language=en|first=Rachel Dobkin Weekend|last=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/politics/1545053|title=Ukraine’s authorities outspoken enemies of Orthodox faith — Medvedev|date=2.12.2022|accessdate=17.12.2023|website=tass.com|publisher=Tass}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/politics/1559429|title=‘Satanism’: Russian diplomat on Kiev stripping 13 Orthodox priests of citizenship|date=7.1.2023|accessdate=17.12.2023|website=tass.com|publisher=Tass}}</ref> narkomanstva,<ref>{{Navedi splet|title=Putin says Ukraine run by ‘band of drug addicts and neo-Nazis’; urges Ukrainian army to stage coup {{!}} Watch News Videos Online|url=https://globalnews.ca/video/8646406/putin-says-ukraine-run-by-band-of-drug-addicts-and-neo-nazis-urges-ukrainian-army-to-stage-coup/|website=Global News|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> pod vprašanje je bila postavljena legitimnost Ukrajine,<ref>{{Navedi novice|title=Breaking News, Analysis, Politics, Blogs, News Photos, Video, Tech Reviews|url=https://content.time.com/time/world/article/0,8599,1900838,00.html|newspaper=Time|date=2009-05-25|accessdate=2023-12-17|issn=0040-781X|language=en-US|first=James|last=Marson|archive-date=2023-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230925032941/https://content.time.com/time/world/article/0,8599,1900838,00.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia’s vision for renaming Ukraine includes executing rebels|url=https://www.thetimes.co.uk/article/russias-vision-for-renaming-ukraine-includes-executing-rebels-snl53h9fs|date=2023-12-17|accessdate=2023-12-17|issn=0140-0460|language=en|first=Tom|last=Ball}}</ref> nacionalna identiteta Ukrajincev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-putin-people-idUSKBN0GT14720140829/|title=Putin says Russians and Ukrainians 'practically one people'|date=29.8.2014|accessdate=17.12.2023|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> demokratično izvoljen politični vrh Ukrajine,<ref>{{Navedi splet|url=https://euvsdisinfo.eu/report/ukraine-is-ruled-by-a-nazi-junta|title=DISINFO: Ukraine is ruled by a Nazi junta|date=26.10.2021|accessdate=17.12.2023|website=euvsdisinfo.eu|publisher=EUvsDiSiNFO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bulgaria: Hard Choice between Weapons for Ukraine and Unity of the Coalition|url=https://www.eurointegration.com.ua/eng/articles/2022/05/7/7138984/|website=European Pravda|accessdate=2023-12-17|language=en}}</ref> pojavili so se pozivi k genocidu nad Ukrajinci,<ref>{{Navedi novice|title=Russia is guilty of inciting genocide in Ukraine, expert report concludes|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/27/russia-guilty-inciting-genocide-ukraine-expert-report|newspaper=The Guardian|date=2022-05-27|accessdate=2023-12-17|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Julian|last=Borger}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=An Independent Legal Analysis of the Russian Federation's Breaches of the Genocide Convention in Ukraine and the Duty to Prevent|url=https://newlinesinstitute.org/rules-based-international-order/genocide/an-independent-legal-analysis-of-the-russian-federations-breaches-of-the-genocide-convention-in-ukraine-and-the-duty-to-prevent/|website=New Lines Institute|date=2022-05-27|accessdate=2023-12-17|language=en|first=Oleh|last=Kachmar}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/world/kremlin-editorial-ukraine-identity-1.6407921|title=A Kremlin paper justifies erasing the Ukrainian identity, as Russia is accused of war crimes|date=5.4.2022|accessdate=17.12.2023|website=cbc.ca}}</ref> Ukrajinci so bili obtoženi genocida, za katerega ni dokazov,<ref>{{Navedi splet|title=Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented|url=http://theconversation.com/putins-claims-that-ukraine-is-committing-genocide-are-baseless-but-not-unprecedented-177511|website=The Conversation|date=2022-02-25|accessdate=2023-12-17|language=en-US|first=Alexander|last=Hinton}}</ref> širili so teorije zarote o razvoju bioloških orožij proti Slovanom,<ref>{{Navedi novice|title=U.S. Fights Bioweapons Disinformation Pushed by Russia and China|url=https://www.nytimes.com/2022/03/10/us/politics/russia-ukraine-china-bioweapons.html|newspaper=The New York Times|date=2022-03-11|accessdate=2023-12-17|issn=0362-4331|language=en-US|first=Edward|last=Wong}}</ref> uporabi ptic in "bojnih komarjev" kot orožij za širjenje virusov,<ref>{{Navedi splet|title=Russian Conspiracy Theory Says U.S. Training Birds to Spread Bio Weapons|url=https://www.newsweek.com/russian-conspiracy-theory-says-us-training-birds-spread-bio-weapons-1687399|website=Newsweek|date=2022-03-11|accessdate=2023-12-17|language=en|first=Daniel Villarreal NW-|last=Writer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Combat mosquitoes" follow "dirty bomb": Russian representative to UN tells more frenzy lies|url=https://news.yahoo.com/combat-mosquitoes-dirty-bomb-russian-151700522.html|website=Yahoo News|date=2022-10-28|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> namena uporabe [[Umazana bomba|umazane bombe]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-without-evidence-says-ukraine-making-nuclear-dirty-bomb-2022-03-06/|title=Russia, without evidence, says Ukraine making nuclear "dirty bomb"|date=6.3.2022|accessdate=17.12.2023|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> Ruska državna tiskovna agencija je objavila članek [[Kaj naj Rusija stori z Ukrajino|''Kaj naj Rusija stori z Ukrajino'']], ki poziva k uničenju ukrajinske nacionalne identitete, kulture ter države. V okupirani ukrajinskih regijah so ruske sile v več knjižnicah in ustanovah zaplenile ukrajinsko literaturo in arhivsko gradivo ter jo zažgale.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian military: Russia burns Ukrainian books in occupied Luhansk Oblast|url=https://kyivindependent.com/ukrainian-military-russia-burns-ukrainian-books-in-occupied-luhansk-oblast/|website=The Kyiv Independent|date=2023-02-05|accessdate=2023-12-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=A Blow to History: Ukrainian Literary Works Destroyed in Recent Incidents|url=https://katapultu-magazin.de/artikel/a-blow-to-history-ukrainian-literary-works-destroyed-in-recent-incidents|website=Katapultu|date=2023-02-17|accessdate=2023-12-17|language=de}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Occupants throw away books from the university library in Mariupol|url=https://chytomo.com/en/occupants-throw-away-books-from-the-university-library-in-mariupol/|website=chytomo.com|date=2023-02-25|accessdate=2023-12-17|language=en-GB|last=Читомо}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=In Mariupol, the occupiers burned all the books from the library of the church of Petro Mohyla|url=https://holodomormuseum.org.ua/en/news/in-mariupol-the-occupiers-burned-all-the-books-from-the-library-of-the-church-of-petro-mohyla/|website=National Museum of the Holodomor-Genocide|accessdate=2023-12-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian occupiers launch war on Ukrainian history, burning books and destroying archives|url=https://euromaidanpress.com/2022/04/02/russian-occupiers-launch-war-on-ukrainian-history-burning-books-and-destroying-archives/|website=Euromaidan Press|date=2022-04-01|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> Od šolskega leta 2023/2024 naprej so okupacijske oblasti iz kurikuluma umaknile [[Ukrajinščina|ukrajinščino]],<ref>{{Navedi splet|title=Russia suppressing Ukrainian language in occupied territories|url=https://news.yahoo.com/russia-suppressing-ukrainian-language-occupied-230300159.html|website=Yahoo News|date=2023-03-17|accessdate=2023-12-17|language=en-US}}</ref> uvozile ruske učitelje, začele poučevati propagandno verzijo zgodovine, ki zanika ukrajinsko identiteto ter šole napolnile z ruskimi nacionalnimi simboli.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Accused of Trying to ‘Erase’ Ukrainian Identity in Occupied Areas|url=https://time.com/6278148/russia-erase-ukrainian-identity/|website=Time|date=2023-05-09|accessdate=2023-12-17|language=en|archive-date=2023-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20231217053430/https://time.com/6278148/russia-erase-ukrainian-identity/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ukraine Detains Russian Teachers In Occupied Territories As It Recaptures Territory|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-detains-russian-teachers-occupied-territory/32031705.html|newspaper=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2023-12-17|language=en|first=RFE/RL's Ukrainian|last=Service}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=THE OCCUPIED. Russianization of Ukrainian Education in the Temporarily Occupied Territories|url=https://zn.ua/eng/the-occupied-russianization-of-ukrainian-education-in-the-temporarily-occupied-territories.html|website=Зеркало недели {{!}} Дзеркало тижня {{!}} Mirror Weekly|accessdate=2023-12-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine: children under Russian occupation forced into Russian schooling or face removal to orphanages - new briefing|url=https://www.amnesty.org.uk/press-releases/ukraine-children-under-russian-occupation-forced-russian-schooling-or-face-removal|website=www.amnesty.org.uk|accessdate=2024-03-03}}</ref> Na okupiranih območjih so prav tako prepovedali Ukrajinsko grško-katoliško cerkev<ref>{{Navedi splet|title=Russia bans Ukrainian Greek Catholic Church, Catholic ministries in occupied region of Ukraine|url=https://www.ncronline.org/news/russia-bans-ukrainian-greek-catholic-church-catholic-ministries-occupied-region-ukraine|website=National Catholic Reporter|accessdate=2023-12-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia bans all Ukrainian Greek Catholic Church activities in occupied Ukraine region|url=https://international.la-croix.com/news/world/russia-bans-all-ukrainian-greek-catholic-church-activities-in-occupied-ukraine-region/18838|website=international.la-croix.com|date=2023-12-11|accessdate=2023-12-17|language=en|archive-date=2023-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20231217231842/https://international.la-croix.com/news/world/russia-bans-all-ukrainian-greek-catholic-church-activities-in-occupied-ukraine-region/18838|url-status=dead}}</ref> in oblasti so ljudi pozivale k spremembi svojih priimkov v ruske različice.<ref>{{Navedi splet|title=Invaders calling on Melitopol residents to change their Ukrainian surnames to Russian ones|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3787467-invaders-calling-on-melitopol-residents-to-change-their-ukrainian-surnames-to-russian-ones.html|website=www.ukrinform.net|date=2023-11-16|accessdate=2024-03-03|language=en}}</ref> Ruske oblasti so iz okupiranih območij ugrabile tisoče otrok ter jih razselile po več centrih v Rusiji, spremenile identitete ter dale v rejništvo tujim družinam.<ref>{{Navedi novice|title=Victory Over Russia Is the Only Way to Rescue the Kidnapped Ukrainians|url=https://newrepublic.com/article/169344/ukraine-invasion-russia-kidnapped-war|newspaper=The New Republic|date=2022-12-07|accessdate=2023-12-17|issn=0028-6583|first=Doug|last=Klain|first2=Matthew|last2=Duss|first3=Matthew|last3=Duss|first4=Grace|last4=Segers|first5=Grace|last5=Segers|first6=Adrienne Mahsa|last6=Varkiani|first7=Adrienne Mahsa|last7=Varkiani|first8=Ellie Quinlan|last8=Houghtaling|first9=Ellie Quinlan|last9=Houghtaling}}</ref> Tiskovni predstavnik Kremlja je marca 2024 izjavil, da ne morejo dopustiti obstoja Ukrajine kot države, ker si prizadeva osvoboditi ozemlja, ki jih okupira Rusija.<ref>{{Navedi splet|title=Kremlin Says Russia in a ‘State of War’|url=https://www.themoscowtimes.com/2024/03/22/kremlin-says-russia-in-a-state-of-war-a84570|website=The Moscow Times|date=2024-03-22|accessdate=2024-03-22|language=en|first=The Moscow|last=Times}}</ref> === Slovenija === Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] so se incidenti z elementi sovraštva do Ukrajincev zgodili tudi v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Napad na Ukrajinko sredi Ljubljane: "Šta je, k**** ukrajinska?" #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/napad-na-ukrajinko-sredi-ljubljane-sta-je-k-ukrajinska-632203|website=siol.net|accessdate=2024-07-14|language=sl}}</ref> Na družbenih omrežjih pa se je pojavilo veliko ksenofobne vsebine do ukrajinskih beguncev.<ref>{{Navedi splet|title=Ali Slovenci sovražijo Ukrajince?|url=https://www.mladina.si/215193/ali-slovenci-sovrazijo-ukrajince/|website=Mladina.si|accessdate=2024-07-14}}</ref> Po razkritju murala ukrajinskega umetnika Konstantina Kačanovskega v Mariboru, je ukrajinsko skupnost v Sloveniji razočarala velika količina sovražnih komentarjev pod objavami o njem. V odgovor so spregovorili o ukrajinofobiji, nasilju in ustrahovanju s podpiranjem ruske agresije s katerimi se redno srečujejo v Sloveniji, še posebno njihovi otroci v šolah, ob tem pa izpostavili, da jih v mnogih primerih odkrito sovražijo državljani srbskega porekla.<ref>{{Navedi splet|title=Mural Mlada Ukrajina v Mariboru: Zakaj slovenska družba v primeru vojne v Ukrajini ne loči kdo je napadalec in kdo žrtev?|url=https://slosolar.si/aktualno/mural-mlada-ukrajina-v-mariboru-zakaj-slovenska-druzba-v-primeru-vojne-v-ukrajini-ne-loci-kdo-je-napadalec-in-kdo-zrtev/|website=Slovenski šolar|date=2023-11-16|accessdate=2024-07-14|language=sl-SI|last=kavluc}}</ref> Shodi v podporo Ukrajini redno potekajo v družbi neprijavljenih protishodov provokatorjev, ki se zbirajo v skupini »Slovenija proti rusofobiji«, ki v vojni odkrito podpira Rusijo, njeni pripadniki pa pogosto nosijo različne sovražne simbole do Ukrajincev.<ref>{{Navedi splet|title=Ogabno: slovenski rusofili sredi Ljubljane provocirajo Ukrajince in odkrito slavijo ruske vojne zločince|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/ogabno-slovenski-rusofili-sredi-ljubljane-provocirajo-ukrajince-in-odkrito-slavijo-ruske-vojne-zlocince-1258951|website=Revija Reporter|accessdate=2024-07-14|language=sl}}</ref> Poleg tega ta skupina tedensko organizira shode v podporo Rusiji, večje pa na obletnice invazije leta 2022.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Putinova peta kolona v Ljubljani ob obletnici invazije na Ukrajino pripravlja shod v podporo Rusiji!|url=https://www.plusportal.si/2024/02/14/putinova-peta-kolona-v-ljubljani-ob-obletnici-invazije-na-ukrajino-pripravlja-shod-v-podporo-rusiji/|website=+PORTAL|date=2024-02-14|accessdate=2024-07-16|language=sl-SI|archive-date=2024-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240716202651/https://www.plusportal.si/2024/02/14/putinova-peta-kolona-v-ljubljani-ob-obletnici-invazije-na-ukrajino-pripravlja-shod-v-podporo-rusiji/|url-status=dead}}</ref> Na shodih ponavljajo prorusko propagando in nosijo različne simbole ruske vojske, Putina in simbole [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupacije Ukrajine]] oz. [[Ruski imperializem|ruskega imperializma]]. Na shodih so večkrat verbalno napadali in ustrahovali Ukrajince, ki so jih imenovali za »naciste«, ženske pa tudi za »prostitutke«.<ref name=":0" /> Udeležujejo se jih tudi nekateri politiki kot je npr. [[Violeta Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Pred državnim zborom zastave Rusije in Donecke republike {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-drzavnim-zborom-zastave-rusije-in-donecke-republike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-07-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(VIDEO) Kaj je na shodu proti rusofobiji, ki so ga spremljali številni incidenti, povedala bivša poslanka Levice Violeta Tomić?|url=http://topnews.si/2024/02/25/video-kaj-shodu-proti-rusofobiji-ki-so-ga-spremljali-stevilni-incidenti-povedala-bivsa-poslanka-levice-violeta-tomic/|website=TOPNEWS.si|date=2024-02-25|accessdate=2024-07-14|language=sl-SI|archive-date=2024-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240419023652/https://topnews.si/2024/02/25/video-kaj-shodu-proti-rusofobiji-ki-so-ga-spremljali-stevilni-incidenti-povedala-bivsa-poslanka-levice-violeta-tomic/|url-status=dead}}</ref> Pripadniki skupine so obisk [[Olena Zelenska|Olene Zelenske]] v Sloveniji pospremili z ukrajinofobnimi zmerljivkami in grozili s protestom s »presenečenjem« za njo, na [[MMC-RTV SLO|portalu MMC]] pa se je pojavila velika količina sovražnega govora do nje in Ukrajine, domnevno kot del ruskega propagandnega stroja.<ref>{{Navedi splet|title=Obisk Zelenske v Sloveniji: incident pred NUK in odpoved obiska na FDV {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zaradi-napovedi-proruskega-protesta-odpovedali-obisk-zelenske-na-fdv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu|url=https://www.plusportal.si/2024/11/19/1001-noc-putinove-vojne-ki-divja-tudi-na-slovenskem-spletu/|website=+PORTAL|date=2024-11-19|accessdate=2024-11-19|language=sl-SI}}</ref> === Poljska === Poljsko protiukrajinsko razpoloženje sega v čas po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med katero so številni ukrajinski katoliki sodelovali z nacisti.<ref>[https://www.ushmm.org/m/pdfs/20130500-holocaust-in-ukraine.pdf Holocaust in Ukraine]</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20071218141039/http://www.einsatzgruppenarchives.com/hofer.html Babi Yar massacre]</ref> Nekateri, vključno z [[John Demjanjuk|Johnom Demjanjukom]], so delali kot stražarji nacističnih koncentracijskih taborišč ali [[Moški Trawniki|Trawniki]], drugi so zagrešili grozodejstva nad civilisti kot pripadniki [[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]], mnogi pa so ob nemški zasedbi pobili svoje judovske in poljske sosede. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.yadvashem.org/yv/en/holocaust/timeline/timeline_40.asp |title=Yad Vashem |accessdate=2022-04-03 |archive-date=2018-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715001155/http://www.yadvashem.org/yv/en/holocaust/timeline/timeline_40.asp |url-status=dead }}</ref> Konec leta 1995 so za ukrajinsko organizacijo "ZUwP" zahtevali prepoved delovanja<ref>Karl Cordell and Andrzej Dubczinsky, "Poland and the European Union", p.192</ref>, ki mu je sledil val protiukrajinskih akcij, ki so izbruhnile med festivalom ukrajinske kulture na Poljskem v obmejnem mestu [[Przemyśl]] leta 1995, kjer so grozili udeležencem in je prišlo do številnih vandalskih dejanj. Povečalo se je število grafitov s protiukrajinskimi slogani in urad "Związek Ukraińców w Polsce" je bil zažgan.<ref>[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/299622.shtml The last besieged fortress: Peremyshl wracked by Ukrainian-Polish confrontation] Petro Tyma. The Ukrainian Weekly, 21 July 1996, No. 29, Vol. LXIV</ref> V nekaterih mestih so protiukrajinski napadi, vandalska dejanja z organiziranim značajem so ciljali na centre ukrajinske kulture, šole, cerkve, spomenike.<ref>[https://web.archive.org/web/20070927184719/http://www.gazeta.lviv.ua/articles/2006/10/31/19249 Assaults to Ukrainian schools in Poland.] Lvivska gazette. 31 October 2006 issue №&nbsp;27 (27)</ref> Ukrajinofobni in antisemitski avtorji, ki jih je objavljala poljska založba [[Nortom]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tau.ac.il/Anti-Semitism/asw2000-1/poland.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20030427073437/http://www.tau.ac.il/Anti-Semitism/asw2000-1/poland.htm|archivedate=27 April 2003|title=Antisemitism Worldwide 2000/1 – Poland|publisher=Tel Aviv University, Stephen Roth Institute|date=2001}}</ref>, so bili: [[Roman Dmowski]],<ref>{{Navedi splet|last=Tomash Matrashek|url=http://www.unian.ua/politics/475385-scho-take-ukrajinofobiya-i-yak-jiji-rozpiznati.html|trans-title=Roman Dmowski: Lviv and Ukrainian issues|language=uk|website=ZAXID.NET|date=28 April 2010|accessdate=17 June 2015}}</ref> [[Janusz Dobrosz]], [[Jędrzej Giertych]], [[Jan Ludwik Popławski]], [[Maciej Giertych]], [[Stanisław Jastrzębski (pisatelj)|Stanisław Jastrzębski]], [[Edward Prus]].<ref name="#1">{{Navedi časopis|last=Rafal Wnuk|title=Recent Polish Historiography on Polish-Ukrainian Relations during World War II and its Aftermath|url=http://legacy.ciaonet.org/olj/int/int_0701b.pdf|url-status=dead|publisher=Institute for National Remembrance, Lublin|archive-url=https://www.webcitation.org/6a59T11Wy?url=http://legacy.ciaonet.org/olj/int/int_0701b.pdf|archive-date=17 July 2015|access-date=16 July 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ji.lviv.ua/n28texts/isajevych.htm|title=Ярослав Ісаєвич|accessdate=17 June 2015}}</ref><ref name="#1"/>.  Leta 2000 je bil Nortom prisiljen umakniti svojih 12 kontroverznih naslovov s Frankfurtskega knjižnega sejma s strani predstavnika poljskega ministrstva za kulturo Andrzeja Nowakowskega, ki je spregledal poljsko razstavo. Nortom je bil obtožen prodaje protinemških, protiukrajinskih in antisemitskih knjig, zlasti s sledečimi naslovi: "Być czy nie być" Stanisława Bełze, "Polska i Niemcy" Jędrzeja Giertycha in "I tak nie przemogą. Antykościół, antypolonizm, masoneria" njegovega sina Macieja Giertycha. Na podlagi zgornje zahteve se je predsednik poljske delegacije Andrzej Chrzanowski iz Polske Izba Książki odločil kaznovati Nortom tako, da ga v celoti umakne s knjižnega sejma leta 2000.{{Citation needed}}  === Kanada === Protiukrajinska diskriminacija je bila v Kanadi prisotna od prihoda Ukrajincev v Kanado okoli leta 1891 do poznega 20. stoletja. V nekem smislu je bil to del večjega trenda [[Nativizem (politika)|nativizma]] v Kanadi v tem obdobju. Toda Ukrajinci so bili zaradi velikega števila, prepoznavnosti (zaradi oblačenja in jezika) in političnega aktivizma izpostavljeni posebni diskriminaciji. Med prvo svetovno vojno je kanadska vlada internirala okoli 8.000 ukrajinskih Kanadčanov kot "sovražnikove tujce" (ker so prišli iz Avstrijskega cesarstva). V medvojnem obdobju je vse ukrajinske kulturne in politične skupine, ne glede na njihovo ideologijo, spremljala [[Kraljeva kanadska konjska policija|Royal Canadian Mounted Police]] in veliko njihovih voditeljev je bilo deportiranih.<ref>Hewitt, Steve. "Policing the Promised Land: The RCMP and Negative Nation-building in Alberta and Saskatchewan in the Interwar Period", ''The Prairie West as Promised Land'' ed. R. Douglas Francis and Chris Kitzan (Calgary: University of Calgary Press, 2007), 318–320.</ref> Ta odnos se je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] začel počasi spreminjati, saj je kanadska politika priseljevanja in kulturna politika na splošno prešla iz eksplicitno nativistične v bolj pluralistično. Ukrajinski nacionalisti so bili zdaj videti kot žrtve komunizma in ne kot nevarni prevratniki. Ukrajinci so začeli opravljati visoke funkcije in senator [[Paul Yuzyk]] je bil eden prvih zagovornikov politike "[[Večkulturnost|večkulturnosti]]", ki bi končala uradno diskriminacijo in priznala prispevke Kanadčanov, ki niso Angleži in Francozi. [[Royal Commission on Bilingualism and Biculturalism|Kraljeva komisija za dvojezičnost in dvokulturnost]] iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bila prvotno ustanovljena le za reševanje francosko-kanadskih zamer, je začela prehod na večkulturnost v Kanadi zaradi želje premierja [[Pierre Trudeau|Pierra Trudeauja]] po ukrajinskih glasovih v Zahodni Kanadi. V komisiji je bil tudi ukrajinsko-kanadski komisar [[Jaroslav Rudnyckyj]]. Od sprejetja uradne večkulturnosti v skladu s sedemindvajsetim razdelkom "Kanadske listine o pravicah in svoboščinah" leta 1982 so Ukrajinci v Kanadi dobili pravno zaščito pred diskriminacijo. Ukrajinski Kanadčani so imeli visoke funkcije, vključno z generalnim guvernerjem ([[Ramon John Hnatyshyn|Ray Hnatyshyn]]), podpredsednico vlade ([[Chrystia Freeland]]), vodjo opozicije ([[Rona Ambrose]]) in več premierjev provinc. == Slengovske reference na Ukrajince in ukrajinsko kulturo == Uporaba etničnih žaljivk in stereotipov v zvezi z Ukrajinci v ruskih medijih<ref name="smi">{{Navedi splet|url=http://www.smi.ru/02/06/28/548258.html|archiveurl=https://archive.today/20020705025808/http://www.smi.ru/02/06/28/548258.html|archivedate=5 July 2002|publisher=archive.is|title=Андрей Моченов, Сергей Никулин. ''"Хохлы", "пиндосы", "чухонцы" и прочие "бусурмане" в Рунете и российской прессе''. 28 июня 2006. MCK|accessdate=25 July 2017}}</ref> je ena od razlogov za skrb ukrajinske skupnosti v Rusiji.<ref name="letter">{{Navedi splet|url=http://kobza.com.ua/content/view/1681/48/|title=Азербайджанская диаспора Санкт-Петербурга требует от властей защиты от ультраправых экстремистов (po|accessdate=17 June 2015|archive-date=2008-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20080321232710/http://kobza.com.ua/content/view/1681/48/|url-status=dead}}</ref> === Etnične žalitve === * ''[[hohol]]'' – izhaja iz izraza za tradicionalno frizuro v kozaškem slogu.<ref>{{Navedi knjigo|last=Laitin|first=David D.|date=1998|title=Identity in Formation: The Russian-speaking Populations in the Near Abroad|publisher=Cornell University Press|page=[https://archive.org/details/identityinformat00lait/page/175 175]|isbn=9780801484957|url=https://archive.org/details/identityinformat00lait|quote=khokhol.}}</ref> * ''salojed'' – temelji na stereotipu in šali, da je ''salo'' priljubljena nacionalna hrana Ukrajincev. * ''Ukr'', množina ''Ukry'' – Po osamosvojitvi so Ukrajinci po dolgem obdobju [[Polonizacija|polonizacije]] in [[Rusifikacija|rusifikacije]] začeli obnavljati svojo zgodovino. Rusi so se posmehovali temu državotvornemu zagonu. Ruska šala je, da so Ukrajinci izpeljali ime države Ukrajina iz imena domnevnega starodavnega plemena "Ukri". Posmehljivo imenovan tudi Veliki Ukri, ''Velikiie Ukry''. * ''Ukrop'' – dobesedno "[[Navadni koper|koper]]", besedna igra: '''ukr'''ajinec = '''ukr'''op.<ref>[http://www.kyivpost.com/content/kyiv-post-plus/putin-unapologetic-uncompromising-on-war-against-ukraine-375567.html Putin unapologetic, uncompromising on war against Ukraine], ''[[Kyiv Post]]'' (18 December 2014)</ref> Žaljivko so si Ukrajinci prilastili med [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]],<ref>[http://www.radiosvoboda.org/content/article/26519406.html "Як українці стають «Укропами»"], ("How Ukrainian become 'Ukrops'") ''[[Radio Liberty]],'' Ukraininan redaction</ref> kasneje pa jo je sprejela stranka [[UKROP]]. * ''Szoszon –'' Na Poljskem, zlasti v vzhodnih delih države, posnemanje ukrajinskega ''ščo'', dobesedno "kaj?".<ref>{{Navedi novice|last=Romer|first=Marcin|title="Przeki" i "Szoszoni"|url=https://kuriergalicyjski.com/actualnosci/6115-przeki-i-szoszoni|work=Kurier Galicyjski|date=29 January 2008|accessdate=2022-04-03|archive-date=2020-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201228122340/https://kuriergalicyjski.com/actualnosci/6115-przeki-i-szoszoni|url-status=dead}}</ref> === Politične žaljivke in zgodovinski vzdevki === * ''Maloross'' – "Malorus", oživitev imperialnega ruskega imenovanja za Ukrajince iz devetnajstega stoletja, ki danes velja za omalovažujočega do neodvisne ukrajinske narodnosti. Obstajajo številne ruske žalitve, ki temeljijo na domnevnem nasprotovanju vseh Ukrajincev vsemu ruskemu (ali vsemu [[Sovjetska zveza|sovjetskemu]] v preteklosti): * ''Mazepinec'' – privrženec [[Ivan Mazepa|Ivana Mazepe]], arhaično. * ''Petljurovec'' – podpornik [[Simon Petljura|Simona Petljure]].<ref>{{Navedi novice|title=Vladislav Berdichevskiy, MP of the People's Council of the DPR from the fraction Free Donbass about postponing of elections (VIDEO)|url=http://novorossia.today/vladislav-berdichevskiy-mp-of-the-people-s-council-of-the-dpr-from-the-fraction-free-donbass-about-postponing-of-elections-video/|work=Novorossia Today|date=9 October 2015}}</ref> * ''Banderivec'', ''Banderovec'' ali ''Benderovec'' – privrženec [[Stepan Bandera|Stepana Bandere]].<ref>{{Navedi splet|url=http://lurkmore.to/%D0%91%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D1%86|trans-title=Banderovets|language=ru|website=lurkmore.to|accessdate=18 February 2015}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tudi variante ''Bandera'', ''Banderlog''. * ''Žydobandera'' ali ''Žydobanderovec'' – mešanica ''Žyda'' ([[Jud ali Žid|žida]]) in privrženca Bandere. * ''Majdaun'' – mešanica protestnega gibanja [[Evromajdan|Majdan]] in ''daun'', osebe z [[Downov sindrom|Downovim sindromom]].<ref>{{Navedi splet|url=http://teenslang.su/id/16647|title=Что такое Майдаун – Значение слова "Майдаун"|last=Штирлитсс|accessdate=2 May 2016|archive-date=2021-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210619113802/https://teenslang.su/id/16647|url-status=dead}}</ref> * ''Majdanutyj'' – mešanica [[Evromajdan|Majdana]] in ''jebanutyj'', »jeban v glavo« (nor).<ref>{{Navedi splet|url=http://teenslang.su/index.php?searchstr=%D0%BC%D0%B0%D0%B9%D0%B4%D0%B0%D0%BD%D1%83%D1%82%D1%8B%D0%B9&slang=|title=Что такое майданутый – Значение слов "майданутый"|accessdate=2 May 2016}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * ''kastruljegolovyj'' – dobesedno "lonceglavci". Zaničljiv izraz za privržence [[Evromajdan|Evromajdana]].<ref>[https://ru.wiktionary.org/wiki/кастрюлеголовый кастрюлеголовый — Викисловарь]</ref> Tako imenovani »zakoni o diktaturi« so med drugim prepovedovali uporabo čelad med množičnimi shodi. 19. januarja 2014 so se nekateri udeleženci [[Evromajdan|Evromajdana]] posmehovali prepovedi tako, da so kot čelade nosili kuhinjsko posodo.<ref>[https://tsn.ua/politika/lyudi-i-politiki-na-yevromaydan-vdyagnuli-zamist-shapok-vidra-kastruli-i-kaski-330134.html "People on Euromaidan put on buckets, cooking pots and helmets instead of hats"]</ref><ref>[https://gazeta.ua/articles/life/_kastruli-vidra-ta-kaski-golovni-ubori-uchasnikiv-evromajdanu/537113 "Cooking pots, buckets and helmets: Headgear of Euromaidan participants"]</ref><ref>[https://www.dw.com/uk/каструльно-друшлякові-акції-протесту-пройшли-і-в-регіонах/a-17372791 "Cooking pot-colander protest actions passed in the regions as well"]</ref><ref>[[c:File:Spoilt.exile 19.01.2014 (12038537144).jpg]]</ref> * ''svidomit'' – mešanica ukrajinskega ''svidomyj'', »zavesten, vesten«,<ref>{{Navedi splet|url=http://teenslang.su/index.php?searchstr=%D1%81%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%82&slang=|title=Что такое свидомит – Значение слов "свидомит"|accessdate=2 May 2016}}</ref> in ruskega ''[[Sodomija|sodomit]]''. === Drugo === * ''mova'' – rusko posmehljivo slengovsko sklicevanje na [[Ukrajinščina|ukrajinski jezik]] ("jezik" je ''mova'' v ukrajinščini, ''jazik'' v ruščini).<ref>[https://www.km.ru/front-projects/russkii-yazyk-velikoe-dostoyanie-vsego-chelovechestva/mova-opolyachennyi-i-iskalechen A typical Ukrainophobic article in a popular Russian media site, claiming that "mova" is just a "polonized Russian"] {{In lang|ru}}</ref><ref name="nakanune">{{Navedi splet|url=https://www.nakanune.ru/articles/18519/|title="Незалежная" Украина против украинской мовы}}</ref> * ''nezaležnaja'' – rusko posmehljivo slengovsko sklicevanje na Ukrajino. Izposoja ukrajinskega ''nezaležna'', "neodvisna", z rusko končnico, ki se norčuje iz zgodovinskega ukrajinskega boja za neodvisnost (primerjaj rusko ''nezavisimaja''). Rusi in ruski množični mediji ga včasih pogovorno uporabljajo za izražanje ironičnega, omalovaževalnega odnosa do Ukrajine.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kp.ru/daily/26919/3965921/|title=Незалежная «в положении»: пустые поезда, злые таксисты и Порошенко со всех экранов|date=12 December 2018}}</ref><ref name="nakanune" /> * v [[Ruščina|ruščini]] se pogosto namesto predloga ''v'' ({{Lang-ru|в Украине}}) kot način žalitve uporablja ''na'' ({{Lang-ru|на Украине|label=none}}), kjer slednji Ukrajino definira le kot regijo oz. provinco (Rusije) in ne kot samostojno državo. Tega načina izražanja se poslužuje tudi ruski [[Predsednik Ruske federacije|državni vrh]].<ref>{{Navedi splet|title=It’s ‘Ukraine,’ not ‘the Ukraine’ – here’s why|url=http://theconversation.com/its-ukraine-not-the-ukraine-heres-why-178748|website=The Conversation|date=2022-03-09|accessdate=2024-05-19|language=en-US|first=Kathryn E.|last=Graber}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=It’s Ukraine, not ‘the’ Ukraine. And Ukrainians want you to get it right.|url=https://www.washingtonpost.com/world/2019/10/01/its-ukraine-not-ukraine-ukrainians-want-you-get-it-right/|newspaper=Washington Post|date=2019-10-01|accessdate=2024-05-19|issn=0190-8286|language=en-US|first=Ruby|last=Mellen}}</ref> == Protiukrajinsko razpoloženje v kulturi in medijih == * ''[[Brother 2]]'': brat glavnega junaka ubije člana ukrajinske mafije v Chicagu, medtem ko reče "Vi psice mi boste odgovarjale za [[Sevastopol]]!", druge interakcije vključujejo protiukrajinske žaljivke in stereotipe. * ''[[72 metrov]]''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukemonde.com/palance/russianfilmfest.html|title=Declaring 'I'm Ukrainian, not Russian', Palance walks out of Russian Film Festival in Hollywood|publisher=ukemonde.com|date=11 June 2004|accessdate=17 June 2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://newdaynews.ru/kiev/106380.html|trans-title=Ukrainian writers in opposition to Verka Serduchka and the series "72 meters"|language=ru|agency=newdaynews.ru|date=27 February 2007|accessdate=17 June 2015}}</ref> == Glej tudi == * [[ruski imperializem]] * [[antislavizem]] * [[rusofobija]] == Sklici == {{refbegin|4}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Anti-Ukrainian sentiment|ukrajinofobija}} * [https://web.archive.org/web/20150107012658/http://www.ukemonde.com/communist_files/evil_of_communism.html Article that lists the communist regime crimes against Ukrainians] * S. Velychenko, [https://web.archive.org/web/20140726220607/http://www.ucipr.kiev.ua/publications/the-strange-case-of-foreign-pro-russian-radical-leftists/lang/en "The Strange Case of Foreign Pro Russian Radical Leftists"] [[Kategorija:Ksenofobija]] [[Kategorija:Človekove pravice v Ukrajini]] [[Kategorija:Ukrajinofobija]] owpdkadso5hihd4da25tousmxerh8jh Federalni subjekti Rusije 0 517104 6740607 6665295 2026-08-21T19:05:05Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740607 wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Federalni subjekti<br />{{native name|ru|Субъекты федерации}} | map = File:Map_of_federal_subjects_of_Russia_(2022),_disputed_Crimea_and_Donbass.svg | map_size = 300px | caption = Krimski polotok, mednarodno priznan kot del [[Ukrajine]], je prikazan z diagonalnimi črtami. {{Legend|#FFEE00|Oblasti (pokrajine)}}{{Legend|#00CC33|Republike}}{{Legend|#FF9900|Krais (regije)}}{{Legend|#006699|Avtonomna okrožja (s precejšnjo etnično manjšino)}}{{Legend|#FF0000|Federalna mesta}}{{Legend|#CC00FF|Avtonomna oblast}} | category = Zvezna polpredsedniška ustavna republika | territory = [[Rusija]] | start_date = | current_number = 85 | number_date = | population_range = 41.546 (Nenetsk avtonomno okrožje) – 10.382.754 ([[Moskva]]) | area_range = 864 km² ([[Sevastopol]]) – 3.103.200 km² ([[Jakutija]]) | government = Regionalna vlada, zvezna vlada | subdivision = Okrožje | status = | exofficio = }} '''Federalni subjekti Rusije''', imenovani tudi '''subjekti Ruske federacije''' ({{jezik-ru|субъекты Российской Федерации|subjekti Rossijskoj Federacii}}) ali preprosto kot '''subjekti federacije''' ({{jezik-ru|субъекты федерации|subjekti federacii|label=none}}), so sestavne enote [[Rusija|Rusije]], njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-04.htm|title= The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure|access-date= 2013-04-28}}</ref> Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.<ref name="Constitution65">{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-65|title= Constitution of the Russian Federation|publisher= Russian Presidential Executive Office|access-date= 2013-04-28}}</ref> Dva, ki sta na [[Krim (polotok)|polotoku Krim]], [[Sevastopol]] in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. [[Kaliningrajska oblast]] je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami. Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo [[ruske republike|republike]], [[oblasti Rusije|oblasti]], [[Okraji Rusije|okraje]], avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm|title= Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation|access-date= May 7, 2016}}</ref> Tri ruska mesta zveznega pomena ([[Moskva]], [[Sankt Peterburg]] in [[Sevastopol]]) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronstadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in sledeči aneksaciji Sevastopol in Republika Krim postala 84. in 85. zvezna subjekta Rusije, vendar ju večina mednarodne skupnosti obravnava kot [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupirana ozemlja Ukrajine]], v kateri sta mesto s posebnim statusom in [[Avtonomna republika Krim|avtonomna republika]].<ref name="Treaty">Kremlin.ru. [http://kremlin.ru/news/20605 Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов] (''Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation'') {{in lang|ru}}</ref><ref name="Reuters">{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|title= Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|author= Steve Gutterman and Pavel Polityuk|date= March 18, 2014|work= Reuters|access-date= May 7, 2016}}</ref> Vsak federalni subjekt ima svojega guvernerja (rusko ''губернатор'' – gubernator; je najvišji uradnik subjekta Ruske federacije), regionalni parlament in ustavno sodišče. Vsak subjekt ima svojo ustavo in zakonodajo. Subjekti imajo enake pravice v odnosih z zveznimi vladnimi organi.<ref>{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-5|title= Конституция Российской Федерации|access-date= May 7, 2016}}</ref><ref>[http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System | The Constitution of the Russian Federation]. Constitution.ru. Retrieved on 2013-08-20.</ref> Federalni subjekti imajo enako zastopanost – po dva delegata – v Svetu federacije, zgornjem domu Federalne skupščine. Vendar se razlikujejo po stopnji avtonomije, ki jo uživajo. Postsovjetska Rusija je nastala v zgodovini [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]] znotraj [[Sovjetska zveza|ZSSR]] in se ni spremenila ob [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991. Leta 1992 so se med tako imenovano ''parado suverenosti'' pojavila separatistična čustva in ''vojna zakonov'' znotraj Rusije, so ruske regije podpisale pogodbo o federaciji (rusko ''Федеративный договор'' - ''Federativnyj dogovor''),<ref>This treaty consisted of three treaties, see also Concluding and Transitional Provisions: [http://eng.constitution.kremlin.ru/#conclusion-1-4] [http://www.constitution.ru/en/10003000-10.htm#2222]</ref> ki je vzpostavila in uredila sedanjo notranjo sestavo Rusije, ki temelji na delitvi oblasti in pristojnosti med ruskimi vladnimi organi in državni organi sestavnih entitet. Pogodba o federaciji je bila vključena v besedilo ustave Ruske SFSR iz leta 1978. Sedanja ustava Rusije, sprejeta z nacionalnim referendumom 12. decembra 1993, je začela veljati 25. decembra 1993 in je odpravila model sovjetske oblasti, ki ga je leta 1918 uvedel [[Vladimir Lenin]] in je temeljil na pravici do odcepitve od države in na neomejeno suverenost zveznih subjektov (v praksi odcepitev ni bila nikoli dovoljena), kar je v nasprotju s celovitostjo države in zveznimi zakoni. Nova ustava je odpravila številne pravne konflikte, pridržala pravice regij, uvedla lokalno samoupravo in ni podelila sovjetske pravice do odcepitve od države. V poznih 90. in zgodnjih 2000-ih se je politični sistem ''de jure'' približal drugim sodobnim zveznim državam z republiško obliko vladanja v svetu. V 2000-ih je ruski parlament po politiki [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] in stranke [[Združena Rusija|Enotna Rusija]] (prevladujoča stranka v vseh zveznih subjektih) spremenil razporeditev davčnih prihodkov, zmanjšal število volitev v regijah in dal večjo oblast zvezne oblasti. == Terminologija == Ustava Rusije v 5. členu pravi: »1. Rusko federacijo sestavljajo republike, oblasti, okraji, mesta zveznega pomena, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki imajo enake pravice kot sestavne enote Ruske federacije.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.constitution.ru/10003000/10003000-3.htm|title=Глава 1. Основы конституционного строя|accessdate=16. aprila 2022|website=Ustava Ruske federacije|language=ru}}</ref> Člen 65 ustave Rusije navaja: »Ruska federacija vključuje naslednje subjekte Ruske federacije:«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.constitution.ru/10003000/10003000-5.htm|title=Глава 3. Федеративное устройство|accessdate=16. aprila 2022|website=Ustava Ruske federacije|language=ru}}</ref> ==Tipi== [[File:Map of federal subjects of Russia (2014).svg|center|690px|Federalni subjekti Rusije.]] Vsak federalni subjekt spada v eno od naslednjih vrst: {| class="wikitable sortable" ! Legenda ! Opis |- | {{legend|#FFEC77|46&nbsp;[[oblasti Rusije|oblasti]]}} | Najpogostejša vrsta federalnega subjekta z guvernerjem in lokalno izvoljeno zakonodajo. Običajno poimenovani po svojih upravnih središčih. |- | {{legend|#00C160|22&nbsp;[[Ruske republike|republik]]}} | Nominalno avtonomna,<ref>{{navedi knjigo | last=Publications | first=E. | title=The Territories of the Russian Federation 2012 | publisher=Taylor & Francis | year=2012 | isbn=978-1-135-09584-0 | url=https://books.google.com/books?id=wOVjhOAfn_kC&pg=PA5 | access-date=2019-10-06 | page=5}}</ref><ref name="Saunders 2019">{{navedi knjigo | last=Saunders | first=R.A. | title=Historical Dictionary of the Russian Federation | publisher=Rowman & Littlefield Publishers | series=Historical Dictionaries of Europe | year=2019 | isbn=978-1-5381-2048-4 | url=https://books.google.com/books?id=21ynDwAAQBAJ&pg=PA232 | access-date=2019-10-06 | page=232}}</ref> vsaka ima svojo ustavo, jezik in zakonodajo, vendar jih v mednarodnih zadevah zastopa zvezna vlada. Vsak je dom določene etnične manjšine. |- | {{legend|#FF9400|9&nbsp;[[Okraji Rusije|okrajev]]}} | Za vse namere in namene so regije pravno identični oblastem. Naziv "okraj" (rusko край) je zgodovinski, povezan z geografskim (mejnim) položajem v določenem obdobju zgodovine. Sedanji kraji niso povezani z mejami. |- | {{legend|#006989|4&nbsp;[[avtonomna okrožja Rusije|avtonomna okrožja]]}} | Okrožja z znatnimi ali prevladujočimi etničnimi manjšinami. |- | {{legend|#FF0037|3&nbsp;[[federalna mesta Rusije|federalna mesta]]}} | Večja mesta, ki delujejo kot ločene regije. |- | {{legend|#C300FF|1&nbsp;[[avtonomna oblast Rusije|avtonomna oblast]]}} | Edina avtonomna oblast je Judovska avtonomna oblast. |} == Seznam == [[Slika:Russia, administrative divisions - Nmbrs - de (federal subjects) - colored.svg|thumb|900px|center|Federalni subjekti (Južno zvezno okrožje brez Republike Krim in Sevastopol)]] {| class="wikitable sortable" !Karta !Federalni subjekt !Tip ![[Glavno mesto]] !Federalno okrožje !Št. prebivalcev !Površina (km²) !Delež Rusov, naslovnih narodov !Uradni jeziki |- |1 |[[Slika:Flag of Adygea.svg|20x20px]] [[Adigeja]] |[[republika]] |[[Majkop]] |[[Južno federalno okrožje]] |439.996 |7.792 |[[Rusi]] (63,6 %), [[Čerkezi]] (25,2 %) |[[ruščina]], [[adigejski jezik]] |- |2 |[[Slika:Flag of Bashkortostan.svg|20x20px]] [[Baškortostan]] |[[republika]] |[[Ufa]] |[[Privolško federalno okrožje]] |4.072.292 |142.947 |[[Rusi]] (36,1 %), [[Baškiri]] (29,5 %) |[[ruščina]], [[baškirščina]] |- |3 |[[Slika:Flag of Buryatia.svg|20x20px]] [[Burjatija]] |[[republika]] |[[Ulan-Ude]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |972.021 |351.334 |[[Rusi]] (66,1 %), [[Burjati]] (30 %) |[[ruščina]], [[burjatščina]] |- |4 |[[Slika:Flag of Altai Republic.svg|20x20px]] [[Republika Altaj|Altaj]] |[[republika]] |[[Gorno-Altajsk]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |206.168 |92.903 |[[Rusi]] (56,6 %), [[Altajci]] (33,9 %) |[[ruščina]], [[altajščina]] |- |5 |[[Slika:Flag of Dagestan.svg|20x20px]] [[Dagestan]] |[[republika]] |[[Mahačkala]] |[[Severnokavkaško federalno okrožje]] |2.910.249 |50.270 |[[Avarci]] (29,2 %), [[Darginci]] (16,9 %), [[Kumiki]] (14,8 %), [[Lezgini]] (13,2 %), [[Lakci]] (5,5 %), [[Azerbajdžanci]] (4,5 %), [[Tabasarani]] (4,1 %), [[Rusi]] (3,6 %) |[[ruščina]], [[agulščina]], [[avarščina]], [[azerbajdžanščina]], [[darginščina]], [[kumikščina]], [[lakiščina]], [[lezginščina]], [[nogajščina]], [[čečenščina]] in drugi |- |6 |[[Slika:Flag of Ingushetia.svg|20x20px]] [[Ingušetija]] |[[republika]] |[[Magas]] |[[Severnokavkaško federalno okrožje]] |412.529 |3.628 |[[Inguši]] (93,5 %), [[Rusi]] (0,8 %) |[[ruščina]], [[inguščina]] |- |7 |[[Slika:Flag of Kabardino-Balkaria.svg|20x20px]] [[Kabardino-Balkarija]] |[[republika]] |[[Nalčik]] |[[Severnokavkaško federalno okrožje]] |859.939 |12.470 |[[Kabardinci]] (57 %), [[Rusi]] (22,5 %), [[Balkari]] (12,6 %) |[[ruščina]], [[kabardinščina]], [[karatčajsko-balkariški jezik]] |- |8 |[[Slika:Flag of Kalmykia.svg|20x20px]] [[Kalmikija]] |[[republika]] |[[Elista]] |[[Južno federalno okrožje]] |289.481 |74.731 |[[Kalmiki]] (57,4 %), [[Rusi]] (30,2 %) |[[ruščina]], [[kalmiščina]] |- |9 |[[Slika:Flag of Karachay-Cherkessia.svg|20x20px]] [[Karačaj-Čerkezija]] |[[republika]] |[[Čerkesk]] |[[Severnokavkaško federalno okrožje]] |477.859 |14.277 |[[Karačajci]] (40,7 %), [[Rusi]] (31,4 %), [[Čerkezi]] (11,8 %) |[[ruščina]], [[karačajsko-balkarski jezik]], [[kabardinščina]], [[abasinščina]], [[nogajščina]] |- |10 |[[Slika:Flag of Karelia.svg|20x20px]] [[Republika Karelija|Karelija]] |[[republika]] |[[Petrozavodsk]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |643.548 |180.520 |[[Rusi]] (78,9 %), [[Karelijci]] (7,1 %) |[[ruščina]], [[Karelijščina]], [[vepščina]], [[finščina]] |- |11 |[[Slika:Flag of Komi.svg|20x20px]] [[Komi]] |[[republika]] |[[Siktivkar]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |901.189 |416.774 |[[Rusi]] (61,7 %), [[Komi (ljudstvo)|Komi]] (22,5 %) |[[ruščina]], [[komijščina]] (predvsem komijsko-sirsko) |- |12 |[[Slika:Flag of Mari El.svg|20x20px]] [[Marij El]] |[[republika]] |[[Joškar-Ola]] |[[Privolško federalno okrožje]] |696.459 |23.375 |[[Rusi]] (45,1 %), [[Mari (ljudstvo)|Mari]] (41,8 %) |[[ruščina]], [[marijščina]], [[gornjemarijščina]] |- |13 |[[Slika:Flag of Mordovia.svg|20x20px]] [[Mordvinija]] |[[republika]] |[[Saransk]] |[[Privolško federalno okrožje]] |834.755 |26.128 |[[Rusi]] (53,2 %), [[Mordijci]] (39,9 %) |[[ruščina]], [[mokšanščina]], [[erzjanščina]] |- |14 |[[Slika:Flag of Sakha.svg|20x20px]] [[Jakutija]] / Saha |[[republika]] |[[Jakutsk]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |958.528 |3.083.523 |[[Jakuti]] (48,7 %), [[Rusi]] (36,9 %) |[[ruščina]], [[jakutščina]] |- |15 |[[Slika:Flag of North Ossetia.svg|20x20px]] [[Severna Osetija-Alanija]] |[[republika]] |[[Vladikavkaz]] |[[Severnokavkaško federalno okrožje]] |712.980 |7.987 |[[Oseti]] (64,5 %), [[Rusi]] (20,6 %) |[[ruščina]], [[osetščina]] |- |16 |[[Slika:Flag of Tatarstan.svg|20x20px]] [[Tatarstan]] |[[republika]] |[[Kazan]] |[[Privolško federalno okrožje]] |3.786.488 |67.847 |[[Tatari]] (53,2 %), [[Rusi]] (39,7 %) |[[ruščina]], [[tatarščina]] |- |17 |[[Slika:Flag of Tuva.svg|20x20px]] [[Tuva]] |[[republika]] |[[Kizil]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |307.930 |168.604 |[[Tuvinci]] (81,0 %), [[Rusi]] (16,1 %) |[[ruščina]], [[tuvinščina]] |- |18 |[[Slika:Flag of Udmurtia.svg|20x20px]] [[Udmurtija]] |[[republika]] |[[Iševsk]] |[[Privolško federalno okrožje]] |1.521.420 |42.061 |[[Rusi]] (60 %), [[Udmurti]] (27, 1 %) |[[ruščina]], [[udmurtščina]] |- |19 |[[Slika:Flag of Khakassia.svg|20x20px]] [[Hakasija]] |[[republika]] |[[Abakan]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |532.403 |61.569 |[[Rusi]] (79,6 %), [[Hakasi]] (12 %) |[[ruščina]], [[hakaščina]] |- |20 |[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|20x20px]] [[Čečenija]] |[[republika]] |[[Grozni]] |[[Severnokavkaško federalno okrožje]] |1.268.989 |15.647 |[[Čečeni]] (95,1 %), [[Rusi]] (1,9 %) |[[ruščina]], [[čečenščina]] |- |21 |[[Slika:Flag of Chuvashia.svg|20x20px]] [[Čuvašija]] |[[republika]] |[[Čeboksari]] |[[Privolško federalno okrožje]] |1.251.619 |18.343 |[[Čuvaši]] (65,1 %), [[Rusi]] (25,8 %) |[[ruščina]], [[čuvaščina]] |- | |[[Slika:Flag of Crimea.svg|20x20px]] ''[[Republika Krim|Krim]]'' |[[republika]] |[[Simferopol]] |[[Južno federalno okrožje]] |1.889.400 |26.080 |[[Rusi]] (58,5 %), [[Ukrajinci]] (24,4 %), [[Krimski Tatari]] (12,1 %) |[[ruščina]], [[ukrajinščina]], [[krimska tatarščina]] |- |22 |[[Slika:Flag of Altai Krai.svg|20x20px]] [[Altajski okraj]] |[[okraj]] |[[Barnaul]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |2.419.755 |167.996 |[[Rusi]] (92 %) |[[ruščina]] |- |23 |[[Slika:Flag of Krasnodar Krai.svg|20x20px]] [[Krasnodarski okraj]] |[[okraj]] |[[Krasnodar]] |[[Južno federalno okrožje]] |5.226.647 |75.485 |[[Rusi]] (86,6 %) |[[ruščina]] |- |24 |[[Slika:Flag of Krasnoyarsk Krai.svg|20x20px]] [[Krasnojarski okraj]] |[[okraj]] |[[Krasnojarsk]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |2.828.187 |2.366.797 |[[Rusi]] (88,9 %) |[[ruščina]] |- |25 |[[Slika:Flag of Primorsky Krai.svg|20x20px]] [[Primorski okraj]] |[[okraj]] |[[Vladivostok]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |1.956.497 |164.673 |[[Rusi]] (88,9 %) |[[ruščina]] |- |26 |[[Slika:Flag of Stavropol Krai.svg|20x20px]] [[Stavropolski okraj]] |[[okraj]] |[[Stavropol]] |[[Severnokavkaško federalno okrožje]] |2.786.281 |66.160 |[[Rusi]] (80,9 %) |[[ruščina]] |- |27 |[[Slika:Flag of Khabarovsk Krai.svg|20x20px]] [[Habarovski okraj]] |[[okraj]] |[[Habarovsk]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |1.343.869 |787.633 |[[Rusi]] (91,8 %) |[[ruščina]] |- |90 |[[Slika:Flag of Perm Krai.svg|20x20px]] [[Permski okraj]] |[[okraj]] |[[Perm, Rusija|Perm]] |[[Privolško federalno okrožje]] |2.635.276 |160.236 |[[Rusi]] (87,1 %), [[Komi (ljudstvo)|Komi-Permjaki]] (3,2 %) |[[ruščina]], [[komijščina]] |- |91 |[[Slika:Flag of Kamchatka Krai.svg|20x20px]] [[Kamčatski okraj]] |[[okraj]] |[[Petropavlovsk-Kamčatski]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |322.079 |464.275 |[[Rusi]] (78,4 %), [[Korjaki]] (2,1 %) |[[ruščina]], [[korjakščina]] |- |92 |[[Slika:Flag of Zabaykalsky Krai.svg|20x20px]] [[Zabajkalski okraj]] |[[okraj]] |[[Čita]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |1.107.107 |431.892 |[[Rusi]] (89,9 %) |[[ruščina]] |- |28 |[[Slika:Flag of Amur Oblast.svg|20x20px]] [[Amurska oblast]] |[[oblast]] |[[Blagoveščensk]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |830.103 |361.913 |[[Rusi]] (93,43 %) |[[ruščina]] |- |29 |[[Slika:Flag of Arkhangelsk Oblast.svg|20x20px]] [[Arhangelska oblast]] |[[oblast]] |[[Arhangelsk]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |1.227.626 |413.103 |[[Rusi]] (93,58 %) |[[ruščina]] |- |30 |[[Slika:Flag of Astrakhan Oblast.svg|20x20px]] [[Astrahanska oblast]] |[[oblast]] |[[Astrahan]] |[[Južno federalno okrožje]] |1.010.073 |49.024 |[[Rusi]] (67,6 %) |[[ruščina]] |- |31 |[[Slika:Flag of Belgorod Oblast.svg|20x20px]] [[Belgorodska oblast]] |[[oblast]] |[[Belgorod]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.532.526 |27.134 |[[Rusi]] (91,66 %) |[[ruščina]] |- |32 |[[Slika:Flag of Bryansk Oblast.svg|20x20px]] [[Brjanska oblast]] |[[oblast]] |[[Brjansk]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.278.217 |34.857 |[[Rusi]] (94,67 %) |[[ruščina]] |- |33 |[[Slika:Flag of Vladimir Oblast.svg|20x20px]] [[Vladimirska oblast]] |[[oblast]] |[[Vladimir (mesto)|Vladimir]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.443.693 |29.084 |[[Rusi]] (89,27 %) |[[ruščina]] |- |34 |[[Slika:Flag of Volgograd Oblast.svg|20x20px]] [[Volgograjska oblast]] |[[oblast]] |[[Volgograd]] |[[Južno federalno okrožje]] |2.610.161 |112.877 |[[Rusi]] (88,47 %) |[[ruščina]] |- |35 |[[Slika:Flag of Vologda Oblast.svg|20x20px]] [[Vologdska oblast]] |[[oblast]] |[[Vologda]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |1.202.444 |144.527 |[[Rusi]] (92,53 %) |[[ruščina]] |- |36 |[[Slika:Flag of Voronezh Oblast.svg|20x20px]] [[Voroneška oblast]] |[[oblast]] |[[Voronež]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |2.335.380 |52.216 |[[Rusi]] (90,97 %) |[[ruščina]] |- |37 |[[Slika:Flag of Ivanovo Oblast.svg|20x20px]] [[Ivanovska oblast]] |[[oblast]] |[[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.061.651 |21.437 |[[Rusi]] (90,63 %) |[[ruščina]] |- |38 |[[Slika:Flag of Irkutsk Oblast.svg|20x20px]] [[Irkutska oblast]] |[[oblast]] |[[Irkutsk]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |2.428.750 |774.846 |[[Rusi]] (82,28 %) |[[ruščina]] |- |39 |[[Slika:Flag of Kaliningrad Oblast.svg|20x20px]] [[Kaliningrajska oblast]] |[[oblast]] |[[Kaliningrad]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |941.873 |15.125 |[[Rusi]] (86,43 %) |[[ruščina]] |- |40 |[[Slika:Flag of Kaluga Oblast.svg|20x20px]] [[Kaluška oblast]] |[[oblast]] |[[Kaluga]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.010.930 |29.777 |[[Rusi]] (85,96 %) |[[ruščina]] |- |42 |[[Slika:Flag of Kemerovo oblast.svg|20x20px]] [[Kemerovska oblast]] |[[oblast]] |[[Kemerovo]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |2.763.135 |95.725 |[[Rusi]] (91,8 %) |[[ruščina]] |- |43 |[[Slika:Flag of Kirov Oblast.svg|20x20px]] [[Kirovska oblast]] |[[oblast]] |[[Kirov, Kirovska oblast|Kirov]] |[[Privolško federalno okrožje]] |1.341.312 |120.374 |[[Rusi]] (89,44 %) |[[ruščina]] |- |44 |[[Slika:Flag of Kostroma Oblast.svg|20x20px]] [[Kostromska oblast]] |[[oblast]] |[[Kostroma]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |667.562 |60.211 |[[Rusi]] (93,24 %) |[[ruščina]] |- |45 |[[Slika:Flag of Kurgan Oblast.svg|20x20px]] [[Kurganska oblast]] |[[oblast]] |[[Kurgan, Rusija|Kurgan]] |[[Uralsko federalno okrožje]] |910.807 |71.488 |[[Rusi]] (90,44 %) |[[ruščina]] |- |46 |[[Slika:Flag of Kursk Oblast.svg|20x20px]] [[Kurska oblast]] |[[oblast]] |[[Kursk]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.127.081 |29.997 |[[Rusi]] (91,97 %) |[[ruščina]] |- |47 |[[Slika:Flag of Leningrad Oblast.svg|20x20px]] [[Leningrajska oblast]] |[[oblast]] |[[Sankt Peterburg]] (ni del oblasti) |[[Severozahodno federalno okrožje]] |1.716.868 |83.908 |[[Rusi]] (86,55 %) |[[ruščina]] |- |48 |[[Slika:Flag of Lipetsk Oblast.svg|20x20px]] [[Lipecka oblast]] |[[oblast]] |[[Lipeck]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.173.513 |24.047 |[[Rusi]] (92,55 %) |[[ruščina]] |- |49 |[[Slika:Flag of Magadan Oblast.svg|20x20px]] [[Magadanska oblast]] |[[oblast]] |[[Magadan]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |156.996 |462.464 |[[Rusi]] (80,2 %) |[[ruščina]] |- |50 |[[Slika:Flag of Moscow Oblast.svg|20x20px]] [[Moskovska oblast]] |[[oblast]] |[[Moskva]] (ni del oblasti) |[[Osrednje federalno okrožje]] |7.095.120 |45.799 |[[Rusi]] (91 %) |[[ruščina]] |- |51 |[[Slika:Flag of Murmansk Oblast.svg|20x20px]] [[Murmanska oblast]] |[[oblast]] |[[Murmansk]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |795.409 |144.902 |[[Rusi]] (80,75 %) |[[ruščina]] |- |52 |[[Slika:Flag of Nizhny Novgorod Region.svg|20x20px]] [[Niženovgorodska oblast]] |[[oblast]] |[[Nižni Novgorod]] |[[Privolško federalno okrožje]] |3.310.597 |76.624 |[[Rusi]] (93,93 %) |[[ruščina]] |- |53 |[[Slika:Flag of Novgorod Oblast.svg|20x20px]] [[Novgorodska oblast]] |[[oblast]] |[[Veliki Novgorod]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |634.111 |54.501 |[[Rusi]] (88,36 %) |[[ruščina]] |- |54 |[[Slika:Flag of Novosibirsk Oblast.svg|20x20px]] [[Novosibirska oblast]] |[[oblast]] |[[Novosibirsk]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |2.665.911 |177.756 |[[Rusi]] (88,74 %) |[[ruščina]] |- |55 |[[Slika:Flag of Omsk Oblast.svg|20x20px]] [[Omska oblast]] |[[oblast]] |[[Omsk]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |1.977.665 |141.140 |[[Rusi]] (83,34 %) |[[ruščina]] |- |56 |[[Slika:Flag of Orenburg Oblast.svg|20x20px]] [[Orenburška oblast]] |[[oblast]] |[[Orenburg]] |[[Privolško federalno okrožje]] |2.033.072 |123.702 |[[Rusi]] (74,74 %) |[[ruščina]] |- |57 |[[Slika:Flag of Oryol Oblast.svg|20x20px]] [[Orjolska oblast]] |[[oblast]] |[[Orjol]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |786.935 |24.652 |[[Rusi]] (93,91 %) |[[ruščina]] |- |58 |[[Slika:Flag of Penza Oblast.svg|20x20px]] [[Penzenska oblast]] |[[oblast]] |[[Penza]] |[[Privolško federalno okrožje]] |1.386.186 |43.352 |[[Rusi]] (84,09 %) |[[ruščina]] |- |60 |[[Slika:Flag of Pskov Oblast.svg|20x20px]] [[Pskovska oblast]] |[[oblast]] |[[Pskov]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |673.423 |55.399 |[[Rusi]] (91,54 %) |[[ruščina]] |- |61 |[[Slika:Flag of Rostov Oblast.svg|20x20px]] [[Rostovska oblast]] |[[oblast]] |[[Rostov na Donu]] |[[Južno federalno okrožje]] |4.277.976 |100.967 |[[Rusi]] (88,72 %) |[[ruščina]] |- |62 |[[Slika:Flag of Ryazan Oblast.svg|20x20px]] [[Rjazanska oblast]] |[[oblast]] |[[Rjazan]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.154.114 |39.605 |[[Rusi]] (88,98 %) |[[ruščina]] |- |63 |[[Slika:Flag of Samara Oblast.svg|20x20px]] [[Samarska oblast]] |[[oblast]] |[[Samara]] |[[Privolško federalno okrožje]] |3.215.532 |53.565 |[[Rusi]] (82,26 %) |[[ruščina]] |- |64 |[[Slika:Flag of Saratov Oblast.svg|20x20px]] [[Saratovska oblast]] |[[oblast]] |[[Saratov]] |[[Privolško federalno okrožje]] |2.521.892 |101.240 |[[Rusi]] (85,3 %) |[[ruščina]] |- |65 |[[Slika:Flag of Sakhalin Oblast.svg|20x20px]] [[Sahalinska oblast]] |[[oblast]] |[[Južno-Sahalinsk]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |497.973 |87.101 |[[Rusi]] (82,29 %) |[[ruščina]] |- |66 |[[Slika:Flag of Sverdlovsk Oblast.svg|20x20px]] [[Sverdlovska oblast]] |[[oblast]] |[[Jekaterinburg]] |[[Uralsko federalno okrožje]] |4.297.747 |194.307 |[[Rusi]] (85,74 %) |[[ruščina]] |- |67 |[[Slika:Flag of Smolensk Oblast.svg|20x20px]] [[Smolenska oblast]] |[[oblast]] |[[Smolensk]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |985.537 |49.779 |[[Rusi]] (90,68 %) |[[ruščina]] |- |68 |[[Slika:Flag of Tambov Oblast.svg|20x20px]] [[Tambovska oblast]] |[[oblast]] |[[Tambov]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.091.994 |34.462 |[[Rusi]] (94,97 %) |[[ruščina]] |- |69 |[[Slika:Flag of Tver Oblast.svg|20x20px]] [[Tverska oblast]] |[[oblast]] |[[Tver]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.353.392 |84.201 |[[Rusi]] (86,6 %) |[[ruščina]] |- |70 |[[Slika:Flag of Tomsk Oblast.svg|20x20px]] [[Tomska oblast]] |[[oblast]] |[[Tomsk]] |[[Sibirsko federalno okrožje]] |1.047.394 |314.391 |[[Rusi]] (88,1 %) |[[ruščina]] |- |71 |[[Slika:Flag of Tula Oblast.svg|20x20px]] [[Tulska oblast]] |[[oblast]] |[[Tula, Rusija|Tula]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.553.925 |25.679 |[[Rusi]] (94,1 %) |[[ruščina]] |- |72 |[[Slika:Flag of Tyumen Oblast.svg|20x20px]] [[Tjumenska oblast]] |[[oblast]] |[[Tjumen]] |[[Uralsko federalno okrožje]] |1.340.608 |160.122 |[[Rusi]] (79,52 %) |[[ruščina]] |- |73 |[[Slika:Flag of Ulyanovsk Oblast.svg|20x20px]] [[Uljanovska oblast]] |[[oblast]] |[[Uljanovsk]] |[[Privolško federalno okrožje]] |1.292.799 |37.181 |[[Rusi]] (69,71 %) |[[ruščina]] |- |74 |[[Slika:Flag of Chelyabinsk Oblast.svg|20x20px]] [[Čeljabinska oblast]] |[[oblast]] |[[Čeljabinsk]] |[[Uralsko federalno okrožje]] |3.476.217 |88.529 |[[Rusi]] (81,41 %) |[[ruščina]] |- |76 |[[Slika:Flag of Yaroslavl Oblast.svg|20x20px]] [[Jaroslaveljska oblast]] |[[oblast]] |[[Jaroslavelj]] |[[Osrednje federalno okrožje]] |1.272.468 |36.177 |[[Rusi]] (92,12 %) |[[ruščina]] |- |77 |[[Slika:Flag of Moscow, Russia.svg|20x20px]] [[Moskva]] |[[avtonomno mesto]] | - |[[Osrednje federalno okrožje]] |11.503.501 |2.510 |[[Rusi]] (84,83 %) |[[ruščina]] |- |78 |[[Slika:Flag of Saint Petersburg Russia.svg|20x20px]] [[Sankt Peterburg]] |[[avtonomno mesto]] | - |[[Severozahodno federalno okrožje]] |4.879.566 |1.431 |[[Rusi]] (89,1 %) |[[ruščina]] |- | |[[Slika:Flag of Sevastopol.svg|20x20px]] [[Sevastopol]] |[[avtonomno mesto]] | - |[[Južno federalno okrožje]] |416.263 |864 |[[Rusi]] (81,1 %), [[Ukrajinci]] (14,2 %), [[Krimski Tatari]] (0,8 %) |[[ruščina]], [[ukrajinščina]] |- |79 |[[Slika:Flag of the Jewish Autonomous Oblast.svg|20x20px]] [[Judovska avtonomna oblast]] |[[avtonomna oblast]] |[[Birobidžan]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |176.558 |36.266 |[[Rusi]] (90,7 %), [[Judje]] (0,9 %) |[[ruščina]] |- |83 |[[Slika:Flag of Nenets Autonomous District.svg|20x20px]] [[Nenško avtonomno okrožje]] |[[avtonomno okrožje]] |[[Narjan-Mar]] |[[Severozahodno federalno okrožje]] |42.090 |176.810 |[[Rusi]] (62,4 %), [[Nenci]] (18,7 %) |[[ruščina]], [[nenščina]] |- |86 |[[Slika:Flag of Yugra.svg|20x20px]] [[Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje]] |[[avtonomno okrožje]] |[[Hanti-Mansijsk]] |[[Uralsko federalno okrožje]] |1.532.243 |534.801 |[[Rusi]] (63,6 %), [[Hanti]] (1,2 %), [[Mansi]] (0,7 %) |[[ruščina]], [[hantiščina]], [[mansijščina]] |- |87 |[[Slika:Flag of Chukotka.svg|20x20px]] [[Čukotsko avtonomno okrožje]] |[[avtonomno okrožje]] |[[Anadir, Rusija|Anadir]] |[[Daljnjevzhodno federalno okrožje]] |50.526 |721.481 |[[Rusi]] (51,9 %), [[Čukči]] (23,5 %) |[[ruščina]], [[čukotščina]] |- |89 |[[Slika:Flag of Yamal-Nenets Autonomous District.svg|20x20px]] [[Jamalo-Nenško avtonomno okrožje]] |[[avtonomno okrožje]] |[[Salehard]] |[[Uralsko federalno okrožje]] |522.904 |769.250 |[[Rusi]] (59,7 %), [[Nenci]] (5,7 %) |[[ruščina]], [[nencijščina]] |} == Sklici == {{sklici|2}} == Vir == *12 декабря 1993 г. «Конституция Российской Федерации»[http://www.consultant.ru/document/cons_doc_LAW_83686/], в ред. Федерального конституционного закона №7-ФКЗ от 30 декабря 2008 г. Вступил в силу со дня официального опубликования. Опубликован: "Российская газета", №237, 25 декабря 1993 г. (December 12, 1993 Constitution of the Russian Federation, as amended by the Federal Constitutional Law #7-FKZ of December 30, 2008. Effective as of the official publication date.). == Zunanje povezave == * [https://www.bpb.de/themen/3D4SZ2 Dossier Russland – Föderalismus], Webseite der Bundeszentrale für politische Bildung {{Razdelitev Rusije}} [[kategorija: Upravne enote Rusije]] go547jw08p7yt2xcx930e26lyfoha2z Maria Edgeworth 0 520185 6740803 6522068 2026-08-22T11:56:20Z Erardo Galbi 166658 6740803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maria Edgeworth''', [[Angleži|angleško]]-[[Irci|irska]] [[pisateljica]] za odrasle in otroke, * [[1. januar]] [[1768]], † [[22. maj]] [[1849]]. Zaslovela je z romanom ''Belinda'' (1801), t. i. romanom dvorjenja, angl. ''courtship novel''. V ''Belindi'' tematizira ljubezen, dvorjenje in zakon, problematizira odnos med čustvi in razumom, omejitvami in svobodo, med družbo in posameznikovim svobodnim duhom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Od lastnega glasu do lastne sobe. Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma.|last=Mihurko Poniž|first=Katja|publisher=Beletrina|year=2021|location=Ljubljana|page=195|cobiss=82292483}}</ref> == Življenje == Maria Edgeworth se je rodila leta 1767, v Blackbourtonu, v Oxfordshiru, v Angliji. Tu je živela do svojega 15. leta, nato pa se je z družino preselila v Edgeworthstown na zahod Irske. Maria je del svojega časa preživela na družinskem posestvu, kjer je pomagala pri kmetovanju, drugi del pa je namenila pisanju. Začela je pisati zgodbe za otroke, njeno prvo občinstvo naj bi bili bratje in sestre, temu pa so sledili romani za odrasle. Njena dela so doživela velik uspeh in avtorica je bila dobro poznana v literarnih krogih. Maria Edgeworth se ni nikoli poročila, je pa aktivno delovala za skupnost. Zadnja leta svojega življenja pa je pomagala kmetom, ki jih je leta 1846 prizadela irska krompirjeva lakota. Umrla je leta 1849 na Irskem, stara 81 let.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Maria-Edgeworth|title=Enciklopedija Britannica|date=10.6.2022}}</ref> == Delo Marie Edgeworth == Anglo-irska pisateljica Maria Edgeworth se je uveljavila z literaturo za otroke in romani o življenju na Irskem. Leta 1796 je izdala svojo prvo zbirko otroških zgodb z naslovom ''The Parent's Assistant''. Besedila odražajo očetov vpliv in vsiljevanje vzgojnosti, kljub vsemu pa so pripovedi živahne, prepričljive in v njih Maria Edgeworth uvede prvi pravi motiv otrok v angleško književnost po Shakespearu. Štiri leta pozneje izda prvi roman ''Castle Rackrent''. Gre za družbenokritični roman, s katerim je pridobila pozornost pomembnih avtorjev svojega časa, občudoval jo je npr. tudi [[Walter Scott]]. Ta roman je napisan brez očetovega vmešavanja, razkriva pa pisateljičin dar za opazovanje družbe in oblikovanje pristnih dialogov. [[Jane Austen]] pa je bila navdušena nad njenim romanom ''Belinda'' iz leta 1801. Družbenokritična tematika in opozarjanje na konflikte v irski družbi sta v središču ''Tales of Fashionable Life'', zgodbah, ki jih je objavljala med leti 1809 in 1812. Za tem je izdala še romana ''Patronat'' (1814) in ''Ormond'' (1817), 1820 pa dokončala očetove ''Spomine'' oz. ''Memoirs.'' Veliko njenih del se je ponatisnilo, zlasti v času razcveta [[Feminizem|feminističnega gibanja]], v 60. letih dvajsetega stoletja, a tudi v 20. stoletju. Maria Edgeworth s svojimi zgodbami bralca poučuje in vzgaja, pa tudi zabava. Popularne so postale vznemirljive, eksotične, včasih srhljive, drugič romantične zgodbe.<ref name=":0" /> === ''Belinda'' === [[Slika:Belinda (IA Belinda).pdf|sličica|Naslovna stran ''Belinde'' (1896)]] Tudi z romanom ''Belinda'' si je pridobila številno bralstvo. V njem so izpostavljene teme ljubezni, dvorjenja, zakona, dogovorjene poroke in razmerij nasploh. Omenjene teme problematizira in kaže drznega duha, ko razmišlja o vprašanju ženske, o vlogi ženske, matere, žene, dame, deklice v družbi svojega časa. Velikokrat se norčuje iz običajev, ki zadevajo ženske, kritično izpostavi posebno »vzgojo« deklic in družbena pričakovanja v zvezi z žensko, materjo ali dekletom. ''Belinda'' je dogajalno zapleten roman s številnimi dogodki in junaki. ==== Zgodba ==== Lepo 17-letno Belindo Portman želi teta Selina Stanhope na vsak način omožiti, zato jo pošlje k prijateljici, plemiški in ugledni gospe Delacour v London, da bi jo ta vpeljala v angleško elito tistega časa in ji pomagala najti primernega moža. Teta razume možitev kot temeljno poslanstvo mladega dekleta. Je vsiljiva in ljudje njeno oddajanje nečakinj v zakon komentirajo, kot da na tržnici "prodaja svoje izdelke". Ko Belinda spozna gospo Delacour in njeno življenje, se razkrije, da je podoba zakonske sreče lažna. Gospa Delacour je vsestransko nesrečna, zaradi zakona brez ljubezni in pijači vdanega moža, bolezni, ki jo prikriva pred drugimi, in zaradi nesrečnega materinstva. Belindi zaupa, da sta ji prva dva otroka umrla, tretjo hčer pa je oddala v rejniško družino, ker je verjela, da je smrt otrok povezana z njenim dojenjem. Gospa Delacour trpi zaradi odtujenosti od hčere. Odnosi se nekoliko zapletejo zaradi trikotnika med gospo Delacour, Belindo in pametnim, uglajenim, sicer malo vzvišenim mladeničem, Clarencom Harveyjem, ki je Belindi všeč, a je do njega zelo zadržana. Gospa Delacour in Clarence Harvey pa se dobro razumeta. Še bolj se življenje zaplete, ko Belinda zavrne snubitev Sira Philipa Baddeleya, saj se potem začnejo širiti škodoželjne govorice o Belindi, med drugimi tudi ta, da namerava po smrti gospe Delacour prevzeti njenega moža. Belinda ne prenese pritiskov neutemeljenega ljubosumja gospe Delacour, zato se odseli k družini Percival. Tu pa se spozna in celo zaroči z bogatim Indijcem, temnopoltim Kreolcem, Vincentom. Ker se medtem odnos med zakoncema Delacour izboljša, gospa Delacour pa še bolj zboli, se Belinda vrne k njima v London. Po obisku zdravnika se izkaže, da je gospa Delacour zdrava. Dogajanje se razpleta še naprej. Belinda razdre zaroko, ko spozna, da je zaročenec zakockal vse premoženje in se celo zadolžil. Ljubezenska sreča pa se ji odpre pri Clarenceu. Tudi on se odpove nekdanji ljubezni Virginiji, ki se mu zazdi neprimerna za ženo zaradi svojega čudaškega bivanja z babico v gozdu, hkrati pa mu sama prizna, da ljubi drugega. Clarence in Belinda imata prosto pot do svoje ljubezenske sreče in zakona.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gutenberg.org/files/9455/9455-h/9455-h.htm|title=Belinda|accessdate=10.6.2022|date=2005|publisher=Gutenberg's Tales And Novels|last=Edgeworth|first=Maria}}</ref> "Na koncu romana naslovna junakinja ne dobi le moža, temveč tudi prispeva k preobrazbi lady Delacour, ki je postala središče srečnega domačega ognjišča in s tem omogočila, da je tudi njena družina spet srečno združena."<ref>{{Navedi knjigo|title=Od lastnega glasu do lastne sobe. Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma.|last=Mihurko Poniž|first=Katja|publisher=Beletrina|year=2021|location=Ljubljana|page=196|cobiss=82292483}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Maria Edgeworth. ''Belinda''. London; New York: Pandora, 1987. {{cobiss|id=11044706}} * Katja Mihurko Poniž. ''Od lastnega glasu do lastne sobe. Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma''. Ljubljana: Beletrina, 2021. {{cobiss|id=82292483}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Edgeworth, Maria}} [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Irski pisatelji]] [[Kategorija:Mladinski pisatelji]] mt48a8tmcoure9ztqb8gaxo98xoyras Pogovor:Marko Ivan Rupnik 1 528897 6740436 6740193 2026-08-21T14:17:15Z Andrejj 94 res je, to ni primerno mesto 6740436 wikitext text/x-wiki {{glava pogovorne strani}} == Zaščita strani == Ker je v povezavi s tem človekom bilo kar nekaj urejanj, ki po [[WP:BŽO]] niso skladne zaradi ne-navajanja [[WP:RS|virov]] predlagam začasno zaščito pred IP urejanji. Vsakršenj popravek se lahko predlaga preko {{tl|Edit semi-protected}}. Prosim za kakšno mnenje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:47, 27. december 2022 (CET) :Eno anonimno urejanje na dan lahko pmm obvladamo brez tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:09, 27. december 2022 (CET) == Ali naj uničujemo umetnine "grešnega" umetnika? == V zvezi z umetnikom [[Marko Ivan Rupnik|Rupnikom]] se postavlja vprašanje: "Kakšno zvezo ima njegovo umetniško delovanje z očitanimi (v članku mimogrede omenjenimi) mu prestopki?" To vprašanje se postavlja upravičeno zato, ker so hoteli ponekod zaradi njegovih resničnih ali domnevnih prestopkov odstraniti že narejene mozaike. Rad bi koga citiral, da bi podkrepil svojo misel, ampak zdrava kmečka pamet bi rekla, da sta to dve čisto različni področji. Ena stvar je, če se kaki prestopki (spolnih in podobnih zlorab nikoli v zgodovni niso imenovali "zločinov", ampak vedno "prestopke") očitajo duhovni osebi, druga stvar pa je njegovo umetniško delovanje oziroma nadarjenost. Jaz bi rekel in za tem trdno stojim, pa naj se komu dopade ali ne, da glede na umetnost med tema področjema ''ni nobene zveze''. Ravno sedaj sestavljam članek o čudoviti [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona v Beogradu]]. Znano je, da [[frančiškani]] že desetletja čakajo z mozaiki, ki naj bi krasili stene te prečudovite umetnine. Zakaj čakajo? Seveda je to draga stvar, oni pa navadno nimajo denarja; druga stvar pa je tudi primeren umetnik - tudi na takega so čakali. In ko so ga končno videli v Rupniku, kaj sedaj? Na to res ne vem pravega odgovora, ampak vsekakor ni tako lahko reči niti da niti ne. Ali bomo sedaj mar šli raziskovat tudi zgodovino umetnosti, in deliti umetnike na moralne in nemoralne? Prej bi se to dalo delati z umetninami. Mislim pa glede umetnikov, da jih raje pustimo pri miru, saj med njimi verjetno ne bi našli veliko svetnikov (kakršen je nedvomno bil [[Jože Plečnik]]). Morda ne bi bilo med umetniki ravno preveliko število v vsem poštenih državljanov, še manj pa zglednih in vernih kristjanov. Noro početje je torej uničevanje umetnin zato, ker jih je napravil "grešen" umetnik; take glasove sem slišal tudi na Slovenskem. Podobno je - če ne norost pa vsaj neumnost, da ponekod podirajo kipe itd. oseb, ki so se pregrešile na primer zoper zamorce ali črnce, kot smo bili nekoč navajeni govoriti! Zlorab in grehov je bilo, so in bodo tudi med umetniki - pa bi vendarle morali ''postaviti jasno mejo in razliko med umetnikom in njegovo umetnino'', da tega ne bi izenačevali. Če je bil grešen umetnik ali morda oseba, ki jo umetnina predstavlja, pa vsekakor ni grešna umetnina. Če [[Drugi vatikanski koncil]] uči, da imajo zemeljske stvarnosti svojo "avtonomijo", bi to v praksi gotovo veljalo tudi za to področje in za take primere, saj se drugače gremo ''lova na čarovnice''. Tega pa seveda ne počnejo "grešni" in "navadni" ljudje, ampak največkrat tisti, ki bi jim morebiti ne mogli očitati ravno tovrstnih prestopkov, ampak verjetno še kaj hujšega, zlasti pa največji greh, ki je "nadutost" in "pomanjkanje krščanske ljubezni". Večkrat pa je to samo prikrivanje, da se ne bi opazilo, da imajo tudi oni sami "maslo na glavi". Sklep bi vsekakor bil ta, da skrbno varujmo umetnine (da omenim le številne propadajoče čudovite baročne kapelice, ki jih ne dajo lastniki restavrirati pravim restavratorjem, ampak predelati ali celo podreti šušmarjem, ki pa tudi niso zastonj, ampak pošteno zaračunajo svoje škodljivo početje), ki je z njimi kar posejana naša domovina. Obenem pa dajmo dolžno spoštovanje tudi umetnikom, saj imajo vzvišeno poslanstvo, tudi tisti, ki so "grešni".--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:23, 20. september 2024 (CEST) k5bkliemeg4jhyoxdangduahr4w2dag Ivica Dačić 0 532823 6740582 6673343 2026-08-21T18:15:28Z Pv21 142817 manjša posodobitev v uvodu, konec MZZ 6740582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Ivica Dačić|native_name=Ивица Дачић|native_name_lang=sr|image=Ivica Dačić (cropped).jpg|caption=|office=|primeminister=|termstart=|termend=|predecessor=|successor=|primeminister1=|termstart1=26. oktober 2022|termend1=2. maj 2024|predecessor1=[[Nikola Selaković]]|successor1=[[Marko Đurić]]|primeminister2=|termstart2=27. april 2014|termend2=22. oktober 2020|predecessor2=[[Ivan Mrkić]]|successor2=Aleksandar Vučić|party=[[Socialistična stranka Srbije|SPS]]|spouse=Sanja Djaković Dačić|children=2|alma_mater=[[Univerza v Beogradu]]|signature=Ivica Dačić's signature.svg|office1=[[Minister za zunanje zadeve (Srbija)|Minister za zunanje zadeve Srbije]]|premier2=[[Aleksandar Vučić]]<br>Ivica Dačić (v. d.)<br>[[Ana Brnabić]]|premier1=[[Ana Brnabić]]}} '''Ivica Dačić''' (srbsko: Ивица Дачић), [[Seznam srbskih politikov|srbski politik]]; * [[1. januar]] [[1966]], [[Prizren]], danes [[Kosovo]]. Je srbski politik. Trenutno je podpredsednik srbske vlade in minister za notranje zadeve. Med drugim je bil tudi trikratni predsednik vlade, dvakratni zunanji minister in predsednik parlamenta. Od leta 2006 je vodja [[Socialistična partija Srbije|Socialistične stranke Srbije]] (SPS). Dačić je leta 1989 diplomiral na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]] in se leta 1991 pridružil SPS. Hitro se je povzpel po strankarski lestvici in leta 1992 pod mentorstvom [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], predsednika Srbije in SR Jugoslavije, postal njen tiskovni predstavnik.<ref>{{Navedi splet|title=Ivica Dačić: Slobodan Milošević nije razumeo promene|url=https://www.blic.rs/vesti/politika/ivica-dacic-slobodan-milosevic-nije-razumeo-promene/5wye2vn}}</ref> Pod Miloševićem je bil od leta 2000 do 2001 [[Ministrstvo za informiranje (Srbija)|minister za informiranje]]. Po [[Strmoglavljenje Slobodana Miloševića|strmoglavljenju Slobodana Miloševića]] je Dačić postal član glavnega odbora in leta 2006 vodja stranke. Tako kot njegov predhodnik Milošević velja za pragmatičnega voditelja, ki je pripravljen spremeniti poglede glede na okoliščine in si je prizadeval za reformo stranke. Dačić je SPS leta 2008 popeljal v vlado z Demokratsko stranko (DS), nato pa je postal prvi podpredsednik vlade in [[Ministrstvo za notranje zadeve (Srbija)|minister za notranje zadeve]], ki ju je opravljal do leta 2012. Vlada DS–SPS je dosegla status [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatke za članstvo v EU]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2012 je SPS oblikovala koalicijsko vlado s [[Srbska napredna stranka|Srbsko napredno stranko]] (SNS); za [[Seznam predsednikov vlade Srbije|premierja]] je bil izvoljen Dačić. Vlada SNS–SPS je od [[Evropska unija|Evropske unije]] zahtevala začetek formalnih pogajanj za [[Vstop Srbije v Evropsko unijo|pristop Srbije]] in podpisala [[Bruseljski sporazum (2013)|Bruseljski sporazum]] o normalizaciji odnosov med vladama Srbije in [[Kosovo|Kosova]].{{Oznaka vira|status|a|}} Leta 2014 se je vrnil na mesto prvega podpredsednika vlade in postal tudi minister za zunanje zadeve.<ref>{{Citat|title=Potpredsednici i ministri|url=http://www.srbija.gov.rs/vlada/ministri.php#33961|journal=Government of the Republic of Serbia|year=2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Assembly session tomorrow|url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2020&mm=10&dd=21&nav_id=109496|accessdate=2020-10-22|website=B92.net|language=en}}</ref> Dačić je bil po parlamentarnih volitvah leta 2020 izvoljen za predsednika državnega zbora, leta 2022 pa ga je nasledil [[Vladimir Orlić]].<ref>{{Navedi splet|title=National Assembly of the Republic of Serbia {{!}} National Assembly Speaker Biography|url=http://www.parlament.rs/national-assembly/composition/speaker/biography-of-the-national-assembly-speaker-maja_gojkovic.2420.html|accessdate=2020-10-22|website=www.parlament.rs}}</ref> Komentatorji so njegova politična stališča označili za [[Nacionalizem|nacionalistična]].<ref>{{Navedi splet|date=12 June 2012|title=Dačić: Tadić i Nikolić su evrofanatici, ja sam nacionalista|url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/45148/Dacic-Tadic-i-Nikolic-su-evrofanatici-ja-sam-nacionalista.html|accessdate=8 January 2019|publisher=021.rs}}</ref><ref name="BBC-Profile"/><ref>{{Navedi splet|title=Tensions mount over Kosovo-Serbia deal|date=18 September 2018|url=https://euobserver.com/enlargement/142875|accessdate=8 January 2019|publisher=EUobserver}}</ref> == Mladost == Dačić se je rodil 1. januarja 1966 v [[Prizren|Prizrenu]], ki je bil takrat del [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] v okviru [[Demokratična federativna Jugoslavija|Jugoslavije]]. Rodil se je v srbski družini in odraščal v [[Žitorađa|Žitorađi]]. Njegov oče Desimir je bil policist, mati Jelisaveta (»Jela«) pa gospodinja.<ref name="Dacic-Okradio"/><ref name="Vesti-Odlikas">{{Navedi splet|first=J. L|last=Petković|website=Vesti online|title=Ivica Dačić - Odlikaš u politici|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/138809/Ivica-Dacic--Odlikas-u-politici|date=2011-05-22}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Oba njegova starša sta bila rojena v vaseh pod Jastrebcem.<ref name="Vesti-Odlikas" /> Ko je bil Ivica star šest mesecev, se je družina preselila v Žitorađo.<ref name="Vesti-Odlikas" /> Ima sestro Emico.<ref name="Vesti-Odlikas" /> Pri petih letih so ga časopisi objavili v članku Enciklopedija u kratkim pantalonama (Enciklopedija v kratkih hlačah), saj se je sam naučil brati in pisati, poznal je imena številnih gora, rek in prestolnic, skoraj vseh znanih nogometašev in rezultate tekem.<ref name="Vesti-Odlikas" /> Njegov vzdevek iz otroštva je bil ''Bucko'', sošolci v [[Srednja šola|srednji šoli]] v Žitorađi pa so ga opisali kot zelo inteligentnega za svoja leta – menda je s svojim znanjem in duhovitostjo znal pogosto presenetiti svoje učitelje. Igral je rokomet in nogomet ter bil na šoli zelo družaben.<ref name="Dacic-Okradio"/> Na državnem tekmovanju iz zgodovine ''Tito, revolucija, mir'', ki je potekalo v vseh republikah, je Dačić zmagal proti 600 drugimi.<ref name="Dacic-Okradio" /> Družino so opisovali kot skromno in revnejšo. Ker so živeli od ene plače, sta starša za šolanje svojih dveh otrok nabirala [[Goba|gobe]] in [[Navadni šipek|šipek]].<ref name="Dacic-Okradio" /> Starša sta leta 2010 prodala hišo v Žitorađi in se preselila v [[Prokuplje]].<ref name="Dacic-Okradio" /> Gimnazijo je Ivica Dačić obiskoval v [[Niš|Nišu]], kjer je bil odličen z najvišjimi ocenami (5), leta 1989 pa je diplomiral iz [[Novinarstvo|novinarstva]] na Fakulteti za politične vede [[Univerza v Beogradu|Univerze v Beogradu]] z najvišjo srednjo oceno 10 in prejel tudi nagrado za najboljšega študenta znanstvenih dosežkov.<ref name="Dacic-Okradio">{{Navedi splet|first=Lj.|last=Mitić|website=Blic online|title=Školski drugovi o Ivici Dačiću: Prasko je bio izuzetno dete|url=http://www.blic.rs/Vesti/Politika/335292/Skolski-drugovi-o-Ivici-Dacicu-Prasko-je-bio-izuzetno-dete|date=28 July 2012|language=sh|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141026054938/http://www.blic.rs/Vesti/Politika/335292/Skolski-drugovi-o-Ivici-Dacicu-Prasko-je-bio-izuzetno-dete|archivedate=26 October 2014}}</ref><ref name="Dacic-24sata">{{Navedi splet|last=Beta|website=24 sata|title=Karijera i dostignuća Ivice Dačića|url=http://www.24sata.rs/vesti/aktuelno/vest/karijera-i-dostignuca-ivice-dacica/45536.phtml|date=28 June 2012|language=sh|accessdate=2023-02-05|archive-date=2014-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140707031542/http://www.24sata.rs/vesti/aktuelno/vest/karijera-i-dostignuca-ivice-dacica/45536.phtml|url-status=dead}}</ref> Njegova sestra Emica je diplomirana [[Pedagogika|pedagoginja]] in [[Dramatika|dramatičarka]].<ref name="Dacic-Okradio" /> Bil je član fakultetne organizacije Zveze komunistov, leta 1990 pa je bil izvoljen za prvega predsednika Mladih socialistov Beograda.<ref name="Vesti-Odlikas"/><ref name="Dacic-24sata" /> == Politična kariera == V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil urednik glasila Socialistične partije Srbije (SPS) "Epoha".<ref name="Dacic-24sata"/> Član SPS je postal sredi leta 1991.<ref name="Dacic-24sata" /> Med volitvami 1992 in 1993 je bil vodja Informativno-propagandnega štaba SPS, nato pa minister Državljanskega sveta v prvi skupščini Jugoslavije in član Izvršnega odbora Glavnega odbora (IO GO) ter podpredsednik Sveta za informiranje in propagando SPS.<ref name="Dacic-24sata" /> Za člana IO GO je bil imenovan na drugem kongresu SPS 26. oktobra 1992 z največ glasovi.<ref name="Dacic-24sata" /> Sredi 90. let prejšnjega stoletja je Miloševićeva žena [[Mirjana Marković]] Dačića premestila na funkcijo v predmestju Beograda, da bi zajezila njegove naraščajoče ambicije.<ref name="Chicago-Tribune"/> Dačić je bil ponovno imenovan za člana IO GO na naslednjem kongresu leta 1996, ko je prišlo do velikih kadrovskih sprememb v vodstvu stranke; od 27 članov IO GO, izvoljenih leta 1992, jih je ostalo le 5, vključno z Dačićem.<ref name="Dacic-24sata"/> Tiskovni predstavnik SPS je bil osem let, med letoma 1992 in 2000.<ref name="Dacic-24sata" /><ref name="partybio">{{Navedi splet|last=Socialist party of Serbia|url=http://sps.org.rs/en/president|title=President|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120901133044/http://sps.org.rs/en/president/|archivedate=1 September 2012}}</ref> Leta 1996 je bil Dačić minister v Državljanskem svetu skupščine Jugoslavije in predsednik odbora za javno informiranje, leta 1997 pa je bil član odbora za zunanje odnose.<ref name="Dacic-24sata" /> Aprila 1999 ga je zvezna vlada imenovala za člana uprave [[Tanjug|Tanjuga]], v začetku maja pa za predsednika Zveznega sveta javnega zavoda [[Jugoslovanska radiotelevizija|RTV Jugoslavije]].<ref name="Dacic-24sata" /> === Predsednik Glavnega odbora SPS in volitve 2004 === Za predsednika beograjskih socialistov je bil izvoljen 10. februarja 2000 in ponovno 5. decembra 2000 na volilni konferenci Mestnega odbora SPS. <ref name="Dacic-24sata"/> Po [[Strmoglavljenje Slobodana Miloševića|revoluciji buldožerjev]] 5. oktobra 2000 je srbska policija Miloševića aretirala 31. marca 2001 ter ga premestila v [[Haag]], kjer mu je sodilo [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]]. Dačić je bil v prehodni vladi od oktobra 2000 do januarja 2001 ob Biserki Matić (DOS) in Bogoljubu Pejčiću (SPO) sominister za informiranje.<ref name="Dacic-24sata"/> 24. septembra 2000 je bil izvoljen za ministra Državljanskega sveta skupščine Jugoslavije, nato pa za člana odbora za varnost in zunanjo politiko v obeh zveznih skupščinah.<ref name="Dacic-24sata" /> Dačić je stranko reformiral tako, da je sestavil ekipo mladih zmernih strank, obdržal pa je nekaj nekdanjih osebnosti, da bi zadovoljil ostarele bivše komuniste.<ref name="Chicago-Tribune"/> Dačić je bil predsednik Glavnega odbora SPS, od leta 2000 do 2003 podpredsednik SPS ter zvezni poslanec v Državljanskem domu Zvezne skupščine ZRJ in Skupščine državne skupnosti Srbije in Črne gore od leta 1992 do 2004.<ref name="Vesti-Odlikas"/> Na šestem kongresu SPS 18. januarja 2003 je bil izvoljen za predsednika Glavnega odbora SPS.<ref name="Dacic-24sata"/> Od leta 2003 je bil poslanec in vodja poslanske skupine SPS. <ref name="Dacic-24sata" /> Bil je predsedniški kandidat stranke na volitvah leta 2004 in zasedel peto mesto s 125.952 glasovi (4,04 %).<ref name="Dacic-24sata"/><ref>{{Citat|journal=Republic of Serbia|url=http://www.rik.parlament.gov.rs/engleski/propisi_frames.htm|title=DOCUMENTS OF THE REPUBLIC ELECTORAL COMMISSION - REGULATIONS|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111027124816/http://www.rik.parlament.gov.rs/engleski/propisi_frames.htm|archivedate=27 October 2011}}</ref> === Vodstvo stranke === Za predsednika Socialistične stranke je bil izvoljen na sedmem kongresu 4. decembra 2006, ko je v drugem krogu zmagal proti kandidatu Miloradu Vučeliću s 1287 proti 792 glasi delegatov.<ref name="Dacic-24sata"/> Leta 2007 je bil predsednik odbora DZ za varnost.<ref name="Dacic-24sata" /> Vlada je 7. julija 2008 Dačića imenovala za prvega podpredsednika vlade in ministra za policijo.<ref name="Dacic-24sata" /> Postal je član [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope|Parlamentarne skupščine Sveta Evrope]] (PACE).<ref name="Dacic-24sata" /> Leta 2008 so bili socialisti del volilne koalicije Za evropsko Srbijo, ki jo je vodil [[Boris Tadić]]. V njej so bili demokrati glavna stranka, ki je pomagala odstaviti Miloševića.<ref name="Chicago-Tribune"/> Dačić je podprl evropske ambicije Srbije.<ref name="Chicago-Tribune" /> Avgusta 2010 so bili Dačić in njegova družina po grožnjah [[srbska mafija|srbske mafije]] pod policijskim varovanjem.<ref>{{Citat|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=08&dd=01&nav_id=68816|date=2010-08-01|publisher=B92|id=68816|title=IM's family under protection from mafia threats|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100804163536/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=08&dd=01&nav_id=68816|archivedate=4 August 2010}}</ref> Leta 2012 je srbska [[Varnostno obveščevalna agencija|Varnostno-obveščevalna agencija]] prejela informacijo, da je narkošef Darko Šarić ponudil 10 milijonov evrov za atentat na Tadića in Dačića.<ref>{{Citat|journal=B92|id=81289|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=07&dd=16&nav_id=81289|title=Crime boss offers money reward for murder of officials|date=16 July 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141231033344/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=07&dd=16&nav_id=81289|archivedate=31 December 2014}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Ivica_Dacic_2013.jpg|sličica|233x233_pik| Dačić leta 2013]] Socialistična stranka je vstopila v koalicijo s [[Stranka združenih upokojencev Srbije|Stranko združenih upokojencev Srbije]] (PUPS) in Enotno Srbijo. Na parlamentarnih volitvah leta 2012 je bila koalicija socialistične stranke tretja s 14,53 odstotka prejetih glasov, s tem je dobila 44 poslancev;<ref name="Dacic-24sata"/> [[Srbska napredna stranka]] (SNS), ki jo je vodil [[Tomislav Nikolić]], je na parlamentarnih in predsedniških volitvah leta 2012 premagala Tadićevo Demokratsko stranko.<ref name="Chicago-Tribune"/> O rezultatih je Dačić dejal, da so vstali iz pepela, potem ko je stranka podvojila svoj rezultat s prejšnjih volitev.<ref name="Chicago-Tribune" /> Socialistična stranka je po tednih pogajanj zapustila zavezništvo z demokrati in se pridružila Srbski napredni stranki.<ref name="Chicago-Tribune" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.economist.com/node/21559935|work=The Economist|title=New guard, old guard|date=4 August 2012}}</ref> Nikolić je mesto predsednika vlade ponudil Dačiću<ref name="Chicago-Tribune" /> in mu 28. junija 2012 podelil mandat za sestavo nove [[Vlada Republike Srbije|srbske vlade]].<ref>{{Citat|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=06&dd=28&nav_id=80991|title=SPS leader gets mandate to form Government|journal=B92|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120628235230/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=06&dd=28&nav_id=80991|archivedate=28 June 2012}}</ref><ref name="aljaz">{{Navedi splet|title=Ex-Milosevic ally to become Serbia's PM|url=http://www.aljazeera.com/news/europe/2012/07/2012726101820817742.html|date=26 July 2012}}</ref> Dačić je funkcijo prevzel 27. julija.<ref>{{Citat|url=http://www.sfgate.com/world/article/Serbia-Prime-Minister-Ivica-Dacic-elected-3739441.php|title=Serbia Prime Minister Ivica Dacic elected|journal=The San Francisco Chronicle|date=27 July 2012}}</ref> Na sprejemu je dejal: ''"V tej dvorani je veliko tistih, ki so nas leta 2000 rušili, in zahvaljujem se jim, ker če nas ne bi rušili, se ne bi spremenili, spoznali svojih napak in ne bi stali tukaj. danes."''<ref name="Chicago-Tribune" /> V vladi sta bili SPS in SNS ter več manjših strank, ki jih je vodil Nikolić, nekdanji nacionalist.<ref name="aljaz"/> Volitve so sprožile nekaj nelagodja, saj so na oblast prinesle nekaj Miloševićevih zaveznikov.<ref name="aljaz" /> Dačić si je prizadeval za preoblikovanje stranke in jo usmeriti na [[Vstop Srbije v Evropsko unijo|proevropsko pot]]<ref>{{Citat|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=07&dd=18&nav_id=81326|id=81326|journal=B92|title=Dačić: EU entry is Serbia's strategic goal|date=18 July 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120720112120/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=07&dd=18&nav_id=81326|archivedate=20 July 2012}}</ref> ter opustiti Miloševićevo nacionalistično politiko.<ref name="aljaz" /> Stagniranje gospodarstva je privedlo do tega, da je Dačić do konca avgusta sestavil svet za oživitev gospodarstva.<ref name="b92.net">{{Navedi splet|title=PM Dačić to form "economic recovery council"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=08&dd=06&nav_id=81646|date=6 August 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120808221126/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=08&dd=06&nav_id=81646|archivedate=8 August 2012}}</ref> Srbski parlament je za novo guvernerko centralne banke izvolil [[Jorgovanka Tabaković|Jorgovanko Tabaković]] (SNS).<ref>{{Navedi splet|title=Serbian parliament elects new central bank governor|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=08&dd=06&nav_id=81641|archiveurl=https://archive.today/20130221182251/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2012&mm=08&dd=06&nav_id=81641|archivedate=2013-02-21}}</ref> == Politike == Ko je postal predsednik vlade, se je soočil z izzivi propadajočega gospodarstva in vstopa Srbije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref name="Chicago-Tribune"/> V govoru v parlamentu je dejal, da sta brezposelnost in okrevanje gospodarstva glavni prioriteti države.<ref name="Chicago-Tribune" /> === Odnosi s tujino === [[Slika:Ivica_Dacic_&_Sebastian_Kurz.jpg|sličica| Dačić z avstrijskim zunanjim ministrom [[Sebastian Kurz|Sebastianom Kurzem]], 21. januar 2014]] Dejal je, da bo Srbija "sodelovala z vsemi državami sveta, se zavzemala za varnost, stabilnost in dobre odnose na [[Zahodni Balkan|Zahodnem Balkanu]] ter iztegovala roko k spravi".<ref name="BBC-Profile"/> ==== Članstvo v EU ==== Srbija je pod Tadićevo vlado prejela status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, Dačić pa je dejal, da bo nova vlada uresničila vse, kar je prejšnja sprejela v pogajanjih z EU.<ref name="BBC-Profile">{{Navedi novice|date=27 July 2012|title=Profile: Prime Minister Ivica Dacic of Serbia|publisher=BBC|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-19017144}}</ref> Podporniki Dačića trdijo, da je njegova proevropska naravnanost razvidna iz predaje [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] in [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] v času njegovega mandata notranjega ministra ter njegove vloge pri brezvizumskem potovanju za Srbe v EU.<ref name="Chicago-Tribune"/> Potem ko je Evropski svet 28. junija 2013 potrdil, da se lahko začnejo formalna pogajanja za vstop Srbije v EU, je Dačić napovedal, da bo srbska vlada ostala v neprekinjenih sejah z namenom čim hitrejšega zaključka pogovorov.<ref>{{Navedi novice|url=http://inserbia.info/news/2013/06/eu-talks-could-be-completed-in-four-to-five-years-ivica-dacic|title=EU Talks Could Be Completed in Four To Five Years – Ivica Dačić|date=28 June 2013|work=InSerbia|accessdate=7 August 2013}}</ref> Poudaril je, da je usklajevanje z evropsko zakonodajo sestavni del vladnega načrta za spodbujanje investicij in zaposlovanja.<ref>{{Navedi novice|url=http://inserbia.info/news/2013/07/governments-next-goal-unemployment-pm-dacic/|title=Government's Next Goal – Unemployment – PM Dačić|date=9 July 2013|work=InSerbia|accessdate=7 August 2013}}{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Status Kosova === [[Slika:Catherine Ashton, Ivica Dačić & Hashim Thaçi MSC 2014.jpg|levo|sličica| Dačić ob prvi podpredsednici [[Evropska komisija|Evropske komisije]] [[Catherine Ashton]] (levo) in kosovskem premierju [[Hashim Thaçi|Hashimu Thaçiju]], 2. februar 2014]] 17. februarja 2008 je skupščina Kosova razglasila neodvisnost.<ref name="bbc_proclaim">"[http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/7249034.stm Kosovo MPs proclaim independence]", BBC News, 17 February 2008</ref> To je bila druga razglasitev neodvisnosti kosovskih političnih institucij z [[Albanci|albansko]] večino, prva je bila razglašena 7. septembra 1990.<ref>{{Navedi knjigo|last=Howard Clark|title=Civil Resistance in Kosovo|url=https://archive.org/details/civilresistancei0000clar|date=August 2000|publisher=Pluto Press|isbn=978-0-7453-1569-0|page=[https://archive.org/details/civilresistancei0000clar/page/n96 73]}}</ref> Vlada Srbije je oporekala zakonitosti deklaracije in sploh, ali je šlo za akt skupščine. Srbija je zahtevala mednarodno potrditev in podporo za svoje stališče, oktobra 2008 pa je Srbija [[Meddržavno sodišče]] zaprosila za svetovalno mnenje o zadevi.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/8004622.stm|work=BBC News|title=Serbian president visits Kosovo|date=17 April 2009|accessdate=22 April 2010}}</ref> Sodišče je ugotovilo, da je bila razglasitev neodvisnosti zakonita.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.icj-cij.org/docket/files/141/16012.pdf?PHPSESSID=b0b24a6135eaf2347d5b0a0badec77ff|title=Press Release: Accordance with international law of the unilateral declaration of independence in respect of Kosovo: Advisory Opinion|date=22 July 2010|accessdate=4 August 2010|publisher=International Court of Justice|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100807010647/http://www.icj-cij.org/docket/files/141/16012.pdf?PHPSESSID=fd67c1c1a61d2a99cf11356e050236bb|archivedate=7 August 2010}}</ref> Dačić je leta 2006, ko je bil izvoljen za vodjo stranke, dejal, da se brez težav bori za Kosovo, kot je to počel že prej.<ref name="BBC-Profile"/> Čeprav priznanje Kosova s strani Srbije morda ni pogoj za vstop Srbije v EU, <ref name="BBC-Profile" /> EU nasprotuje kakršni koli [[Razdelitev Kosova|delitvi Kosova]] na etnične entitete.<ref name="BBC-Profile" /> Maja 2011 je dejal, da bi bila delitev Kosova "edina realna rešitev".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2011&mm=05&dd=15&nav_id=74342|title=Partition of Kosovo only solution, minister says|date=15 April 2011|website=B92|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110516154348/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2011&mm=05&dd=15&nav_id=74342|archivedate=16 May 2011}}</ref> 25. julija 2011 se je začela kriza na severu Kosova, saj je [[kosovska policija]] prestopila občine na severu Kosova, ki so pod nadzorom Srbov, da bi nadzorovala več mejnih prehodov brez posvetovanja s Srbijo ali [[KFOR]]/[[EULEX]].<ref name="Kosovo special police">{{Navedi novice|last=Mark Lowen|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-14303165|title=Kosovo tense after deadly clash on Serbian border|publisher=BBC|accessdate=28 July 2011|date=27 July 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110728181514/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-14303165|archivedate=28 July 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.sky.com/skynews/Home/World-News/Kosovo-Serbia-Border-Row-Nato-Intervenes-After-Police-Try-To-Take-Over-Border-Control-Posts/Article/201107416038032?lpos=World_News_Second_World_News_Article_Teaser_Region_1&lid=ARTICLE_16038032_Kosovo-Serbia_Border_Row%3A_Nato_Intervenes_After_Police_Try_To_Take_Over_Border_Control_Posts|title=Nato Steps in Amid Kosovo-Serbia Border Row|date=July 2011|publisher=Sky News}}</ref> Čeprav so se napetosti med stranema po posredovanju [[NATO|Natovih]] sil KFOR nekoliko umirile, so še naprej visoke zaradi zaskrbljenosti EU, ki je za enostransko provokacijo okrivila tudi Kosovo.<ref>{{Navedi splet|url=http://english.aljazeera.net/news/europe/2011/07/20117275833470595.html|title=EU criticises Kosovo police operation|publisher=Al Jazeera|accessdate=17 February 2012}}</ref> Dačić je 24. novembra 2011 dejal, da incident Republike Kosovo s Srbi na severu Kosova razume kot napad na Srbijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ivica Dačić: Zbog Kosova ako treba i rat|url=http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/188682/Ivica+Da%C4%8Di%C4%87%3A+Zbog+Kosova+ako+treba+i+rat.html|date=24 November 2011|website=Press Online|accessdate=2023-02-05|archive-date=2023-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230205161150/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/188682/Ivica+Da%C4%8Di%C4%87:+Zbog+Kosova+ako+treba+i+rat.html|url-status=dead}}</ref> [[BBC]] je poročal, da "nacionalistična" nagnjenost Dačića, rojenega na Kosovu, sproža špekulacije o politiki do kosovskega vprašanja, kar bi lahko vplivalo na prošnjo Srbije za članstvo v EU.<ref name="BBC-Profile"/> Dačićevo stališče se je od takrat dramatično spremenilo; februarja 2013 se je v [[Bruselj|Bruslju]] srečal s [[Hashim Thaçi|Hashimom Thaçijem]], predsednikom kosovske vlade, na najpomembnejšem v nizu pogovorov.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/blogs/easternapproaches/2013/02/kosovos-recent-past|accessdate=18 February 2013|title=Kosovo's recent past: The Kosovo memory book|work=[[The Economist]]|date=18 February 2013}}</ref> 19. aprila 2013 sta Dačić in njegova vlada naredila še en korak k normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-serbia-kosovo-eu-idUSBRE93I0IB20130419|work=Reuters|title=EU brokers historic Kosovo deal, door opens to Serbia accession|date=19 April 2013}}</ref> Marca 2013 je Dačić dejal, da čeprav njegova vlada nikoli ne bo priznala neodvisnosti Kosova, so bile "izrečene laži, da je Kosovo naše" in da mora Srbija določiti svoje "prave meje".<ref>[https://www.reuters.com/article/us-serbia-kosovo-idUSBRE9260I520130307 Serbs lied to that "Kosovo is ours:" Serbian PM], Reuters.com, 7 March 2013.</ref> === Gospodarstvo === [[Slika:OSCE_CiO_Ivica_Dacic_addresses_the_Assembly,_Helsinki,_9_July_2015.jpg|sličica| Dačić na parlamentarni skupščini OVSE v [[Helsinki|Helsinkih]], 9. julija 2015]] V času koalicije z Demokratsko stranko je [[Srbijagas]], plinski monopolist pod nadzorom socialistov, vstopil v partnerstvo z ruskim naftnim velikanom [[Gazprom|Gazpromom]].<ref name="Chicago-Tribune">{{Citat|url=http://articles.chicagotribune.com/2012-07-27/business/sns-rt-serbia-governmentdacic-newsmakerl6e8iih1j-20120727_1_late-serb-strongman-serbia-ivica-dacic|title="We've changed": New Serb PM is ex-aide to Milosevic|date=27 July 2012|journal=Chicago Tribune|accessdate=2023-02-05|archive-date=2014-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140504172636/http://articles.chicagotribune.com/2012-07-27/business/sns-rt-serbia-governmentdacic-newsmakerl6e8iih1j-20120727_1_late-serb-strongman-serbia-ivica-dacic|url-status=dead}}</ref> Dačić je srbski finančni sektor 12. julija označil za "največjega sovražnika ljudstva".<ref name="BBC-Profile"/> Zaradi stagnacije gospodarstva<ref name="aljaz"/> je Dačić sestavil Svet za oživitev gospodarstva.<ref name="b92.net"/> [[Dejan Šoškić|Dejana Šoškića]] je 6. avgusta 2012 na mestu guvernerja [[Narodna banka Srbije|Narodne banke Srbije]] zamenjala [[Jorgovanka Tabaković]].<ref>{{Navedi splet|title=Serbia: Jorgovanka Tabakovic new National Bank governor|url=http://www.ansamed.info/ansamed/en/news/nations/serbia/2012/08/06/Serbia-Jorgovanka-Tabakovic-new-National-Bank-governor_7303186.html/|publisher=Ansa|accessdate=6 August 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120809063710/http://www.ansamed.info/ansamed/en/news/nations/serbia/2012/08/06/Serbia-Jorgovanka-Tabakovic-new-National-Bank-governor_7303186.html|archivedate=9 August 2012}}</ref> == Varovanec Slobodana Miloševića == Ker je bil odmeven tiskovni predstavnik [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], se ga je po mentorju prijel vzdevek "mali Sloba".<ref name="Chicago-Tribune"/><ref name="BBC-Profile"/> Dačić je dejal, da je socialistična stranka, ki jo je nasledil od Miloševića, delala napake, a še vedno spoštuje Miloševića.<ref name="Chicago-Tribune" /> O svoji zgodovini z Miloševićem je dejal: ''"Preteklost me ne zanima, ker je ne morem spremeniti, lahko pa naredimo nekaj, da spremenimo prihodnost naše države."''<ref name="BBC-Profile" /> EU je Dačića že prej uvrstila med osebe iz Miloševićevega kroga, ki jim je prepovedan vstop v EU.<ref name="Dacic-24sata"/>{{Kdaj|date=August 2012}} <sup class="noprint Inline-Template" style="white-space:nowrap;">&#x5D;</sup> == Osebno življenje == Dačićeva žena je Sanja Djaković Dačić. Ima dva otroka, sina Luko in hčerko Andreo. Dačić je bil licencirani radioamater in nekdanji predsednik srbskega športnega društva [[KK Partizan]]. Bil je tudi podpredsednik [[Olimpijski komite Srbije|Olimpijskega komiteja ZR Jugoslavije]].<ref name="Dacic-24sata"/> Za predsednika [[RK Partizan]] je bil imenovan 23. junija 2007.<ref name="Dacic-24sata" /> Njegov oče Desimir je umrl 30. januarja 2018. == Glej tudi == * Seznam zunanjih ministrov v letu 2017 == Sklici == <references responsive="1"></references> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dačić, Ivica}} [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kosovski Srbi]] [[Kategorija:Ministri vlade Srbije]] esf6izyv1lv8470xmd1mdr2ooq44kbv Marko Radmilovič 0 532969 6740681 6731820 2026-08-22T07:19:44Z Hladnikm 6240 bibl 6740681 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Marko Radmilovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[publicist]], [[Televizijski režiser|režiser]] in [[pisatelj]], * [[1964]]. Dolgoletni sodelavec [[RTV Slovenija]] je najbolj znan po seriji satiričnih radijski kolumen ''Zapisi iz močvirja'', ki so stalna tedenska rubrika na [[Val 202|Valu 202]]. V njih duhovito in kritično obravnava aktualne družbene pojave in dogodke, za kar je leta 2014 prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]]. Z RTV Slovenija sodeluje tudi prek produkcijskega podjetja, v sklopu katerega z bratom Samom ustvarja zlasti dokumentaristične vsebine.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042687999/slovenija/prejemnik-letosnje-jezkove-nagrade-je-marko-radmilovic |title=Prejemnik letošnje Ježkove nagrade je Marko Radmilovič |last=2014-11-16 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2023-02-07 |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207204902/https://www.dnevnik.si/1042687999/slovenija/prejemnik-letosnje-jezkove-nagrade-je-marko-radmilovic |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je pri založbi Beletrina izšel njegov kriminalni roman ''Kolesar'',<ref name="finance">{{navedi časopis |url=https://manager.finance.si/8974669/Marko-Radmilovic-od-dokumentarca-do-kriminalnega-romana-Kolesar |title= Marko Radmilovič od dokumentarca do kriminalnega romana Kolesar |last=Štravs |first=Smilja |date=2021-05-06 |work=[[Finance (časopis)|Finance]] |accessdate=2023-02-07}}</ref> leta 2022 pa se je podpisal še kot soavtor knjige ''Vsi me kličejo Tona'', avtobiografije smučarskega funkcionarja [[Tone Vogrinec|Toneta Vogrinca]].<ref>{{navedi novice |url=https://vecer.com/v-soboto/intervju-marko-radmilovic-brskal-sem-tudi-po-temah-ki-se-me-ne-ticejo-10277105 |title=Marko Radmilovič: Brskal sem tudi po temah, ki se me ne tičejo |last=Bauman |first=Bojan |date=2022-04-02 |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2023-02-07}}</ref> 2025 je pri založbi Pivec izšel njegov [[:w:fantazijska pripoved|fantazijski roman]] ''Kekec štiri''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Kekec štiri|Kekec štiri]], zapis o romanu na Wikiverzi.</ref> Zgodbo ansambla [[ansambel bratov Avsenik|bratov Avsenik]] je pod naslovom ''Goveja turneja'' objavil leta 2026. V [[Svečina|Svečini]], kjer živi, je aktiven kot ustvarjalec gledaliških predstav v lokalnem kulturnem društvu.<ref name="finance"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://metinalista.si/036-pubec-rad-pise-za-novinarja-naj-bo-marko-radmilovic/ »Pubec rad piše, za novinarja naj bo«] - intervju na ''Metini listi'' * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175004063 Marko Radmilovič: Po 1003 Močvirjih vidiš, da nismo ničesar spremenili]. Nedeljski gost (26. november 2023). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-novinar}} {{DEFAULTSORT:Radmilovič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 782kizlmykrbeg2ov52wb6ktph5uz2l 6740685 6740681 2026-08-22T07:30:41Z Yerpo 8417 pp ref 6740685 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Marko Radmilovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[publicist]], [[Televizijski režiser|režiser]] in [[pisatelj]], * [[1964]]. Dolgoletni sodelavec [[RTV Slovenija]] je najbolj znan po seriji satiričnih radijski kolumen ''Zapisi iz močvirja'', ki so stalna tedenska rubrika na [[Val 202|Valu 202]]. V njih duhovito in kritično obravnava aktualne družbene pojave in dogodke, za kar je leta 2014 prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]]. Z RTV Slovenija sodeluje tudi prek produkcijskega podjetja, v sklopu katerega z bratom Samom ustvarja zlasti dokumentaristične vsebine.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042687999/slovenija/prejemnik-letosnje-jezkove-nagrade-je-marko-radmilovic |title=Prejemnik letošnje Ježkove nagrade je Marko Radmilovič |date=2014-11-16 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2023-02-07 |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207204902/https://www.dnevnik.si/1042687999/slovenija/prejemnik-letosnje-jezkove-nagrade-je-marko-radmilovic |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je pri založbi Beletrina izšel njegov kriminalni roman ''Kolesar'',<ref name="finance">{{navedi časopis |url=https://manager.finance.si/8974669/Marko-Radmilovic-od-dokumentarca-do-kriminalnega-romana-Kolesar |title= Marko Radmilovič od dokumentarca do kriminalnega romana Kolesar |last=Štravs |first=Smilja |date=2021-05-06 |work=[[Finance (časopis)|Finance]] |accessdate=2023-02-07}}</ref> leta 2022 pa se je podpisal še kot soavtor knjige ''Vsi me kličejo Tona'', avtobiografije smučarskega funkcionarja [[Tone Vogrinec|Toneta Vogrinca]].<ref>{{navedi novice |url=https://vecer.com/v-soboto/intervju-marko-radmilovic-brskal-sem-tudi-po-temah-ki-se-me-ne-ticejo-10277105 |title=Marko Radmilovič: Brskal sem tudi po temah, ki se me ne tičejo |last=Bauman |first=Bojan |date=2022-04-02 |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2023-02-07}}</ref> 2025 je pri založbi Pivec izšel njegov [[:w:fantazijska pripoved|fantazijski roman]] ''Kekec štiri''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Kekec štiri|Kekec štiri]], zapis o romanu na Wikiverzi.</ref> Zgodbo ansambla [[ansambel bratov Avsenik|bratov Avsenik]] je pod naslovom ''Goveja turneja'' objavil leta 2026. V [[Svečina|Svečini]], kjer živi, je aktiven kot ustvarjalec gledaliških predstav v lokalnem kulturnem društvu.<ref name="finance"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://metinalista.si/036-pubec-rad-pise-za-novinarja-naj-bo-marko-radmilovic/ »Pubec rad piše, za novinarja naj bo«] - intervju na ''Metini listi'' * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175004063 Marko Radmilovič: Po 1003 Močvirjih vidiš, da nismo ničesar spremenili]. Nedeljski gost (26. november 2023). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-novinar}} {{DEFAULTSORT:Radmilovič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] nn1vr1hdzmib3ugfntdoaqzvfiwctzw UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica 0 549358 6740373 6734752 2026-08-21T11:59:01Z Sportomanokin 14776 6740373 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 266 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|18. avgust 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''256'''||bgcolor=yellow align=center|'''266''' |} <small>Posodobitev: 18. avgust 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|266 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|397 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 18. avgust 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] 48n5thhxchywitov9w2b49dhw1n03nj Mednarodna organizacija civilnega letalstva 0 552468 6740746 6517126 2026-08-22T10:10:11Z Erardo Galbi 166658 6740746 wikitext text/x-wiki '''Mednarodna organizacija civilnega letalstva''' ({{Jezik-en|International Civil Aviation Organization}}, '''ICAO''') je specializirana agencija [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], ki usklajuje načela in tehnike mednarodnega zračnega prometa za zagotovitev varnega in urejenga razvoja letalstva.<ref name="icaocodification">{{Navedi splet|title=IT in general Aviation: Pen and Paper vs. Bits and Bytes|url=http://hoehne.net/files/hoehne_master-thesis_llm.pdf|first=Sebastian|last=Höhne|publisher=hoehne.net|accessdate=5 May 2014|page=38|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140308173753/http://www.hoehne.net/files/hoehne_master-thesis_llm.pdf|archivedate=8 March 2014}}</ref> Sedež ICAO se nahaja v [[Montréal|Montrealu]], Quebec, Kanada. == Zgodovina == === 20. stoletje === Predhodnik ICAO je bila '''Mednarodna komisija za zračno navigacijo''' (ICAN).<ref name="icaocodification"/> Prvo konvencijo je imela leta 1903 v [[Berlin|Berlinu]] v [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]], vendar med osmimi državami, ki so se je udeležile, niso dosegli nobenega dogovora. Na drugi konvenciji leta 1906, ki je prav tako potekala v Berlinu, se je udeležilo sedemindvajset držav.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_index.html|title=Golden Years of Aviation - Register index|accessdate=20 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191222220837/http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_index.html|archivedate=22 December 2019}}</ref> Tretja konvencija, ki je potekala v [[London|Londonu]] leta 1912, je dodelila prve radijske klicne znake za uporabo v letalih. ICAN je deloval do leta 1945.<ref name="ICAN">{{Navedi splet|url=http://www.goldenyears.ukf.net/reg_index.htm|title=Registrations|publisher=Golden Years of Aviation|accessdate=11 February 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110130183900/http://www.goldenyears.ukf.net/reg_index.htm|archivedate=30 January 2011}}</ref><ref name="Radio">{{Navedi splet|url=http://www.goldenyears.ukf.net/reg_1912.htm|title=1912 Radio Callsign prefixes|publisher=Golden Years of Aviation|accessdate=11 February 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110101190356/http://www.goldenyears.ukf.net/reg_1912.htm|archivedate=1 January 2011}}</ref> Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, znano tudi kot Čikaška konvencija, v [[Chicago|Chicagu]] je 7. decembra 1944 podpisalo 52 držav. V skladu z njenimi določili je bila ustanovljena '''mednarodna organizacija civilnega letalstva'''. PICAO je začel delovati 6. junija 1945 in je nadomestil ICAN. 26. država je konvencijo ratificirala 5. marca 1947 in posledično je bil PICAO razpuščen 4. aprila 1947 in ga je nadomestil ICAO, ki je začel delovati isti dan. Oktobra 1947 je ICAO postala agencija [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v okviru njihovega [[Ekonomski in socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ECOSOC).<ref name="ICAN"/><ref name="www2.icao.int">{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/about-icao/History/Pages/default.aspx|title=icao.int International Civil Aviation Organization History|accessdate=28 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170729011700/https://www.icao.int/about-icao/History/Pages/default.aspx|archivedate=29 July 2017}}</ref> == Članstvo == [[Slika:ICAO.png|sličica| Države članice Mednarodne organizacije civilnega letalstva]]Od aprila 2019 je 193 članic ICAO, ki jih sestavlja 192 od 193 članic ZN (vse razen Lihtenštajna, ki nima mednarodnega letališča), in Cookovi otoki. == Sklici == {{sklici}} {{Škrbina-letalstvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Letalstvo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1947]] [[Kategorija:Ustanove v Montréalu]] faj57hn5umbo7f9d63xlf8cbmd5zrhk Osrednje federalno okrožje 0 554463 6740608 6266718 2026-08-21T19:05:14Z Upwinxp 126544 pnp [[Project:AWB|AWB]] 6740608 wikitext text/x-wiki [[Slika:Map_of_Russia_-_Central_Federal_District_(2018_composition).svg|thumb|right|200px|Geografska lega Osrednjega federalnega okrožja]] '''Osrednje federalno okrožje''' ({{jezik-ru|Центра́льный федера́льный о́круг|translit=Centralnij federal'nyj okrug}}) je [[Federalna okrožja Rusije|federalno okrožje v Rusiji]] in s tem ena izmed upravnih enot najvišje ravni po federalni strukturi Rusije. Upravni sedež je v [[Moskva|Moskvi]]. Drugi največji mesti v okrožju sta [[Voronež]] in [[Belgorod]]. == Podenote == V okrožju je 17 oblasti in mesto Moskva. {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! colspan="9" | [[File:Central Federal District (numbered).svg|150px|Central Federal District]] |- ! # ! Zastava ! Grb ! Federalni subjekt ! Površina v km<sup>2</sup><ref name=area>{{navedi splet |url=http://www.gks.ru/bgd/regl/b15_14p/IssWWW.exe/Stg/d01/01-01-1.doc |title=ОСНОВНЫЕ СОЦИАЛЬНО-ЭКОНОМИЧЕСКИЕ ПОКАЗАТЕЛИ в 2014 г. |language=ru |trans-title=Glavni družbeno-ekonomski kazalniki 2014 |work=Regije Rusije. Družbeno-ekonomski kazalniki – 2015 |publisher=[[Zvezna državna statistična služba]] |access-date=26 July 2016}}</ref> ! Prebivalstvo ! BDP<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/VRP_s_1998.xlsx|title = Валовой региональный продукт|website=rosstat.gov.ru}}</ref> ! Upravno središče ! Zemljevid upravne delitve |- ! 1 | [[File:New Flag of Belgorod Oblast.svg|50px|border]] | [[File:New Coat of Arms of Belgorod Oblast.svg|50px|border]] | [[Belgorodska oblast]] | 27.100 | 1.540.486 | ₽1,355 mrd | [[Belgorod]] | [[File:Outline Map of Belgorod Oblast.svg|50px|border]] |- ! 2 | [[File:Flag of Bryansk Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of Arms of Bryansk Oblast.svg|50px|border]] | [[Brjanska oblast]] | 34.900 | 1.169.161 | ₽469 mrd | [[Brjansk]] | [[File:Map Russia Bryansk region.svg|50px|border]] |- ! 3 | [[File:Flag of Vladimirskaya Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Vladimiri Oblast.svg|50px|border]] | [[Vladimirska oblast]] | 29.100 | 1.348.134 | ₽737 mrd | [[Vladimir, Rusija|Vladimir]] | [[File:Outline Map of Vladimir Oblast.svg|50px|border]] |- ! 4 | [[File:Flag of Voronezh Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Voronezh Oblast.svg|50px|border]] | [[Voroneška oblast]] | 52.200 | 2.308.792 | ₽1,255 mrd | [[Voronež]] | [[File:Outline Map of Voronezh Oblast.svg|50px|border]] |- ! 5 | [[File:Flag of Ivanovo Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of Arms of Ivanovo Oblast.svg|50px|border]] | [[Ivanovska oblast]] | 21.400 | 927.828 | ₽300 mrd | [[Ivanovo, Rusija|Ivanovo]] | [[File:Outline Map of Ivanovo Oblast.svg|50px|border]] |- ! 6 | [[File:Flag of Kaluga Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Kaluga Oblast.svg|50px|border]] | [[Kaluška oblast]] | 29.800 | 1.069.904 | ₽664 mrd | [[Kaluga]] | [[File:Outline Kaluga Oblast.svg|50px|border]] |- ! 7 | [[File:Flag of Kostroma Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Kostroma Oblast.svg|50px|border]] | [[Kostromska oblast]] | 60.200 | 580.976 | ₽242 mrd | [[Kostroma]] | [[File:Outline Map of Kostroma Oblast.svg|50px|border]] |- ! 8 | [[File:Flag of Kursk Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of Arms of Kursk oblast.svg|50px|border]] | [[Kurska oblast]] | 30.000 | 1.082.458 | ₽684 mrd | [[Kursk]] | [[File:Outline Map of Kursk Oblast.svg|50px|border]] |- ! 9 | [[File:Flag of Lipetsk Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of Arms of Lipetsk oblast.svg|50px|border]] | [[Lipecka oblast]] | 24.000 | 1.143.224 | ₽844 mrd | [[Lipeck]] | [[File:Outline Map of Lipetsk Oblast.svg|50px|border]] |- ! 10 | [[File:Flag of Moscow, Russia.svg|50px|border]] | [[File:Coat of Arms of Moscow.svg|50px|border]] | [[Moskva]] | 2.600 | 13.010.112 | ₽24,471 mrd | '''[[Moskva]]''' | [[File:Msk blank.svg|50px|border]] |- ! 11 | [[File:Flag of Moscow oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Moscow Oblast (large).svg|50px|border]] | [[Moskovska oblast]] | 44.300 | 8.524.665 | ₽6,832 mrd | ''Ni ga; večina uprave je v [[Moskva|Moskvi]],<br>uprava subjekta je v [[Krasnogorsk]]u'' | [[File:Outline Map of Moscow Oblast.svg|100px|border]] |- ! 12 | [[File:Flag_of_Oryol_Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Oryol Oblast (large).svg|50px|border]] | [[Orjolska oblast]] | 24.700 | 713.374 | ₽337 mrd | [[Orjol]] | [[File:Outline Map of Orlovskaya Oblast.svg|50px|border]] |- ! 13 | [[File:Flag of Ryazan Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Ryazan Oblast.svg|50px|border]] | [[Rjazanska oblast]] | 39.600 | 1.102.810 | ₽532 mrd | [[Rjazan]] | [[File:Outline Map of Ryazan Oblast.svg|50px|border]] |- ! 14 | [[File:Flag of Smolensk oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Smolensk oblast.svg|50px|border]] | [[Smolenska oblast]] | 49.800 | 888.421 | ₽422 mrd | [[Smolensk]] | [[File:Outline Map of Smolensk Oblast.svg|50px|border]] |- ! 15 | [[File:Flag of Tambov Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Tambov Oblast.svg|50px|border]] | [[Tambovska oblast]] | 34.500 | 982.991 | ₽429 mrd | [[Tambov]] | [[File:Outline Map of Tambov Oblast.svg|50px|border]] |- ! 16 | [[File:Flag of Tver Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of Arms of Tver oblast.svg|50px|border]] | [[Tverska oblast]] | 84.200 | 1.230.171 | ₽555 mrd | [[Tver]] | [[File:Tver-oblast.svg|50px|border]] |- ! 17 | [[File:Flag of Tula Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of Arms of Tula oblast.png|50px|border]] | [[Tulska oblast]] | 25.700 | 1.501.214 | ₽868 mrd | [[Tula]] | [[File:Russia Tula Oblast location map.svg|50px|border]] |- ! 18 | [[File:Flag of Yaroslavl Oblast.svg|50px|border]] | [[File:Coat of arms of Yaroslavl Oblast.svg|50px|border]] | [[Jaroslaveljska oblast]] | 36.200 | 1.209.811 | ₽690 mrd | [[Jaroslavelj]] | [[File:Russian Federation Yaroslavl Oblast location map.svg|50px|border]] |} ==Sklici== {{sklici}} {{Kategorija v Zbirki|Central Federal District}} {{Razdelitev Rusije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osrednje federalno okrožje| ]] 10p2zwwup0afm6843jcho2b2aipb4gs Henrik I. Ortenburški 0 554478 6740725 6156469 2026-08-22T09:36:05Z Erardo Galbi 166658 6740725 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Henrik I. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1145– ok. 1192 | predecessor = [[Oton I. Ortenburški|Oton I.]] | successor = [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] | spouse = {{marriage|[[Rihca Hohenburška]]|1160}} | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton I. Ortenburški]] | mother = [[Turjaški|Neža Turjaška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] '''Henrik I.''' '''Ortenburški''', grof iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], * ~1120, † 1192. Ortenburžani so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je najstarejši sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]]. == Življenje == Grof Henrik I. Ortenburški je bil prvorojeni sin grofa [[Oton I. Ortenburški|Otona I.]] in [[Turjaški|Neže Turjaške]]. Mladi Henrik se kot priča prvič pojavi skupaj z očetom v listini iz leta 1145, ki jo je izdal krški škof Roman. Nato se kot priča v listinah navaja med leti 1149 in nazadnje 1192. V 60-tih letih 12. stoletja je Henrik I. Ortenburški na svoji [[alod]]ialni posesti v gornji Savski dolini verjetno dal pozidati [[Lipniški grad]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]] in na njem namestil svoje ministeriale viteze Valdenberške. Njihovi vitezi so si s pohodi na besniško in stražiško območje v posesti brižinskih škofov in gospostva Škofja Loka prisvojili del ozemlja. Na skalnem previsu na jugozahodnem pobočju Šmarjetne Gore ({{IPA-sl|ʃmaɾˈjeːtna ˈɡɔːɾa|pron}}; ali tudi ''Šent Marjetina Gora'',<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 56.</ref> {{lang-de|Sankt Margarethen}}<ref name="Leksikon"/><ref>''Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung'', no. 141. 24 November 1849, p. 7.</ref>) je Henrik postavil [[grad Wartenburg]], zato se v listinah dvakrat pojavi kot ''comitis Heinrici de Wartenberch''. Natančnejši čas nastanka gradu ni znan. Že po imenu sodeč je šlo za manjši grad, morda v obliki stražnega stolpa ali pa na mesto predhodnega starejšega stražnega stolpa, saj je naselje nedaleč južneje po njem tudi dobilo ime [[Stražišče, Kranj|Stražišče]]. Grad "Stražišče" je služil tudi kot utrjeno upravno središče. Z darilnim pismom nemškega kralja Henrika II. je bil leta 1002 stolnemu kapitlju freisinške škofije podarjen še t.i. »predium Strasista«, to je območje kasnejšega Srednjega in Zgornjega Bitnja s Stražiščem. Lipniški ali Valdenberški vitezi so iz te postojanke vršili roparske pohode na sosednjo škofjeloško posest Brižinskih škofov, verjetno s podporo svojega fevdnega gospoda Henrika Ortenburškega. Zato so Ortenburški prišli v spor z Brižinskimi škofi, ki so hoteli spor in nevarnost rešiti z nakupom gradu Wartenburg (Stražišče). Freisinški škof Oton naj bi v devetdesetih letih 12. stoletja grad odkupil in ga zaradi varnosti dal podreti. Ker je bil Henrik leta 1192 še živ, brat Oton pa se je leta 1197 podal na [[Prva križarska vojna|križarski pohod v Palestino]] od koder se po vsej verjetnosti ni nikoli več vrnil, sta se Henrikova smrt in kasnejša prodaja Wartenberga zagotovo zgodili v enem od teh let. == Družina in potomci == Henrik je imel dva mlajša brata: Otona (Oton II. Ortenburški), ki se je usidral na ozemlju Kranjske in v visoki takratni starosti podal na križarski pohod v Palestino, in Hermana ( podal v duhovniški poklic in bil [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], Koroški naddiakon. Njihova mati je bila grofica [[Turjaški|Neža Turjaška]], ki je v družino kot doto prinesla alodialno posest pri Ribnici, na kateri si je Oton II. Zgradil majhen [[grad Ottenstein]]. Henrikova žena je bila Rihca grofica Hohenburška, iz Gornje Davske doline. Iz listin iz tistega časa ni zaslediti, da bi imela otroke oziroma potomce.{{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]||ok. 1120||1192 }} {{succession box |before = [[Oton I. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] |years= 1145 – 1192 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ortenburžani|Henrik I.]] m7exdddozbdkgduigo7ixlympdyjyb5 Seznam hrvaških vladarjev 0 558688 6740609 6705356 2026-08-21T19:05:59Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:Duplicate|Duplicate]]: [[File:Ladislaus, King of Naples.JPG]] → [[File:Ladislao d'Angiò re di Napoli.jpg]] Exact or scaled-down duplicate: [[c::File:Ladislao d'Angiò re di Napoli.jpg]] 6740609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vladarski naziv|royal_title=Kralj|realm=Hrvaške|coatofarms=Coat_of_Arms_of_the_Kingdom_of_Croatia-Slavonia.svg|image=Leopold Horovitz - Kaiser Franz Joseph I. - 3122 - Kunsthistorisches Museum.jpg|caption='''Najdlje vladajoči'''<br>'''[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]'''<br>(2. december 1848 - 21. november 1916)|native_name=Hrvatski kralj|coatofarms_size=100px|pretender=[[Karl von Habsburg]]|style=Njegovo kraljevo veličanstvo|first_monarch=[[Višeslav]] <small>(knez)</small><br>[[Tomislav|Tomislav I.]] <small>(kralj)</small>|last_monarch=[[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] <small>(po nasledstvu Tomislava I.)</small><br>[[Tomislav II. Savojski|Tomislav II.]] <small>(zadnji nosilec naziva)</small>|abolition=31. julij 1943|began=925|his/her=his|coatofarms_article=Grb Hrvaške}} '''Seznam hrvaških vladarjev''' zajema vse vladarje [[Hrvaške dežele|hrvaških dežel]] domačih ali tujih dinastij. ==Zgodnje obdobje== Prihod [[Hrvati|hrvatov]] na [[Balkan]] je opisan v več virih. Okoli 6. oziroma 7. stoletja naj bi na polotok Hrvati migrirali iz svoje pradomovine [[Bela Hrvaška|Bele Hrvaške]] (okoli današnje [[Galicija|Galicije]]). Po legendi iz spisa ''[[De administrando imperio]]'' so se Hrvati selili pod poveljstvom petih bratov (Klukas, Lovelos, Kosenic, Muhlo in Hrvat) in dveh sester (Tuga in Buga), ter uspešno premagali in izgnali panonske [[Avari|Avare]] z območja rimske province [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacije]]. Obstaja teorija po kateri naj bi Hrvati prejeli ime po enemu izmed bratov, Hrvatu, vendar ni potrjena. Pod vodstvom [[Porga|Porge]] so Hrvati začeli sprejemati [[krščanstvo]]. ===Zgodnji vladarji (7. stoletje)=== {| class="wikitable" style="text-align:center" width=73% ! width=15% | Ime ! width=10% | Vladavina ! width=25% | Opombe |- |'''Porgin oče'''|| prva polovica 7. stoletja || Voditelj med izgonom Avarov. Od [[Heraklij|cesarja Heraklija]] je prejel dovoljenje za naselitev v Dalmaciji. |- |'''[[Porga]]'''|| prva polovica 7. stoletja || Voditelj med sprejetjem krščanstva v času cesarja Heraklija in [[Konstans II.|Konstansa II]]. |- |} == Knezi Spodnje Panonije (8. stoletje–896) == {{see also|Slovani v Spodnji Panoniji}} {| class="wikitable" style="text-align:center" width="73%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Začetek vladavine ! width="10%" | Konec vladavine ! width="25%" | Opombe |- | ||'''[[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]'''|| {{Circa|790}} || {{Circa|810}} || |- | [[File:Ljudevit_Posavski_(cropped).jpg|100px]] |'''[[Ljudevit Posavski|Ljudevit]]'''||{{Circa|810}}|| {{Circa|823}} || align="left" | |- | ||'''[[Ratimir (panonski knez)|Ratimir]]'''|| {{Circa|829}} || {{Circa|838}} || |- | ||'''[[Braslav (panonski knez)|Braslav]]'''|| {{Circa|882}} || {{Circa|896}} || align="left" | Mož Ventescele.<ref name="Matica">{{cite journal|last=Jakus|first=Zrinka Nikolić|url=https://www.matica.hr/hr/547/kneginja-marusa-zene-supruge-vladarice-u-ranom-srednjem-vijeku-28059/|title=Kneginja Maruša. Žene, supruge, vladarice u ranom srednjem vijeku|date=2018|language=hr|journal=[[Hrvatska revija]]|publisher=[[Matica hrvatska]]|location=Zagreb|issue=2|access-date=25 January 2023|quote=Uvjetno njima možemo možda pridružiti i Ventescelu, suprugu panonskoga kneza Braslava, koji je kao franački vazal vladao i između Drave i Save prije dolaska Mađara... Čuva se u Cividaleu (Čedadu), zbog toga i ime, a danas prevladava mišljenje da se u 9. i 10. stoljeću nalazila u samostanu San Canzio d'Isonzo... spomenutoga panonskoga kneza Braslava, njegove supruge Ventescele i njihove pratnje}}</ref> |- |} == Kneževina Hrvaška (8. stoletje–925) == {{see also|Kneževina Hrvaška}} {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Začetek vladavine ! width="10%" | Konec vladavine ! width="25%" | Opombe |- | [[Slika:Knez Višeslav. Danica 1940.jpg|130x130_pik]]||'''[[Višeslav (hrvaški knez)|Višeslav]]'''|| {{Circa|785}} || {{Circa|802}} || align="left" |Krstni kamen v [[Nin|Ninu]] ga omenja kot kneza, vendar območje vladanja ni omenjeno. Zaradi hrvaške poselitve Nina se šteje za hrvaškega kneza. |- |[[File:Knez Borna (Croatia).JPG|100px]] |'''[[Borna]]'''|| {{Circa|810}} || {{Circa|821}} || align="left" | Višeslavov sin in vazal [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Nosil je naziv vojvode Guduščanov ter vojvode Dalmacije in Liburnije. Zaradi hrvaške naselitve teh območij se šteje za hrvaškega kneza. |- | ||'''[[Vladislav (hrvaški knez)|Vladislav]]'''|| 821 || {{Circa|823}} || align="left" | Bornin nečak. |- | |'''[[Ljudemisl]]''' |{{Circa|823}} |{{Circa|835}} | align="left" | Po nekaterih virih naj bi ubil Ljudevita Posavskega. |- | ||'''[[Mislav (hrvaški knez)|Mislav]]'''|| {{Circa|835}} || {{Circa|845}} || |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- | [[Slika:Knez Trpimir. Danica, 1940.jpg|128x128_pik]]||'''[[Trpimir (hrvaški knez)|Trpimir]]'''|| {{Circa|845}} || 864 || align="left" | Ustanovitelj dinastije [[Trpimirovići|Trpimirović]]. |- | ||'''[[Zdeslav (hrvaški knez)|Zdeslav]]'''|| 864 || 864 || align="left" | Trpimirov sin. |- ! colspan="5" |Domagojevići |- |[[Slika:Knez Domagoj. Danica, 1940.jpg|127x127_pik]]||'''[[Domagoj (hrvaški knez)|Domagoj]]'''|| 864 || 876 || align="left" | Odstavil Zdeslava. |- | ||'''[[Iljko]]''' || 876 || 878 || align="left" |Ubit med državljansko vojno. |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- | ||'''[[Zdeslav (hrvaški knez)|Zdeslav]]'''|| 878 || 879 || align="left" |Odstavil Domagojevega sina. Maja 879 ga ubije [[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]]. |- ! colspan="5" |Domagojevići |- |[[Slika:Knez Branimir. Danica, 1940.jpg|135x135_pik]]||'''[[Branimir (hrvaški knez)|Branimir]]'''|| 879 || {{Circa|892}} || align="left" |Njegova žena Maruša je prva znana hrvaška vladarica.<ref name="BudakQueen11">{{cite journal |last1=Budak |first1=Neven |author-link=Neven Budak |date=2011 |title=O novopronađenom natpisu s imenom kraljice Domaslave iz crkve sv. Vida na Klisu |trans-title=About a Newly Discovered Inscription With the Name of Queen Domaslava From the Church of St Vitus on Klis |url=https://hrcak.srce.hr/176749 |journal=Historijski zbornik |volume=64 |issue=2 |pages=317–320 |access-date=25 January 2023}}</ref> |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- | [[Slika:Knez Muncimir. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]||'''[[Muncimir (hrvaški knez)|Muncimir]]'''|| 892 || 910 || align="left" | Trpimirov sin, znan tudi kot Mutimir. |- | [[Slika:Oton Iveković, King Tomislav (19th century) (cropped and flipped).jpg|124x124_pik]]||'''[[Tomislav]]'''|| 910 || 925 || |- |} == Hrvaški kralji (925–1102) == {{see also|Hrvaško kraljestvo}} V pismu iz leta 925 papež [[Papež Janez X.|Janez X.]] Tomislava I. naziva ko ''Rex Chroatorum'' (Kralj Hrvatov). Vsi nadaljnji hrvaški vladarji so nosili naziv kralja Hrvaške. To potrjuje tudi epigraf iz 10. stoletja z omembo [[Domaslava|Domaslave]], prve znane hrvaške kraljice.<ref name="BudakQueen11" /><ref>{{cite encyclopedia |title=Domaslava |url=https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=69339 |encyclopedia=[[Croatian Encyclopaedia]] |year=2021 |language=sh}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Začetek vladavine ! width="10%" | Konec vladavine ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Trpimirovići |- |[[Slika:Oton Iveković, King Tomislav (19th century) (cropped and flipped).jpg|124x124_pik]]|| '''[[Tomislav|Tomislav I.]]''' || 925 || 928 || align="left" | Verjetno [[Muncimir (hrvaški knez)|Muncimirjev]] sin. Po njegovi smrti so državo ohromile državljanske vojne in del ozemlja, vključno z Bosno, je bil izgubljen. Naziv kralja (''rex'') temelji na dveh dokumentih: * pismo [[Papež Janez X.|papeža Janeza X.]] iz leta 925 kjer je Tomislav omenjen kot ''Rex Croatorum'' (kralj Hrvatov) in * transkript prvega Cerkvenega koncila v Splitu, kjer se prav tako omenja kot ''rex''. Omenja se tudi kot knez (''princeps'') in vojvoda (''dux''). Kljub temu se tradicionalno omenja kot kralj. |- | [[File:King.Trpimir.II.jpg|100px]] || '''[[Trpimir II.]]''' ||928||935|| align="left" |Tomislavov sin ali mlajši brat |- | [[Slika:Kralj Krešimir III. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]|| '''[[Krešimir I.]]''' || 935||945|| align="left" |SIn Trpimira II. |- | [[Slika:Kralj Miroslav. Danica, 1940.jpg|135x135_pik]]|| '''[[Miroslav (hrvaški vladar)|Miroslav]]''' || 945||949|| align="left" |Sin Krešimira I. |- | [[Slika:Kralj Mihael Krešimir II. Danica, 1940.jpg|135x135_pik]]|| '''[[Krešimir II.]]'''|| 949||969|| align="left" | Miroslavov mlajši brat. Sovladal je s svojo ženo [[Helena Zadarska|Heleno Zadarsko]].<ref name="BudakQueen11" /> Med njegovo vladavino se je k Hrvaškemu kraljestvu vrnilo prej izgubljeno ozemlje. Po njegovi smrti leta 969 je Helena vladala kot regentka njunemu mladoletnemu sinu Štefanu Držislavu. |- | [[File:Kraljica Jelena 200807.jpg|100px]] |'''[[Helena Zadarska]]'''|| 969||976|| align="left" |Kot regentka sinu Štefanu Držislavu vladala od leta 969 do svoje smrti leta 976. |- | [[Slika:Kralj Stjepan Držislav. Danica, 1940.jpg|136x136_pik]]|| '''[[Štefan Držislav]]'''|| 969||997|| align="left" | Sin Krešimira II. in Helene Zadarske. V znak priznanosti [[Bizantinski cesar|Bizantinskega cesarja]] je prejel kraljeve insignije. Leta 988 ga je v [[Biograd|Biogradu]] kronal [[splitski nadškof]]. ''[[Historia Salonitana]]'' [[Tomaž Arhidiakon|Tomaža Arhidiakona]] ga omenja kot prvega kralja Hrvaške (''rex''), zaradi česar se sklepa, da je bil prvi kralj Hrvaške, ki je bil kronan.<ref>[[Thomas the Archdeacon]]: [[Historia Salonitana]], caput 13.</ref> |- | [[Slika:Kralj Svetislav. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]|| '''[[Svetoslav Suronja]]''' || 997||1000|| align="left" | Najstarejši sin Štefana Držislava, od čigar je prejel naziv vojvode in bil določen za dediča, vendar sta ga odstavila brata Gojslav in Krešimir III. |- | [[Slika:Kralj Gojslav. Danica, 1940.jpg|133x133_pik]]||'''[[Gojslav]]'''|| 1000||1020|| align="left" |Mlajši brat Svetoslava Suronje. Sovladal s Krešimirom III. |- | [[Slika:Kralj Krešimir III. Danica, 1940.jpg|134x134_pik]]|| '''[[Krešimir III.]]'''|| 1000||1030|| align="left" | Mlajši brat Svetoslava Suronje. Sprva vladal skupaj z Gojslavom, po smrti slednjega pa sam. |- | [[Slika:Kralj Stjepan I. Danica, 1940.jpg|136x136_pik]]|| '''[[Štefan I. (hrvaški vladar)|Štefan I.]]'''|| 1030||1058|| align="left" | SIn Krešimira III. |- | [[Slika:Kralj Petar Krešimir IV. Danica, 1940.jpg|133x133_pik]]|| '''[[Peter Krešimir IV.]]''' || 1058||1074|| align="left" | Sin Štefana I. Med njegovo vladavino je Hrvaško kraljestvo doseglo svoj vrhunec. Proti koncu svoje vladavine je za naslednika določil Dimitrija Zvonimira, saj je bil sam brez otrok. |- |[[File:SplitBaptistryKing.jpg|100px|SplitBaptistryKing]] |'''[[Dimitrij Zvonimir]]'''|| 1075||1089|| align="left" | Bratranec Petra Krešimira IV. V znak priznanosti je od Svetega sedeža prejel kraljeve insignije. Kronan je bil leta 1075 ali 1076 v [[Votla cerkev|kronanjski baziliki sv. Petra in Mojzesa]] v [[Salona|Saloni]]. Okoli leta 1063 se je poročil s princeso [[Helena Lepa|Helen Lepo]], hčerko ogrskega kralja [[Béla I. Ogrski|Béle I]].<ref name="BudakQueen11" /> |- | [[Slika:Kralj Stjepan II. Danica, 1940.jpg|132x132_pik]]|| '''[[Štefan II. (hrvaški kralj)|Štefan II.]]'''|| 1089|| 1090/91|| align="left" | Sin [[Gojslav II.|Gojslava II.]], mlajšega brata Petra Krešimira IV. Slednjega naj bi nasledil, vendar so ljudstvo in duhovščina leta 1075 pristali na Dimitriju Zvonimiru. BIl je zadnji član rodbine Trpimirović in zadnji domači hrvaški kralj, ki je vladal celotnemu Hrvaškemu kraljestvu. |- ! colspan="5" width="5%" | Árpádovci |- | [[File:Ladislaus I (Chronica Hungarorum).jpg|100px|]] || '''[[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]]''' || 1091||1095|| align="left" | Po smrti kralja Dimitrija Zvonimira leta 1089 je v Slavoniji vladal Ladislav I. Ogrski. Po smrti Štefana II. je zavzel velik del Hrvaške in leta 1091 prevzel naziv kralja Hrvaške, vendar ga je priznalo le ogrsko plemstvo. Prestol je zahteval zgolj iz dejstva, da je bila njegova sestra žena kralja Zvonimira, ki je umrl brez preživelih otrok. Ogrska nadvlada je bila tako dosežena šele z njegovim naslednikom [[Koloman Ogrski|Kolomanom]]. Med svojo vladavino je nečaka [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoša]] z nazivom vojvode nastavil za namestnika (1091–1095). |- ! colspan="5" width="5%" | Snačići |- | [[Slika:Petar Svačić. Danica, 1940.jpg|brezokvirja|132x132_pik]]||'''[[Peter (hrvaški kralj)|Peter]]''' || 1093/1095||1097|| align="left" |Hrvaškega bana Petra Snačića so, tako kot njegovega strica Slavaca, ki je za kratek čas imel naziv kralja, za vladarja imenovali hrvaški plemiči. Prestol je zasedel ko so kraljestvo pretresale hudie napetosti. Za nadzor nad Hrvaško se je boril proti ogrskemu kralju Kolomanu, vendar je bil v bitki pri Gvozdu leta 1097 ubit. Bil je zadnji domači kralj Hrvaške. Od leta 1102 naprej so bili zaradi politične unije obeh kron ogrski kralji hkrati tudi hrvaški kralji. |- |} == Pod ogrsko krono (1102–1527) == {{see also|Dežele Ogrske krone|Hrvaška v uniji z Ogrsko}} Od leta 1102 je bil ogrski kralj s strinjanjem hrvaških plemičev tudi kralj Hrvaške.<ref name="Catholic Encyclopedia">[[s:en:Catholic Encyclopedia (1913)/Croatia|Catholic Encyclopedia]]</ref> Hrvaško sta nadzirala ban in [[sabor]]. [[Ladislav Neapeljski]] je [[Beneška republika|Beneški republiki]] leta 1409 za 100.000 dukatov prodal pravico do [[Dalmacija|Dalmacije]]. {| class="wikitable" style="text-align:center" width=100% ! width=5% | Slika ! width=15% | Ime ! width=10% | Vladavina ! width=10% | Soprog/a ! width=25% | Opombe |- ! colspan="5" |Árpádovci |- | [[File:Coloman (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Koloman Ogrski|Koloman]]''' || 1102 - 3. februar 1116 ||[[Evfemija Kijevska]] ||align="left"| Kralj Ogrske od leta 1095 in Hrvaške od leta 1102 do svoje smrti leta 1116. Koloman, ki so ga podprli panonski Hrvati, je v [[Bitka pri Gvozdu|bitki pri Gvozdu]] premagal hrvaško-dalmatinsko plemiško vojsko, ki je podpirala Petra Snačića. Leta 1102 ga je kot kralja Hrvaške priznal [[sabor]], istega leta pa je bil tudi kronan. |- | [[File:Thuróczy krónika - II. István király.jpg|117x117px]]|| '''[[Štefan II. Ogrski|Štefan III.]]''' ''(II)''{{ref|Številčenje|a}}|| 3. februar 1116 - 3. april 1131|| Hči [[Robert I. Kapuanski|Roberta Kapuanskega]] || align="left" | Kolomanov sin. |- | [[File:Képes krónika - 114.oldal - II. (Vak) Béla uralkodói díszben.jpg|111x111px]]|| '''[[Béla II. Ogrski|Béla I.]]''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''|| 3. april 1131 - 13. februar 1141||[[Helena Raška]]||align="left"| Stric Štefana III. in Kolomanov brat. |- | [[File:Képes krónika - 117.oldal - II. Géza uralkodói díszben.jpg|100x100px]]|| '''[[Géza II. Ogrski|Géza I.]]''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''|| 13. februar 1141 - 31. maj 1162 ||[[Evfrozina Kijevska]] (por. 1146)||align="left"| Sin Béle I. |- | [[File:III István.jpg|100x100px]]|| '''[[Štefan III. Ogrski|Štefan IV.]]''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 31. maj 1162 - 4. marec 1172||[[Agneza Avstrijska]] (por. 1168)||align="left"| Sin Géze I. Med letoma 1162 in 1163 je bila njegova vladavina izpodbijana. |- | [[File:Chronicon Pictum P121 A korona elrablása.JPG|100px]] || '''''[[Ladislav II. Ogrski|Ladislav I.]]''''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''||''31. maj 1162 - 14. januar 1163''||/||align="left"| Uporen protikralj, mlajši brat Géze I. |- | [[File:Képes krónika - 122.oldal - A trónbitorló István herceg (IV. István).jpg|131x131px]]|| '''''[[Štefan IV. Ogrski|Štefan V.]]''''' ''(IV){{ref|Številčenje|a}}''|| ''14. januar 1163 - junij 1163''||[[Marija Komnena Ogrska]]||align="left"| Uporen protikralj, mlajši brat Géze I. |- | [[File:Képes krónika - 122.oldal - III. Béla király.jpg|130x130px]]|| '''[[Béla III.|Béla II.]]''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 4. marec 1172 - 13. april 1196||[[Agneza Antiohijska]] (por. 1172 - † 1184) [[Margareta Francoska]] (por. 1186) | align="left" | Brat Štefana IV., sin Géze II. |- | [[File:Képes krónika - 123.oldal - Imre király.jpg|128x128px]]|| '''[[Emerik Ogrski|Emerik]]''' || 13. april 1196 - 30 november 1204||[[Konstanca Aragonska]] (por. 1198)||align="left"| Brat Béle II. |- | [[File:Képes krónika - 123.oldal - III. László király.jpg|147x147px]]|| '''[[Ladislav III. Ogrski|Ladislav II.]]''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 30. november 1204 - 7. maj 1205||/||align="left"| Emerikov sin. Kronan v starosti 4-5 let, umrl 6 mesecev kasneje. |- | [[File:Ondrej.jpg|100px]] || '''[[Andrej II. Ogrski|Andrej I.]]''' ''(II){{ref|Številčenje|a}}''|| 7. maj 1205 - 21 september 1235||[[Gertruda Meranska]] († 1213) [[Jolanda Courtenayska]] (por. 1215 - † 1233) [[Beatrica Estenska]] (por. 1234)|| align="left" | Stric Ladislava II. in sin Béle II. Leta 1222 je izdal [[Zlata bula (1222)|zlato bulo]], ki je določevala pravice plemičev, vključno s pravico nepokornosti kralju v primeru, da ta ravna nezakonito. |- | [[File:Béla IV (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Béla IV. Ogrski|Béla III.]]''' ''(IV){{ref|Številčenje|a}}''|| 21. september 1235 - 3. maj 1270||[[Maria Laskarina]]||align="left"| Sin Andreja I. Vladal je med mongolsko invazijo (1241-1242). Leta 1242 je izdal [[Zlata bula (1242)|zlato bulo]] s katero je [[Zagreb]] in [[Samobor]] razglasil za svobodni kraljevi mesti. |- | [[File:Stephan V (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Štefan V. Ogrski|Štefan VI.]]''' ''(V){{ref|Številčenje|a}}''|| 3. maj 1270 - 6. avgust 1272||[[Elizabeta Kumanska]]||align="left"| Sin Béle III. med leti 1246 in 1257 knez Slavonije. |- | [[File:Chronicon Pictum P128 IV. László kun viseletben.JPG|100px]] || '''[[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav III.]]''' ''(IV){{ref|Številčenje|a}}''|| 6. avgust 1272 - 10. julij 1290||[[Elizabeta Siciljska]]||align="left"| Sin Štefana VI. Živel je s [[Kumani|kumanskimi]] plemeni, kar ni ustrezalo katoliški duhovščini in je pripeljalo do izobčenja. |- | [[File:AndrewIIIHungary.jpg|100px]] || '''''[[Andrej III. Ogrski|Andrej II.]]''''' ''(III){{ref|Številčenje|a}}''|| 4. avgust 1290 - 14. januar 1301||[[Fenena Kujavska]] († 1295) [[Agneza Avstrijska (1281)|Agneza Avstrijska]] (por. 1296) | align="left" | Vnuk Andreja I. Njegovo vladavino sta izpodbijala Karel Martel in Karel I. |- ! colspan="5" width="5%" | Přemyslidi |- |[[File:Wenceslaus III of Bohemia statue.jpg|100px]]||'''''[[Venčeslav III. Češki|Venčeslav]]''''' (protikralj)|| 27. avgust 1301 - 9. oktober 1305||[[Viola Tešinska]] (por. 1305)|| align="left" |Prapravnuk Béle III., hkrati tudi češki kralj. Vladavino, ki je bila s strani Svetega sedeža razglašena za neveljavno, je izpodbijal Karel I. |- ! colspan="5" width="5%" | Rodbina Wittelsbach |- |[[File:Otto_(Chronica_Hungarorum).jpg|100px]]||'''''[[Oton III. Bavarski|Oton]]''''' (protikralj)|| 9. oktober 1305 - maj 1307||/|| align="left" |Vnuk Béle III., vojvoda Spodnje Bavarske. Njegovo vladavino je izpodbijal Karel I. |- ! colspan="5" width="5%" | Anžujci |- | [[File:Martell károly.jpg|100px]] || '''[[Karel Martel Anžujski|Karel Martel]]''' || 1290 - 12. avgust 1295||[[Klementina Avstrijska]] († 1293/1295)||align="left"| [[Papež Nikolaj IV.]] ga je s cerkveno stranko nastavil kot naslednika svojega strica Ladislava III, ki je bil brez otrok. Naziv kralja sta priznali družini [[Šubići|Šubić]] in [[Kőszegi]]. Bil je kronan na Hrvaškem. Vladavino je izpodbijal Andrej II. |- | [[File:Képes krónika - 138.oldal - Károly Róbert király.jpg|113x113px]]|| '''[[Karel I. Ogrski|Karel I.]]''' || 14. januar 1301 - 16. julij 1342||Marija Galicijska ''(sporno)'' [[Marija Bytomska]] (por. 1306 - † 1317) [[Beatrica Luksemburška]] (por. 1318 - † 1319) [[Elizabeta Poljska]] (por. 1320) | align="left" | Sin Karla Martela. Imenovan tudi Karel Robert. Vladavino sta med leti 1301 in 1307 izpodbijala Venčeslav in Oton. |- | [[File:Ludwik Węgierski by Bacciarelli.jpg|100px]] || '''[[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]]'''|| 16. julij 1342 - 11. september 1382||[[Margareta Češka]] († 1349) [[Elizabeta Bosanska]] (por. 1353) | align="left" | Med leti 1370 in 1382 tudi kralj Poljske. |- | [[File:Mary (Chronica Hungarorum).jpg|100px]] || '''[[Marija Ogrska|Marija]]'''|| 11. september 1382 - december 1385 (prvič)<br>24. februar 1386 - 17. maj 1395 (drugič)||'''[[Sigismund Luksemburški|Sigismund]]''' (por. 1385) ||align="left"| Poročila se je z Sigismundom Luksemburškim, sinom Svetega rimskega cesarja Karla IV., potem ko je leta 1385 napadel [[Zgornja Ogrska|Zgornjo Ogrsko]]. Po smrti Karla II. leta 1386 je ponovno vladala kot "so-kralj" s svojim možem Sigismundom. |- | [[File:Charles III of Naples (head).jpg|100px]] || '''[[Karel III. Anžujski|Karel II.]]''' || 31. december 1385 - 24. februar 1386||[[Margareta Durazzo]]||align="left"| Hkrati neapeljski kralj. Na prestol je pristal po Marijini odpovedi. Ranjen v poskusu atentata 7. februarja 1386, ki ga je napeljala Marijina mati. Umrl je 24. februarja istega leta. |- | [[File:Ladislao d'Angiò re di Napoli.jpg|100px]] || '''''[[Ladislav Neapeljski|Ladislav IV.]]''''' ''(V){{ref|Številčenje|a}}'' || 1390 - 1414||[[Kostanca Chiaramonte]] (raz. 1392) [[Marija Lusinjanska]] (por. 1403 - † 1404) [[Marija Enghienska]] (por. 1406) || align="left" | Sin Karla II. Od leta 1390 je izpodbijal vladavino Mariji in Sigismundu. Čeprav je bil kronan je dejansko imel nadzor le nad [[Zadar|Zadrom]]. |- ! colspan="5" width="5%" |Kotromanići |- |[[Slika:Hrvatski kralj Stjepan Tvrtko. Danica, 1940.jpg|132x132_pik]] |'''[[Tvrtko I. Kotromanić|Štefan Tvrtko]]''' |1390 - 1391 |[[Doroteja Bolgarska]] (por. 1374) | align="left" | Tvrtko je uspešno zajel dele Slavonije, Dalmacije in Hrvaške. Maja 1390 so se dalmacijski otoki končno predali Tvrtku, ki se je tedaj oklical za "po milosti Božji kralja Raške, Bosne, Dalmacije, Hrvaške in Pomorja". Njegovo ozemlje je sestavljala večina Slavonije, Dalmacije in Hrvaške južno od [[Velebit|Velebita]]. Nenadna smrt leta 1391 mu je preprečila utrditi [[Kotromanići|Kotromaniško]] oblast v hrvaških deželah. |- |[[File:Seal of King Dabiša.jpg|101x101px]] |'''[[Štefan Dabiša]]''' |1391 - 1394 |[[Helena Bosanska]] (por. 1391) | align="left" | V prvem letu vladavine je Dabiša uspešno vzdrževal ozemlja, ki jih je pridobil Tvrtko. Ta so vključevala Bosno, Hrvaško, Dalmacijo, Zahumlje in Raško. Dabiša se je nazadnje podredil Sigismundu. Predal mu je hrvaško in Dalmacijo in ga s privoljenjem svojih vazalov priznal za nadrejenega fevdalca kot tudi naslednika bosanskega prestola. |- ! colspan="5" width="5%" | Luksemburžani |- | [[File:Pisanello 024b.jpg|100px]] || '''[[Sigismund Luksemburški|SIgismund]]''' || 31. marec 1387 - 9. december 1437||'''[[Marija Ogrska]]''' († 1395) [[Barbara Celjska]] (por.1305)|| align="left" | Sin cesarja Svetega rimskega cesarstva in češkega kralja [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]]. Do smrti svoje žene Marije leta 1395 je vladal ''[[jure uxoris]]''. Leta 1419 je bil kronan kot kralj Češke, leta 1433 pa je bil izvoljen za svetorimskega cesarja. |- ! colspan="5" width="5%" | Habsburžani |- |[[File:Albrecht II. von Habsburg.jpg|100px]]||'''[[Albreht II. Nemški|Albert I.]]''' | 18 december 1437 - 27. oktober 1439||[[Elizabeta Luksemburška]]|| align="left" | Sigismundov zet. Od leta 1438 do svoje smrti leta 1439 je bil hkrati tudi češki in nemški kralj. Bil je prvi habsburški kralj Hrvaške. |- ! colspan="5" width="5%" | Jagelonci |- | [[File:Wladyslaw III Warnenczyk (76841058) (cropped).jpg|100px]] || '''[[Vladislav III. Poljski|Vladislav I.]]''' || 15. maj 1440 - 10. november 1444||None|| align="left"|Od leta 1434 do svoje smrti v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] je bil hkrati tudi kralj Poljske. Vladavino je izpodbijal Ladislav IV., posmrtni sin Alberta I. |- ! colspan="5" width="5%" | Habsburžani |- |[[File:Anonymous - Ladislaus the Postumous.jpg|100px]] |'''[[Ladislav Posmrtni|Ladislav IV.]]''' ''(V){{ref|Številčenje|a}}'' |10. november 1444 - 23. november 1457||/ | align="left" | Sin Alberta I., rojen po njegovi smrti leta 1440. Večino življenja je preživel v ujetništvu. Vladavino je med leti 1440 in 1444 izpodbijal Vladislav I. Bil je zadnji predstvnik [[Albertinska veja|albertinske veje]] [[Habsburžani|Habsburžanov]] saj ni imel otrok. |- ! colspan="5" width="5%" | Hunyadi |- | [[File:Andrea Mantegna - King Matthias Corvinus of Hungary.jpg|100px]] || '''[[Matija Korvin|Matija I.]]''' || 24. januar 1458 - 6. april 1490||[[Katarina Podjebradska]] (por. 1463 - † 1464) [[Beatrica Neapeljska]] (por. 1475)||align="left"| Kralj je postal po izvolitvi plemičev. Njegov oče je bil [[János Hunyadi|Ivan Hunyadi]]. Od leta 1469 do svoje smrti leta 1490 je bil hkrati tudi kealj Češke. Slednji naziv mu je izpodbijal Vladislav II. |- ! colspan="5" width="5%" | Jagelonci |- | [[File:VladislavII.JPG|100px]] || '''[[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II.]]''' || 15. julij 1490 - 13. maj 1516||[[Beatrica Neapeljska]] (por. 1490 - raz. 1500) [[Ana Foixanska]] (por. 1502 - † 1506)||align="left"| Od leta 1471 tudi kralj Češke (naziv mu je do leta 1490 izpodbijal Matija I.). Ogrski plemiči so ga izvolili po tem, ko so njegovi privrženci premagali sina Matije I., ki se je pred tem odrekel zahtevi po prestolu. |- | [[File:Hans Krell 001.jpg|100px]] || '''[[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II.]]''' || 13. maj 1516 - 29. avgust 1526||[[Marija Avstrijska (1505)|Marija Avstrijska]]||align="left"| Od leta 1516 do svoje smrti leta 1526 v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] tudi češki kralj. Bil je zadnji nehabsburški kralj. |- ! colspan="5" width="5%" | Rodbina Zápolya |- |[[File:Szapolyai János fametszet.jpg|100px]]||'''''[[Ivan Zapolja|Ivan I.]]''''' (protikralj)|| 10. november 1526 - 22. julij 1540||[[Izabela Jagelonska]] (por. 1539)|| align="left" | Prestol je si je lastil s podporo ogrskih plemičev in kasneje tudi [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]]. Vladavino mu je izpodbijal Ferdinand I. S slednjim je Ivan določil kompromis, da lahko prestol zasede po Ivanovi smrti, kmalu po rojstvu svojega istoimenskega sina pa je Ivan dogovor preklical in za naslednika določil svojega sina. |- |[[File:János ZsigmondVU.jpg|109x109px]] |'''''[[Ivan Žigmund Zapolja|Ivan II.]]''''' (protikralj) |13. september 1540 - 16 avgust 1570||/ |align="left" | Sin Ivana I. Za kralja Ogrske so ga izvolili podporniki njegovega očeta. Vladavino sta mu izpodbijala Ferdinand I. in Maksimilijan. Nikoli ni bil kronan. |- |} == Habsburška monarhija (1527–1918) == {{see also|Habsburška monarhija|Kraljevina Ogrska (1526–1867) |Kraljevina Hrvaška-Slavonija}} 1. januarja 1527 se je v [[Cetinjski sabor|Cetinju]] sestal hrvaški parlament z namenom, da [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]] imenujejo za novega kralja Hrvaške. Po [[Vojna prve koalicije|prvi koalicijski vojni]] se je Habsburški monarhiji priključila še Dalmacija. [[Kraljevina Dalmacija]] je bila nato kronska dežela [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] in [[Cislajtanija|Cislajtanske]] polovica [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije. {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Vladavina ! width="10%" | Soproga ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Habsburžani |- | [[File:Hans Bocksberger (I) - Emperor Ferdinand I - WGA02326.jpg|100px]] || '''[[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]]'''|| 1. januar 1527 - 25. julij 1564||[[Ana Jagelo Ogrska]] († 1547)|| align="left" |Svak Ludvika II. Prestol je dosegel po pogodbi med Jagelonci in Habsburžani. Sabor ga je za kralja izvolil januarja 1527. |- | [[File:AT-20113 Details aus dem Ahnensaal - Schweizertrakt Hofburg 08.JPG|100px]]|| '''[[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijan]]''' || 8. september 1563 - 12. oktober 1576||[[Marija Španska]]|| align="left" |Sin Ferdinanda I. Vladal je med [[Obleganje Sigeta|bitko pri Sigetu]] in [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|Hrvaško-slovenskim kmečkim uporom]]. |- | [[File:Kaiser Rudolf II Portrait posthum 18Jh.jpg|100px]]|| '''[[Rudolf II. Habsburški|Rudolf]]''' || 25. september 1572 - 26. junij 1608||/|| align="left" |Maksimilijanov sin. Vladal v času [[Bitka pri Sisku|bitke pri Sisku]]. Odstopil v prid mlajšega brata Matije II. |- | [[File:Matthias, keizer van het Heilige Roomse Rijk (1557-1619). Rijksmuseum SK-A-1412.jpeg|100px]] || '''[[Matija Habsburški|Matija II.]]'''|| 26. junij 1608 - 20. marec 1619||[[Ana Tirolska]] († 1618)|| align="left" |Rudolfov brat in Maksimilijanov sin. |- | [[File:Ferdinand II King of Bohemia Holy Roman Emperor.jpg|100px]] || '''[[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]]''' || 1. julij 1618 - 15. februar 1637||[[Eleonora Gonzaga]] (por. 1622)|| align="left" |Bratranec Matije II., vnuk Ferdinanda I. Leta 1630 je izdal ''[[Statuta Valachorum]]'', ki je [[Vlahi|Vlahe]] v [[Vojna krajina|Vojni krajini]] podvrgel neposredno Dunaju, s tem pa je odpravil saborjevo pristojnost nad njimi. |- | [[File:Jan van den Hoecke - Ferdinand III (cropped).jpg|100px]] || '''[[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]]''' || 8. december 1625 - 2. april 1657||[[Marija Ana Španska]] (por. 1631 - † 1646) [[Marija Leopoldina Avstrijska]] (por. 1648 - † 1649) [[Eleonora Gonzaga (1630)|Eleonora Gonzaga]] (por. 1651) | align="left" | Sin Ferdinanda II. Končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]]. |- | [[File:Frans Luyckx - Ferdinand IV, King of the Romans (2).jpg|100px]] || '''[[Ferdinand IV. Habsburški|Ferdinand IV.]]''' || 16. junij 1647 - 9. julij 1654||/|| align="left" | Sin in so-kralj Ferdinanda III. |- |[[File:Portrait of Emperor Leopold I as a young man, wearing the Order of the Golden Fleece (by Benjamin Block).jpg|100px]]|| '''[[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]]''' || 27. junij 1657 - 5. maj 1705||[[Marija Terezija Španska]] (por.1666 - † 1673) [[Klavdija Felicija Avstrijska]] (por.1673 - † 1676) [[Eleonora Magdalena Neuburška]] (por. 1676) | align="left" |Sin Ferdinanda III. Preprečil je [[Zrinsko-Frankopanska zarota|Zrinsko-Frankopansko zaroto]] in saborju odpravil pravico do izbire kralja. Leta 1669 je ustanovil [[Univerza v Zagrebu|Zagrebško univerzo]]. |- | [[File:JosephI.1705.JPG|100px]] || '''[[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]]''' || 5. maj 1705 - 17. april 1711||[[Vilhelmina Amalija Brunswiška]]|| align="left" | Sin Leopolda I. |- | [[File:Workshop of Jacob van Schuppen - Portrait of Emperor Karl VI.png|100px]] || '''[[Karel VI. Habsburški|Karel III.]]''' || 11. april 1711 - 20 oktober 1740||[[Elizabeta Kristina Brunswiška]]|| align="left" |Brat Jožefa I. in sin Leopolda I. Izdal je edikt o [[Pragmatična sankcija|pragmatični sankciji]] s katero je omogočil dedovanje avstrijske krone po ženski liniji po izumrtju moške linije, s čimer je svoji hčerki Mariji Tereziji omogočil zasedbo prestola. |- | [[File:MariaTheresia Maske.jpg|100px]] || '''[[Marija Terezija]]'''|| 20. oktober 1740 - 29. november 1780||'''[[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I., svetorimski cesar]]''' († 1765)|| align="left" | Hči Karla III. Uvedla je delitev Hrvaške na županije ter številne reforme predvsem na področju šolstva in tlačanstva. Leta 1767 je ustanovila hrvaški kraljevi svet (''Consilium Regium''), katerega je leta 1779 razpustila. |- | [[File:Viennese court painter - Emperor Joseph II.png|100px]] || '''[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]'''|| 29. november 1780 - 20. februar 1790||/|| align="left" |Sin Marije Terezije. Odpravil je podložništvo in izvedel delno [[Germanizacija|germanizacijo]] hrvaških dežel. |- | [[File:Ritratto dell'Imperatore Leopoldo II d'Asburgo Lorena.png|100px]] || '''[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]]''' || 20. februar 1790 - 1. marec 1792||[[Marija Luiza Španska]]|| align="left" | Brat Jožefa II. |- | [[File:Kupelwieser - Francis II in plain grey uniform.jpg|100px]]|| '''[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc]]'''|| 1. marec 1792 - 2. marec 1835||[[Marija Terezija Siciljska]] († 1807) [[Marija Ludovika Modenska]] (por.1808 - † 1816) [[Karolina Avgusta Bavarska]] (por. 1816) |Sin Leopolda II. Habsburško monarhijo je utrdil v [[Avstrijsko cesarstvo]]. Zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva. |- |[[File:Kaiser Ferdinand I von Österreich in ungarischer Adjustierung mit Ordensschmuck c1830.jpg|100px]]|| '''[[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]]''' || 28. september 1830 - 2. december 1848||[[Marija Ana Sardinska]] (por. 1831)|| align="left" |Francov sin. Zaradi duševne zaostalosti in [[Revolucije leta 1848|revolucij v letu 1848]] je odstopil v prid svojemu nečaku Francu Jožefu. |- | [[File:Franz Russ dÄ (attr) Franz Joseph I c1855.jpg|100px]] || '''[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]'''|| 2. december 1848 - 21. november 1916||[[Elizabeta Bavarska]] (por. 1854 - † 1898)|| align="left" | Nečak Ferdinanda V. in Francov vnuk, najdlje vladajoči hrvaški monarh. Med njegovo vladavino so se leta 1848 hrvaške dežele (Hrvaška, Slavonija in Dalmacija) združile pod [[Josip Jelačić|banom Josipom Jelačićem]]. Leta 1867 je monarhijo preuredil v [[Avstro-Ogrska|dualistično državo]] z [[Cislajtanija|avstrijsko]] in [[Translajtanija|ogrsko polovico]]. Od leta 1868 dalje je bila [[Kraljevina Hrvaška-Slavonija]] avtonomna kraljevina znotraj Kraljevine Ogrske. |- | [[File:Erzherzog Thronfolger Karl Franz Josef.jpg|100px]]|| Bl. '''[[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel IV.]]''' || 21. november 1916 - 1. april 1922||[[Cita Burbonsko-Parmska]]|| align="left" | Pranečak Franca Jožefa in Francov prapravnuk. V prisegi ob kronanju je izjavil, da priznava enotnost Hrvaške, Dalmacije in Slavonije z [[Reka, Hrvaška|Reko]].<ref name="Karlova zavjernica">(Hrvatska) Krunidbena zavjernica Karla IV. hrvatskom Saboru 28. prosinca 1916. (sa grbom Dalmacije, Hrvatske, Slavonije i Rijeke iznad teksta), str. 1.-4. Hrvatski Državni Arhiv./ENG. (Croatian) Coronation oath of Karl IV to Croatian Sabor (parliament), 28th December 1916. (with coat of arms of Dalmatia, Croatia, Slavonia and Rijeka above the text), p.1-4 Croatian State Archives</ref> V zadnjih dnevih monarhije je sprejel [[Trializem (Avstro-Ogrska)|trialistični]] manifest o uveljavitvi "Zvonimirjevega kraljestva".<ref name="A. PAVELIĆ">A. Pavelić (lawyer) ''Doživljaji'', p.432.</ref><ref name="Dr. Aleksandar Horvat">Dr. Aleksandar Horvat ''Povodom njegove pedesetgodišnjice rodjenja'', Hrvatsko pravo, Zagreb, 17/1925., no. 5031</ref><ref name="Edmund von Glaise-Horstenau">Edmund von Glaise-Horstenau,Die Katastrophe. Die Zertrümmerung Österreich-Ungarns und das Werden der Nachfolgestaaten, Zürich – Leipzig – Wien 1929, p.302-303.</ref><ref name="Budisavljević">Same page 132.-133.</ref><ref name="F. Milobar">F. Milobar ''Slava dr. Aleksandru Horvatu!'', Hrvatsko pravo, 20/1928., no. 5160</ref> Vladal je do leta 1918, ko se je odpovedal sodelovanju v političnih zadevah, vendar ni odstopil. Sabor je 29. oktobra 1918 prekinil unijo Hrvaške z Ogrsko in Avstrijo, kljub temu pa ni odstavil Karla IV. z mesta monarha.<ref name="Hrvatska Država">Hrvatska Država, newspaper ''Public proclamation of the Sabor 29.10.1918.'' Issued 29.10.1918. no. 299. p.1.</ref> Do svoje smrti leta 1922 je poskušal restavrirati monarhijo. [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] ga je razglasila za blaženega. |- |} == Kralji Jugoslavije (1918–1945) == {{see also|Kraljevina Jugoslavija|Banovina Hrvaška}} Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je Hrvaška pridružila novoustanovljeni [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Po krajšem obdobju samovladanja se je država združila s [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] pod rodbino [[Karadžordževiči|Karadžordževič]]. Ime kraljevine se je spremenilo v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] po unitarističnih reformah leta 1929. Po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] leta 1920 so bili [[Istra]] in deli [[Dalmacija|Dalmacije]] priključeni [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Na podlagi sporazuma [[Sporazum Cvetkovič-Maček|Cvetković-Maček]] in odloku Banovine Hrvaške 24. avgusta 1939 je bila ustanovljena [[Banovina Hrvaška]]. Pogodbeno imenovani [[Sabor]] in kraljevo imenovani [[ban]] sta od tedaj urejala notranje zadeve Hrvaške. {| class="wikitable" style="text-align:center" width=100% ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Vladavina ! width="10%" | Soproga ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Karađorđevići |- |[[File:Petar I Karađorđević.jpg|100px]]||'''[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]]''' | 1. december 1918 - 16. avgust 1921||/|| align="left" | Sin srbskega [[Aleksander Karađorđević (knez)|kneza Aleksandra]]. Po umoru [[Aleksander I. Obrenović|Aleksandra Obrenovića]] med [[Majski prevrat|majskim prevratom]] leta 1903 je Peter postal novi srbski kralj ter leta 1918 [[kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. |- |[[File:AleksandarI-Karadjordjevic.jpg|100px]]||'''[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]''' | 16. avgust 1921 - 9. oktober 1934||[[Marija Karađorđević|Marija Romunska]] (por.1922)|| align="left" |Sin Petra I. Spremenil je ime države in vzpostavil [[Šestojanuarska diktatura|kraljevo diktaturo]]. S podporo [[Ustaši|ustašev]] je leta 1934 v [[Marseille|Marseilleju]] [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|VMRO]] nanj izvedla atentat. |- |[[File:Пётр II Карагеоргиевич, Король Югославии.jpg|100px]]||'''[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]]''' | 9. october 1934 - 29. november 1945 ||[[Aleksandra Grška]] (por.1944)|| align="left" |Aleksandrov sin. Njegov stric [[Pavel Karađorđević|Pavel]] je do leta 1941, ko je bil Peter razglašen za polnoletnega, zasedal mesto regenta. Po. april[[Aprilska vojna|ski vojni]] leta 1941 je bil član [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanska vlade v izgnanstvu]]. Monarhija je bila uradno odpravljena 29. novembra 1945. |} == Kralj NDH (1941–1943) == {{see also|Druga svetovna vojna v Jugoslaviji}} Leta 1941 so sile osi vključno s Hrvaško zasegle Jugoslavijo. Ustanovljena je bila [[Neodvisna država Hrvaška]], ki je bila zgolj marionetna država [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] in [[Fašistična Italija (1922–1943)|fašistične Italije]]. Kmalu po ustanovitvi je država sprejela tri zakone o izdelavi Zvonimirjeve krone, ki je državo oblikovala v ''de jure'' kraljevino.<ref name="Hrvatski Narod 2">Hrvatski Narod (newspaper)16.05.1941. no. 93. p.1.,Public proclamation of the''Zakonska odredba o kruni Zvonimirovoj'' (Decrees on the crown of Zvonimir), tri članka donesena 15.05.1941.</ref><ref name="Montashefte">Die Krone Zvonimirs, Monatshefte fur Auswartige Politik, Heft 6(1941)p.434.</ref> Tri dni kasneje je bila podpisana [[Rimska pogodba (1941)|Rimska pogodba]]. Za kralja je bil izbran italijanski [[Tomislav II. Savojski|princ Aimone Savojsko-Aostski]]. Italija je zasedla številne jadranske otoke ter del Dalmacije, ki so postali [[Gubernija Dalmacija]]. 10. septembra 1943 je NDH razglasila Rimsko pogodbo kot neveljavno in zasedla del Dalmacije, ki ga je pred tem zasegla Italija.<ref>{{navedi knjigo |last=Tomasevich |first=Jozo |title=War and Revolution in Yugoslavia 1941–1945: Occupation and Collaboration |publisher=Stanford University Press |year=2001 |isbn=0-8047-3615-4}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" width="100%" ! width="5%" | Slika ! width="15%" | Ime ! width="10%" | Vladavina ! width="10%" | Soproga ! width="25%" | Opombe |- ! colspan="5" |Savojci |- | [[File:Prince Aimone of Savoy - restored.jpg|100px]] || '''[[Tomislav II. Savojski|Tomislav II.]]''' (designiran)|| 18. maj 1941 - 31. julij 1943 ||[[Irena Grška]]|| align="left" |Tomislav II. je sprva v Firencah, kasneje pa v RImu, uvedel Hrvaško kraljevo pisarno (''kraljevski'' ''stol'').<ref name="Hrvoje Matković">Hrvoje Matković, Designirani hrvatski kralj Tomislav II. vojvoda od Spoleta. Povijest hrvatskotalijanskih odnosa u prvoj polovici XX.st. (Designated Croatian king Tomislav II. Duke of Spoleto. History of Croatian-Italian relationships in first half of the 20th century), Zagreb 2007.</ref><ref name="Avramov">{{navedi knjigo | last = Avramov | first = Smilja | title = Genocide in Yugoslavia | year = 1995 | page = 238 }}</ref> Kot nasprotnik italijanske zasedbe Dalmacije je krono sprva zavrnil,<ref>Rodogno, Davide; Fascism's European empire: Italian occupation during the Second World War; p.95; Cambridge University Press, 2006 {{ISBN|0-521-84515-7}}<br />"''Devoid of political experience and ignorant of the Italian government's exact intentions, he ''[the Duke Aimone] ''refused to leave for Croatia, saying so in letters to Victor Emmanuel and Mussolini, in which he told them that the question of Dalmatia, 'a land that could never be Italianized', was an obstacle against any reconciliation with the Croats. Never, he declared, would he agree to be a king of a nation amputated from Italy.''" [https://books.google.com/books?id=ZcUNELPsQQsC&dq=rodogno+aimone&pg=PT150].</ref> zaradi česar je v nekaterih virih omenjen kot designiran kralj.<ref>Pavlowitch, Stevan K.; ''Hitler's new disorder: the Second World War in Yugoslavia''; p.289; Columbia University Press, 2008 0-231-70050-4 [https://books.google.com/books?id=R8d2409V9tEC&dq=aimone+croatia+king-designate&pg=PA289]</ref><ref>Massock, Richard G.; ''Italy from Within''; p.306; READ BOOKS, 2007 {{ISBN|1-4067-2097-6}} [https://books.google.com/books?id=bxqHSvEfd_QC&dq=aimone+croatia+king-designate&pg=RA1-PA308]</ref><ref>Burgwyn, H. James; ''Empire on the Adriatic: Mussolini's conquest of Yugoslavia 1941–1943''; p.39; Enigma, 2005 {{ISBN|1-929631-35-9}}</ref><ref>Royal Institute of International Affairs; ''Enemy Countries, Axis-Controlled Europe''; Kraus International Publications, 1945 {{ISBN|3-601-00016-4}} [https://books.google.com/books?id=FTIrAAAAMAAJ&q=aimone+croatia+king-designate]</ref> Z mesta kralja je odstopil 31. julija 1943 po [[Padec fašizma v Italiji|odpustitvi]] [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] na ukaz [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III]].<ref name="STPT">{{navedi novice |title = Duke gives up puppet throne|newspaper = [[St. Petersburg Times]]|date = 21 August 1943|page = 10}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1= Lemkin |first1= Raphael |last2=Power |first2= Samantha |title= Axis Rule in Occupied Europe: Laws of Occupation, Analysis of Government, Proposals For Redress |year=2005 |publisher=Lawbook Exchange |isbn=1584775769 |page=253 }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Foreign News: Hotel Balkania |newspaper=[[Time Magazine]] |date=9 August 1943 |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,766956,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080308122825/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,766956,00.html |url-status=dead |archive-date=8 March 2008 |access-date=4 December 2009 }}</ref><ref name="B. Krizman1">B. Krizman, NDH između Hitlera i Mussolinija (Independent State of Croatia between Hitler and Mussolini,)p.102</ref> |- |} == Po drugi svetovni vojni == * [[Seznam voditeljev Jugoslavije]] (1945-1991) * [[Seznam predsednikov Hrvaške]] (1991–danes) * [[Predsednik vlade hrvaške]] (1991–danes) == Galerija == <div align="left"><gallery perrow="9"> File:Rulers of Hungary and Croatia.pdf|Družinsko drevo od [[Árpádovci|Árpádovcev]] in [[Trpimirovići|Trpimirovićev]] do [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburžanov]]. File:Croatian Coat of Arms 1495.JPG|Prva znana upodobitev šahiranega grba Hrvaške v [[Innsbruck|Innsbrucku]] (1495) File:Wappen Königreich Croatien.jpg|Grb Hrvaške kot kronske dežele (do 1868) File:Coa Croatia Country History (with crown) (1868-1918).svg|Grb [[Kraljevina Hrvaška-Slavonija|Kraljevine Hrvaške-Slavonije]] (1868–1918). File:Coat of Arms of the Banate of Croatia.svg|Grb [[Banovina Hrvaška|Banovine Hrvaške]] (1939–1941) </gallery> </div> ==Naziv hrvaškega kneza== Naziv hrvaškega kneza je nosilo več ljudi: *Od leta 1100, ko je Ogrska vzpostavljala unijo s Hrvaško, do [[Zadarski mir|Zadarskega miru]] leta 1358 so naziv uporabljali [[Beneški dož|beneški doži]]. *V sočasnih kronikah so bili [[vojvode Meranije]], katerih ozemlje je mejilo na Hrvaško, občasno omenjeni kot hrvaški knezi. *Naziv si je lastilo več ogrskih plemičev, ki so nosili naziv [[Vojvoda Slavonije|vojvode Slavonije]] v 13. in 14. stoletju. ==Glej tudi== *[[Zgodovina Hrvaške]] *[[Hrvaško plemstvo]] *[[Sabor]] *[[Ban Hrvaške]] *[[Ban Slavonije]] *[[Seznam madžarskih vladarjev]] (1102-1526) * [[Seznam avstrijskih vladarjev]] (1527-1918) * [[Seznam voditeljev Jugoslavije]] (1918-1991) * [[Seznam predsednikov Hrvaške]] (1991–danes) * [[Predsednik vlade hrvaške]] (1991–danes) == Opombe == {{note|Številčenje|a}} Ogrsko številčenje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.everything2.com/?node=Monarchs+of+Croatia Hrvaški monarhi na Everything2] * [http://www.historyfiles.co.uk/KingListsEurope/EasternCroatia.htm Kingdoms of Eastern Europe: Croatia] * [http://www.zum.de/whkmla/region/balkans/xcroatia.html WHKMLA History of Croatia, ToC] * [http://www-personal.umich.edu/~imladjov/CroatianRulers.htm Vladarji Hrvaške in Slavonije] * [http://www.worldstatesmen.org/Croatia.html] * [https://web.archive.org/web/20120723181559/http://hupi.hr/povijest/index_en.html Seznam voditeljev hrvaške države] [[Kategorija:Seznami vladarjev|Hrvaška]] [[Kategorija:Hrvaški vladarji]] [[Kategorija:Hrvaški kralji]] [[Kategorija:Hrvaški knezi]] [[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] ofye7yy5mswma4hcbuckw3r0q7wofev Tacenski kajakaški poligon 0 562123 6740418 6723825 2026-08-21T14:02:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 10 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Prizorišče |name = Tacenski kajakaški poligon |image = Savski kajakaši - panoramio.jpg |location = [[Tacen]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]] |operator = [[Kajak kanu klub Tacen]] |website = [http://kajak-tacen.si/ Kajak kanu klub Tacen] |opened = 1939 |renovated = 1990 |type = kajakaški poligon |dimensions = 275 m |seating_type = betonska sedišča }} '''Tacenski kajakaški poligon''' je prizorišče za [[Kajak in kanu (šport)|kajak in kanu na divjih vodah]] na reki [[Sava|Savi]] v [[Tacen|Tacnu]], upravlja ga [[Kajak kanu klub Tacen]]. Prvo tekmovanje je potekalo leta 1939 na naravni progi, leta 1990 je bila zgrajena olimpijska proga v betonskem koritu in v dolžini 275 metrov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wc-tacen.si/3/?pID=55 |title=Slalom World Cup Tacen 2008 > History about Tacen Slalom Course |access-date=2009-02-21 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111006090536/http://www.wc-tacen.si/3/?pID=55 |archive-date=2011-10-06 }}</ref> Na prizorišču redno potekajo tekme [[Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah|svetovnega pokala]]. Šestkrat je gostilo tudi velika tekmovanja, [[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah|svetovno prvenstvo]] v letih [[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1955|1955]], [[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1991|1991]] in [[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2010|2010]] ter [[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah|evropsko prvenstvo]] v letih [[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2005|2005]], [[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2017|2017]] in [[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2024|2024]]. __TOC__ [[File:Tacen Whitewater Course Map.svg|thumb|left|650 px|Shema proge]] {{-}} == Mednarodna tekmovanja == === [[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah|Svetovna prvenstva]] === ;[[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1955|1955]] {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Vladimír Jirásek]]|TCH}}|| 244,0 | {{flagathlete|[[Luděk Beneš]]|TCH}}|| 262,0 | {{flagathlete|[[Karl-Heinz Wozniak]]|GDR|1949}}|| 284,5 |- |C1 moški ekipno | {{TCH}}<br>[[Vladimír Jirásek]]<br>[[Jiří Hradil (kanuist)|Jiří Hradil]]<br>[[Luděk Beneš]]|| 362,0 | {{flagcountry|GDR|1949}}<br>[[Karl-Heinz Wozniak]]<br>[[Dieter Fritzsche]]<br>[[Manfred Schubert]]|| 617,5 | {{SUI}}<br>[[Roland Bardet]]<br>[[Jean-Claude Tochon]]<br>[[Robert Inhelder]]|| 858,0 |- |C2 moški | {{FRA}}<br>[[Claude Neveu]]<br>[[Roger Paris]]|| 270,9 | {{flagcountry|GDR|1949}}<br>[[Dieter Friedrich]]<br>[[Horst Kleinert]]|| 272,2 | {{TCH}}<br>[[František Hrabě]]<br>[[Jiří Kotana]]|| 285,3 |- |C2 moški ekipno | {{TCH}}<br>[[František Hrabě]] in [[Jiří Kotana]]<br>[[Vladimír Lánský]] in [[Josef Hendrych]]<br>[[Rudolf Flégr]] in [[Milan Řehoř]]|| 409,7 | {{flagcountry|GDR|1949}}<br>[[Dieter Friedrich]] in [[Horst Kleinert]]<br>[[Dieter Göthe]] in [[Helmut Weise]]<br>[[Franz Brendel (kanuist)|Franz Brendel]] in [[Günter Grosswig]]|| 515,8 | {{AUT}}<br>[[Wolfram Steinwendtner]] in [[Bruno Kerbl]]<br>[[Harry Jarosch]] in [[Eduard Haider]]<br>[[Alfred Falkner]] in [[Richard Schauer]]|| 718,9 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Sigi Holzbauer]]|FRG}}|| 223,5 | {{flagathlete|[[Miloslav Duffek]]|SUI}}|| 231,2 | {{flagathlete|[[Jože Ilija]]|YUG}}|| 243,0 |- |K1 moški ekipno | {{FRG}}<br>[[Manfred Vogt]]<br>[[Sigi Holzbauer]]<br>[[Alois Würfmannsdobler]]|| 326,6 | {{AUT}}<br>[[Robert Fabian (kanuist)|Robert Fabian]]<br>[[Rudolf Klepp]]<br>[[Eduard Radelspöck]]|| 395,0 | {{TCH}}<br>[[Dimitrij Skolil]]<br>[[Vladimír Cibák]]<br>[[Zdeněk Matějovský]]|| 402,2 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Rosemarie Biesinger]]|FRG}}|| 350,5 | {{flagathlete|[[Karin Tietze]]|GDR|1949}}|| 353,4 | {{flagathlete|[[Eva Setzkorn]]|GDR|1949}}|| 373,0 |- |K1 ženske ekipno | {{flagcountry|GDR|1949}}<br>[[Eva Setzkorn]]<br>[[Elfriede Hugo]]<br>[[Karin Tietze]]|| 574,0 | {{FRG}}<br>[[Rosemarie Biesinger]]<br>[[Anni Reifinger]]<br>[[Hanni Mendes da Costa|Hanni Schulte]]|| 696,1 | {{TCH}}<br>[[Jaroslava Havlová]]<br>[[Květa Havlová]]<br>[[Renata Knýová]]|| |- |C2 mešano | {{TCH}}<br>[[Dana Martanová]]<br>[[Jiří Pecka]]|| 396.1 | {{FRA}}<br>[[Simone Gavinet]]<br>[[René Gavinet]]|| 461.1 | {{TCH}}<br>[[Jarmila Pacherová]]<br>[[Miroslav Čihák]]|| 505.0 |} ;[[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 1991|1991]] {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Martin Lang (kanuist)|Martin Lang]]|GER}}|| 160,19 | {{flagathlete|[[Adam Clawson]]|USA}}|| 164,26 | {{flagathlete|[[Jacky Avril]]|FRA}}|| 166,27 |- |C1 moški ekipno | {{USA}}<br>[[Adam Clawson]]<br>[[Jon Lugbill]]<br>[[Jed Prentice]]|| 198,23 | {{FRA}}<br>[[Jacky Avril]]<br>[[Hervé Delamarre]]<br>[[Emmanuel Brugvin]]|| 203,57 | {{GBR}}<br>[[Mark Delaney (kanuist)|Mark Delaney]]<br>[[Bill Horsman (kanuist)|Bill Horsman]]<br>[[Gareth Marriott]]|| 219,34 |- |C2 moški | {{FRA}}<br>[[Frank Adisson]]<br>[[Wilfrid Forgues]]|| 174,79 | {{TCH}}<br>[[Jiří Rohan]]<br>[[Miroslav Šimek]]|| 175,30 | {{FRA}}<br>[[Emmanuel del Rey]]<br>[[Thierry Saidi]]|| 177,17 |- |C2 moški ekipno | {{FRA}}<br>[[Frank Adisson]] in [[Wilfrid Forgues]]<br>[[Thierry Saidi]] in [[Emmanuel del Rey]]<br>[[Gilles Lelievre]] in [[Jérôme Daille]]|| 211,15 | {{TCH}}<br>[[Jiří Rohan]] in [[Miroslav Šimek]]<br>[[Petr Štercl]] in [[Pavel Štercl]]<br>[[Viktor Beneš]] in [[Milan Kučera (kanuist)|Milan Kučera]]|| 224,01 | {{GER}}<br>[[Michael Trummer]] in [[Manfred Berro]]<br>[[Stephan Bittner]] in [[Volker Nerlich]]<br>[[Frank Hemmer]] in [[Thomas Loose]]|| 238,54 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Shaun Pearce]]|GBR}}|| 143,65 | {{flagathlete|[[Marjan Štrukelj]]|YUG}}|| 146,40 | {{flagathlete|[[Martin Hemmer]]|GER}}|| 147,51 |- |K1 moški ekipno | {{FRA}}<br>[[Manuel Brissaud]]<br>[[Gilles Clouzeau]]<br>[[Jean-Michel Regnier]]|| 175,36 | {{GER}}<br>[[Thomas Becker (kanuist, rojen 1967)|Thomas Becker]]<br>[[Michael Glöckle]]<br>[[Michael Seibert (kanuist)|Michael Seibert]]|| 181,23 | {{TCH}}<br>[[Luboš Hilgert (kanuist, rojen 1960)|Luboš Hilgert]]<br>[[Peter Nagy (kanuist)|Peter Nagy]]<br>[[Pavel Přindiš]]|| 183,21 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Elisabeth Micheler-Jones|Elisabeth Micheler]]|GER}}|| 181,08 | {{flagathlete|[[Dana Chladek]]|USA}}|| 184,00 | {{flagathlete|[[Kordula Striepecke]]|GER}}|| 185,66 |- |K1 ženske ekipno | {{FRA}}<br>[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]<br>[[Anouk Loubie]]<br>[[Marianne Agulhon]]|| 215,56 | {{TCH}}<br>[[Zdenka Grossmannová]]<br>[[Štěpánka Hilgertová]]<br>[[Marcela Sadilová]]|| 251,60 | {{USA}}<br>[[Kirsten Venetta Brown|Kirsten Brown-Fleshman]]<br>[[Dana Chladek]]<br>[[Kara Weld|Kara Ruppel]]|| 272,12 |} ;[[Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2010|2010]] {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} || 95,70 | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} || 98,61 | {{flagathlete|[[Jordi Domenjo]]|Španija}} || 99,41 |- |C1 moški ekipno | {{SVK}}<br />[[Michal Martikán]]<br />[[Alexander Slafkovsky]]<br />[[Matej Benus]] || 105,34 | {{GER}}<br />[[Sideris Tasiadis]]<br />[[Jan Benzien]]<br />[[Franz Anton]] || 106,71 | {{CZE}}<br />[[Stanislav Ježek]]<br />[[Jan Mašek]]<br />[[Michal Jane]] || 110,67 |- |C2 moški | {{SVK}}<br />[[Pavol Hochschorner]]<br />[[Peter Hochschorner]]|| 105,35 | {{FRA}}<br />[[Denis Chanut Gargaud]]<br />[[Fabien Lefèvre]] || 109,00 | {{GBR}}<br />[[David Florence]]<br />[[Richard Hounslow]] || 109,36 |- |C2 moški ekipno | {{FRA}}<br />[[Denis Chanut Gargaud]] in [[Fabien Lefèvre]]<br />[[Gauthier Klauss]] in [[Matthieu Peche]]<br />[[Pierre Picco]] in [[Hugo Biso]] || 124,90 | {{CZE}}<br />[[Jaroslav Volf]] in [[Ondrej Stepanek]]<br />[[Tomaš Koplik]] in [[Jakub Vrzan]]<br />[[Lukas Prinda]] in [[Jan Havliček]] || 125,70 | {{GER}}<br />[[Kai Mueller]] in [[Kevin Mueller]]<br />[[Robert Behling]] in [[Thomas Becker (kanuist)|Thomas Becker]]<br />[[David Schroeder (kanuist)|David Schroeder]] in [[Frank Henze]] || 126,78 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Daniele Molmenti]]|ITA}} || 91,00 | {{flagathlete|[[Vavřinec Hradílek]]|Češka}} || 91,56 | {{flagathlete|[[Jure Meglič]]|SLO}} || 93,74 |- |K1 moški ekipno | {{GER}}<br />[[Alexander Grimm]]<br />[[Fabian Doerfler]]<br />[[Hannes Aigner]] || 101,80 | {{FRA}}<br />[[Pierre Bourliaud]]<br />[[Boris Neveu]]<br />[[Fabien Lefèvre]] || 102,92 | {{ITA}}<br />[[Daniele Molmenti]]<br />[[Diego Paolini]]<br />[[Stefano Cipressi]] || 103,55 |- |C1 ženske | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} || 125,71 | {{flagathlete|[[Leanne Guinea]]|AUS}} || 131,90 | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 134,18 |- |C1 ženske ekipno | {{CZE}}<br>[[Štěpánka Hilgertová]]<br>[[Irena Pavelková]]<br>[[Marie Řihošková]] || 126,23 | {{GER}}<br>[[Jennifer Bongardt]]<br>[[Jasmin Schornberg]]<br>[[Melanie Pfeifer]] || 131,42 | {{SLO}}<br>[[Eva Terčelj]]<br>[[Nina Mozetič]]<br>[[Urša Kragelj]] || 136,11 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|Avstrija}} || 102,64 | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} || 107,73 | {{flagathlete|[[Violetta Oblinger-Peters]]|Avstrija}} || 110,06 |- |K1 ženske ekipno | {{CZE}}<br />[[Štěpánka Hilgertová]]<br />[[Irena Pavelkova]]<br />[[Marie Rihosková]] || 126,23 | {{GER}}<br />[[Jennifer Bongardt]]<br />[[Jasmin Schornberg]]<br />[[Melanie Pfeifer]] || 131,42 | {{SLO}}<br />[[Eva Terčelj]]<br />[[Nina Mozetič]]<br />[[Urša Kragelj]] || 136,11 |} === [[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah|Evropska prvenstva]] === ;[[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2005|2005]] {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški |{{flagathlete|[[Stefan Pfannmöller]]|GER}} || 200,55 |{{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} || 201,32 |{{flagathlete|[[Stuart McIntosh]]|GBR}} || 201,74 |- |C1 moški ekipno |{{SVK}}<br>[[Juraj Minčík]]<br>[[Michal Martikán]]<br>[[Alexander Slafkovský]] || 227,33 |{{GER}}<br>[[Nico Bettge]]<br>[[Jan Benzien]]<br>[[Stefan Pfannmöller]] || 227,57 |{{CZE}}<br>[[Jan Mašek]]<br>[[Stanislav Ježek]]<br>[[Tomáš Indruch]] || 230,12 |- |C2 moški |{{CZE}}<br>[[Jaroslav Volf]]<br>[[Ondřej Štěpánek]] || 211,60 |{{CZE}}<br>[[Marek Jiras]]<br>[[Tomáš Máder]] || 212,82 |{{SVK}}<br>[[Ladislav Škantár]]<br>[[Peter Škantár]] || 213,08 |- |C2 moški ekipno |{{SVK}}<br>[[Pavol Hochschorner]] in [[Peter Hochschorner]]<br>[[Milan Kubáň]] in [[Marián Olejník]]<br>[[Ladislav Škantár]] in [[Peter Škantár]] || 241,69 |{{GER}}<br>[[Kay Simon]] in [[Robby Simon]]<br>[[Marcus Becker]] in [[Stefan Henze]]<br>[[Christian Bahmann]] in [[Michael Senft]] || 241,91 |{{FRA}}<br>[[Philippe Quémerais]] in [[Yann Le Pennec]]<br>[[Christophe Luquet]] in [[Pierre Luquet]]<br>[[Martin Braud]] in [[Cédric Forgit]] || 247,83 |- |K1 moški |{{flagathlete|[[Helmut Oblinger]]|AUT}} || 187,39 |{{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} || 188,25 |{{flagathlete|[[Erik Pfannmöller]]|GER}} || 188,86 |- |K1 moški ekipno |{{SLO}}<br>[[Andrej Nolimal]]<br>[[Peter Kauzer]]<br>[[Dejan Kralj]] || 208,75 |{{GER}}<br>[[Erik Pfannmöller]]<br>[[Fabian Dörfler]]<br>[[Alexander Grimm]] || 211,86 |{{ITA}}<br>[[Pierpaolo Ferrazzi]]<br>[[Stefano Cipressi]]<br>[[Daniele Molmenti]] || 213,75 |- |K1 ženske |{{flagathlete|[[Mandy Planert]]|GER}} || 216,01 |{{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}} || 216,32 |{{flagathlete|[[Irena Pavelková]]|CZE}} || 219,08 |- |K1 ženske ekipno |{{SVK}}<br>[[Gabriela Zamišková]]<br>[[Jana Dukátová]]<br>[[Elena Kaliská]] || 253,49 |{{GER}}<br>[[Claudia Bär]]<br>[[Mandy Planert]]<br>[[Heike Frauenrath]] || 263,61 |{{AUT}}<br>[[Julia Schmid]]<br>[[Violetta Oblinger-Peters]]<br>[[Corinna Kuhnle]] || 288,47 |} ;[[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2017|2017]] {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet|title=Men's C1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1M_FI_4@Final%20Results.pdf|access-date=4 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191457/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1M_FI_4@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} || 88,92 | {{flagathlete|[[Thomas Koechlin]]|SUI}} || 91,63 | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} || 93,82 |- |C1 moški ekipno<ref>{{navedi splet|title=Men's C1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1MT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191326/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1MT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{GER}}<br>[[Sideris Tasiadis]]<br>[[Nico Bettge]]<br>[[Franz Anton]] || 108,94 | {{SLO}}<br>[[Benjamin Savšek]]<br>[[Luka Božič]]<br>[[Anže Berčič]] || 111,13 | {{ITA}}<br>[[Raffaello Ivaldi]]<br>[[Roberto Colazingari]]<br>[[Stefano Cipressi]] || 112,98 |- |C2 moški<ref>{{navedi splet|title=Men's C2 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2M_FI_3@Final%20Results.pdf|access-date=3 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171110004753/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2M_FI_3@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{FRA}}<br>[[Pierre Picco]]<br>[[Hugo Biso]] || 98,22 | {{POL}}<br>[[Andrzej Brzeziński]]<br>[[Filip Brzeziński]] || 99,09 | {{CZE}}<br>[[Jonáš Kašpar]]<br>[[Marek Šindler]] || 99,20 |- |C2 moški ekipno<ref>{{navedi splet|title=Men's C2 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2MT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191503/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C2MT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{FRA}}<br>[[Gauthier Klauss]] in [[Matthieu Péché]]<br>[[Pierre Picco]] in [[Hugo Biso]]<br>[[Nicolas Scianimanico]] in [[Hugo Cailhol]] || 120,44 | {{POL}}<br>[[Marcin Pochwała]] in [[Piotr Szczepański]]<br>[[Andrzej Brzeziński]] in [[Filip Brzeziński]]<br>[[Michał Wiercioch]] in [[Grzegorz Majerczak]] || 128,21 | {{CZE}}<br>[[Ondřej Karlovský]] in [[Jakub Jáně]]<br>[[Jonáš Kašpar]] in [[Marek Šindler]]<br>[[Tomáš Koplík]] in [[Jakub Vrzáň]] || 132,23 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet|title=Men's K1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1M_FI_3@Final%20Results.pdf|access-date=3 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191420/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1M_FI_3@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Mateusz Polaczyk]]|POL}} || 83,06 | {{flagathlete|[[Dariusz Popiela]]|POL}} || 83,63 | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} || 84,03 |- |K1 moški ekipno<ref>{{navedi splet|title=Men's K1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1MT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191226/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1MT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{CZE}}<br>[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]<br>[[Ondřej Tunka]]<br>[[Vít Přindiš]] || 101,28 | {{FRA}}<br>[[Mathieu Biazizzo]]<br>[[Sébastien Combot]]<br>[[Boris Neveu]] || 101,73 | {{POL}}<br>[[Mateusz Polaczyk]]<br>[[Maciej Okręglak]]<br>[[Dariusz Popiela]] || 104,01 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet|title=Women's C1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1W_FI_3@Final%20Results.pdf|access-date=3 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191454/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1W_FI_3@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 110,31 | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} || 112,90 | {{flagathlete|[[Nadine Weratschnig]]|AUT}} || 116,19 |- |C1 ženske ekipno<ref>{{navedi splet|title=Women's C1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1WT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191431/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/C1WT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{GBR2}}<br>[[Kimberley Woods]]<br>[[Mallory Franklin]]<br>[[Eilidh Gibson]] || 153,24 | {{GER}}<br>[[Andrea Herzog]]<br>[[Lena Stöcklin]]<br>[[Birgit Ohmayer]] || 157,32 | {{CZE}}<br>[[Tereza Fišerová]]<br>[[Monika Jančová]]<br>[[Eva Říhová]] || 158,48 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet|title=Women's K1 Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1W_FI_4@Final%20Results.pdf|access-date=4 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191424/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1W_FI_4@Final%20Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} || 95,37 | {{flagathlete|[[Stefanie Horn]]|ITA}} || 96,38 | {{flagathlete|[[Marie-Zélia Lafont]]|FRA}} || 96,94 |- |K1 ženske ekipno<ref>{{navedi splet|title=Women's K1 team Final Results|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1WT_TFI_2@Results.pdf|access-date=2 June 2017|language=en|archive-date=2017-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171109191554/http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2017/201201/1188/K1WT_TFI_2@Results.pdf|url-status=dead}}</ref> | {{SLO}}<br>[[Urša Kragelj]]<br>[[Eva Terčelj]]<br>[[Ajda Novak]] || 122,60 | {{ESP}}<br>[[Irati Goikoetxea]]<br>[[Maialen Chourraut]]<br>[[Marta Martínez]] || 125,68 | {{FRA}}<br>[[Lucie Baudu]]<br>[[Marie-Zélia Lafont]]<br>[[Camille Prigent]] || 129,39 |} ;[[Evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah 2024|2024]] {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=Men's Canoe |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLMC1----------------FNL-000100--@Results.pdf |access-date=19 May 2024|language=en}}</ref> |{{flagmedalist|[[Žiga Lin Hočevar]]|SLO}} || 90,32 |{{flagmedalist|[[Luka Božič]]|SLO}} || 91,16 |{{flagmedalist|[[Benjamin Savšek]]|SLO}} || 91,39 |- |C1 moški ekipno<ref>{{navedi splet |title=Men's Canoe Teams |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLMC1x3--------------FNL-000100--@Results%20Teams.pdf |access-date=19 May 2024|language=en}}</ref> |{{SLO}}<br>[[Benjamin Savšek]]<br>[[Luka Božič]]<br>[[Žiga Lin Hočevar]] || 104,95 |{{CZE}}<br>[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]<br>[[Lukáš Rohan]]<br>[[Václav Chaloupka]] || 105,18 |{{SVK}}<br>[[Matej Beňuš]]<br>[[Michal Martikán]]<br>[[Marko Mirgorodský]] || 106,31 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=Men's Kayak |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLMK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=18 May 2024|language=en}}</ref> |{{flagmedalist|[[Giovanni De Gennaro (kanuist)|Giovanni De Gennaro]]|ITA}} || 86,56 |{{flagmedalist|[[Mario Leitner]]|AUT}} || 89,52 |{{flagmedalist|[[Gelindo Chiarello]]|SUI}} || 90,43 |- |K1 moški ekipno<ref>{{navedi splet |title=Men's Kayak Teams |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLMK1x3--------------FNL-000100--@Results%20Teams.pdf |access-date=18 May 2024|language=en}}</ref> |{{CZE}}<br>[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]<br>[[Vít Přindiš]]<br>[[Jakub Krejčí]] || 105,17 |{{AUT}}<br>[[Felix Oschmautz]]<br>[[Mario Leitner]]<br>[[Moritz Kremslehner]] || 109,52 |{{FRA}}<br>[[Titouan Castryck]]<br>[[Anatole Delassus]]<br>[[Vincent Delahaye]] || 109,86 |- |kajakaški kros posamično moški<ref>{{navedi splet |title=Men's Kayak Cross Individual |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLMX1----------------QUAL000100--@Results.pdf |access-date=18 May 2024|language=en}}</ref> |{{flagmedalist|[[Vít Přindiš]]|CZE}} || 49,21 |{{flagmedalist|[[Jonny Dickson]]|GBR}} || 50,16 |{{flagmedalist|[[Martin Dougoud]]|SUI}} || 50,87 |- |kajakaški kros moški<ref>{{navedi splet |title=Men's Kayak Cross |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLMX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=16 May 2024|language=en}}</ref> |colspan=2|{{flagmedalist|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} |colspan=2|{{flagmedalist|[[Jan Rohrer]]|SUI}} |colspan=2|{{flagmedalist|[[David Llorente]]|ESP}} |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=Women's Canoe |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLWC1----------------FNL-000100--@Results.pdf |access-date=19 May 2024|language=en}}</ref> |{{flagmedalist|[[Andrea Herzog]]|GER}} || 101,24 |{{flagmedalist|[[Gabriela Satková]]|CZE}} || 105,04 |{{flagmedalist|[[Marjorie Delassus]]|FRA}} || 107,76 |- |C1 ženske ekipno<ref>{{navedi splet |title=Women's Canoe Teams |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLWC1x3--------------FNL-000100--@Results%20Teams.pdf |access-date=19 May 2024|language=en}}</ref> |{{CZE}}<br>[[Tereza Kneblová]]<br>[[Gabriela Satková]]<br>[[Martina Satková]] || 119,61 |{{SLO}}<br>[[Eva Alina Hočevar]]<br>[[Lea Novak]]<br>[[Alja Kozorog]] || 127,73 |{{GBR2}}<br>[[Mallory Franklin]]<br>[[Kimberley Woods]]<br>[[Ellis Miller]] || 128,25 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=Women's Kayak |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLWK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=18 May 2024|language=en}}</ref> |{{flagmedalist|[[Klaudia Zwolińska]]|POL}} || 95,77 |{{flagmedalist|[[Zuzana Paňková]]|SVK}} || 100,72 |{{flagmedalist|[[Mallory Franklin]]|GBR}} || 102,30 |- |K1 ženske ekipno<ref>{{navedi splet |title=Women's Kayak Teams |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLWK1x3--------------FNL-000100--@Results%20Teams.pdf |access-date=18 May 2024|language=en}}</ref> |{{SLO}}<br>[[Eva Terčelj]]<br>[[Eva Alina Hočevar]]<br>[[Ajda Novak]] || 124,55 |{{FRA}}<br>[[Camille Prigent]]<br>[[Emma Vuitton]]<br>[[Coline Charel]] || 131,82 |{{CZE}}<br>[[Antonie Galušková]]<br>[[Kateřina Beková]]<br>[[Tereza Fišerová]] || 133,77 |- |kajakaški kros posamično ženske<ref>{{navedi splet |title=Women's Kayak Cross Individual |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLWX1----------------QUAL000100--@Results.pdf |access-date=18 May 2024|language=en}}</ref> |{{flagmedalist|[[Alena Marx]]|SUI}} || 56,37 |{{flagmedalist|[[Klaudia Zwolińska]]|POL}} || 56,59 |{{flagmedalist|[[Camille Prigent]]|FRA}} || 57,05 |- |kajakaški kros ženske<ref>{{navedi splet |title=Women's Kayak Cross |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2024/siwidata/2427/CSLWX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=16 May 2024|language=en}}</ref> |colspan=2|{{flagmedalist|[[Alena Marx]]|SUI}} |colspan=2|{{flagmedalist|[[Camille Prigent]]|FRA}} |colspan=2|{{flagmedalist|[[Nikita Setchell]]|GBR}} |} === [[Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah|Svetovni pokal]] === ;1989<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Final|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1989/1989-08-20-wc-tacen.pdf|accessdate=6 August 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[David Hearn (kanuist)|David Hearn]]|USA}}|| 126,64 | {{flagathlete|[[Boštjan Žitnik]]|YUG}}|| 127,78 | {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}}|| 128,43 |- |C2 moški | {{TCH}}<br>[[Miroslav Šimek]]<br>[[Jiří Rohan]]|| 132,96 | {{USA}}<br>[[Lecky Haller]]<br>[[Jamie McEwan]]|| 133,32 | {{FRA}}<br>[[Jérôme Daille]]<br>[[Gilles Lelievre]]|| 133,64 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}}|| 115,94 | {{flagathlete|[[Ian Wiley]]|IRL}}|| 116,11 | {{flagathlete|[[Luboš Hilgert (kanuist, rojen 1960)|Luboš Hilgert]]|TCH}}|| 116,81 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Sylvie Lepeltier|Sylvie Arnaud-Lepeltier]]|FRA}}|| 135,31 | {{flagathlete|[[Zdenka Grossmannová]]|TCH}}|| 137,71 | {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]|FRA}}|| 142,25 |} ;1990<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Final (C1M and K1W)|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1990/1990-08-25-wc-tacen-dk1-hc1.pdf|accessdate=6 August 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Martin Lang (kanuist)|Martin Lang]]|FRG}}|| 135,41 | {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}}|| 135,45 | {{flagathlete|[[Oliver Weist]]|FRG}}|| 135,63 |- |C2 moški | {{TCH}}<br>[[Miroslav Šimek]]<br>[[Jiří Rohan]]|| 144,46 | {{USA}}<br>[[Jamie McEwan]]<br>[[Lecky Haller]]|| 148,59 | {{FRA}}<br>[[Thierry Saidi]]<br>[[Emmanuel del Rey]]|| 149,35 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Pierpaolo Ferrazzi]]|ITA}}|| 120,23 | {{flagathlete|[[Martin Hemmer]]|GER}}|| 122,37 | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}}|| 124,06 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Zdenka Grossmannová]]|TCH}}|| 151,99 | {{flagathlete|[[Elisabeth Micheler-Jones|Elisabeth Micheler]]|FRG}}|| 154,20 | {{flagathlete|[[Eva Roth]]|FRG}}|| 156,61 |} ;1995<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Race 2|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1995/1995-07-02-wc-tacen.pdf|accessdate=3 September 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Lukáš Pollert]]|CZE}}|| 116,15 | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}}|| 116,81 | {{flagathlete|[[Mark Delaney (kanuist)|Mark Delaney]]|GBR}}|| 120,95 |- |C2 moški | {{CZE}}<br>[[Miroslav Šimek]]<br>[[Jiří Rohan]]|| 121,89 | {{CZE}}<br>[[Petr Štercl]]<br>[[Pavel Štercl]]|| 123,31 | {{SVK}}<br>[[Roman Štrba]]<br>[[Roman Vajs]]|| 129,19 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Andraž Vehovar]]|SLO}}|| 109,30 | {{flagathlete|[[Manuel Köhler]]|AUT}}|| 109,78 | {{flagathlete|[[Fedja Marušič]]|SLO}}|| 110,03 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Kordula Striepecke]]|GER}}|| 129,84 | {{flagathlete|[[Irena Pavelková]]|CZE}}|| 131,08 | {{flagathlete|[[Elisabeth Micheler-Jones]]|GER}}|| 132,33 |} ;1998<ref>{{navedi splet|title=Results - World Cup Race 2|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1998/1998-06-21-wc-tacen.pdf|accessdate=16 September 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}}|| 202,14 | {{flagathlete|[[Hervé Delamarre]]|FRA}}|| 209,05 | {{flagathlete|[[Juraj Minčík]]|SVK}}|| 209,19 |- |C2 moški | {{SVK}}<br>[[Milan Kubáň]]<br>[[Marián Olejník]]|| 224,27 | {{SVK}}<br>[[Roman Štrba]]<br>[[Roman Vajs]]|| 226,48 | {{FRA}}<br>[[Frank Adisson]]<br>[[Wilfrid Forgues]]|| 227,02 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}}|| 188,01 | {{flagathlete|[[Andraž Vehovar]]|SLO}}|| 189,67 | {{flagathlete|[[Ian Raspin]]|GBR}}|| 190,71 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Brigitte Guibal]]|FRA}}|| 232,81 | {{flagathlete|[[Evi Huss]]|GER}}|| 234,18 | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}}|| 241,53 |} ;1999 I<ref>{{navedi splet|title=Results - World Cup Race 1|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1999/1999-06-20-wc-tacen.pdf|accessdate=16 September 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Lukáš Pollert]]|CZE}}|| 201,61 | {{flagathlete|[[Patrice Estanguet]]|FRA}}|| 202,26 | {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}}|| 203,13 |- |C2 moški | {{CZE}}<br>[[Marek Jiras]]<br>[[Tomáš Máder]]|| 209,11 | {{SVK}}<br>[[Pavol Hochschorner]]<br>[[Peter Hochschorner]]|| 215,25 | {{POL}}<br>[[Krzysztof Kołomański]]<br>[[Michał Staniszewski]]|| 215,77 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}}|| 183,69 | {{flagathlete|[[Fedja Marušič]]|SLO}}|| 187,42 | {{flagathlete|[[Miha Štricelj]]|SLO}}<br>{{flagathlete|[[Manuel Köhler]]|AUT}}|| 189,14<br>189,14 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}}|| 213,56 | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}}|| 218,17 | {{flagathlete|[[Barbara Nadalin]]|ITA}}|| 227,23 |} ;1999 II<ref>{{navedi splet|title=Results - World Cup Race 2|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1999/1999-06-24-wc-tacen.pdf|accessdate=16 September 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Lukáš Pollert]]|CZE}}|| 199,43 | {{flagathlete|[[Mariusz Wieczorek]]|POL}}|| 201,14 | {{flagathlete|[[Juraj Minčík]]|SVK}}|| 203,15 |- |C2 moški | {{CZE}}<br>[[Marek Jiras]]<br>[[Tomáš Máder]]|| 207,79 | {{CZE}}<br>[[Jaroslav Volf]]<br>[[Ondřej Štěpánek]]|| 211,96 | {{SVK}}<br>[[Roman Štrba]]<br>[[Roman Vajs]]|| 214,24 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}}|| 180,22 | {{flagathlete|[[Fedja Marušič]]|SLO}}|| 184,53 | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}}|| 184,64 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}}|| 215,63 | {{flagathlete|[[Marcela Sadilová]]|CZE}}|| 220,71 | {{flagathlete|[[Rachel Crosbee]]|GBR}}|| 221,05 |} ;2001<ref>[http://www.whitewaterslalom.org/results/2001/worldcup_three_final.html Results - World Cup Race 3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220625071057/http://www.whitewaterslalom.org/results/2001/worldcup_three_final.html |date=2022-06-25 }} - accessed November 8, 2011</ref><ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Race 3 (C1M, C2M, K1M)|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2001/2001-06-10-wc-tacen.pdf|accessdate=7 October 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}}|| 193,41 | {{flagathlete|[[Krzysztof Bieryt]]|POL}}|| 196,78 | {{flagathlete|[[Simon Hočevar]]|SLO}}|| 198,12 |- |C2 moški | {{POL}}<br>[[Andrzej Wójs]]<br>[[Sławomir Mordarski]]|| 209,29 | {{CZE}}<br>[[Jaroslav Pospíšil (kanuist)|Jaroslav Pospíšil]]<br>[[Jaroslav Pollert (kanuist, rojen 1971)|Jaroslav Pollert]]|| 210,67 | {{CZE}}<br>[[Marek Jiras]]<br>[[Tomáš Máder]]|| 210,91 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Dejan Kralj]]|SLO}}|| 189,09 | {{flagathlete|[[Peter Cibák]]|SVK}}|| 190,81 | {{flagathlete|[[Helmut Oblinger]]|AUT}}|| 190,95 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Marcela Sadilová]]|CZE}}|| 218,05 | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}}|| 221,61 | {{flagathlete|[[Violetta Oblinger-Peters]]|AUT}}|| 227,57 |} ;2002<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Race 3|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2002/2002-07-28-weltcup-tacen.pdf|accessdate=8 October 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}}|| 188,07 | {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}}|| 192,01 | {{flagathlete|[[Juraj Minčík]]|SVK}}|| 192,66 |- |C2 moški | {{SVK}}<br>[[Pavol Hric]]<br>[[Roman Vajs]]|| 201,41 | {{SVK}}<br>[[Milan Kubáň]]<br>[[Marián Olejník]]|| 201,61 | {{GER}}<br>[[André Ehrenberg]]<br>[[Michael Senft]]|| 204,23 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Miha Terdič]]|SLO}}|| 181,79 | {{flagathlete|[[Thomas Becker (kanuist, rojen 1967)|Thomas Becker]]|GER}}|| 182,36 | {{flagathlete|[[David Ford (kayaker)|David Ford]]|CAN}}|| 184,46 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Irena Pavelková]]|CZE}}|| 202,63 | {{flagathlete|[[Violetta Oblinger-Peters]]|AUT}}|| 210,91 | {{flagathlete|[[Marcela Sadilová]]|CZE}}|| 213,55 |} ;2003<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Race 3|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2003/2003-07-13-wc-tacen.pdf|accessdate=28 October 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Tomáš Indruch]]|CZE}}|| 205,15 | {{flagathlete|[[Simon Hočevar]]|SLO}}|| 206,84 | {{flagathlete|[[Robin Bell]]|AUS}}|| 207,15 |- |C2 moški | {{CZE}}<br>[[Marek Jiras]]<br>[[Tomáš Máder]]|| 214,01 | {{SVK}}<br>[[Pavol Hochschorner]]<br>[[Peter Hochschorner]]|| 218,93 | {{CZE}}<br>[[Jaroslav Pospíšil (kanuist)|Jaroslav Pospíšil]]<br>[[Jaroslav Pollert (kanuist, rojen 1971)|Jaroslav Pollert]]|| 223,72 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Andrej Nolimal]]|SLO}}|| 193,90 | {{flagathlete|[[Loris Minvielle]]|FRA}}|| 198,84 | {{flagathlete|[[Michael Kurt]]|SUI}}|| 199,93 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Gabriela Zamišková]]|SVK}}|| 225,48 | {{flagathlete|[[Marie Řihošková]]|CZE}}|| 227,33 | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}}|| 228,88 |} ;2007<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Race 2|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2007/2007-07-08-wc-tacen.zip|accessdate=12 November 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}}|| 197,20 | {{flagathlete|[[Dejan Stevanovič]]|SLO}}|| 198,58 | {{flagathlete|[[Nico Bettge]]|GER}}|| 199,68 |- |C2 moški | {{SVK}}<br>[[Pavol Hochschorner]]<br>[[Peter Hochschorner]]|| 204,22 | {{GBR}}<br>[[Tim Baillie]]<br>[[Etienne Stott]]|| 205,93 | {{GER}}<br>[[Felix Michel (kanuist)|Felix Michel]]<br>[[Sebastian Piersig]]|| 215,35 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Jure Meglič]]|SLO}}|| 181,71 | {{flagathlete|[[Scott Parsons]]|USA}}|| 183,76 | {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}}|| 184,03 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Mandy Planert]]|GER}}|| 199,56 | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}}|| 200,88 | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}}|| 208,57 |} ;2008<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Race 3|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2008/2008-07-06-worldcup-augsburg.pdf|accessdate=19 November 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Nico Bettge]]|GER}}|| 193,27 | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}}|| 196,65 | {{flagathlete|[[Ronnie Dürrenmatt]]|SUI}}|| 198,81 |- |C2 moški | {{SVK}}<br>[[Pavol Hochschorner]]<br>[[Peter Hochschorner]]|| 200,08 | {{SVK}}<br>[[Ladislav Škantár]]<br>[[Peter Škantár]]|| 206,25 | {{CZE}}<br>[[Marek Jiras]]<br>[[Tomáš Máder]]|| 207,27 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}}|| 179,29 | {{flagathlete|[[Lukáš Kubričan]]|CZE}}|| 184,17 | {{flagathlete|[[Richard Hounslow]]|GBR}}|| 184,46 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Mandy Planert]]|GER}}|| 205,34 | {{flagathlete|[[Li Džingdžing (kanuistka)|Li Džingdžing]]|CHN}}|| 206,23 | {{flagathlete|[[Gabriela Stacherová]]|SVK}}|| 209,67 |} ;2011<ref>{{navedi splet|title=Official results - World Cup Race 1|url=https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2011/2011-06-26-wc1-tacen.pdf|accessdate=3 December 2017}}</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[David Florence]]|GBR}}|| 100,85 | {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}}|| 101,24 | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}}|| 101,48 |- |C1 ženske | {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}}|| 126,44 | {{flagathlete|[[Leanne Guinea]]|AUS}}|| 126,75 | {{flagathlete|[[Katarína Macová]]|SVK}}|| 138,14 |- |C2 moški | {{SVK}}<br>[[Pavol Hochschorner]]<br>[[Peter Hochschorner]]|| 104,89 | {{FRA}}<br>[[Hugo Biso]]<br>[[Pierre Picco]]|| 107,58 | {{SVK}}<br>[[Ladislav Škantár]]<br>[[Peter Škantár]]|| 107,97 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}}|| 95,48 | {{flagathlete|[[Jure Meglič]]|SLO}}|| 98,81 | {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}}|| 99,57 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Melanie Pfeifer]]|GER}}|| 108,14 | {{flagathlete|[[Dana Mann]]|SVK}}|| 108,66 | {{flagathlete|[[Urša Kragelj]]|SLO}}|| 109,51 |} ;2013<ref>[http://www.kajak-zveza.si/moduli/rezultati/files/Svetovni_pokal_Tacen_2013_XJTx.pdf Official results - World Cup Race 4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304230042/http://www.kajak-zveza.si/moduli/rezultati/files/Svetovni_pokal_Tacen_2013_XJTx.pdf |date=2016-03-04 }} - Retrieved August 26, 2013</ref> {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški | {{flagathlete|[[Anže Berčič]]|SLO}}|| 108,28 | {{flagathlete|[[Franz Anton]]|GER}}|| 109,56 | {{flagathlete|[[Matija Marinić]]|CRO}}|| 109,94 |- |C1 ženske | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}}|| 132,69 | {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}}|| 135,04 | {{flagathlete|[[Monika Jančová]]|CZE}}|| 138,13 |- |C2 moški | {{FRA}}<br>[[Gauthier Klauss]]<br>[[Matthieu Péché]]|| 117,41 | {{POL}}<br>[[Filip Brzeziński]]<br>[[Andrzej Brzeziński]]|| 118,70 | {{SLO}}<br>[[Sašo Taljat]]<br>[[Luka Božič]]|| 120,61 |- |K1 moški | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}}|| 99,87 | {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}}|| 102,91 | {{flagathlete|[[Hannes Aigner]]|GER}}|| 105,46 |- |K1 ženske | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}}|| 117,60 | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}}|| 117,94 | {{flagathlete|[[Eva Terčelj]]|SLO}}|| 119,37 |- |C1 moški ekipno | {{SLO}}<br>[[Benjamin Savšek]]<br>[[Luka Božič]]<br>[[Anže Berčič]]|| 121,55 | {{SVK}}<br>[[Matej Beňuš]]<br>[[Alexander Slafkovský]]<br>[[Jerguš Baďura]]|| 125,57 | {{GER}}<br>[[Sideris Tasiadis]]<br>[[Jan Benzien]]<br>[[Franz Anton]]|| 125,91 |- |K1 moški ekipno | {{GER}}<br>[[Sebastian Schubert]]<br>[[Fabian Dörfler]]<br>[[Hannes Aigner]]|| 114,53 | {{SLO}}<br>[[Peter Kauzer]]<br>[[Janoš Peterlin]]<br>[[Martin Albreht]]|| 115,34 | {{ITA}}<br>[[Giovanni De Gennaro (kanuist)|Giovanni De Gennaro]]<br>[[Andrea Romeo]]<br>[[Diego Paolini]]|| 115,83 |} ;2014 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/C1M_FI_14@Final%20Results.pdf C1M official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 14, 2014</ref> | {{flagathlete|[[Benjamin Savšek]]|SLO}}|| 104,94 | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}}|| 106,06 | {{flagathlete|[[Luka Božič]]|SLO}}|| 106,54 |- |C1 ženske<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/C1W_FI_14@Final%20Results.pdf C1W official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 14, 2014</ref> | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}}|| 120,69 | {{flagathlete|[[Kateřina Havlíčková|Kateřina Hošková]]|CZE}}|| 136,12 | {{flagathlete|[[Teng Šianšian]]|CHN}}|| 141,52 |- |C2 moški<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/C2M_FI_15@Final%20Results.pdf C2M official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 15, 2014</ref> | {{SVK}}<br>[[Ladislav Škantár]]<br>[[Peter Škantár]]|| 111,24 | {{SLO}}<br>[[Luka Božič]]<br>[[Sašo Taljat]]|| 112,50 | {{CZE}}<br>[[Jonáš Kašpar]]<br>[[Marek Šindler]]|| 116,46 |- |K1 moški<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/K1M_FI_14@Final%20Results.pdf K1M official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 14, 2014</ref> | {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}}|| 97,12 | {{flagathlete|[[Andrea Romeo]]|ITA}}|| 97,32 | {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}}|| 98,51 |- |K1 ženske<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/K1W_FI_15@Final%20Results.pdf K1W official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 15, 2014</ref> | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}}|| 111,24 | {{flagathlete|[[Jasmin Schornberg]]|GER}}|| 113,83 | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}}|| 114,14 |- |C1 moški ekipno<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/C1MT_TFI_14@Final%20Results.pdf C1M team official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 14, 2014</ref> | {{AUS}}<br>[[Robin Jeffery]]<br>[[Ian Borrows]]<br>[[Christian Fabris]]|| 128,53 | {{FRA}}<br>[[Pierre-Antoine Tillard]]<br>[[Martin Thomas (kanuist)|Martin Thomas]]<br>[[Cédric Joly]]|| 135,57 | {{CZE}}<br>[[Lukáš Rohan]]<br>[[Vítězslav Gebas]]<br>[[Jan Mašek]]|| 137,04 |- |C1 ženske ekipno<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/C1WT_TFI_14@Final%20Results.pdf C1W team official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 14, 2014</ref> | {{CHN}}<br>[[Cen Nanšin]]<br>[[Teng Qianqian]]<br>[[Čen Ši (kanuist)|Čen Ši]]|| 262,44 | -|| | -|| |- |C2 moški ekipno<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/C2MT_TFI_15@Final%20Results.pdf C2M team official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 15, 2014</ref> | {{GER}}<br>[[Robert Behling]] & [[Thomas Becker (kanuist, rojen 1990)|Thomas Becker]]<br>[[Kai Müller]] & [[Kevin Müller (kanuist)|Kevin Müller]]<br>[[Franz Anton]] & [[Jan Benzien]]|| 139,49 | -|| | -|| |- |K1 moški ekipno<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/K1MT_TFI_14@Final%20Results.pdf K1M team official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 14, 2014</ref> | {{GER}}<br>[[Sebastian Schubert]]<br>[[Fabian Dörfler]]<br>[[Alexander Grimm]]|| 109,52 | {{FRA}}<br>[[Benjamin Renia]]<br>[[Benoît Peschier]]<br>[[Benoît Guillaume]]|| 111,51 | {{POL}}<br>[[Mateusz Polaczyk]]<br>[[Rafał Polaczyk]]<br>[[Dariusz Popiela]]|| 112,34 |- |K1 ženske ekipno<ref>[http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2014/siwidata/303/K1WT_TFI_15@Final%20Results.pdf K1W team official result list - World Cup Race 2] - Retrieved June 15, 2014</ref> | {{GER}}<br>[[Jasmin Schornberg]]<br>[[Melanie Pfeifer]]<br>[[Ricarda Funk]]|| 130,54 | {{FRA}}<br>[[Marie-Zélia Lafont]]<br>[[Pauline Guiet]]<br>[[Josepha Longa]]|| 145,57 | {{SLO}}<br>[[Urša Kragelj]]<br>[[Eva Terčelj]]<br>[[Ajda Novak]]|| 151,33 |} ;2016 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet|title=C1M official result list - World Cup Final|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2016/201201/788/C1M_FI_10@Final%20Results.pdf|accessdate=10 September 2016}}</ref> | {{flagathlete|[[Benjamin Savšek]]|SLO}}|| 74,45 | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}}|| 75,09 | {{flagathlete|[[Casey Eichfeld]]|USA}}|| 76,90 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet|title=C1W official result list - World Cup Final|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2016/201201/788/C1W_FI_10@Final%20Results.pdf|accessdate=10 September 2016}}</ref> | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}}|| 85,40 | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanustika)|Jessica Fox]]|AUS}}|| 86,32 | {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}}|| 89,46 |- |C2 moški<ref>{{navedi splet|title=C2M official result list - World Cup Final|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2016/201201/788/C2M_FI_4@Final%20Results.pdf|accessdate=11 September 2016}}</ref> | {{SVK}}<br>[[Ladislav Škantár]]<br>[[Peter Škantár]]|| 80,45 | {{FRA}}<br>[[Nicolas Scianimanico]]<br>[[Hugo Cailhol]]|| 82,26 | {{FRA}}<br>[[Pierre Picco]]<br>[[Hugo Biso]]|| 82,43 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet|title=K1M official result list - World Cup Final|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2016/201201/788/K1M_FI_10@Final%20Results.pdf|accessdate=10 September 2016}}</ref> | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}}|| 69,89 | {{flagathlete|[[Bradley Forbes-Cryans]]|GBR}}|| 70,17 | {{flagathlete|[[Kazuja Adači]]|JPN}}|| 72,38 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet|title=K1W official result list - World Cup Final|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2016/201201/788/K1W_FI_4@Final%20Results.pdf|accessdate=11 September 2016}}</ref> | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}}|| 77,55 | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}}|| 79,83 | {{flagathlete|[[Fiona Pennie]]|GBR}}|| 79,94 |- |K1 moški kros<ref>{{navedi splet|title=K1M cross official result list - World Cup Final|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2016/201201/788/K1MC_XF_10@Cross%20Finals%20Bracket.pdf|accessdate=10 September 2016}}</ref> | {{flagathlete|[[Boris Neveu]]|FRA}}|| | {{flagathlete|[[Ondřej Tunka]]|CZE}}|| | {{flagathlete|[[Cubasa Sasaki]]|JPN}}|| |- |K1 ženski kros<ref>{{navedi splet|title=K1W cross official result list - World Cup Final|url=http://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2016/201201/788/K1WC_XF_10@Cross%20Finals%20Bracket.pdf|accessdate=10 September 2016}}</ref> | {{flagathlete|[[Amálie Hilgertová]]|CZE}}|| | {{flagathlete|[[Martina Wegman]]|NED}}|| | {{flagathlete|[[Kate Eckhardt]]|AUS}}|| |} ;2018 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=C1M official result list – World Cup Race 4 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2018/201201/1304/C1M_FI_1@Final%20Results.pdf |accessdate=2 September 2018}}</ref> | {{flagathlete|[[Sideris Tasiadis]]|GER}} || 103,00 | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} || 103,68 | {{flagathlete|[[Franz Anton]]|GER}} || 104,29 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=C1W official result list – World Cup Race 4 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2018/201201/1304/C1W_NHT1_31@Results.pdf |accessdate=2 September 2018}}</ref> | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 103,23 | {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}} || 108,38 | {{flagathlete|[[Soňa Stanovská]]|SVK}} || 111,15 |- |C2 mešano<ref>{{navedi splet |title=C2X official result list – World Cup Race 4 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2018/201201/1304/C2X_FI_1@Final%20Results.pdf |accessdate=2 September 2018}}</ref> | {{flagathlete|[[Veronika Vojtová]]/[[Jan Mašek]]|CZE}} || 142,47 | {{flagathlete|[[Yves Prigent]]/[[Margaux Henry]]|FRA}} || 220,86 | {{flagathlete|[[Jana Matulková]]/[[Vojtěch Mrůzek]]|CZE}} || 270,56 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=K1M official result list – World Cup Race 4 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2018/201201/1304/K1M_NHT1_31@Results.pdf |accessdate=2 September 2018}}</ref> | {{flagathlete|[[Žan Jakše]]|SLO}} || 82,33 | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} || 82,44 | {{flagathlete|[[Mathieu Biazizzo]]|FRA}} || 84,52 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=K1W official result list – World Cup Race 4 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2018/201201/1304/K1W_FI_1@Final%20Results.pdf |accessdate=2 September 2018}}</ref> | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} || 107,94 | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 109,01 | {{flagathlete|[[Viktoria Wolffhardt]]|AUT}} || 113,10 |} ;2019 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=C1M official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2019/201201/1276/MC1_SLER_29@Event%20Result.pdf |accessdate=29 June 2019}}</ref> | {{flagathlete|[[Roberto Colazingari]]|ITA}}|| 87,48 | {{flagathlete|[[Anže Berčič]]|SLO}}|| 88,84 | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}}|| 89,56 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=C1W official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2019/201201/1276/WC1_SLER_30@Event%20Result.pdf |accessdate=30 June 2019}}</ref> | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}}|| 103,06 | {{flagathlete|[[Viktoria Wolffhardt]]|AUT}}|| 104,22 | {{flagathlete|[[Evy Leibfarth]]|USA}}|| 110,69 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=K1M official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2019/201201/1276/MK1_SLER_30@Event%20Result.pdf |accessdate=30 June 2019}}</ref> | {{flagathlete|[[Giovanni De Gennaro (kanusit)|Giovanni De Gennaro]]|ITA}}|| 83,10 | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}}|| 83,15 | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}}|| 84,97 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=K1W official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2019/201201/1276/WK1_SLER_29@Event%20Result.pdf |accessdate=29 June 2019}}</ref> | {{flagathlete|[[Stefanie Horn]]|ITA}}|| 94,13 | {{flagathlete|[[Eva Terčelj]]|SLO}}|| 94,39 | {{flagathlete|[[Viktorija Us]]|UKR}}|| 95,04 |- |Ekstremni K1 moški<ref>{{navedi splet |title=Extreme K1M official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2019/201201/1276/MCSLX_XER_30@Event%20Result.pdf |accessdate=30 June 2019}}</ref> | {{flagathlete|[[Ben Hayward (kanusit)|Ben Hayward]]|CAN}}|| | {{flagathlete|[[Pepe Gonçalves|Pedro Gonçalves]]|BRA}}|| | {{flagathlete|[[Christian De Dionigi]]|ITA}}|| |- |Ekstremni K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=Extreme K1W official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2019/201201/1276/WCSLX_XER_30@Event%20Result.pdf |accessdate=30 June 2019}}</ref> | {{flagathlete|[[Martina Wegman]]|NED}}|| | {{flagathlete|[[Caroline Trompeter]]|GER}}|| | {{flagathlete|[[Ajda Novak]]|SLO}}|| |} ;2020 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=C1M official result list – World Cup Race 1 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2020/201201/1856/MC1_FI_18@Final%20Results.pdf |accessdate=18 October 2020}}</ref> | {{flagathlete|[[Luka Božič]]|SLO}} || 78,17 | {{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} || 79,81 | {{flagathlete|[[Jules Bernardet]]|FRA}} || 80,24 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=C1W official result list – World Cup Race 1 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2020/201201/1856/WC1_FI_18@Final%20Results.pdf |accessdate=18 October 2020}}</ref> | {{flagathlete|[[Ana Sátila]]|BRA}} || 93,64 | {{flagathlete|[[Lucie Prioux]]|FRA}} || 95,37 | {{flagathlete|[[Evy Leibfarth]]|USA}} || 96,76 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=K1M official result list – World Cup Race 1 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2020/201201/1856/MK1_FI_17@Final%20Results.pdf |accessdate=17 October 2020}}</ref> | {{flagathlete|[[Isak Öhrström]]|SWE}} || 73,39 | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} || 73,89 | {{flagathlete|[[Pepe Gonçalves|Pedro Gonçalves]]|BRA}} || 74,32 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=K1W official result list – World Cup Race 1 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2020/201201/1856/WK1_FI_17@Final%20Results.pdf |accessdate=17 October 2020}}</ref> | {{flagathlete|[[Romane Prigent]]|FRA}} || 83,98 | {{flagathlete|[[Camille Prigent]]|FRA}} || 85,86 | {{flagathlete|[[Evy Leibfarth]]|USA}} || 85,99 |- |Ekstremni K1 moški<ref>{{navedi splet |title=Extreme K1M official result list – World Cup Race 1 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2020/201201/1856/MCSLX_XF_17@Extreme%20Canoe%20Slalom%20Bracket.pdf |accessdate=17 October 2020}}</ref> | {{flagathlete|[[Pepe Gonçalves|Pedro Gonçalves]]|BRA}}|| | {{flagathlete|[[Martin Stanovski]]|KAZ}}|| | {{flagathlete|[[Tren Long]]|USA}}|| |- |Ekstremni K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=Extreme K1W official result list – World Cup Race 1 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2020/201201/1856/WCSLX_XER_17@Event%20Result.pdf |accessdate=17 October 2020}}</ref> | {{flagathlete|[[Alsu Minazova]]|RUS}}|| | {{flagathlete|[[Darja Kuznecova]]|RUS}}|| | {{flagathlete|[[Ria Sribar]]|USA}}|| |} ;2022 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=C1M official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2022/siwidata/1885/CSLMC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=26 June 2022}}</ref> |{{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} || 86,27 |{{flagathlete|[[Luka Božič]]|SLO}} || 86,44 |{{flagathlete|[[Benjamin Savšek]]|SLO}} || 86,83 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=C1W official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2022/siwidata/1885/CSLWC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=26 June 2022}}</ref> |{{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} || 96,52 |{{flagathlete|[[Evy Leibfarth]]|USA}} || 98,27 |{{flagathlete|[[Elena Lilik]]|GER}} || 101,51 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=K1M official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2022/siwidata/1885/CSLMK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=25 June 2022}}</ref> |{{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} || 79,79 |{{flagathlete|[[Martin Srabotnik]]|SLO}} || 81,16 |{{flagathlete|[[Jakub Grigar]]|SVK}} || 84,61 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=K1W official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2022/siwidata/1885/CSLWK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=25 June 2022}}</ref> |{{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 94,24 |{{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} || 97,02 |{{flagathlete|[[Viktorija Us]]|UKR}} || 97,58 |- |Ekstremni slalom moški<ref>{{navedi splet |title=XKM official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2022/siwidata/1885/CSLMX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=26 June 2022}}</ref> |{{flagathlete|[[Isak Öhrström]]|SWE}} || |{{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} || |{{flagathlete|[[Anatole Delassus]]|FRA}} || |- |Ekstremni slalom ženske<ref>{{navedi splet |title=XKW official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2022/siwidata/1885/CSLWX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=26 June 2022}}</ref> |{{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || |{{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} || |{{flagathlete|[[Viktoria Wolffhardt]]|AUT}} || |} ;2023 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=C1M official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2023/siwidata/2136/CSLMC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=16 June 2023}}</ref> |{{flagathlete|[[Luka Božič]]|SLO}} || 90,29 |{{flagathlete|[[Zachary Lokken]]|USA}} || 91,43 |{{flagathlete|[[Benjamin Savšek]]|SLO}} || 93,14 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=C1W official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2023/siwidata/2136/CSLWC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=16 June 2023}}</ref> |{{flagathlete|[[Elena Lilik]]|GER}} || 101,97 |{{flagathlete|[[Viktorija Us]]|UKR}} || 105,27 |{{flagathlete|[[Eva Alina Hočevar]]|SLO}} || 108,00 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=K1M official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2023/siwidata/2136/CSLMK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=17 June 2023}}</ref> |{{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} || 85,02 |{{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} || 89,46 |{{flagathlete|[[Felix Oschmautz]]|AUT}} || 90,05 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=K1W official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2023/siwidata/2136/CSLWK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=17 June 2023}}</ref> |{{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 96,22 |{{flagathlete|[[Viktorija Us]]|UKR}} || 98,91 |{{flagathlete|[[Elena Lilik]]|GER}} || 98,92 |- |Kajakaški kros moški<ref>{{navedi splet |title=KXM official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2023/siwidata/2136/CSLMX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=18 June 2023}}</ref> |colspan=2|{{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Anatole Delassus]]|FRA}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Stefan Hengst]]|GER}} |- |Kajakaški kros ženske<ref>{{navedi splet |title=KXW official result list – World Cup Race 3 |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2023/siwidata/2136/CSLWX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=18 June 2023}}</ref> |colspan=2|{{flagathlete|[[Veronika Vojtová]]|CZE}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Eva Terčelj]]|SLO}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |} ;2025 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Men's Canoe |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLMC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=30 August 2025}}</ref> |{{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} || 75,67 |{{flagathlete|[[Yohann Senechault]]|FRA}} || 76,46 |{{flagathlete|[[Vojtěch Heger]]|CZE}} || 78,70 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Women's Canoe |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLWC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=30 August 2025}}</ref> |{{flagathlete|[[Elena Lilik]]|GER}} || 86,86 |{{flagathlete|[[Viktorija Us]]|UKR}} || 87,78 |{{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 88,19 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Men's Kayak |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLMK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=29 August 2025}}</ref> |{{flagathlete|[[Titouan Castryck]]|FRA}} || 70,24 |{{flagathlete|[[Žiga Lin Hočevar]]|SLO}} || 72,63 |{{flagathlete|[[Mateusz Polaczyk]]|POL}} || 73,52 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Women's Kayak |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLWK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=29 August 2025}}</ref> |{{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 78,69 |{{flagathlete|[[Eva Alina Hočevar]]|SLO}} || 79,42 |{{flagathlete|[[Evy Leibfarth]]|USA}} || 82,45 |- |Kajakaški kros moški<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Men's Kayak Cross |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLMX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=31 August 2025}}</ref> |colspan=2|{{flagathlete|[[Mathurin Madoré]]|FRA}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Jan Ločnikar]]|SLO}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Alex Baldoni]]|CAN}} |- |Kajakaški kros ženske<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Women's Kayak Cross |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLWX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=31 August 2025}}</ref> |colspan=2|{{flagathlete|[[Andrea Herzog]]|GER}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Momoka Nagasu]]|JPN}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Nikita Setchell]]|GBR}} |- |Kajakaški kros posamično ženske moški<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Men's Kayak Cross Individual |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLMX1IND-------------FNL-000100--@Results.pdf |access-date=31 August 2025}}</ref> |{{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} || 50,35 |{{flagathlete|[[Jakub Krejčí]]|CZE}} || 51,25 |{{flagathlete|[[Sam Leaver]]|GBR}} || 51,30 |- |Kajakaški kros posamično ženske<ref>{{navedi splet |title=World Cup Race 4 - Women's Kayak Cross Individual |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2025/siwidata/2335/CSLWX1IND-------------FNL-000100--@Results.pdf |access-date=31 August 2025}}</ref> |{{flagathlete|[[Camille Prigent]]|FRA}} || 56,20 |{{flagathlete|[[Eva Alina Hočevar]]|SLO}} || 57,46 |{{flagathlete|[[Evy Leibfarth]]|USA}} || 57,50 |} ;2026 {| class="wikitable" width=100% !Disciplina ! style="background-color:gold" | Zlato ! Čas ! style="background-color:silver" | Srebro ! Čas ! style="background-color:#cc9966" | Bron ! Čas |- |C1 moški<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Men's Canoe Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLMC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=30 May 2026}}</ref> |{{flagathlete|[[Žiga Lin Hočevar]]|SLO}} || 77,85 |{{flagathlete|[[Václav Chaloupka]]|CZE}} || 80,60 |{{flagathlete|[[Luka Božič]]|SLO}} || 80,90 |- |C1 ženske<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Women's Canoe Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLWC1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=30 May 2026}}</ref> |{{flagathlete|[[Tereza Kneblová]]|CZE}} || 84,27 |{{flagathlete|[[Eva Alina Hočevar]]|SLO}} || 84,97 |{{flagathlete|[[Alena Marx]]|SUI}} || 85,87 |- |K1 moški<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Men's Kayak Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLMK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=29 May 2026}}</ref> |{{flagathlete|[[Xabier Ferrazzi]]|ITA}} || 72,71 |{{flagathlete|[[Michał Pasiut]]|POL}} || 75,11 |{{flagathlete|[[Jakub Krejčí]]|CZE}} || 75,62 |- |K1 ženske<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Women's Kayak Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLWK1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=29 May 2026}}</ref> |{{flagathlete|[[Eva Alina Hočevar]]|SLO}} || 81.,1 |{{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 81,74 |{{flagathlete|[[Maialen Chourraut]]|ESP}} || 83,85 |- |Kajakaški kros moški<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Men's Kayak Cross Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLMX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=31 May 2026}}</ref> |colspan=2|{{flagathlete|[[Žiga Lin Hočevar]]|SLO}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Joris Hello]]|FRA}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} |- |Kajakaški kros ženske<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Women's Kayak Cross Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLWX1----------------------------@Final%20Results.pdf |access-date=31 May 2026}}</ref> |colspan=2|{{flagathlete|[[Alena Marx]]|SUI}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Viktorija Us]]|UKR}} |colspan=2|{{flagathlete|[[Angèle Hug]]|FRA}} |- |Kajakaški kros posamično moški<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Men's Kayak Cross Time Trials Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLMX1----------------QUAL000100--@Results.pdf |access-date=31 May 2026}}</ref> |{{flagathlete|[[Sam Leaver]]|GBR}} || 50,95 |{{flagathlete|[[Mathurin Madoré]]|FRA}} || 51,94 |{{flagathlete|[[Jakub Krejčí]]|CZE}} || 52,08 |- |Kajakaški kros posamično ženske<ref>{{navedi splet |title=2026 ICF Canoe Slalom World Cup Women's Kayak Cross Individual Time Trials Tacen |url=https://123result.blob.core.windows.net/canoe/CS_2026/siwidata/2491/CSLWX1IND-------------FNL-000100--@Results.pdf |access-date=31 May 2026}}</ref> |{{flagathlete|[[Camille Prigent]]|FRA}} || 56,06 |{{flagathlete|[[Angèle Hug]]|FRA}} || 58,79 |{{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 59,16 |} == Sklici == {{sklici}} {{Ljubljana}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Tacen]] [[Kategorija:Sava]] [[Kategorija:Kajak in kanu (šport)]] [[Kategorija:Športni objekti v Ljubljani]] heqij7smzp2d1fds4aqkg0hku5yetvq Trčenje v zraku na Potomacu (2025) 0 574715 6740597 6719114 2026-08-21T18:35:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740597 wikitext text/x-wiki {{Infobox aircraft occurrence | name = Trčenje v zraku na Potomacu (2025) | image = PSA Airlines flight 5342 crash.webm | image_upright = 1.15 | alt = Posnetek nadzorne kamere | caption = Posnetek [[EarthCam]] s [[John F. Kennedy Center for the Performing Arts|Kennedy Center]] (pogled proti JV), prikazuje trk in strmoglavljenje | occurrence_type = Nesreča | date = {{Start date|2025|01|29}} | summary = [[trčenje v zraku]], v preiskavi | site = [[Potomac (reka)|Potomac]] blizu državnega letališča Ronald Reagan Washington National Airport, Washington, D.C., Združene države Amerike <!--Waterway lies in DC, not VA--> | coordinates = {{Wikidata coord|Q131936446|region:US-MD_type:event|display=inline,title}} | total_fatalities = 67<ref name="Boyette-2025" /> | total_survivors = 0 | plane1_image = American Eagle CRJ-700 N709PS at Charlotte, 2022.jpg | plane1_image_upright = 1.15 | plane1_alt = | plane1_caption = V nesreči udeleženo letalo, slikano 2022 | plane1_type = [[Bombardier CRJ700|Bombardier CRJ701ER]] | plane1_operator = [[PSA Airlines]] {{abbr|pk|posluje kot}} [[American Eagle (airline brand)|American Eagle]]{{efn|name=Eagle|V času nesreče je bila American Eagle blagovna znamka, ki jo je družba American Airlines uporabljala za notranje lete, ki jih je prodajala na podlagi sporazumov o souporabi kode s šestimi partnerskimi letalskimi družbami; ena izmed teh partnerskih družb je bila PSA Airlines. Družba PSA Airlines je v lasti skupine American Airlines Group, ki je tudi matična družba družbe American Airlines.}} | plane1_IATA = AA5342 | plane1_ICAO = JIA5342 | plane1_callsign = BLUE STREAK 5342 | plane1_tailnum = N709PS | plane1_origin = Wichita Dwight D. Eisenhower National Airport, [[Wichita, Kansas]], ZDA | plane1_destination = Ronald Reagan Washington National Airport, okrožje Arlington, Virginija, ZDA | plane1_occupants = 64 | plane1_passengers = 60 | plane1_crew = 4 | plane1_fatalities = 64 | plane1_survivors = 0 | plane2_image = Sikorsky VH-60M 09-20197 FDK MD8.jpg | plane2_image_upright = 1.15 | plane2_alt = | plane2_caption = VH-60 Black Hawk, podoben v nesreči udeleženemu helikopterju | plane2_type = [[Sikorsky UH-60 Black Hawk|Sikorsky VH-60M Black Hawk]] | plane2_operator = 12. zračna brigada, [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike]] | plane2_IATA = | plane2_ICAO = | plane2_callsign = {{Abbr|PAT|Priority Air Transport}}25 | plane2_tailnum = 00-26860 | plane2_origin = Davison Army Airfield, Fort Belvoir, okrožje Fairfax, Virginija, ZDA<ref name=Davison/> | plane2_occupants = 3 | plane2_crew = 3 | plane2_fatalities = 3 | plane2_survivors = 0 }} 29. januarja 2025 je redni notranji potniški let 5342 American Eagle let, ki ga je opravljalo potniško letalo [[Bombardier CRJ700]], v zraku trčil v helikopter ameriške vojske [[Sikorsky UH-60 Black Hawk|Sikorsky VH-60M Black Hawk]] na končnem priletu na državno letališče Ronald Reagan Washington v Washingtonu, D.C. Oba zrakoplova sta po trčenju padla v reko Potomac, pri čemer je umrlo skupaj vseh 67 ljudi v obeh zrakoplovih. Let 5342 je upravljala družba PSA Airlines, hčerinska družba v 100-odstotni lasti skupine [[American Airlines]]. Vzletel je z državnega letališča Wichita Dwight D. Eisenhower v Wichiti v Kansasu.<ref name="CNN">{{navedi novice |last1=Regan |first1=Helen |last2=Romine |first2=Taylor |last3=Faheid |first3=Dalia |last4=Lynch |first4=Jamiel |last5=Vera |first5=Amir |last6=Park |first6=Hanna |date=January 29, 2025 |title=American Airlines plane crash near Washington, DC; Reagan National Airport takeoffs and landings halted |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250130044648/https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25 |archive-date=2025-01-30 |access-date=January 30, 2025 |work=[[CNN]] |quote=A US Army Blackhawk (H-60) helicopter collided with passenger aircraft near Washington on Wednesday, according to two US defense officials. }}</ref><ref name="Harvey-2025">{{navedi splet |last=Harvey |first=Lex |date=30 January 2025 |title=What we know about the passenger plane collision near Washington, DC |url=https://www.cnn.com/2025/01/29/us/plane-crash-potomac-river-dc-hnk/index.html |access-date=30 January 2025 |website=[[CNN]]}}</ref> Helikopter je bil na šolskem letu z vojaškega letališča Davison v okrožju Fairfax v Virginiji. ==Zrakoplova in njuni posadki== ===Zrakoplova=== Let 5342<ref name="news.aa.com">{{navedi splet |title=Information regarding American Eagle Flight 5342 |url=https://news.aa.com/news/news-details/2025/Information-regarding-American-Eagle-Flight-5342/default.aspx |access-date=2025-01-30 |website=news.aa.com |language=en-US}}</ref> družbe American Eagle je opravljalo 20 let staro letalo serije [[Bombardier CRJ700]], ki je regionalno reaktivno letalo, ki se običajno uporablja za lete na kratke in srednje razdalje. Letalo je imelo konfiguracijo CRJ701ER, ki prinaša več sedežev in večji doseg. Izdelano je bilo septembra 2004, registrirano kot N709PS in je bilo decembra 2013 po združitvi družb US Airways in American Airlines preneseno na družbo PSA Airlines, ki ga je upravljala pod blagovno znamko American Eagle.<ref name="Knox-Jan30">{{navedi novice |last=Knox |first=Brady |date=January 29, 2025 |title=Potomac plane crash: Rescue operation underway near Reagan airport |url=https://www.washingtonexaminer.com/news/3305147/potomac-plane-crash-rescue-operation-underway-near-reagan-airport-apparent-helicopter-collision/ |access-date=January 29, 2025 |work=[[Washington Examiner]]}}</ref><ref name="AirwaysNews2">{{navedi novice |last1=Villamizar |first1=Helwing |date=January 29, 2025 |title=Reagan National Halts Flights Amid CRJ Crash |url=https://www.airwaysmag.com/new-post/aircraft-incident-grounds-reagan-national-airport |access-date=January 30, 2025 |work=[[Airways News]]}}</ref><ref name="news.aa.com" /><ref>{{navedi splet |title=AA5342 (AAL5342) American Airlines Flight Tracking and History |url=https://www.flightaware.com/live/flight/AAL5342 |access-date=2025-01-30 |website=FlightAware |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=psaairlines |title=About psaairlines |url=https://www.psaairlines.com/about |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20250119105920/https://www.psaairlines.com/about/ |archive-date=January 19, 2025 |access-date=January 19, 2025}}</ref> Let se je začel v Wichiti v Kansasu in je bil na poti na državno letališče Ronald Reagan Washington.<ref name="Harvey-2025" /> Ob vzletu letala v Wichiti o nepravilnostih niso poročali.<ref name="Regan-2025">{{navedi splet |last1=Regan |first1=Helen |last2=Romine |first2=Taylor |last3=Faheid |first3=Dalia |last4=Lynch |first4=Jamiel |last5=Vera |first5=Amir |last6=Park |first6=Hanna |last7=Tsui |first7=Karina |date=2025-01-30 |title=Live updates: American Airlines plane, Black Hawk helicopter collide near Washington, DC; no survivors recovered |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25/index.html |access-date=2025-01-30 |publisher=CNN |language=en}}</ref> Udeleženi helikopter je bil [[Sikorsky UH-60 Black Hawk|Sikorsky VH-60M Black Hawk]] ameriške vojske, registriran s številko 00-26860.<ref>{{navedi novice |last1=Charpentreau |first1=Clément |date=30 January 2025 |title=American Eagle flight collides with Black Hawk helicopter |url=https://www.aerotime.aero/articles/american-eagle-flight-crashes-with-64-on-board-after-collision-with-helicopter |access-date=30 January 2025 |work=AeroTime}}</ref> Pripadal je B četi 12. zračnega bataljona, ki je nastanjen v Fort Belvoirju. Helikopter je bil konfiguriran kot „Gold Top“, ki se uporablja za prevoz visokih ameriških uradnikov, njegov klicni znak je bil PAT25, ki označuje prednostni zračni prevoz.<ref name="CNN" /><ref name="AAFC_1">{{navedi novice |last1=Stabley |first1=Matthew |last2=Swalec |first2=Andrea |date=29 January 2025 |title=American Airlines flight collides with Army helicopter near Reagan National, more than a dozen bodies recovered |url=https://www.nbcwashington.com/news/local/aircraft-down-on-potomac-river/3829201/ |access-date=30 January 2025 |work=[[WRC-TV#News operation|WRC-TV News]] |quote=Published January 29, 2025}}</ref> V helikopterju ni bilo visokih uradnikov.<ref name="CNN" /><ref>{{navedi novice |last1=Stabley |first1=Matthew |last2=Swalec |first2=Andrea |date=2025-01-30 |orig-date=January 29, 2025 |title=American Airlines flight collides with Army helicopter near Reagan National, more than a dozen bodies recovered |url=https://www.nbcwashington.com/news/local/aircraft-down-on-potomac-river/3829201/ |access-date=January 30, 2025 |work=[[WRC-TV#News operation|WRC-TV News]]}}</ref> Helikopter je bil na šolskem letu z letališča Davison.<ref name="CNN-Jan29-Quote">{{navedi novice |last1=Garrison |first1=Joey |last2=Nguyen |first2=Thao |date=January 29, 2025 |title=Plane, helicopter collide, crash into Potomac River in Washington |url=https://www.usatoday.com/story/news/nation/2025/01/29/aircraft-crash-reagan-national-airport/78038164007/ |access-date=January 29, 2025 |work=[[USA Today]]}}</ref><ref name="Davison">{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Airliner, Army helicopter collide over Potomac River |url=https://www.defenseone.com/threats/2025/01/airliner-army-helicopter-collide-over-potomac-river/402608/ |website=Defense One |publisher=[[Government Executive]]}}</ref> ===Potniki in posadka=== Na letalu je bilo 60 potnikov in štirje člani posadke, v helikopterju pa so bili trije vojaki.<ref name="NBC2">{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Plane crashes into Potomac River after collision with helicopter near Reagan National Airport |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/live-blog/live-updates-plane-crashes-potomac-river-collision-helicopter-reagan-n-rcna189942 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250130031329/https://www.nbcnews.com/news/us-news/live-blog/live-updates-plane-crashes-potomac-river-collision-helicopter-reagan-n-rcna189942 |archive-date=2025-01-30 |access-date=January 30, 2025 |publisher=[[NBC News]] |language=en-US }}</ref> Pilot Bombardiera Jonathan Campos je bil pri letalski družbi zaposlen šest let, prvi častnik Samuel Lilley pa dve leti.<ref>{{navedi splet |last=Robertson |first=Campbell |date=January 30, 2025 |title=Live Updates: No Survivors After Plane and Helicopter Crash Near Washington, Officials Say |url=https://www.nytimes.com/live/2025/01/30/us/plane-crash-washington-dc/9158c5f4-8f38-5bc1-aa36-0a13c76006e3?smid=url-share |access-date=January 30, 2025 |website=[[The New York Times]]}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Zdanowicz |first=Helen Regan, Taylor Romine, Dalia Faheid, Jamiel Lynch, Amir Vera, Hanna Park, Karina Tsui, Antoinette Radford, Chris Boyette, Andy Rose, Lauren Mascarenhas, Elise Hammond, Christina |date=2025-01-30 |title=Live updates: American Airlines plane, Black Hawk helicopter collide near Washington, DC; no survivors expected |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25?t=1738266040134 |access-date=2025-01-30 |website=CNN |language=en}}</ref> Lilley je bil doma iz Richmond Hilla v Georgii, maturiral je na tamkajšnji Visoki šoli Richmond Hill in diplomiral na Georgia Southern University.<ref>{{navedi splet |last=Cawthon |first=Graham |date=2025-01-30 |title=Family: Southeast Georgia native killed in DC midair collision was engaged to be married |url=https://www.wjcl.com/article/samuel-lilley-richmond-hill-black-hawk-collision/63623151 |access-date=2025-01-30 |website=WJCL |language=en}}</ref> Združenje stevardes je sporočilo, da sta bila na letu 5342 dva njihova člana.<ref name="BBC2">{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Washington DC plane crash: Jet with 60 passengers collides with US Army helicopter and crashes into river |url=https://www.bbc.com/news/live/cy7kxx74yxlt |access-date=January 30, 2025 |work=[[BBC News]]}}</ref> V helikopterju je bila posadka treh pripadnikov vojske, vključno s kapitanom, višjim vodnikom in nadnarednikom.<ref>{{navedi novice |last1=Rodriquez |first1=Maya |title=Army crew involved in mid-air collision with jet was 'fairly experienced' |url=https://www.scrippsnews.com/us-news/army-crew-involved-in-mid-air-collision-with-jet-was-fairly-experienced |access-date=30 January 2025 |work=Scripps News |date=30 January 2025}}</ref> ==Trčenje== Manj kot 30 sekund pred trčenjem je kontrolor zračnega prometa ob 20.47 po lokalnem času posadko helikopterja vprašal, če vidijo let 5342. Posadka je potrdila vizualni stik in zahtevala vizualno ločitev od letala, kar pomeni, da bo posadka sama vzpostavila in vzdrževala ločitev od letala, kontrolor pa je zahtevo odobril.<ref name="AP">{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Live updates: Passenger jet with 64 aboard collides with Army helicopter at Reagan Airport near DC |url=https://apnews.com/live/dc-plane-crash-reagan-updates |access-date=January 30, 2025 |agency=[[The Associated Press]]}}</ref><ref>{{navedi novice |date=30 January 2024 |title=Timeline of air traffic controllers issuing warnings before American Airlines plane, Black Hawk helicopter collision in DC |url=https://nypost.com/2025/01/30/us-news/timeline-of-air-traffic-controllers-issuing-warnings-before-american-airlines-plane-black-hawk-helicopter-collision-in-dc/ |access-date=30 January 2024 |work=[[New York Post]]}}</ref> Čez nekaj trenutkov je kontrolor helikopterju naročil, naj se umakne letu 5342.<ref name="AP" /><ref name="Time">{{cite magazine |date=30 January 2024 |title=Passenger Jet With 64 Aboard Collides With Army Helicopter While Landing at Reagan Airport Near D.C. |url=https://time.com/7211220/reagan-airport-aircraft-incident/ |access-date=30 January 2024 |magazine=[[Time (magazine)|Time]] }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Letali sta trčili na višini manj kot 91&nbsp;m, pri čemer je letalo ob trku letelo s hitrostjo 206&nbsp;km/h (111&nbsp;kn), helikopter pa je eksplodiral in padel v reko Potomac.<ref>{{navedi splet |last=Staff |first=National Desk |date=2025-01-30 |title=No survivors expected after American Airlines jet, Army helicopter collide midair near Reagan National Airport |url=https://www.wbaltv.com/article/reagan-national-airport-crash-halts-flights/63611604 |access-date=2025-01-30 |website=WBAL |language=en}}</ref> Radijski transponder letala CRJ700 je z oddajanjem prenehal približno 730&nbsp;m pred pristajalno stezo 33, na kateri je nameravalo pristati.<ref name="AP" /><ref name="Time" /> Trčenje je posnela spletna kamera v Centru uprizoritvenih umetnosti Johna F. Kennedyja,<ref>{{navedi novice |last=Singh |first=Kanishka |title=Air traffic controller audio captures moments before and after Washington plane crash |url=https://www.reuters.com/world/us/air-traffic-controller-audio-captures-moments-before-after-washington-plane-2025-01-30/ |access-date=January 30, 2025 |work=[[Reuters]] |publication-date=January 30, 2025}}</ref><ref>{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Aircraft down in Potomac River |url=https://airlinegeeks.com/2025/01/29/aircraft-down-in-potomac-river/ |access-date=January 30, 2025 |work=AirlineGeeks}}</ref> drugi videoposnetek pa je pokazal kratko ognjeno sled.<ref>{{navedi novice |last=Cameron |first=Chris |date=January 29, 2025 |title=Footage from a live webcam operated by the Kennedy Center appears to show a collision between two aircraft over Washington |url=https://www.nytimes.com/live/2025/01/30/us/plane-crash-washington-dc/9abdaddd-e0d0-56a9-88b8-26e9713dd930 |url-access=subscription |access-date=January 29, 2025 |work=[[The New York Times]]}} {{404|date=January 2025}}</ref> Priče so poročale, da se je letalo ob trku razpolovilo, helikopter pa je padel z glavo navzdol blizu letala.<ref name="BBC">{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Washington DC plane crash: Jet with 60 passengers collides with US Army helicopter and crashes into river |url=https://www.bbc.com/news/live/cy7kxx74yxlt |access-date=January 30, 2025 |work=[[BBC News]]}}</ref> Pilot tretjega letala, ki ni sodelovalo v nesreči, je kontrolorju zračnega prometa potrdil trčenje, in poročal, da je na zadnjem priletu videl plamene z nasprotne strani Potomaca.<ref name="CNN" /> Sistem TCAS ({{lang|en|Traffic Collision avoidance system}}), ki bi lahko pomagal preprečiti trke na višjih višinah, ne opozarja posadke na končnem priletu, ko so ta manj kot 300&nbsp;m nad tlemi; tako se prepreči usmerjanje letala v trčenje s terenom ali drugim letalom.<ref>{{Citation |last=Levenson |first=Eric |title=A look at the TCAS safety system designed as a "last defense" against plane collisions |date=2025-01-30 |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25#cm6jdr3wu00003b6nbbi9hl7iA |access-date=2025-01-30 |publisher=CNN |language=en |mode=cs1}}</ref> ===Umestitev=== Ta nesreča je bila prva nesreča s smrtnim izidom za družbo American Airlines po nesreči leta 587 12. novembra 2001,<ref>{{navedi novice |last=Leclercq |first=Matt |date=January 29, 2025 |title=American Airlines crash in Washington, D.C., may be carrier's worst disaster in two decades |url=https://www.star-telegram.com/news/local/fort-worth/article299415594.html |url-access=subscription |access-date=January 30, 2025 |work=[[Fort Worth Star-Telegram]]}}</ref> prva nesreča s smrtnim izidom serije CRJ700 od njene uvedbe leta 2001<ref>{{navedi splet |date=30 January 2025 |title=The Bombardier CRJ-700 in the American Airlines crash was a safe and reliable workhorse for short-haul routes |url=https://www.yahoo.com/news/bombardier-crj-700-american-airlines-131932501.html |access-date=30 January 2025 |website=Yahoo News}}</ref> in prva večja nesreča komercialnega letala z več smrtnimi žrtvami v ZDA po letu 3407 družbe Colgan Air 12. februarja 2009.<ref>{{navedi novice |last=Sweeney |first=Sam |date=January 29, 2025 |title=DC plane crash marks first major commercial crash in US since Buffalo crash in 2009 |url=https://abcnews.go.com/US/dc-plane-crash-marks-major-commercial-crash-us/story?id=118250215 |access-date=January 29, 2025 |work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref><ref>{{navedi splet |date=January 29, 2025 |title=Major airline crashes persist even as plane safety improves |url=https://www.dallasnews.com/news/national/2025/01/29/us-hasnt-seen-a-major-airline-crash-since-2009/ |access-date=January 30, 2025 |work=[[The Dallas Morning News]] |agency=Bloomberg Wire}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Ahmad |first=Manahil |date=January 30, 2025 |title=Last major commercial airliner plane crash before D.C. tragedy departed from Newark |url=https://www.northjersey.com/story/news/2025/01/30/american-airlines-plane-crash-washington-dc-flight-3407-nj/78048641007/ |access-date=January 30, 2025 |work=[[The Record (North Jersey)|The Bergen Record]]}}</ref> Bila je tudi prva nesreča v reki Potomac po letu 90 družbe Air Florida 13. januarja 1982.<ref>{{navedi splet |last=Hamacher |first=Brian |date=2025-01-30 |title=Collision involving helicopter and plane recalls tragic 1982 Air Florida crash |url=https://www.nbcmiami.com/news/local/collision-involving-helicopter-and-plane-recalls-tragic-1982-air-florida-crash/3530202/ |access-date=2025-01-30 |website=NBC 6 South Florida |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Oldcorn |first=Christopher |date=2025-01-30 |title=Flight 90's legacy, how a fatal crash changed winter flying |url=https://www.westernstandard.news/international/flight-90s-legacy-how-a-fatal-crash-changed-winter-flying/61716 |access-date=2025-01-30 |website=Western Standard |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Meyer |first=Diamond Walker and Josh |title=DC plane clash: How Air Florida Flight 90 crashed into the Potomac in 1982 |url=https://www.palmbeachpost.com/story/news/2025/01/30/washington-dc-plane-crash-air-florida-flight-90-potomac-national-airport/78046977007/ |access-date=2025-01-30 |website=The Palm Beach Post |language=en-US |archive-date=2025-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250130163342/https://www.palmbeachpost.com/story/news/2025/01/30/washington-dc-plane-crash-air-florida-flight-90-potomac-national-airport/78046977007/ |url-status=dead }}</ref> Zračni prostor okoli letališča Reagan National Airport velja za enega najtežjih preletnih območij zaradi omejitev zračnega prostora na obeh straneh reke Potomac zaradi zaščite Washingtona in [[Pentagon (stavba)|Pentagona]]. Prav tako je obremenjen zaradi prepletanja civilnih in vojaških letov na tem območju.<ref>{{navedi splet |date=2025-01-30 |title=Washington DC plane crash: Plane experts query how collision happened in 'most controlled airspace' |url=https://www.bbc.com/news/articles/cpdx6le5l27o |access-date=2025-01-30 |website=www.bbc.com |language=en-GB}}</ref> Vsi člani svetovalnega odbora za varnost v letalstvu so bili 21. januarja 2025, osem dni pred nesrečo, odpravljeni, saj so prejeli obvestilo, da ministrstvo ukinja članstvo v vseh svetovalnih odborih kot del »zavezanosti k odpravi zlorabe sredstev in zagotavljanju, da dejavnosti ministrstva za varnost letalstva dajejo prednost naši državni varnosti.«<ref name="ASAC_elim">{{navedi splet |last1=Funk |first1=Josh |title=Trump fires heads of TSA, Coast Guard and guts key aviation safety advisory committee |url=https://apnews.com/article/coast-guard-homeland-security-priorities-committees-trump-tsa-d3e4398c8871ada8d0590859442e092c |access-date=30 January 2025 |website=Associated Press |ref=ASAC_elim}}</ref> ===Intervencija=== Na prizorišče je bilo napoteno reševalno osebje, vključno z enotami gasilcev in reševalcev iz okrožja Columbia (DC FEMS), metropolitanske policije, uprave letališč metropolitanskega Washingtona, državne policije Maryland ter druge enote lokalnih, državnih in zveznih agencij. Po besedah vodje DC FEMS Johna Donnellyja so bili reševalci o nesreči letala obveščeni ob 20.48. Prve enote so na kraj nesreče prispele ob 20.58 in so odkrile letalo v vodi.<ref name="PJA_1">{{navedi novice| first1=Jin Yu| last1=Young| first2=Isabella| last2=Kwai| title=Passenger Jet and Army Helicopter Collide Near Washington: A Timeline| url=https://www.nytimes.com/2025/01/30/us/washington-dc-plane-helicopter-crash-timeline.html#:~:text=8%3A58%20p.m.%3A%20The%20first,at%20a%20news%20conference%20later| website=[[The New York Times]]| date=30 January 2025| access-date=30 January 2025| quote=8:58 p.m.: The first emergency units arrive at the scene to find aircraft wreckage in the Potomac River}}</ref> Gasilski čolni in potapljači so iskali žrtve in preživele. Intervencijo so ovirali nizke temperature, močan veter, led in motna voda. Temperatura vode v bližini kraja nesreče je imela 2&nbsp;°C.<ref name="NBC">{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Plane crashes into Potomac River after collision with helicopter near Reagan National Airport |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/live-blog/live-updates-plane-crashes-potomac-river-collision-helicopter-reagan-n-rcna189942 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250130031329/https://www.nbcnews.com/news/us-news/live-blog/live-updates-plane-crashes-potomac-river-collision-helicopter-reagan-n-rcna189942 |archive-date=2025-01-30 |access-date=January 30, 2025 |publisher=[[NBC News]] |language=en-US }}</ref> V pomoč pri intervenciji je iz marine Washington Sailing Marina izplulo več komercialnih jaht podjetja CityCruise.<ref name="NBC" /> Uradniki so izjavili, da so prepričani, da jim bo uspelo iz letala izvleči vsa trupla. Do 07:48 po lokalnem času je bilo najdenih osemindvajset trupel, nato pa se je operacija iz reševanja preusmerila v izvlek.<ref> {{navedi novice|last1=Tanyos |first1=Faris |last2=Freiman |first2=Jordan |last3=Dakss |first3=Brian |date=2025-01-30 |title=Plane crashes in D.C.'s Potomac River with 64 on board after midair collision with Army helicopter — live updates |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/plane-crash-dc-helicopter-potomac-river/#post-update-e7949a42|access-date=2025-01-30 |newspaper=[[CBS News]] |language=en-US}}</ref><ref name="Boyette-2025" /> Po trčenju je Nacionalno letališče Ronalda Reagana v Washingtonu prekinilo vse vzlete in pristanke, lete pa preusmerilo na bližnja letališča, vključno z mednarodnim letališčem Dulles, mednarodnim letališčem Baltimore/Washington<ref>{{navedi novice |last=Bogage |first=Jacob |title=American Airlines plane collides with helicopter in D.C., crashes into Potomac River |url=https://www.washingtonpost.com/dc-md-va/2025/01/29/aircraft-crash-potomac/#link-R4EPQKCAQNBKZNJRP7KOYERDSE |access-date=January 30, 2025 |newspaper=[[The Washington Post]] |publication-date=January 29, 2025}}</ref> in mednarodnim letališčem Richmond.<ref>{{navedi novice |last1=Nadeau |first1=Ryan |date=30 January 2025 |title=Two flights diverted to RIC after plane collides with helicopter, crashes into Potomac River |url=https://www.wric.com/news/local-news/henrico-county/ric-diversion-ronald-reagan-plane-crash/ |access-date=30 January 2025 |work=[[WRIC-TV]] |publisher=[[Nexstar Media Group]] }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Letališče je bilo zaprto do 30. januarja do 11.00, ko je bila odprta glavna vzletno-pristajalna steza 1/19.<ref name="Knox-Jan30"/><ref>{{navedi novice |last=Gillum |first=Jack |date=January 29, 2025 |title=Audio of Air-Traffic Conversations Shows Planes Diverted, Pilot Account |url=https://www.wsj.com/livecoverage/plane-crash-dc-reagan-airport/card/audio-of-air-traffic-conversations-shows-planes-diverted-pilot-account-F4he1ivIxZh9o4vlhf0Q |url-access=subscription |access-date=January 29, 2025 |work=[[The Wall Street Journal]]}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Skores |first=Alexandra |date=2025-01-30 |title=Approximately 19 aircraft diverted to Dulles International Airport at time of crash |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25#cm6iyvymt00052a6cmr9t78nl |access-date=2025-01-30 |website=CNN |language=en}}</ref><ref name="Boyette-2025">{{navedi splet |last=Boyette |first=Helen Regan, Taylor Romine, Dalia Faheid, Jamiel Lynch, Amir Vera, Hanna Park, Karina Tsui, Antoinette Radford, Chris |date=2025-01-30 |title=Live updates: American Airlines plane, Black Hawk helicopter collide near Washington, DC; no survivors recovered |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25/index.html?t=1738243120397 |access-date=2025-01-30 |website=CNN |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Reardon • • |first=Logan |date=2025-01-30 |title=Is DCA open? What travelers should know about Reagan National Airport after crash |url=https://www.nbcwashington.com/news/local/is-dca-open-what-travelers-should-know-about-reagan-national-airport-after-crash/3830389/ |access-date=2025-01-30 |website=NBC4 Washington |language=en-US}}</ref> Washingtonska metropolitanska prometna uprava je podaljšala prevoz na liniji Silver Line, da bi pomagala potnikom, katerih leti so bili preusmerjeni na mednarodno letališče Dulles, in poslala ogrevane avtobuse pripadnikom intervencije.<ref>{{navedi splet |date=2025-01-30 |title=Metro helping after plane, military helicopter collide near Reagan National Airport |url=https://www.dcnewsnow.com/news/local-news/virginia/arlington-county/metro-helping-after-plane-military-helicopter-collide-near-reagan-national-airport/ |access-date=2025-01-30 |website=DC News Now |language=en-US }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="NBC" /> ==Žrtve== Prve smrtne žrtve so oblasti potrdile po treh urah od nesreče.<ref name="WaPo22">{{navedi novice |title=Bodies pulled from Potomac after collision |url=https://www.washingtonpost.com/dc-md-va/2025/01/29/aircraft-crash-potomac/#link-MFW5VCZHC7MC2VB5PMUKY |newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref><ref>{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Fatalities confirmed after passenger plane collides with Army Black Hawk, source says |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25#cm6iu5gue000i3b6matt7wqeo |access-date=January 30, 2025 |work=[[CNN]] |language=en-US}}</ref> Do 2.50 naslednjega dne zjutraj o preživelih niso poročali, iskalne in reševalne operacije pa so bile opisane kot „vse bolj mračne“.<ref name="Regan-20252">{{navedi splet |last1=Regan |first1=Helen |last2=Romine |first2=Taylor |last3=Faheid |first3=Dalia |last4=Lynch |first4=Jamiel |last5=Vera |first5=Amir |last6=Park |first6=Hanna |last7=Tsui |first7=Karina |date=2025-01-30 |title=Live updates: American Airlines plane, Black Hawk helicopter collide near Washington, DC; no survivors recovered |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25/index.html |access-date=2025-01-30 |publisher=CNN |language=en}}</ref> Kansaški senator Roger Marshall je dejal, da je vseh 67 ljudi domnevno mrtvih, kar se je kasneje tudi potrdilo.<ref>{{navedi novice |last=Marcus |first=Josh |date=2025-01-30 |title=Washington DC plane crash latest: 19 bodies recovered after American Airlines jet collides with army helicopter |url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/plane-crash-washington-dc-reagan-airport-potomac-river-live-b2688944.html |access-date=2025-01-30 |work=The Independent |language=en}}</ref> Med potniki je bilo več ameriških drsalcev, osebja in družinskih članov, ki so se vračali z državnega razvojnega tabora, ki je potekal v povezavi z ameriškim prvenstvom v drsanju leta 2025 v Wichiti v Kansasu.<ref name="espn-skaters2">{{navedi splet |date=2025-01-30 |title=Figure skaters among passengers in D.C. crash |url=https://www.espn.co.uk/olympics/story/_/id/43621460/figure-skaters-onboard-plane-crash-washington-dc |access-date=2025-01-30 |website=[[ESPN]] |language=en}}</ref> Na letalu je bilo tudi šest članov bostonskega drsalnega kluba, med njimi dva najstnika, njuni materi in dva trenerja mednarodnih prvakov.<ref>{{navedi splet |last=Toole |first=Mike |date=2025-01-30 |title=6 with ties to The Skating Club of Boston killed in DC plane crash |url=https://www.cbsnews.com/boston/news/skating-club-of-boston-potomac-plane-crash-victims/ |access-date=2025-01-30 |website=CBS News |language=en-US}}</ref><ref name="AP2">{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Live updates: Passenger jet with 64 aboard collides with Army helicopter at Reagan Airport near DC |url=https://apnews.com/live/dc-plane-crash-reagan-updates |access-date=January 30, 2025 |agency=[[The Associated Press]]}}</ref> Med potniki sta bila tudi trenerja Evgenija Šiškova in Vadim Naumov, svetovna prvaka v umetnostnem drsanju med dvojicami iz leta 1994, ter trikratna prvakinja v umetnostnem drsanju in trenerka Inna Voljanskaja.<ref>{{navedi splet |last1=Vasilyev |first1=Dmitriy |last2=Osborn |first2=Andrew |date=30 January 2025 |title=Russian skating couple, world champions in 1990s, were in crashed US airliner |url=https://www.reuters.com/world/us/renowned-russian-figure-skating-couple-were-board-us-plane-that-crashed-tass-2025-01-30/ |access-date=30 January 2025 |website=reuters.com |publisher=Reuters |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2025-01-30 |title=Six members of Boston skating club are among those killed in plane crash |url=https://www.ksn.com/sports/six-members-of-boston-skating-club-are-among-those-killed-in-plane-crash/ |access-date=2025-01-30 |website=KSN-TV |language=en-US }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2025-01-30 |title=Two teen athletes from Boston skating club among those killed in the plane collision |url=https://www.kltv.com/2025/01/30/members-us-figure-skating-team-their-families-were-plane-that-collided-with-army-helicopter/ |access-date=2025-01-30 |website=KLTV |language=en |agency=AP}}</ref><ref name="reuters-skaters2">{{navedi novice |date=2025-01-30 |title=World champion Russian figure skaters onboard jet that collided with US army helicopter |url=https://www.smh.com.au/world/north-america/passenger-jet-in-midair-collision-near-washington-dc-20250130-p5l8ei.html |access-date=2025-01-30 |work=[[The Sydney Morning Herald]] |agency=[[Reuters]]}}</ref> Z umetnostnim drsanjem je bilo morda povezanih kar 15 potnikov.<ref>{{navedi splet |last=Ward |first=Jasper |date=January 30, 2025 |title=US figure skaters were on board plane that crashed into Potomac River |url=https://www.reuters.com/world/us/us-figure-skaters-were-board-plane-that-crashed-into-potomac-river-2025-01-30/ |access-date=January 30, 2025 |website=[[Reuters]]}}</ref> Štirje potniki so bili člani sindikata UA Steamfitters Local 602.<ref>{{navedi splet |last=Mascarenhas |first=Lauren |date=2025-01-30 |title=Four steamfitters union members among those killed in the collision, union says |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25#cm6ji2g0j000s3b6mhlpm1c7z |access-date=2025-01-30 |website=CNN |language=en}}</ref> ==Preiskava== Preiskavo trčenja so izvedli Nacionalni odbor za varnost v prometu (NTSB), [[Zvezna uprava za letalstvo]] (FAA), Ministrstvo za obrambo ZDA in ameriška vojska.<ref name="AP" /> NTSB je pripravil preiskovalno skupino, ki jo je poslal na kraj nesreče.<ref name="NBC" /> [[Zvezni preiskovalni urad]] (FBI) je prav tako izrazil pripravljenost pomagati pri preiskavi, čeprav ni bilo znakov o terorizmu ali kriminalnih dejavnostih.<ref name="NBC" /> Trup leta 5342 so našli obrnjen na glavo v treh delih reke.<ref>{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Dozens feared dead after midair collision between American Airlines jet and Army helicopter |url=https://www.cnn.com/us/live-news/plane-crash-dca-potomac-washington-dc-01-29-25/index.html |access-date=January 30, 2025 |publisher=[[CNN]] |language=en}}</ref> Iskanje razbitin je bilo podaljšano do mostu Woodrow Wilson, pet kilometrov južno od Reaganovega letališča.<ref>{{navedi novice |date=January 30, 2025 |title=Everyone aboard an American Airlines jet that collided with an Army helicopter is feared dead |url=https://apnews.com/article/ronald-reagan-national-airport-crash-62adba7fb1f546b4cf1716e42b86482b |access-date=January 30, 2025 |publisher=[[AP News]] |language=en}}</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Letalske nesreče]] [[Kategorija:Trčenja v zraku]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2025]] [[Kategorija:Katastrofe v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Potomac]] n80r5tbxsmuozz73dcmyuk8lkzzeril Neapeljska pica 0 582848 6740512 6740088 2026-08-21T16:10:35Z Sportomanokin 14776 6740512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Neapeljska pica | image = [[Slika:Neapolitan pizza at Trappica (48701940197).jpg|107px]][[Slika:Pizza marinara.jpg|145px]] | caption = Margerita &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; Marinara | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = | variations = [[Margerita (pica)|Margerita]], [[Marinara (pica)|Marinara]] | calories = | other = }} '''Neapeljska pica''', tudi '''napolitanska pica''', ({{langx|it|'''pizza napoletana'''}}; {{langx|nap|'''pizza napulitana'''}}) je nabolj znana in priljubljena italijanska tipično okrogla [[pica]], ki izvira iz mesta [[Neapelj]].<ref>{{Navedi splet |date=5. 2. 2010 |title=Originalna neapeljska pica je ... |url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/originalna-neapeljska-pica-je |access-date=20. 8. 2026 |website=www.delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Neapeljska pica je osvojila Ljubljano |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/predvajaj/pod-pokrovko/152363420/174953298 |website=www.prvi.rtvslo.si}}</ref> Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za Margerito tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] (znan tudi kot [[pelati]]), ki izvira iz italijanske pokrajine [[Kampanija]], in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]], ki ga gojijo prav v Neaplju. Za pripravo se uporablja tudi beli sir [[mocarela]], ki je tradicionalno proizveden v Kampaniji iz [[krava|kravjega]] ali mediteranskega [[bivol|bivoljičinega]] mleka, [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]] in [[Navadna bazilika|bazilika]]. Če sta obema picama skupna paradižnik in ekstra deviško olje, pa Marinara uporablja [[česen]] in [[Navadna dobra misel|origano]]. Čeprav strogo gledano v tradiciji neapeljske kuhinje obstajata le dve zaščiteni različici neapeljske pice, [[Margerita (pica)|Margerita]] in [[Marinara (pica)|Marinara]], pa obstaja veliko različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Umetnost priprave te pizze je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejši od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je kuhano, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Pica ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Navadna bazilika|Bazilika]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=35|'''[[Margerita (pica)|Margerita]]'''<br><small>(1889)</small> |width=110|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=135|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=82|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|Pica !style="border-top-width:10px"|[[Pelati]] !style="border-top-width:10px"|[[Česen]] !style="border-top-width:10px"|[[Navadna dobra misel|Origano]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=55|'''[[Marinara (pica)|Marinara]]'''<br><small>(1734)</small> |width=110|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=135|[[Slika:GarlicBasket.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=100|[[Slika:Wild marjoram (Origanum vulgare) - geograph.org.uk - 5529019.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] 8yldn7c2k1hkc8koqry7he8r7pk9qkv 6740563 6740512 2026-08-21T17:42:50Z Sportomanokin 14776 /* Zunanje povezave */ 6740563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Neapeljska pica | image = [[Slika:Neapolitan pizza at Trappica (48701940197).jpg|107px]][[Slika:Pizza marinara.jpg|145px]] | caption = Margerita &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; Marinara | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = | variations = [[Margerita (pica)|Margerita]], [[Marinara (pica)|Marinara]] | calories = | other = }} '''Neapeljska pica''', tudi '''napolitanska pica''', ({{langx|it|'''pizza napoletana'''}}; {{langx|nap|'''pizza napulitana'''}}) je nabolj znana in priljubljena italijanska tipično okrogla [[pica]], ki izvira iz mesta [[Neapelj]].<ref>{{Navedi splet |date=5. 2. 2010 |title=Originalna neapeljska pica je ... |url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/originalna-neapeljska-pica-je |access-date=20. 8. 2026 |website=www.delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Neapeljska pica je osvojila Ljubljano |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/predvajaj/pod-pokrovko/152363420/174953298 |website=www.prvi.rtvslo.si}}</ref> Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za Margerito tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] (znan tudi kot [[pelati]]), ki izvira iz italijanske pokrajine [[Kampanija]], in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]], ki ga gojijo prav v Neaplju. Za pripravo se uporablja tudi beli sir [[mocarela]], ki je tradicionalno proizveden v Kampaniji iz [[krava|kravjega]] ali mediteranskega [[bivol|bivoljičinega]] mleka, [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]] in [[Navadna bazilika|bazilika]]. Če sta obema picama skupna paradižnik in ekstra deviško olje, pa Marinara uporablja [[česen]] in [[Navadna dobra misel|origano]]. Čeprav strogo gledano v tradiciji neapeljske kuhinje obstajata le dve zaščiteni različici neapeljske pice, [[Margerita (pica)|Margerita]] in [[Marinara (pica)|Marinara]], pa obstaja veliko različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Umetnost priprave te pizze je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejši od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je kuhano, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Pica ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Navadna bazilika|Bazilika]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=35|'''[[Margerita (pica)|Margerita]]'''<br><small>(1889)</small> |width=110|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=135|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=82|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|Pica !style="border-top-width:10px"|[[Pelati]] !style="border-top-width:10px"|[[Česen]] !style="border-top-width:10px"|[[Navadna dobra misel|Origano]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=55|'''[[Marinara (pica)|Marinara]]'''<br><small>(1734)</small> |width=110|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=135|[[Slika:GarlicBasket.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=100|[[Slika:Wild marjoram (Origanum vulgare) - geograph.org.uk - 5529019.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] lytigf8r2meq7xool78fmvw9ghs6lld Zgodovinska mesta v Gjongdžuju 0 584569 6740694 6725410 2026-08-22T07:57:06Z Erardo Galbi 166658 6740694 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | image = Gyeongju, South Korea Gjt0001.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Kraljevi tumuli in Gjongdžuju | official_name = | location = [[Gjongdžu]], provinca Severni Gjongsang, Južna Koreja | includes = | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii)}}(ii), (iii) | ID = 976 | coordinates = {{coord|35|47|20|N|129|13|36|E|region:KR|display=title, inline|format=dms}} | year = 2000 | area = 2880 ha | buffer_zone = 350 ha | locmapin = Južna koreja | map_caption = | embedded = {{Infobox Korean name |hangul=경주 역사유적 지구 |hanja=慶州 歷史遺蹟 地區 |rr=Gyeongju Yeoksayujeok jigu |mr=Kyŏngju Yŏksayujŏk chigu |child=yes }} |WHS=Zgodovinska mesta v Gjongdžuju}} '''Zgodovinska mesta v Gjongdžuju''' ({{langx|ko|경주 역사유적 지구}}) je območje svetovne dediščine v [[Gjongdžu]]ju v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], ki ga je UNESCO leta 2000 uvrstil na seznam svetovne dediščine. Zaščitena območja obsegajo ruševine templjev in palač, zunanje pagode in kipe ter druge kulturne artefakte, ki jih je za seboj pustilo korejsko [[kraljestvo Sila]] (57 pr. n. št.–935 n. št.).<ref name=":0">{{navedi splet |title=Gyeongju Historic Areas |url=https://whc.unesco.org/en/list/976/ |access-date=2025-02-04 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref name=":1">{{navedi splet |title=Gyeongju Historic Area [UNESCO World Heritage] (경주역사유적지구 [유네스코 세계문화유산]) |url=https://english.visitkorea.or.kr/svc/contents/contentsView.do?vcontsId=92120 |access-date=2025-02-04 |website=VisitKorea.or.kr |language=en}}</ref> == Ozadje == Starodavno [[kraljestvo Sila]] je bilo eno od treh korejskih kraljestev. Po Kroniki treh kraljestev ga je leta 57 pr. n. št. ustanovil Hjokgose. Leta 660 n. št. je osvojilo svojega zahodnega soseda Pekče, leta 668 pa del Gogurja na severu. Kot Združena Sila je zdaj vladalo skoraj celotnemu [[Korejski polotok|Korejskemu polotoku]] in doživelo svoj razcvet. Na začetku 10. stoletja je Sila propadlo in ga je leta 935 nadomestilo novo ustanovljeno Gorjo. Gjongdžu je bil pod imenom Sorabol glavno mesto starodavnega kraljestva Sila in Združenega Sila. Potem ko je Sillo nadomestil Gorjo, je Sorabol izgubil svoj pomen, nova prestolnica pa je postal Kesong. == Opis == Območje svetovne dediščine sestavlja pet ločenih, a tesno lociranih območij v središču mesta in predmestju Gjongdžuja.<ref>{{Internetquelle | url=https://whc.unesco.org/en/list/976/multiple=1&unique_number=1140 | titel=Gyeongju Historic Areas. Maps | autor=UNESCO World Heritage Centre | hrsg= | werk=whc.unesco.org | datum= | sprache=en | zugriff=2017-02-04}}</ref> Ta obsegajo skupno zaščiteno območje 2880 hektarjev in so obdana z varovalnim pasom 350 hektarjev. Območja so tudi del zgodovinskega narodnega parka Gjongdžu. === Gora Namsan === Dediščina se razteza na 2650 hektarjih (varovalni pas 230 hektarjev) okoli svete gore Namsan, severno od Gjongdžuja. Gora sama velja za velik muzej na prostem zaradi starodavne umetnosti in artefaktov, ki so razstavljeni na prostem. Območje vključuje številne budistične umetnine in artefakte, pa tudi ruševine 122 templjev, 53 kamnitih kipov, 64 kamnitih pagod in 16 kamnitih luči. Med drugimi pomembnimi kraji so trdnjava na gori Namsan (zgrajena leta 591 n. št.), paviljon Posokdžong (znan po vodotoku v obliki morskega ušesa) in ribnik Sočuldži. === Gora Volsong === Gora Volsong (zaščiteno območje 70 ha, varovalni pas 30 ha) se razteza okoli mesta nekdanje palače Volsong. Območje vključuje tudi Nemurvangnung, grobno gomilo kralja Nemula iz 5. stoletja, [[Observatorij Čomsongde]] iz 7. stoletja in Sokbingo iz 18. stoletja, ledeno hišo. Med Čomsongdejem in Narodnim muzejem leži gozd Gjerim , legendarni rojstni kraj Kim Aldžija, mitskega prednika dinastije Kim. Nekoliko zahodno od preostalega območja leži območje s Samaso, konfucijanskim vadbenim centrom za vladne uradnike in Džemedžong, vodnjakom na dvorišču nekdanje rezidence generala Kim Ju-sina (595–673). === Park tumulov === To območje (zavarovano območje 40 ha, varovalni pas 50 ha) sestavlja več skupin kraljevih grobnic. Največja od teh skupin, Dereungvon, vsebuje 23 gomil, vključno s Čonmačongom, dvojno grobnico Hvangnam Dečong in grobnico kralja Mičuja. Severno od Derungvona ležita grobni skupini Nosori s štirinajstimi grobnicami in Nodongri s štirimi grobnicami. Območje vključuje tudi dve manjši skupini gomil južneje, neimenovano skupino in Orong z grobnico ustanovitelja okrožja Sila Hjokgoseja in svetišče Sungdokdžon. Večina [[Gomilno grobišče|tumulov]] je oblikovanih kot kupole ali zemeljski kupi. Nekatere so oblikovani kot buče ali polmeseci. Izkopane grobnice razkrivajo lesene krste, prekrite z gramozom, in bogate [[Grobni pridatek|grobne pridatke]] iz zlata, stekla in kakovostne keramike. Znan primer grobnice v tem parku je grobnica nebeškega konja, ki je vsebovala stensko poslikavo na brezovem lubju, ki prikazuje krilatega konja. === Pas Hvangnjongsa === Pas Hvangnjongsa (zavarovano območje 40 ha, varovalni pas 20 ha) vsebuje tempelj Bunhvangsa s kamnito pagodo iz 7. stoletja in ruševine templja Hvangnjongsa iz 6. stoletja, ki je bil približno 700 let največji budistični tempelj v vzhodni Aziji, preden je bil uničen med mongolsko invazijo leta 1238. Glede na izkopane temeljne kamne je bil to največji tempelj, kar jih je bilo kdaj zgrajenih v Koreji, in je obsegal 72.500 m<sup>2</sup>. Območje vključuje tudi tempelj Bunhvangsa. === Pas Sansong === Pas Sansong (zavarovano območje 80 ha, varovalni pas 20 ha) vzhodno od mestnega središča vključuje ruševine nekdanje gorske trdnjave Mjonghval (Mjonghval Sansong) iz 4. stoletja n. št. na istoimenski gori ob jezeru Bomum. <gallery mode="packed" heights="150" perrow="4"> Korea-Gyeongju-Namsan-Chilbulam-01.jpg|Kamniti reliefi na Namsanu Anapji Pond-Gyeongju-Korea-2006-09.jpg|Voldži-Teich Gyeongju-2.jpg|Park tumulov File:Korea-Gyeongju-Bunhwangsa-Three story stone pagoda-02.jpg|Pagoda v templju Bunhvangsa </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Gyeongju Historic Areas}} * [https://whc.unesco.org/en/list/976 UNESCO World Heritage Site] * [https://web.archive.org/web/20060628044608/http://www.heritage.go.kr/eng/her/her_07.jsp Korean National Heritage Online] * [http://english.cha.go.kr/ Cultural Heritage] * [http://www.orientalarchitecture.com/ Oriental Architecture] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Južni Koreji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Južni Koreji]] 2ngleypjblmln08lc8o7w88f41x7cxh Predloga:Taksonomija/Bucerotiformes 10 590492 6740538 6515777 2026-08-21T17:01:00Z Pinky sl 2932 |link=Kljunorožci (red)|Bucerotiformes 6740538 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Kljunorožci (red)|Bucerotiformes |parent=Picocoraciae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 2ax1aykank51na18h1hbz0tj8svfe3z 6740540 6740538 2026-08-21T17:01:36Z Pinky sl 2932 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6740538|6740538]] uporabnice [[Special:Contributions/Pinky sl|Pinky sl]] ([[User talk:Pinky sl|pogovor]]) 6740540 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Kljunorožci|Bucerotiformes |parent=Picocoraciae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 28m58j60ubwj62i4c2w3a6cyiazw578 Grobišče borcev NOB, Radovljica 0 593203 6740510 6705219 2026-08-21T16:06:49Z Hladnikm 6240 ref 6740510 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Grobišče borcev NOB v Radovljici |image = File:Radovljica Gorenjska cesta Park Buchen-Allee 10042017 7451.jpg |caption = Drevored v Grajskem parku, v ozadju grobnica s spomenikom<ref>Posnetka spomenika tu ni zaradi slovenske avtorske zakonodaje.</ref> |location = V Grajskem parku v Radovljici |designer = [[Edvard Ravnikar]], [[Janja Lap]] |type = kamnit steber z napisom, 28 napisnih stebričkov, kamnita grobnica in posoda |material = hotaveljski marmor, istrski kamen |length = 30 m |width = 5 m |height = 1065 cm |begin = 1956 |complete = 1960 |open = |dedicated_to = partizanom, padlim na Jelovici |map_image = |map_text = |map_width = |relief = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |lat = |long = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Radovljica - Grobnica borcev NOB | rkd_tip = | razglasitev_rkd_tip = 15. julija 1987 | refšt = 5527 | arhitekt = Edvard Ravnikar, Janja Lap | lokacija = | občina = Radovljica <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} [[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|200 px|Ustreljeni partizan na Lipniški planini]] '''Grobišče borcev NOB''' v [[Radovljica|Radovljici]] se nahaja v Grajskem parku v Radovljici. Sestavljajo ga 1065 cm visok peterokotni steber v obliki stilizirane plamenice z napisom ''Tu je pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani, padlimi na Jelovici'', grobnica, cvetlična greda (14 m x 2,45 m), obdana z dvema simetričnima vrstama s po 14 napisnimi stebriči, in posoda premera 120 cm, ki je bila načrtovana kot vodnjak, vse iz domačih vrst kamna. Prvi osnutek spomenika, ki ga je podpisala učenka [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] [[Janja Lap]], je iz leta 1956. Še leta 1962 na stebru ni bilo nobenega napisa, v načrtih tudi ni imen padlih za napisne stebričke. Po zmagi nad nemškim okupatorjem v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so trupla partizanov, padlih na Jelovici, na pobudo svojcev in soborcev pokopali v skupno grobnico v trikotniku med Gorenjsko cesto in hotelom Grajski dvor. V sedanjo grobnico v grajskem parku so jih ob nov spomenik položili leta 1960. Prvi prekop se je zgodil septembra 1949, trupla štirih partizanov so odkopali na Rastovki pri Rovtarici 9. junija 1961,<ref>Odkrito grobišče padlih borcev na Jelovici. Arhiv ZB Jesenice 26/102/143. Arhiv Slovenje.</ref> zadnje posmrtne ostanke partizanov z Jelovice so v grobnico spravili leta 1963. Evidenca pokopanih v grobnici ni popolna, med 72 pokopanimi v petih velikih krstah je identificiranih 29, v glavnem iz [[Spopad na Mošenjski planini|spopada na Mošenjski planini]] 13. januarja 1942, kjer je padlo 12 borcev, in iz [[Spopad na Lipniški planini|spopada na Lipniški planini]] 9. septembra 1942, kjer je padlo 28 borcev. 43 posmrtnih ostankov je brez imen. {| | valign=top| Z Mošenjske planine so tu pokopani: * [[Henrik Biček]] (rojen 1917, Prapetno Brdo, Tolmin) * Miha Fister (1918, Cegelnica pri Naklem) * Ciril Golja (1920, Trebenče nad Cerknim) * Jurij Gračan (1919, Kovačji Grad pri Vinici) * Jernej Kokalj (1922, Dolenčice pod Starim vrhom) * Ivan Kovačič starejši (1889, Radohova vas pri Pivki) * Karel Mlakar (1910, Recklinghausen)<ref>Tudi Karol oz. Karl.</ref> * Stanislav Oman (1924, Hotovlja) * Benedikt Padovan (1914, Števerjan) * Mirko Šubic (1921, Hotovlja) * Edvard Tominec (1921, Hruševje pri Postojni) | Z Lipniške planine so tu pokopani: * Anton Benedičič - Tonček (1922, Brezovica pri Kropi) * Franc Bergant (1923, Kropa) * Janez Branc - Gošar (1903, Hrušica pri Jesenicah) * [[Jože Gregorčič]] - Gorenjc (1903, Volosko pri Opatiji, sicer z Jesenic) * Angela Košnjek - Micka (1920, Ljubljana, sicer iz Krope) * dvojčka Sava Ciril Osredkar - Čiro in * Radko Metod Osredkar - Tedi (1922, Ljubljana) * Karel Perdih - Žar (1920, Velenje, sicer iz Kranja) * Stanislav Pesjak (1925, Kranj) * Frančiška Pogačnik - Pepa (1925, Kropa) * Jože Pogačnik (1907, Kropa) * Peter Pogačnik - Skala (1916, Zaloše pri Podnartu) * brata s Križne Gore nad Škofjo Loko Benjamin/Janko Ravnihar (Ravnikar) - Beno (1924) in * Leopold Ravnihar (Ravnikar) - Henrik (1918) * Frančiška Staroverski - Špela (1889, Kropa) * Gregorčičevo dekle Marta Tavčar - Rija (1920, Moste pri Žirovnici) |} Med pokopanimi sta tudi Ive Osredkar - Stipe (1915, Ljubljana), padel avgusta 1942 pod Blegošem, in Franc (Frančišek) Pogačnik (1912, Kropa), padel avgusta 1942 na planini Kališnik.<ref>Po Sistory naj bi bil v Radovljici pokopan tudi [https://www.sistory.si/ww2/087382FA-5378-4FB2-87A7-A234B8AF725E Mirko Šušteršič.]</ref> {| | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949.jpg|thumb|250 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949 02.jpg|thumb|200 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]] | [[Slika:Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949.jpg|thumb|200 px|Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949. Arhiv Slovenije]] |} Franc Podjed ima v svojem glasbenem opusu kompozicijo z naslovom Heroju Gorenjcu v spomin.<ref>Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 227 sl.</ref> Veteranski zbor jo je izvedel leta 2009 ob spomeniku na komemoraciji v Grajskem parku v Radovljici.<ref>[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/57/ Grobišče borcev NOB, Radovljica.] Partizanstvo.si.</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Slike partizanskih spomenikov v Občini Radovljica]] * [[Partizanski spomenik]] == Zunanje povezave == * [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&lat=46.342243149&lng=14.173862747&layers=&layer=partisanmemorial&id=57 Grobišče Jožeta Gregorčiča in 71 borcev, Radovljica.] Partizanstvo.si. * Alojz Kos (ur.): ''[https://znaci.org/00003/1055.pdf Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica]]. Radovljiški zbornik'', 1990. * Ivan Jan: ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975. 256–282. * Idejni projekt grobišča v Radovljici. RO ZZB NOV SLO. Arhiv Slovenije 1238. 491. * ''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] * [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_radovljica.pdf Informacijska tabla na Grobišču borcev NOB, Radovljica.] * [[:v:Padli na Jelovici|Padli na Jelovici]]. Wikiverza, na osnovi izpisov [https://www.sistory.si/ww2 žrtev 2. svetovne vojne] na Sistory. * [[:v:Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici|Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici]]. Wikiverza. * Miran Hladnik: [[:v:Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki za Svobodno besedo#Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]]. ''Svobodna beseda'' julij 2026. {{commons|Category:History of Jelovica}} [[Kategorija:Spomeniki v Občini Radovljica]] [[Kategorija:Dela Edvarda Ravnikarja]] [[Kategorija:Dela leta 1960]] [[Kategorija:Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Radovljica]] [[Kategorija: Grobišča NOB|Radovljica]] [[Kategorija:Radovljica]] [[Kategorija: Partizanski spomeniki v Sloveniji]] b8lizm683b21awewmfwij891iapr3nz Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije 4 596359 6740672 6738810 2026-08-22T06:24:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 stanje škrbin pp 6740672 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !manjka, neurejeno, delno urejeno, opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: žup. cerkev in podružnice v ločenih člankih |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti, spominske plošče | manjka: žup. cerkev in podružnice v ločenih člankih |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, sakralni objekti | manjka: zgodovina (razen odlok iz leta 2018), žup. cerkev in podružnice v ločenih člankih |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, sakralni objekti | manjka: zgodovina (razen 2006 - ustanovitev škofije), žup. cerkev in podružnice v ločenih člankih |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: žup. cerkev in podružnica v ločenih člankih |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: žup. cerkev in kapeli v ločenih člankih |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, sakralni objekti | manjka: žup. cerkev v ločenem članku, zgodovina (razen 2006 - ustanovitev škofije in 2021 - združitev dekanij), viri/sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, popis podružnic, pastoralno območje, zgodovinski viri, sklici | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis podružnic, | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, sklici, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, sklici, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovinski viri, sklici | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, pastoralno območje, |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovinski viri |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), | manjka: sedanje stanje, zgodovina župnije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri, sklici, popis podružnic | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, zgofovina, sklici, popis podružnic |manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, popis podružnic, sklici |manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje |manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, popis podružnic, sklici |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje, zgodovina, popis podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku), sklici |manjka: opis podružnic |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, popis podružnic |manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, popis podružnic |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka: župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |infopolje |manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, popis podružnic |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, popis podružnic, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) |manjka: opisi podružnic |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |manjka: zgodovina, popis podružnic, opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |manjka: zgodovina, popis podružnic, opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje, popis podružnic |manjka: zgodovina, opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina |manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |infopolje |manjka: zgodovina, popis podružnic, opisi podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |infopolje |manjka: zgodovina, popis podružnic, opisi podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, popis podružnic, opisi podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina |manjka: popis podružnic, opisi podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, popis podružnic, opisi podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje |manjka: zgodovina, popis podružnic, opisi podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, popis podružnic |manjka: zgodovina, opisi podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, popis podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |infopolje, zgodovina |manjka: popis podružnic, opis podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka: opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, popis podružnic |manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, župnijska cerkev, spletna stran | manjka: zgodovina |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, popis podružnic |manjka: zgodovina, podružnice, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, popis podružnica |manjka: zgodovina, podružnice, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |infopolje |manjka: zgodovina, popis podružnic, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenem članku) |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti |manjka: župnijska cerkev in podružnice (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenem članku) |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina, sakralni objekti |manjka: podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |infopolje, sakralni objekti, zgodovina |manjka: župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina |manjka: sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina |manjka: sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina, sakralni objekti, podružnica (v ločenem članku) |manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |infopolje, sakralni objekti, podružnica (v ločenem članku) |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnica (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina, sakralni objekti (delno - '''podružnice?'''), župnijska cerkev (v ločenem članku) |manjka: '''podružnice?''' |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje, zgodovina |manjka: sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |infopolje |manjka: zgodovina, sakralni objekti, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |infopolje, sakralni objekti (delno - '''podružnice?'''), , župnijska cerkev (v ločenem članku) |manjka: '''podružnice?''' |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih), sklici |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, sakralni objekti (delno) |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] |infopolje, sakralni objekti (delno) |manjka: zgodovina, župnijska cerkev in podružnice (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | manjka: zgodovino (delno), opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | manjka: župnijska cerkev, urejanje infopolja |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka: zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |seznam župnikov | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka: opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), popis podružnic, zgodovina, zgodovinski vir | manjka: opis podružnice, viri in sklici |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjka: zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka: infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka: opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka: opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka: opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka: župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka: župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka: infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka: podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjka: podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka: župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka: župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka: podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka: zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka: vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka: župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] |infopolje, sakralni objekti |manjka: župnijska cerkev, opis podružnic (razen ene), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, [[Žička kartuzija]] | manjka: župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka: župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka: župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka: sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] 4djkrx131s2i6k0o3p5zwgimd8apnyl Flores (otok) 0 597211 6740673 6735184 2026-08-22T06:40:22Z Yerpo 8417 {{drugipomeni}} 6740673 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Flores}} {{Infopolje Otoki |name=Flores |native_name= |image_name=Flores Topography.png |image_caption=Topografija Flores |map_image=Flores Locator.svg |map_caption=Lega Floresa |location=[[Jugovzhodna Azija]] |coordinates={{Coord|8|40|29|S|121|23|04|E|type:isle_scale:2500000|display=inline,title}} |archipelago=[[Mali Sundski otoki]] |total_islands= |major_islands= |area_km2=14.250<ref name="EBO">[https://www.britannica.com/place/Flores-Indonesia Flores]</ref><ref name="MONK_7">{{navedi knjigo|last=Monk|first=K.A.|author2=Fretes, Y.|author3=Reksodiharjo-Lilley, G.|title=The Ecology of Nusa Tenggara and Maluku|publisher=Periplus Editions Ltd.|year=1996|page=7|location=Hong Kong|isbn=962-593-076-0}}</ref> |area_footnotes= |rank=60th |length_km=354 |width_km=66 |highest_mount=[[Poco Mandasawu]] |elevation_m=2,370 |country=Indonesia |country_admin_divisions_title=[[Province Indonezije|Province]] |country_admin_divisions=[[Vzhodna Nusa Tenggara]] |country_largest_city=[[Maumere]] |country_largest_city_population=89.519 |population=2.014.110 (sredi 2024) |population_as_of=sredi 2024 |density_km2=146,4 |ethnic_groups= }} '''Flores''' je eden od [[Mali Sundski otoki|Malih Sundskih otokov]], skupine otokov v vzhodni polovici [[Indonezija|Indonezije]]. Upravno je največji otok v provinci Vzhodna Nusa Tenggara. Površina meri 14.250 km<sup>2</sup>. Vključno z otokoma [[Komodo (otok)|Komodo]] in [[Rinca (otok)|Rinca]] ob zahodni obali (vendar brez arhipelaga Solor vzhodno od Floresa) je bilo v popisu prebivalstva leta 2020 1.878.875 prebivalcev (vključno z različnimi priobalnimi otoki); uradna ocena sredi leta 2024 je bila 2.014.110.<ref name="Badan Pusat Statistik 2025">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 28 February 2025, ''Provinsi Nusa Tenggara Timur Dalam Angka 2025'' (Katalog-BPS 1102001.53)</ref> Največji mesti sta Ende in Maumere. Ime Flores je portugalskega izvora in pomeni 'Rože'. Flores je vzhodno od Sumbave in Komodoških otokov ter zahodno od Solorskih otokov in arhipelaga Alor. Na jugovzhodu je [[Timor]]. Na jugu, čez preliv Sumba, je otok Sumba, na severu, onkraj Floreškega morja, pa [[Sulavezi]]. Med vsemi otoki v Indoneziji je Flores deseti najbolj naseljen otok za [[Java|Javo]], [[Sumatra|Sumatro]], [[Borneo]]m (Kalimantan), Sulavezijem, [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]], [[Bali]]jem, Maduro, [[Lombok]]om in Timorjem ter deseti največji otok Indonezije. Do prihoda sodobnih ljudi je Flores naseljeval ''[[Homo floresiensis]]'', majhen [[človečnjak]]. == Etimologija == Za razliko od večine otokov v [[Indonezijsko otočje|Indonezijskem otočju]] so sodobno ime ''Flores'' dali [[Portugalci]]. Po besedah ​​Sarenga Orina Baa (1969)<ref>{{navedi knjigo|last1=Orinbao|first1=P. Sareng|year=1969| title=Nusa nipa: nama pribumi nusa Flores (warisan purba)|location=Ende (Flores)|publisher=Nusa Indah|oclc=689999229}}</ref> je ustno izročilo regije Sikka otoku dalo prvotno ime ''Nusa Nipa'',{{efn|Maasin, one of the oldest towns in Southern Leyte (Philippines), was also called Nipa.<ref>{{navedi splet|title=History of Maasin city|website=southernleyte.gov.ph|url=https://southernleyte.gov.ph/maasin-city/maasin-city-history/|access-date=2024-06-10}}</ref>}} kar pomeni 'Zmajev otok'<ref>{{navedi splet|title=Where Do Indonesian Islands' Names Come From ?|website=thespicerouteend.com|date=22 November 2020|url=http://thespicerouteend.com/where-do-indonesian-islands-name-come-from/|access-date=2024-06-10|archive-date=2024-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20240610070457/http://thespicerouteend.com/where-do-indonesian-islands-name-come-from/|url-status=dead}}</ref> ali Kačji otok. (''Nipa nai'' pomeni 'vzpenjajoče se kače'; ''kaju nipa nai'' je ime neznanega drevesa z lubjem, ki spominja na kačjo kožo, lahko pa pomeni tudi 'naplavljeni les' ali katero koli vrsto lesa, ki ga je naplavila poplava.{{sfn|Forth|2009a|p=266}}) Forth pravi, da je ''Nusa Nipa'' oznaka, ki je trenutno na Floresu splošno sprejeta kot avtohtono ime za celoten otok. Kljub argumentu Sarenga Orina Baa (1969), ki dodaja različne dokaze v prid tej razlagi, ostaja negotovo, ali je bila to v resnici tradicionalna raba ali vsaj tista, ki je bila znana po vsem Floresu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Forth| first1=Gregory| year=1998| title=Beneath the volcano: religion, cosmology and spirit classification among the Nage of eastern Indonesia|location=Leiden|publisher=KITLV Press|isbn=90-6718-120-X}}</ref> Omenjena sta tudi imeni ''Tandjoeng Bunga'' ali ''Tanjung Bunga''<ref>{{navedi splet|title=Flores surga kita > History & Flores today|website=travel2flores.info|url=https://www.travel2flores.info/planning/facts-flores/|access-date=2024-06-10}}</ref> in ''Pulau Bunga''.<ref>{{navedi splet|title=Flores|website=komodotouristic.com|date=22 October 2019 |url=https://www.komodotouristic.com/flores/|access-date=2024-06-10}} </ref> Vzhodni del otoka, prvotno imenovan ''Kopondai'', so Portugalci zaradi cvetočih razkošnih dreves, ki so jih tam našli, imenovali ''Cabo das Flores'' (Rt rož)<ref>{{cite encyclopedia|title=Flores|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|url=https://www.britannica.com/place/Flores-Indonesia|access-date=2024-06-10}}</ref>. To ime je ostalo. == Zgodovina == === Prazgodovina === {{glavni|Homo floresiensis}} Pred prihodom sodobnih ljudi je Flores naseljeval ''[[Homo floresiensis]]'', majhen arhaični človek.<ref>{{Cite journal|last1=Baab|first1=Karen L.|last2=McNulty|first2=Kieran P.|last3=Harvati|first3=Katerina|year=2013|title=Homo floresiensis Contextualized: A Geometric Morphometric Comparative Analysis of Fossil and Pathological Human Samples|journal=PLOS ONE|volume=8|issue=7|article-number=e69119|bibcode=2013PLoSO...869119B|doi=10.1371/journal.pone.0069119|pmc=3707875|pmid=23874886|doi-access=free}}</ref> Predniki ''Homo floresiensis'' so na otok prispeli pred 1,3 do 1 milijonom let.<ref name=":0">{{Cite journal|last1=van den Bergh|first1=Gerrit D.|last2=Alloway|first2=Brent V.|last3=Storey|first3=Michael|last4=Setiawan|first4=Ruly|last5=Yurnaldi|first5=Dida|last6=Kurniawan|first6=Iwan|last7=Moore|first7=Mark W.|last8=Jatmiko|last9=Brumm|first9=Adam |last10= Flude |first10= Stephanie|last11=Sutikna|first11=Thomas|last12=Setiyabudi|first12=Erick|last13=Prasetyo|first13=Unggul W.|last14=Puspaningrum|first14=Mika R.|last15=Yoga|first15=Ifan|date=October 2022|title=An integrative geochronological framework for the Pleistocene So'a basin (Flores, Indonesia), and its implications for faunal turnover and hominin arrival|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0277379122003523|journal=Quaternary Science Reviews|language=en|volume=294|article-number=107721|doi=10.1016/j.quascirev.2022.107721|bibcode=2022QSRv..29407721V|hdl=10072/418777|s2cid=252290750|hdl-access=free}}</ref> Do leta 2015 so našli delne ostanke petnajstih posameznikov,<ref>{{cite journal|last1=Kaifu|first1=Yousuke|last2=Kono|first2=Reiko T.|last3=Sutikna|first3=Thomas|last4=Saptomo|first4=E. Wahyu|last5=Jatmiko|last6=Rokus Due Awe|last7=Baba|first7=Hisao|date=2015|title=Descriptions of the dental remains of ''Homo floresiensis''|journal=Anthropological Science|volume=123|issue=2|pages=129–145|doi=10.1537/ase.150501|url=https://www.researchgate.net/publication/282740723|access-date=2024-06-20|doi-access=free}}</ref><ref name="Brown_et_al_2004">{{cite journal|author=Brown, P.|display-authors=etal<!---|coauthors=Sutikna, T.; Morwood, M. J.; Soejono, R. P.; Jatmiko, Wayhu Saptomo, E.; Rokus Awe Due--->|date=27 October 2004|title=A new small-bodied hominin from the Late Pleistocene of Flores, Indonesia| journal=Nature| pmid=15514638|volume=431|issue=7012|doi=10.1038/nature02999|pages=1055–1061|bibcode=2004Natur.431.1055B|s2cid=26441|url=http://doc.rero.ch/record/15287/files/PAL_E2586.pdf}}</ref> in prevladujoče soglasje je, da ti ostanki predstavljajo ločeno vrsto zaradi anatomskih razlik od sodobnih ljudi. Najnovejši dokazi kažejo, da je ''Homo floresiensis'' verjetno izumrl pred 50.000 leti, približno v času prihoda sodobnega človeka na arhipelag. <gallery mode="packed" heights="160"> Image:Homo Florensiensis-MGL 95216-P5030051-white.jpg|Lobanja ''H. floresiensis'', Kantonalni geološki muzej, Švica Image:Homo floresiensis cave.jpg|Jama Liang Bua, kjer so bili odkriti primerki </gallery> === Sodobna zgodovina === [[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Bewoner uit Ende op Flores staat klaar voor de jacht of de strijd TMnr 60028899.jpg|thumb|Domorodni bojevnik iz Endeja na Floresu pred letom 1938]] Flores so najverjetneje najprej naselili Melanezijci vsaj od leta 30.000 pr. n. št. Portugalski trgovci in misijonarji so prišli na Flores v 16. stoletju, predvsem v Larantuko in Sikko. Njihov vpliv je še vedno opazen v jeziku, kulturi in veri Sikke. Prvi portugalski obisk se je zgodil leta 1511, ko sta António de Abreu in njegov kapitan Francisco Serrão potovala skozi Sundske otoke. [[dominikanci|Dominikanski red]] je imel pomembno vlogo na tem otoku, pa tudi na sosednjih otokih Timor in Solor. Ko so Nizozemci leta 1613 napadli trdnjavo Solor, se je prebivalstvo trdnjave pod vodstvom dominikancev preselilo v pristaniško mesto Larantuka na vzhodni obali Floresa. To prebivalstvo je bilo mešano, portugalskega in lokalnega otoškega porekla ter Larantuqueiros, Topasses ali, kot so jih poznali Nizozemci, 'Črni Portugalci' (''Zwarte Portugezen''). Larantuqueiros, znani tudi kot Topasses, so postali prevladujoče ljudstvo, ki je trgovalo s [[sandalovina|sandalovino]] v regiji v naslednjih 200 letih. To skupino je opazil William Dampier, angleški zasebnik, ki je otok obiskal leta 1699: {{quote| Ti [Topassi] nimajo utrdb, ampak so odvisni od zavezništva z domorodci: In res so že tako mešani, da je težko razločiti, ali so Portugalci ali Indijci. Njihov jezik je portugalščina; in vera, ki jo imajo, je rimska. Zdi se, da na besedah ​​priznavajo portugalskega kralja za svojega vladarja, vendar ne sprejemajo nobenih častnikov, ki jih ta pošlje. Ravnodušno govorijo malajsko in svoje materne jezike, pa tudi portugalščino.<ref name="fox2003">{{navedi knjigo|last=Fox|first=James J.|date=2003|chapter=Tracing the path, recounting the past: historical perspectives on Timor|editor-last1=Fox|editor-first1=James J.|editor-last2=Soares|editor-first2=Dionisio Babo|title=Out of the Ashes: Destruction and Reconstruction of East Timor|publisher=ANU E Press|isbn=978-0-9751229-1-4|doi=10.22459/oa.11.2003.01|doi-access=free}}</ref>}} V zahodnem delu Floresa je [[ljudstvo Manggarai]] prišlo pod nadzor sultanata Bima v vzhodni Sumbavi. Nizozemci so leta 1907 dejansko vzpostavili svojo upravo nad zahodnim Floresom. Leta 1929 se je Bimanski sultanat odpovedal nadzoru nad Manggaraijci. Leta 1846 so Nizozemci in Portugalci začeli pogajanja o razmejitvi svojih ozemelj, vendar ta pogajanja niso pripeljala nikamor. Leta 1851 se je Lima Lopes, novi guverner Timorja, Solorja in Floresa, strinjal, da bo vzhodni Flores in bližnje otoke prodal Nizozemcem v zameno za plačilo 200.000 florinov za podporo svoji osiromašeni upravi. Lima Lopes je to storil brez soglasja Lizbone in je bil v sramu odpuščen; vendar njegov sporazum ni bil preklican. Leta 1854 se je Portugalska odpovedala vsem svojim zgodovinskim zahtevam do Floresa. Po tem je Flores postal del ozemlja [[Nizozemska Vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Velika Britanija, Nizozemska Vzhodna Indija in Združene države Amerike Japonski naložile embargo na [[kavčuk]] in [[nafta|nafto]] ter zamrznile japonska sredstva v tujini. To je bila močna spodbuda za Japonsko, da se je polastila uspešnih kolonij v jugovzhodni Aziji,<ref>{{cite journal|last1=Webb|first1=Paul|date=March 1986|title="Too many to ignore...": Flores under the Japanese occupation 1942–1945|journal=Philippine Quarterly of Culture and Society|volume=14|issue=1|pages=54–70|jstor=29791877}}</ref> njena operacija ''S'' pa je bila usmerjena na Male Sundske otoke – vključno s Floresom. 14. maja 1942 je bil [[Labuan Bajo]] prizorišče amfibijskega izkrcanja japonske vojske, v Reu pa je izkrcala japonska mornariška posebna pomorska desantna sila (SNLF). Japonska je Flores okupirala do konca pacifiške vojne.<ref>{{navedi splet|title=Flores Island (Pulau Flores), East Nusa Tenggara Province, Indonesia|website=pacificwrecks.com|url=https://pacificwrecks.com/provinces/indonesia_flores.html|access-date=2024-06-07|archive-date=2024-06-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240607230644/https://pacificwrecks.com/provinces/indonesia_flores.html|url-status=dead}}</ref> V tem času so japonske oblasti in sile kristjane videle kot domnevne nizozemske simpatizerje. Na splošno so bili do njih izjemno strogi, ne pa toliko na Floresu, kjer so s kristjani ravnali precej manj strogo kot na sosednjih otokih Timor in Sumba. Presenetljivo je, da na Floresu evropski duhovniki in redovnice med okupacijo niso bili niti internirani niti izseljeni. Po mnenju Paula Webba (1986) je to zato, ker je bilo florenskih kristjanov »preveč, da bi jih ignorirali«: skoraj polovica prebivalstva Floresa je bila katoličanov, Japonci, ki si niso mogli privoščiti povečanja svojih majhnih okupacijskih sil na otoku, pa so evropskim duhovnikom in redovnicam dovolili, da ostanejo na svojih položajih, namesto da bi tvegali splošni upor.<ref name="webb_cited">{{harvnb|Webb|1986}}, cited in {{navedi splet|title=The influence of Catholicism on Flores island during WWII|website=kajomag.com|date=19 July 2021 |url=https://kajomag.com/the-influence-of-catholicism-on-flores-island-during-wwii/|access-date=2024-06-07}}</ref>{{efn|Webb se spominja upora v Šimabari, ki se je zgodil v bližini Nagasakija leta 1637 in 1638, ko se je 40.000 katoličanov utrdilo v starem gradu na polotoku Šimabara in se približno štiri mesece upiralo 120.000 japonskim vojakom; po predaji so bili vsi usmrčeni. Po Webbovih besedah ​​Japonci niso želeli, da bi se to zgodovinsko ponovilo.<br /> Kljub temu jih to ni ustavilo pri ustanovitvi vojaških bordelov s stotinami ugrabljenih mladih Indonezijk za njihove čete na otoku ter pri ravnanju s preostalim prebivalstvom in vojnimi ujetniki enako slabo kot drugod. Glej Mednarodno vojaško sodišče za Daljni vzhod.<ref>{{navedi splet|title=The influence of Catholicism on Flores island during WWII|website=kajomag.com|date=19 July 2021 |url=https://kajomag.com/the-influence-of-catholicism-on-flores-island-during-wwii/|access-date=2024-06-07}}</ref>}} Po vojni je Flores postal del neodvisne Indonezije. 12. decembra 1992 je potres z magnitudo 7,8 po Richterjevi lestvici v Maumereju in okolici, vključno z otoki ob severni obali, ubil 2500 ljudi. Leta 2017 sta bila v Floresu zaradi sporov o zemljiščih med bojevniškimi klani ubita dva moška; Mbehel, gorsko pleme Zahodnega Manggaraija in Rangko z otoka Sulavezi, ki so pomagali zgraditi Manggarai, so od kralja Manggaraija dobili zemljo v bližini [[Labuan Bajo|Labuan Baja]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.theaustralian.com.au/news/world/deadly-trouble-for-surf-pioneer-in-indonesias-new-paradise/news-story/690b0036a934168e92dc23498b455e74|title=Deadly trouble for surf pioneer in Indonesia's new paradise|date=28 January 2017|work=The Australian|access-date=17 October 2018}}</ref> == Geografija == [[Slika:Kelimutu 2007-07-21.jpg|thumb|left|Gora Kelimutu na Floresu]] Flores je dolg 354 km. Na najširši točki otok, ki se razteza od zahoda proti vzhodu, meri 63 km. Zahodno od Floresa ležita majhna otoka Rinca in Komodo ter večji otok Sumbava. Na jugu sta Sumba in morje Savu. Na vzhodu sta otoka Adonara in Solor, na jugovzhodu Timor, na severu pa morje Flores s Sulavezijem. Približno 18 kilometrov od severne obale leži vulkanski otok Palu'e. Mesto Ende s 60.000 prebivalci je na južni obali in je glavno trajektno pristanišče za Zahodni Timor. Majhno letališče je ob glavni cesti na južnem robu mesta, na rtu Table Mountain. Vzhodno od Endeja, na severni obali, leži Maumere, glavno mesto otoka, v governoratu Sikka, s 70.000 prebivalci. Tukaj je največje letališče na Floresu. Glavno mesto vzhodnega Floresa je Larantuka. === Pokrajina === Na obali za Flores značilne nižine z rahlim tropskim deževnim gozdom in savano, medtem ko se v notranjosti višavje z nekaj še vedno aktivnimi vulkani dviga do 2382 m. Najbolj znan vulkan je 1639 m visok Gunung Kelimutu. Njegova tri kraterska jezera, ločena le z visokimi zidovi, spreminjajo barvo v nepravilnih intervalih. Leta 1986 so bile barve turkizne, temno zelene in črno-rdeče; novembra 2006 so jezera sijala v odtenkih zelene, rjave in črne. Kaj povzroča spremembe barve, še ni povsem pojasnjeno, vendar se zdi, da se sproščanje mineralov iz dna kraterja periodično spreminja. Zahodna obala Floresa je eno redkih krajev zunaj otoka Komodo, kjer najdemo [[komodoški varan|komodoškega varana]]. Upravno središče za 'zmajeva otoka' Komodo in Rinca je [[Labuan Bajo]], je tudi na zahodni obali. Novembra 2024 je izbruhnil vulkan Lewotobi. Uničenih je bilo petindvajset šol in več kot 2300 hiš, vključno s samostanom.<ref>{{Internetquelle |autor=ORF at/Agenturen red |url=https://orf.at/stories/3374851 |titel=Indonesien: Tausende müssen vor Vulkanausbruch fliehen |datum=2024-11-05 |sprache=de |abruf=2024-11-06}}</ref> === Seizmologija === Otok Flores omejujejo aktivna tektonska območja, s Sundskim jarkom na jugu in Floresovim narivnim [[prelom (geologija)|prelomom]] v zalednem loku na severu. Posledično otok vsako leto doživi veliko [[potres]]ov in občasno tudi [[cunami]]je. Največji zabeleženi potres v regiji je bil potres in cunami na Floresu leta 1992, dogodek z magnitudo 7,8, ki je povzročil močno tresenje po Mercallijevi lestvici intenzivnosti. Floresov nariv v zalednem loku je še posebej zanimiv za raziskovalce, saj naj bi zajemal prehod med Sundskim jarkom na zahodu in subdukcijo [[Avstralska plošča|Avstralske plošče]] na vzhodu. Floresov nariv je dolg približno 450 km in je sestavljen iz globoko zakoreninjenega bazalnega preloma in številnih prekrivajočih lupinastih narivnih prelomov. Sistem je zelo aktiven, saj je od leta 1960 zabeležil več kot 25 potresov z magnitudo 6 ali več. Leta 2018 je veliko zaporedje potresov (na primer 5. avgusta in julija) na Lomboku pretrgalo dele nariva Flores. Padec glavnega nariva približno 2–3° v primerjavi s 3–4° padcem subdukcijske plošče na Sundskem jarku nekatere navaja k prepričanju, da bi prelom lahko nekega dne postal mesto obrata polarnosti subdukcije.<ref>{{Cite journal|url=https://academic.oup.com/gji/article/221/2/758/5757908|title=Did the Flores backarc thrust rupture offshore during the 2018 Lombok earthquake sequence in Indonesia?|author1=Xiaodong Yang|author2=Satish C Singh|author3=Anand Tripathi|date=25 February 2020|access-date=2024-02-12|journal=Geophysical Journal International|volume=221 |issue=2 |pages=758–768 |doi=10.1093/gji/ggaa018 |doi-access=free }}</ref> Vulkanski izbruh na jugovzhodu Floresa je sprožil potrese, v katerih je do 4. novembra 2024 umrlo najmanj 10 ljudi. Oblasti so opozorile na možnost nadaljnjih potresov v prihodnjih dneh.<ref>[https://www.nytimes.com/2024/11/04/world/asia/indonesia-volcano-eruption.html "At Least 10 Killed in Indonesia After Volcano Erupts"], ''The New York Times'', Nov. 4, 2024</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Komodo dragon at Komodo National Park.jpg|thumb|[[Narodni park Komodo]]]] Komodoški varan je endemičen za Flores in okoliške otoke ter je na Floresu neprekinjeno prisoten že vsaj 1,4 milijona let. Danes je omejen na peščico majhnih območij na samem Floresu.<ref>{{Cite journal|last1=Ariefiandy|first1=Achmad|last2=Purwandana|first2=Deni|last3=Azmi|first3=Muhammad|last4=Nasu|first4=Sanggar Abdil|last5=Mardani|first5=Juna|last6=Ciofi|first6=Claudio|last7=Jessop|first7=Tim S.|date=February 2021|title=Human activities associated with reduced Komodo dragon habitat use and range loss on Flores|url=https://link.springer.com/10.1007/s10531-020-02100-8|journal=Biodiversity and Conservation|language=en|volume=30|issue=2|pages=461–479|doi=10.1007/s10531-020-02100-8|bibcode=2021BiCon..30..461A|s2cid=254279437|issn=0960-3115|url-access=subscription}}</ref> ''Varanus hooijeri'' je manjša izumrla vrsta varana, ki se je na Floresu pojavljala v holocenu.<ref>{{Cite journal |last=Brongersma |first=L. D. |date=1958 |title=On an extinct species of the genus ''Varanus'' (Reptilia, Sauria) from the island of Flores |journal=Zoologische Mededelingen |s2cid=86301714 |language=en}}</ref> Endemična favna Floresa vključuje nekaj podgan (''Murinae''), od katerih so nekatere zdaj izumrle, od majhnih oblik, kot so ''Rattus hainaldi'', ''Paulamys'' in polinezijska podgana (ki je morda izvirala z otoka), srednje velikih, kot so ''Komodomys'' in ''Hooijeromys'', do velikanskih, kot sta ''Spelaeomys'' in ''Papagomys'', katerih največja vrsta, še vedno živeča ''Papagomys armandvillei'' (floreška velikanska podgana), je približno velika kot zajec in tehta do 2,5 kilograma.<ref>{{Cite journal|last1=Veatch|first1=E. Grace|last2=Tocheri|first2=Matthew W.|last3=Sutikna|first3=Thomas|last4=McGrath|first4=Kate|last5=Wahyu Saptomo|first5=E.|last6=Jatmiko|last7=Helgen|first7=Kristofer M.|date=May 2019|title=Temporal shifts in the distribution of murine rodent body size classes at Liang Bua (Flores, Indonesia) reveal new insights into the paleoecology of Homo floresiensis and associated fauna|url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0047248418302239|journal=Journal of Human Evolution|language=en|volume=130|pages=45–60|doi=10.1016/j.jhevol.2019.02.002|pmid=31010543|bibcode=2019JHumE.130...45V |hdl=2440/121139|s2cid=91562355|hdl-access=free}}</ref> Flores je bil tudi življenjski prostor več izumrlih pritlikavih oblik ''[[stegodon]]a'' (sorodnika slonov), katerega najnovejši (''Stegodon florensis insularis'') je izginil pred približno 50.000 leti. Otok sta pred prihodom sodobnega človeka naseljevala tudi orjaška štorklja ''Leptoptilos robustus'' in jastreb ''Trigonoceps''.<ref>{{Cite journal|last1=Meijer|first1=Hanneke J.M.|last2=Tocheri|first2=Matthew W.|last3=Due|first3=Rokus Awe|last4=Sutikna|first4=Thomas|last5=Saptomo|first5=E. Wahyu|last6=James|first6=Helen F.|display-authors=3|year=2015|title=Continental-style avian extinctions on an oceanic island|url=https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/26191/Meijer%20et%20al%202015%20Continental-style%20avian%20extinctions%20on%20an%20oceanic%20island.pdf|url-status=live|journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology|volume=429|pages=163–170|doi=10.1016/j.palaeo.2015.03.041|bibcode=2015PPP...429..163M|archive-url=https://web.archive.org/web/20181015153112/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/26191/Meijer%20et%20al%202015%20Continental-style%20avian%20extinctions%20on%20an%20oceanic%20island.pdf|archive-date=2018-10-15|via=repository.si.edu}}</ref> == Upravna delitev == [[File:LabuhanBajoChurch.JPG|thumb|Cerkev sv. Angele v Labuan Baju]] Flores je del province Vzhodna Nusa Tenggara. Otok je skupaj z manjšimi otoki razdeljen na osem lokalnih upravnih enot (''kabupaten''); od zahoda proti vzhodu so to Manggarai Barat (Zahodni Manggarai), Manggarai (Osrednji Manggarai), Manggarai Timur (Vzhodni Manggarai), Ngada, Nagekeo, Ende, Sikka in del Flores Timurja (Vzhodni Flores). Flores ima od leta 2023 35,24 % prebivalstva province Vzhodni Nusa Tenggara in je največji od vseh otokov v provinci, z drugim največjim prebivalstvom (Timor ima nekoliko več ljudi). Glavna mesta na Floresu so Maumere, Ende, Ruteng, Larantuka in Bajawa, navedena s številom prebivalcev sredi leta 2023.<ref name="Badan Pusat Statistik 2024">Badan Pusat Statistik, Jakarta, 28 February 2024, ''Provinsi Nusa Tenggara Timur Dalam Angka 2024'' (Katalog-BPS 1102001.53)</ref> *Ende, 87.723 prebivalcev (vsota prebivalcev štirih okrožij) *Maumere, 77.909 prebivalcev (brez prebivalstva na obalnih otokih) *Ruteng, 65.694 prebivalcev *Larantuka, 41.642 prebivalcev *Bajava, 40.259 prebivalcev === Jeziki === Na otoku Flores se govori veliko jezikov, vsi pripadajo avstronezijski družini. Na zahodu se govori manggarai; riung, ki je pogosto uvrščen med narečja manggarai, se govori v severno-osrednjem delu otoka. V središču otoka, v regentstvih Ngada, Nagekeo in Ende, obstaja tako imenovana osrednja floreška narečna veriga ali povezava. Na tem območju so v skoraj vsaki vasi majhne jezikovne razlike. Prepoznavnih je vsaj šest ločenih jezikov: od zahoda proti vzhodu ngadha, nage, keo, ende, lio in palu'e (ki se govori na istoimenskem otoku ob severni obali Floresa). Domačini bi verjetno na ta seznam dodali še so'a in bajava, ki so ju antropologi označili kot narečja ngadha. Na vzhodu najdemo sikka in lamaholot. Djavanai (1983) natančno navaja, da se jezik Ngadha nekoliko razlikuje od avstronezijskih norm, saj besede nimajo jasnih sorodnikov in so slovnični postopki drugačni;<ref>{{navedi knjigo|last1=Djawanai|first1=Stephanus|year=1983|title=Ngadha text tradition: the collective mind of the Ngadha people, Flores|type=''Materials in languages of Indonesia'', No.20|series=''Pacific Linguistics'', Series D (Special communications), No. 55|publisher=Australian National University|page=2|url=https://dspace-prod.anu.edu.au/server/api/core/bitstreams/25b86add-73dc-476a-89dd-783a6d426499/content}}</ref> na primer avstronezijska družina jezikov obilno uporablja predpone ali pripone (ki tvorijo nove besede z dodajanjem razširitev pred ali za korenskimi besedami, kot sta [o]brat ali otroštvo]), medtem ko jezika Ngadha in Keo ne uporabljata predpon ali pripon.<ref>{{navedi splet|author=Peter ten Hoopen|title=Ikat from Ngadha, Indonesia|website=ikat.us|publisher=Online Museum of Indonesian ikat textiles, curator: Dr Peter Ten Hoopen |url=https://ikat.us/ikat_flores%20group_ngadha.php|access-date=2024-06-08}}</ref> == Turizem == Najbolj znana turistična atrakcija na Floresu je 1639 metrov visok vulkan Kelimutu s tremi barvnimi jezeri, ki je v okrožju Ende, blizu mesta Moni. Vendar pa je v bližini Bajave tudi vulkan Iniere. Ta kraterska jezera so v [[kaldera|kalderi]] vulkana in jih napaja vulkanski plin, zaradi česar je voda zelo kisla. Barvna jezera neenakomerno spreminjajo barvo, odvisno od oksidacijskega stanja jezera,<ref>Pasternack. [http://pasternack.ucdavis.edu/kelimutu.htm Keli Mutu Volcanic Lakes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202044547/http://pasternack.ucdavis.edu/kelimutu.htm |date=2 February 2017 }}, University of California Davis.</ref> od svetlo rdeče do zelene in modre. Ob severni obali Floresa so mesta za potapljanje, predvsem Maumere in Riung. Vendar pa so zaradi uničujoče prakse lokalnih ribičev, ki uporabljajo bombe za ribolov, in domačinov, ki prodajajo školjke turistom, skupaj s posledicami uničujočega [[cunami]]ja leta 1992, grebeni počasi uničeni. [[Labuan Bajo]] na zahodni konici, turisti pogosto uporabljajo kot izhodišče za obisk otokov Komodo in [[Rinca (otok)|Rinca]]. Labuan Bajo privablja tudi potapljače, saj v okoliških vodah okoli [[kitovec|kitovci]]. Vasi Luba in Bena na Floresu se ponašata s tradicionalnimi hišami. Bena je znana tudi po [[megalit]]ih iz kamene dobe. Larantuka na vzhodnem koncu otoka je znana po festivalih svetega tedna. V zadnjih letih so lokalna turistična podjetja okoli Kelimutuja začela promovirati kolesarske ture po Floresu, od katerih nekatere trajajo do pet ali šest dni, odvisno od posameznega programa.<ref>{{navedi novice|last=Makur|first=Markus|url=https://www.thejakartapost.com/news/2016/03/13/bicycle-tours-kelimutu-boost-local-economy.html|title=Bicycle tours of Kelimutu boost local economy|date=13 March 2016|work=The Jakarta Post}}</ref> == Gospodarstvo == Poleg turizma so glavne gospodarske dejavnosti na Floresu kmetijstvo, ribolov in proizvodnja morskih alg. Glavne prehrambene poljščine, ki se gojijo na Floresu, so [[riž]], [[koruza]], [[sladki krompir]] in [[manioka|kasava]], glavne tržne poljščine pa so [[kava]], [[kokos]], oreški ''Aleurites moluccanus'' in [[Indijski orešček|indijski oreščki]].<ref>[http://www.kadin-indonesia.or.id/en/doc/reg_info/reg_info_EastNusaTenggara.pdf East Nusa Tenggara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080910061500/http://www.kadin-indonesia.or.id/en/doc/reg_info/reg_info_EastNusaTenggara.pdf |date=10 September 2008 }}, Indonesian Chamber of Commerce and Industry. Retrieved 8 August 2008.</ref> Flores je eno najnovejših krajev za indonezijsko kavo. Prej je bila večina arabice (''Coffea arabica'') iz Floresa mešana z drugimi porekli. Zdaj povpraševanje po tej kavi narašča zaradi njenega bogatega telesa in sladkih, čokoladnih, cvetličnih in lesnih not.<ref>[http://www.sca-indo.org/arabica-regions/index.cfm?rid=5 Arabica Producing Regions of Indonesia], Specialty Coffee Association of Indonesia. Retrieved 8 August 2008.</ref> V 1980-ih so spodbujali gojenje [[bombaž]]a, da bi ustvarili dohodek za revnejše kmete, ki se ukvarjajo s samooskrbo.<ref>{{navedi splet|last1=Keefer|first1=G.D.|last2=Ladewig|first2=J.|last3=Diarini|first3=P.|date=1989|title=Cotton yield predictions for Lombok and Flores – Indonesia|website=agronomyaustraliaproceedings.org|series=Australian Agronomy Conference (1989)|url=http://agronomyaustraliaproceedings.org/images/sampledata/1989/contributed/crop/p1-45.pdf|access-date=2024-06-08|archive-date=2024-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240609145250/http://agronomyaustraliaproceedings.org/images/sampledata/1989/contributed/crop/p1-45.pdf|url-status=dead}}</ref> Sadijo ga na nižje ležečih območjih otoka. [[Nangka]], ki se pojavlja po vsem indonezijskem arhipelagu – in drugod –, se goji posebej v regentstvih Manggarai in Sikka ter verjetno v vsakem drugem regentstvu. == Galerija == <gallery mode="packed"> SundaIslands.A2003242.0225.500m.jpg|Mali Sundski otoki s Floresom v zgornjem desnem kotu Flores Moni Kelimutu.jpg|[[Kelimutu]] COLLECTIE TROPENMUSEUM Ruines van een Portugees fort uit de 16e eeuw op Poelau Ende Midden-Flores TMnr 10001790.jpg|Ruševine portugalske utrdbe iz 16. stoletja blizu Endeja Ngada megalith.jpg|Starodavni megalit Ngada BilanSina1.jpg|Plesalci v Watublapiju File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Man met hoofddoek en borstsieraden van een kampong te Flores TMnr 10005924.jpg|Vaščan s pokrivalom in okrasjem na prsih </gallery> == Opomba == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Flores, Indonesia}} {{Wikivoyage|Flores (Indonesia)}} * {{cite EB9 |wstitle = Flores (1.) |volume= IX | page=337 |short=1}} *[http://www.flores-komodo.com/flores_history.html Flores & Komodo – History] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100324051745/http://www.flores-komodo.com/flores_history.html |date=24 March 2010 }} [[Kategorija:Otoki Indonezije]] [[Kategorija:Flores|*]] [[Kategorija:Mali Sundski otoki]] 800ekkwtnmfk3li388qjyispenxgomi Kilian Jornet 0 598756 6740487 6739452 2026-08-21T15:38:01Z Klemzo26 255406 6740487 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |fullname=Kílian Jornet Burgada |occupation=poklicni športnik, podjetnik |height=171<ref name="CorosKilian">{{navedi splet |author=<!-- not stated --> |date= 13.5.2025 |title= Kilian Jornet|url= https://corosnordic.com/blogs/coros-athletes/kilian-jornet?srsltid=AfmBOoo1yLlb0uixnQWnjjAq8fTwbo-PFtfLliv-HFj09VJ3BZDPCpd0|publisher= Coros Nordic|access-date=10.3.2026}}</ref> |weight=58<ref name="CorosKilian" /> |spouse=Emelie Forsberg}} '''Kílian Jornet Burgada''' ({{IPA|ca|̍ˈkiljən ʒuɾˈnɛt buɾˈɣaðə}}), španski profesionalni gorski in [[Trail tek|trail]] tekač, [[Turno smučanje|turni smučar]], [[alpinist]], [[avtor]], [[poslovnež]], aktivist. * [[27. oktober |27. oktober]] 1987, Sabadell, [[Španija]]. == Življenjepis == === Otroštvo in odraščanje === Kilian Jornet se je rodil 27. oktobra 1987 v katalonskem mestu Sabadell.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet: El Maestro de las Montañas y el Rey del Trail Running|url=https://theindianface.com/blogs/news/kilian-jornet-el-maestro-de-las-montanas-y-el-rey-del-trail-running|website=THE INDIAN FACE|accessdate=2026-03-10|language=es}}</ref> Odraščal v španskih Pirenejih, v [[Regijski park|regijskem parku]] Cap del Rec na nadmorski višini okoli 2000 metrov. Njegov oče Eduard Jornet je tam delal kot oskrbnik koče in gorski vodnik, mati Núria Burgada pa kot učiteljica športne vzgoje in inštruktorka športnih aktivnosti, ki je v prostem času tudi sama rada tekla in smučala. Kilian je bil že kot otrok izpostavljen raznolikim športnim podvigom v gorah – uvajanjem v svet gorništva in plezanja ter daljšim turam.<ref>{{Navedi novice|title=Becoming the All-Terrain Human|url=https://www.nytimes.com/2013/03/24/magazine/creating-the-all-terrain-human.html|newspaper=The New York Times|date=2013-03-20|accessdate=2026-03-10|issn=0362-4331|language=en-US|first=Christopher|last=Solomon}}</ref> Pri petih letih je osvojil [[Pico de Aneto|Aneto]], najvišji vrh [[Pireneji|Pirenejev]], leto kasneje pa svoj prvi štiritisočak [[Breithorn]] v švicarsko-italjanskih [[Alpe|Alpah]]. Pri desetih letih je s svojo materjo opravil 42-dnevni "izlet" po [[Pireneji|Pirenejih]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lemonde.fr/sport/article/2013/09/20/kilian-jornet-le-sommet-de-sa-vie_3481125_3242.html|title=Le Sommet de sa vie|date=20.9.2013|accessdate=10.3.2026|website=Le Monde|last=Dumons|first=Olivier|language=fr}}</ref> === Mladost in začetki mednarodne kariere === Tekmovati je začel pri trinajstih letih v [[Turno smučanje|turnem smučanju]], ko se je preko poznanstev njegovih staršev pridružil CTEMC ("Catalan Ski Mountaineering Technical Centre"), kjer je opravil testiranja in začel sistematičen [[Trening|trenažni proces]]. Tam je spoznal [[Jordi Cañals|Jordija Cañalsa]] (člana prve katalonske odprave na [[Mount Everest]] leta 1985), ki je postal eden izmed njegovih prvih trenerjev in športnih menedžerjev. Pri trinajstih letih je, kljub temu, da je najnižja dovoljena starost na tekmi turnega smučanja štirinajst let sodeloval na svoji prvi turno-smučarski tekmi – La Molina. Leta 2003, pri svojih šestnajstih letih, je postal najmlajši član španske reprezentance v turnem smučanju.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Burgada: Biografía de un superhombre|url=https://theindianface.com/blogs/news/biografia-kilian-jornet-burgada|website=THE INDIAN FACE|accessdate=2026-03-07|language=es}}</ref> Hkrati je obiskoval srednjo šolo. Kljub natrpanemu urniku je tudi v šolo in na treninge turnega smučanja bodisi tekel, bodisi kolesaril. Sam pravi, da je bil v mladosti precej "obseden" s treningom.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Interview: Why Using a Coach Is Beneficial|url=https://uphillathlete.com/videos/kilian-jornet-interview-talks-about-why-using-a-coach-is-beneficial/|website=Uphill Athlete|date=2016-09-20|accessdate=2026-03-10|language=en-US|first=|last=}}</ref> Pri osemnajstih letih, ko je začel obiskovati fakulteto, se je resneje posvetil tudi teku. Prijatelji so ga spodbudili, naj se preizkusi na tekaških tekmah v poletnih mesecih, ko ni mogoče turno smučati. Takrat se je tudi odločil, da bo treniral samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Kílian Jornet Burgada: ‘Fear is good.’|url=https://emahomagazine.com/kilian-jornet-burgada-fear-is-good/|date=2013-10-12|accessdate=2026-03-10|language=en-US|website=EMAHO Magazine}}</ref> Ima francosko diplomo na področju športne znanosti – STAPS ("Sciences et Techniques des Activités Physiques et Sportives") v [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]], ki spada pod Univerzo v [[Perpignan|Perpignanu]]. V okviru študija se je izobraževal o športni znanosti, trenažnem procesu, menedžmentu v športu in izobrazbo bodočih delavcev v športu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=About|url=https://mtnath.com/about/|website=mtnath (mountain athlete)|date=2019-12-18|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Odraslost in preboj v mednarodni vrh === Njegovi prvi tekaški rezultati na mednarodnih prireditvah so zabeleženi na portalih UTMB in ITRA v letu 2007. Istega leta je osvojil svojo prvo zmago na SkyRunner World Series in leto kasneje svojo prvo zmago na Ultra-Trail du Mont-Blanc (UTMB) in tako v svojem 21. letu kot najmlajši udeleženec tekme postal tudi najmlajši zmagovalec te prireditve. Kot eden redkih tekačev se je uveljavil tako na krajših, eksplozivnejših tekmah (kot so npr. SkyRunner World Series, Sierre-Zinal, Zegama Aizkorri, vertikalni kilometri) kot tudi na ultramaratonih (npr. UTMB, HardRock100). Postopoma se je začel posvečati tudi projektom, ki temeljijo na vrednotah, s katerimi je bil vzgajan. Zlasti na spoštovanju narave, preprostosti, samostojnosti in raziskovanju gora. Podiral je tudi številne hitrostne rekorde (FKT – "Fastest Known Time") na najvišje gore na svetu. Med drugim na [[Mont Blanc]], [[Kilimandžaro]], [[Aconcagua|Aconcaguo]] ter [[Denali]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://itra.run/api/RunnerSpace/GetRunnerSpace?memberString=YrmBriOVld1lHIkP2LWyZA%3D%3D|title=Kilian JORNET BURGADA|accessdate=10.3.2026|website=ITRA - International Trail Running Association}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Kilian JORNET BURGADA - His Trail results and UTMB® Index|url=https://utmb.world/runner/2704.kilian.jornetburgada|website=UTMB World Series|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kilian Jornet {{!}} Fastest Known Time|url=https://fastestknowntime.com/athlete/kilian-jornet|website=fastestknowntime.com|date=2025-10-03|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Hkrati pa še vedno tekmoval na tekaških tekmovanjih na različnih razdaljah. V zadnjih letih si v okviru ozaveščanja o problematikah klimatskih sprememb zastavlja tudi daljše vzdržljivostne projekte, ki temeljijo na trajnostnem pristopu (npr. projekta Alpine Connections in States of Elevation).<ref name=":0" /> Kljub velikim uspehom se je odnos med Jornetom in organizatorji ter prireditvijo UTMB sčasoma poslabšal. Po tem ko je pravice za organizacijo dogodka večinsko odkupila skupina Ironman Group (ki organizira triatlone [[Ironman]]) in začela preobrazbo UTMB v globalen, široko komercializiran tekmovalni dogodek. Jornet je večkrat izrazil nestrinjanje s takšno obliko tekmovanja, saj je po njegovem mnenju bistvo trail teka preprostost in spoštovanje do okolja in gora. Leta 2023 je javno napovedal, da se tekmovanja UTMB ne bo več udeleževal, dokler bo prireditev potekala v takšni obliki. Po njegovem bi moral trail tek ostal dostopen, okoljsko odgovoren in manj podvržen komercializaciji.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kilian Jornet UTMB 2025: Entry, Boycott, and Future|url=https://www.julbo.com/en_wo/article/kilian-jornet-utmb|website=www.julbo.com|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Za leto 2026 je napovedal, da se po dveh letih daljših gorniških podvigov (Alpine Connections v 2024 in States of Elevation v 2025) želi spet primarno osredotočiti na velika tekmovanja. Želel je izboljšati tretje mesto na Western States iz leta 2025, kjer je po 38 miljah odstopil zaradi bolečine v meniskusu kot posledica slabo sanirane poškodbe, ki se mu je pripetila na tekmi Zegama Aizkorri, kjer je v bolečinah prišel do cilja. Posledično je zaradi okrevanja odpovedal tudi nastop na enem izmed ciljev sezone, tekmi Sierre-Zinal. Vrnitev na "sveti gral" trail teka – UTMB je ostala v načrtu, vendar je nastop na njem dober teden dni pred samim dogodkom odpovedal zaradi ne v celoti sanirane poškodbe, ki bi predstavljala prevelik riziko. <ref>{{Navedi splet |last=Jornet |first=Kilian |date=20.8.2026 |title=Sometimes plans change, and this year I won’t be running UTMB. Instagram. |url=https://www.instagram.com/p/DcQ67Ssoo-_/ |access-date=2026-08-21 |website=www.instagram.com}}</ref> Z UTMBjem pa je očitno zakopal bojno sekiro (v svojem zapisu je dejal, da so s PTRA ("Pro Trail Runners Association"), katere soustanovitelj je, dosegli ključne izboljšave pri organizaciji dogodka z vidika trajnosti in razvoja tega športa v prihodnosti).<ref>{{Navedi splet|title=GOAT Kilian Jornet reveals 2026 targets: "The races where everybody shows up"|url=https://run247.com/running-news/trail/kilian-jornet-announces-2026-race-schedule|website=RUN247|date=2026-02-24|accessdate=2026-03-10|language=en-GB|first=Jonathan|last=Turner}}</ref> ==Osebno življenje== Jornet ima dve leti mlajšo sestro [[Naila Jornet Burgada|Nailo Jornet Burgada]]. S partnerko [[Emelie Forsberg]], ki prihaja iz Švedske, ima tri hčerke. Z družino živijo na Norveškem in sicer v občini [[Rauma, Norveška|Rauma]] v dolini [[Romsdalen]].<ref name="CorosKilian" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nnormal.com/en_ES/content/emelie-forsberg-the-pace-of-motherhood|title=Emelie Forsberg: The pace of motherhood|accessdate=7.3.2026|website=NNormal Blog|language=en|date=June 2025}}</ref> ==Projekti== === Romsdalsfjord Skyline === Leta 2018 je povezal vse pomembnejše vrhove nad fjordom Romsdalsfjord na zahodu Norveške. Trasa je potekala po grebenih in vrhovih nad fjordom in skupaj obsegala približno 168 km in več kot 20.000 višinskih metrov vzpona. Projekt je izvedel v enem neprekinjenem poskusu, pri katerem je kombiniral tek ter plezanje.<ref>{{Navedi splet|title=Romsdalsfjord Skyline|url=https://mtnath.com/romsdalsfjord-skyline/|website=mntath (mountain athlete)|date=2018-06-11|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Pyrenees 3000s === Leta 2023 je izvedel projekt povezovanja vseh vrhov, višjih od 3000 metrov v Pirenejih. V okviru projekta je v enem samem neprekinjenem gibanju povezal vse glavne pirenejske »tritisočake«, pri čemer je vrhove osvajal s tekom ter plezanjem. Projekt je predstavljal poklon goram, v katerih je odraščal, ter raziskovanje možnosti hitrega in samostojnega gibanja v visokogorju.<ref>{{Navedi splet|title=(Re)discovering the Pyrenees|url=https://mtnath.com/pyrenees/|website=mtnath (mountain athlete)|date=2023-10-15|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Alpine Connections === Leta 2024 je v 19 dneh povezal in preplezal vseh 82 alpskih vrhov, višjih od 4000 metrov. Med posameznimi gorami je potoval izključno peš ali s kolesom, brez uporabe motornih vozil. Skupno je opravil približno 1207 km razdalje, več kot 75 tisoč višinskih metrov vzpona ter 267 ur in 45 minut aktivnega gibanja. Povprečno je spal približno pet ur na noč. S projektom je poudarjal trajnostni pristop k alpinizmu in pomen gibanja v gorah brez uporabe fosilnih goriv. Svoje izkušnje in dnevnik odprave je objavljal na osebnem [[Blog|blogu]].<ref>{{Navedi splet|title=Alpine Connections completed|url=https://blog.nnormal.com/alpine-connections-completed/|website=NNormal Blog|date=2024-09-02|accessdate=2026-03-10|language=en|first=|last=}}</ref> === States of Elevation === Leta 2025 je v manj kot mesecu dni povezal vseh 72 vrhov, visokih nad 14 tisoč [[Čevelj (enota)|čevljev]] (~4267m) v [[Celinske Združene države|Celinskih Združenih državah ("Lower 48")]]. Med posameznimi vrhovi je potoval bodisi peš ali pa s kolesom. Projekt je predstavljal nadaljevanje njegovih projektov, ki temeljijo na trajnosti. Na delih poti so se mu pridružili tudi drugi ljudje, med njimi različni trail tekači (npr. [[Hans Troyer]]) ter profesionalna kolesarja [[Quinn Simmons]] in Colby Simmons. Kilian je svoje izkušnje in dneve je opisal v blogu.<ref>{{Navedi splet|title=States Of Elevation|url=https://mtnath.com/14ers/|website=mntath (mountain athlete)|date=2025-10-20|accessdate=2026-03-10|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Summits of My Life === Večletni projekt (izveden med leti 2013 in 2017). V tem obdobju je postavljal "FKT-je" (najhitrejše zabeležene čase) na različne najvišje gore po vsem svetu. Leta 2017 je v okviru tega projekta dvakrat v enem tednu osvojil Mount Everest, brez dodatnega kisika in brez fiksnih vrvi. Projekt je spremljala tudi serija istoimenskih dokumentarnih filmov.<ref>{{Navedi splet|title=Killian Jornet: Summits of my life|url=https://principus.si/2019/02/26/killian-jornet-summits-of-my-life/|website=Principus|date=2019-02-26|accessdate=2026-03-10|language=slovenščina|last=}}</ref> === Trenažni proces === Kilian na svojem osebnem blogu redno objavlja zapise o svojih ciljih, treningih, lastnih fizioloških vpogledih in splošnih vidikih, analizah tekmovanj in projektov ter druga osebna razmišljanja. Občasno objavlja tudi na svojem [[YouTube]] kanalu. Znan je po velikem obsegu treninga in sposobnosti prilagajanja ekstremnim razmeram v gorah, kot so dehidracija, vročina, pomanjkanje hrane, pomanjkanje spanja, dolgotrajna fizična obremenitev, ipd. Njegov [[VO2 max]] naj bi bil med 88–92 ml/kg/min. Na njem so bile izvedene tudi razne znanstvene, po večini fiziološke študije primera.<ref>{{Citat|title=The Human Lab: Kilian Jornet’s Secret Physiology|url=https://www.youtube.com/watch?v=vICQ5oeXHH4|date=2025-09-29|accessdate=2026-03-07|last=90ºNorth}}</ref> ==Podjetništvo== Kilian je tudi eden izmed soustanoviteljev in solastnikov podjetja NNormal, ki ga je ustanovil leta 2022 s podjetjem Camper. Ime je skovanka iz besed "Norway" in "Mallorca" ([[Norveška]] in [[Majorka]]), kjer je bila znamka zasnovana in testirana. Hkrati pa je v imenu prisotna tudi besedna igra – NNormal kot skrajšano "Not normal", nenormalen. NNormal se osredotoča predvsem na izdelavo trajnostne in kvalitetne opreme, predvsem čevlje in oblačila za trail tek. NNormal se osredotoča tudi na ogljični odtis svojih izdelkov ter njihovo dolgoživost, posebnost njihove znamke je tudi to, da rabljene čevlje lahko po obrabi kupec pošlje nazaj in mu jih obnovijo (na primer zamenjajo podplat).<ref>{{Navedi splet|title=A Conversation With Kilian Jornet About NNormal, His New Brand|url=https://www.irunfar.com/a-conversation-with-kilian-jornet-about-nnormal-his-new-brand|website=iRunFar|date=2022-07-21|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Bryon|last=Powell}}</ref> Trenutno je tudi ambasador znamke Coros, ki proizvaja športne ure in podobno opremo, in podjetja Julbo, ki proizvaja sončna očala, čelade za različne športe, kot sta smučanje ter kolesarjenje.<ref name="CorosKilian" /><ref name=":4" /> Pred ustanovitvijo NNormala in sodelovanjem s Corosom je sodeloval s podjetjema Salomon ter Suunto.<ref>{{Navedi novice|title=Kilian Jornet Leaves Salomon After 15 Years to Start New Project|url=https://www.irunfar.com/kilian-jornet-leaves-salomon|newspaper=iRunFar|date=2021-11-30|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Jilli|last=Cluff}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian's New Profile|url=https://www.suunto.com/sports/News-Articles-container-page/Kilians-New-Profile/|website=Suunto|accessdate=2026-03-10|language=en|date=6.5.2015}}</ref> ==Aktivizem in fundacija== Kilian je svojo fundacijo ustanovil leta 2017. Glavno poslanstvo fundacije Kiliana Jorneta je ohranjanje gora in njihovega ekosistema. Pa tudi podpora projektom varovanja gorskega okolja in raziskovanje vplivov podnebnih sprememb na visokogorski svet. Fundacija si prizadeva spodbujati individualne in kolektivne neposredne ukrepe. Tudi ozaveščanje je pomemben del njihove naloge. Prizadevajo si doseči čim več organizacij in posameznikov ter izobraževati in obveščati ostale vpletene akterje o njihovih ciljih, tj. ohranjanju gorskega okolja.<ref>{{Navedi splet|title=About us|url=https://www.kilianjornetfoundation.org/about-us/|website=Kilian Jornet Fundation|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Kilian je tudi član in eden izmed soustanoviteljev gibanja profesionalnih trail tekačev skupaj s [[Pascal Egli|Pascalom Eglijem]]. Namen PTRA (Pro Trail Runners Association) je zastopanje interesov profesionalnih trail tekačev ter jim pomagati, da delijo svoja mnenja o problematičnih tematikah in sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti trail teka ter okolja, v katerem se ta odvija. Pa tudi pri oblikovanju fizičnega in duševnega zdravja športnikov ter pravičnosti in trajnosti tekmovanj. Ohranjanje pravic športnikov, zlasti v situacijah, povezanih s pogodbami, zdravjem in podobnimi dilemami.<ref>{{Navedi splet|title=About us|url=https://trailrunners.run/about/|website=PRO TRAIL RUNNERS ASSOCIATION|date=2022-11-22|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Tako Kilian kot njegova fundacija sta podpisnika odprtega pisma mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC), ki ga je zasnovala mreža Cool Down (Sport for Climate Action Network) pozivajo IFSC in plezalno skupnost naj sponzorsko ne sodeluje s podjetji z visokimi emisijami ogljika (v tem primeru Savdska Arabija in NEOM). V pismu obsojajo tudi [[športno zavajanje]] ("sportswashing").<ref>{{Navedi splet|title=Plezalci proti fosilnim gorivom - GORE LJUDJE|url=https://gore-ljudje.net/novosti/plezalci-proti-fosilnim-gorivom/|website=gore-ljudje.net|date=2025-10-02|accessdate=2026-03-14|language=sl-SI}}</ref> ==Knjige in filmi== ===Knjige=== Je avtor in soavtor številnih knjig in drugih besedil. Tri izmed knjig so prevedene v slovenščino in sicer: * ''Nič ni nemogoče'' (''Res és impossible''), * ''Nevidna meja'' (''La frontera invisible''), * ''Teči ali umreti'' (''Córrer o morir'').<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja Kilian Jornet :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=kilian+jornet&db=cobib&mat=allmaterials|website=COBISS Plus|accessdate=2026-03-10|language=sl|first=|last=|others=IZUM - Institut informacijskih znanosti}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljudstvo tekačev - TEKNJIGA|url=https://www.ljudstvotekacev.si/sl/teknjiga.html|website=www.ljudstvotekacev.si|accessdate=2026-03-14|last=Japelj|first=Venčeslav}}</ref> ===Filmografija=== Njegova zgodba je predstavljena tudi v različnih krajših filmih, med drugim ''Path to Everest'', ''Summits of My Life'', ''Inside Kilian Jornet'', ''Unbreakable: The Western States 100'', ''Downside Up'', ''Summits of My Life'', ''Into the (Un)known''. Pojavlja se tudi kot gost v številnih oddajah, krajših in daljših posnetkih na lastnem YouTube kanalu, kanalih organizatorjev tekem, sponzorjev, in podobno.<ref>{{Navedi splet|title=Follow Kilian Jornet – documentaries, races, and recent training|url=https://trailrunadvisor.com/kilian-jornet-documentary/|website=Trail Run Advisor|date=2025-10-15|accessdate=2026-03-10|language=en|last=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet {{!}} Actor, Writer, Camera and Electrical Department|url=https://www.imdb.com/name/nm4389789/|website=IMDb|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> == Nagrade <ref>{{Navedi splet|title=100 questions and answers about Kilian Jornet!|url=https://ullerco.com/en/blogs/news/100-questions-and-answers-about-kilian-jornet|website=ULLER|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet named Best Catalan Athlete of 2025 by UFEC and Sports Department|url=https://diaricatalunya.cat/en/pla-d-urgell/garcia/kilian-jornet-named-best-catalan-athlete-of-2025-by-ufec-and-sports-department|website=Diari de Catalunya|date=2026-01-16|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Jordi Serra|last=Martínez}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Action Sportsperson of the Year 2026 Nominee Kilian Jornet|url=https://www.laureus.com/world-sports-awards/2026/laureus-world-action-sportsperson-of-the-year/kilian-jornet|website=Laureus|accessdate=2026-03-10|language=en|last=}}</ref> == * National Geographic Adventurer of the Year: 2014 (People's Choice), 2018. * FKT of the Year: 2024 – nagrajen za projekt Alpine Connections. * Najboljši katalonski športnik (2025). * Marca Leyenda Award (2014): Španska športna nagrada za karierne dosežke. * Srebrna medalja španskega kraljevega reda za športne zasluge. (2013) * Human-Sports Achievement Award (2014): Mundo Deportivo Gala. * Nominiranec za Laureus World Action Sportsperson of the Year (2026). == Pomembnejši dosežki == === Turno smučanje <ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Burgada - Skimostats|url=https://www.skimostats.com/athlete/kilian-jornet-burgada|website=www.skimostats.com|accessdate=2026-03-07|language=en}}</ref> === * Trofeo Mezzalama: 1 x zmaga, 3 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * Pierra Menta: 4 x zmaga, 1 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * Altitoy: 1 x zmaga. * Patrouille des Glaciers: 1 x zmaga. * Tour de Rutor: 1 x zmaga. * ISMF Evropsko prvenstvo: 3 x zmaga, 2 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * ISMF Svetovno prvenstvo: 7 x zmaga, 2 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * ISMF Svetovni pokal: 28 x zmaga, 10 x drugo mesto, 3 x tretje mesto. ==== Projekt ''24h of elevation in ski''<ref>{{Navedi splet|title=24h of elevation in ski|url=https://mtnath.com/24h-of-elevation-in-ski/|website=mntath (mountain athlete)|date=2019-02-12|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> ==== Leta 2019 je izvedel turnosmučarski projekt, kjer je v 24 urah poskušal nabrati čim več višinskih metrov. Projekt je podrobneje opisal in analiziral na svojem [https://mtnath.com/24h-of-elevation-in-ski/ blogu]. === Tek <ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> === * [[Skyrunning]] (ISF): 4 x svetovni prvak. * SkyRunner World Cup (skupni seštevek): 10 x zmaga (v disciplinah: Sky, Vertical kilometer: 28’47’’, Ultra). * Golden Trail Series (skupni seštevek): 1 x zmaga. * Zegama-Aizkorri: 11 x zmaga. * Sierre-Zinal: 10 x zmaga. * Marathon du Mont-Blanc: 5 x zmaga. * Trofeo Kima: 4 x zmaga. * Dolomites Skyrace: 4 x zmaga. * Pikes Peak Marathon: 2 x zmaga. * UTMB (Ultra-Trail du Mont-Blanc): 4 x zmaga. * HardRock100: 5 x zmaga. * WesternStates100: 1 x zmaga. * Grand Raid [[Reunion]]: 2 x zmaga. === Ostali projekti === ==== Hitrostni vzponi in rekordi <ref name=":0" /><ref name=":3" /> <ref>{{Navedi splet|title=Španec v enem tednu dvakrat na vrhu Everesta - Svet24.si|url=https://svet24.si/sport/spanec-v-enem-tednu-dvakrat-na-vrhu-everesta-514858|website=Svet24|accessdate=2026-03-14|language=sl|date=28.5.2017|last=K|first=M}}</ref> ==== * [[Kilimandžaro]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 6 ur 24 minut), * [[Denali]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 11 ur 48 minut), * [[Aconcagua]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani:12 ur 49 minut), * [[Mont Blanc]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 4 ur 57 minut), * [[Matterhorn|Matterhorn/Cervino]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 2 ur 52 minut), * [[Mount Everest]] dvakrat v manj kot tednu dni (ponedeljek in sobota). Prvič v šestindvajestih in drugič v sedemnajstih urah (ni rekorden). Nekateri ostali poskusi rekordov (še stoječi rekordi in tudi tisti že podrti), ki jih je Kilian objavil so zabeleženi in overjeni na [https://fastestknowntime.com/athlete/kilian-jornet spletni strani FKT]. Trenutno se s podiranjem hitrostnih vzponov na [[Najvišji vrhovi po celinah|najvišje vrhove po celinah]] in tudi ostale vrhove ukvarja [[Tyler Andrews]], ki je podrl Kilianov rekord na [[Kilimandžaro]] ter [[Aconcagua|Aconcaguo]]. Nekatere Kilianove rekorde pa je podrl [[Karl Egloff]]. ==== Prvenstvene smeri in ostali poskusi<ref name=":0" /> ==== ;Prvenstvene smeri * Čangce (Changtse) severozahodna smer<ref>{{Navedi splet|title=Everest, North-Northeast Face, New Line to North Ridge (No Summit)|url=https://publications.americanalpineclub.org/articles/13201213927/Everest-North-Northeast-Face-New-Line-to-North-Ridge-No-Summit|website=The American Alpine Club|accessdate=2026-03-09|date=2016|last=Tosas|first=Jordi|language=en}}</ref> * Nonstind severna smer ;Ostali (neuspeli) poskusi * [[Mount Everest]] severoseverozahodna stena – nova smer. * [[Mount Everest]] jugo-vzhodna stena. * [[Mount Everest]] zahodni greben. * [[Šišapangma]] zimski vzpon južna stena. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.kilianjornet.cat}} * [https://mtnath.com/author/kilianjornet/ Blog] * [https://www.kilianjornetfoundation.org/ Fundacija (Kilian Jornet Foundation)] * [https://www.skimostats.com/athlete/kilian-jornet-burgada Kilian Jornet SkimoStats] * [https://itra.run/api/RunnerSpace/GetRunnerSpace?memberString=YrmBriOVld1lHIkP2LWyZA%3D%3D Kilian Jornet ITRA stran] * [https://utmb.world/runner/2704.kilian.jornetburgada Kilian Jornet UTMB stran] * [https://www.strava.com/pros/5452411 Kilian Jornet Strava profil] * [https://www.instagram.com/kilianjornet/ Kilian Jornet Instagram profil] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Španski športniki]] [[Kategorija:Španski alpinisti]] [[Kategorija:Tekači na dolge proge]] g6jw675k9a86l9saaj99ou6y0nk8xl5 6740488 6740487 2026-08-21T15:38:39Z Klemzo26 255406 6740488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik |fullname=Kílian Jornet Burgada |occupation=poklicni športnik, podjetnik |height=171<ref name="CorosKilian">{{navedi splet |author=<!-- not stated --> |date= 13.5.2025 |title= Kilian Jornet|url= https://corosnordic.com/blogs/coros-athletes/kilian-jornet?srsltid=AfmBOoo1yLlb0uixnQWnjjAq8fTwbo-PFtfLliv-HFj09VJ3BZDPCpd0|publisher= Coros Nordic|access-date=10.3.2026}}</ref> |weight=58<ref name="CorosKilian" /> |spouse=Emelie Forsberg}} '''Kílian Jornet Burgada''' ({{IPA|ca|̍ˈkiljən ʒuɾˈnɛt buɾˈɣaðə}}), španski profesionalni gorski in [[Trail tek|trail]] tekač, [[Turno smučanje|turni smučar]], [[alpinist]], [[avtor]], [[poslovnež]], aktivist. * [[27. oktober |27. oktober]] 1987, Sabadell, [[Španija]]. == Življenjepis == === Otroštvo in odraščanje === Kilian Jornet se je rodil 27. oktobra 1987 v katalonskem mestu Sabadell.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet: El Maestro de las Montañas y el Rey del Trail Running|url=https://theindianface.com/blogs/news/kilian-jornet-el-maestro-de-las-montanas-y-el-rey-del-trail-running|website=THE INDIAN FACE|accessdate=2026-03-10|language=es}}</ref> Odraščal v španskih Pirenejih, v [[Regijski park|regijskem parku]] Cap del Rec na nadmorski višini okoli 2000 metrov. Njegov oče Eduard Jornet je tam delal kot oskrbnik koče in gorski vodnik, mati Núria Burgada pa kot učiteljica športne vzgoje in inštruktorka športnih aktivnosti, ki je v prostem času tudi sama rada tekla in smučala. Kilian je bil že kot otrok izpostavljen raznolikim športnim podvigom v gorah – uvajanjem v svet gorništva in plezanja ter daljšim turam.<ref>{{Navedi novice|title=Becoming the All-Terrain Human|url=https://www.nytimes.com/2013/03/24/magazine/creating-the-all-terrain-human.html|newspaper=The New York Times|date=2013-03-20|accessdate=2026-03-10|issn=0362-4331|language=en-US|first=Christopher|last=Solomon}}</ref> Pri petih letih je osvojil [[Pico de Aneto|Aneto]], najvišji vrh [[Pireneji|Pirenejev]], leto kasneje pa svoj prvi štiritisočak [[Breithorn]] v švicarsko-italjanskih [[Alpe|Alpah]]. Pri desetih letih je s svojo materjo opravil 42-dnevni "izlet" po [[Pireneji|Pirenejih]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lemonde.fr/sport/article/2013/09/20/kilian-jornet-le-sommet-de-sa-vie_3481125_3242.html|title=Le Sommet de sa vie|date=20.9.2013|accessdate=10.3.2026|website=Le Monde|last=Dumons|first=Olivier|language=fr}}</ref> === Mladost in začetki mednarodne kariere === Tekmovati je začel pri trinajstih letih v [[Turno smučanje|turnem smučanju]], ko se je preko poznanstev njegovih staršev pridružil CTEMC ("Catalan Ski Mountaineering Technical Centre"), kjer je opravil testiranja in začel sistematičen [[Trening|trenažni proces]]. Tam je spoznal [[Jordi Cañals|Jordija Cañalsa]] (člana prve katalonske odprave na [[Mount Everest]] leta 1985), ki je postal eden izmed njegovih prvih trenerjev in športnih menedžerjev. Pri trinajstih letih je, kljub temu, da je najnižja dovoljena starost na tekmi turnega smučanja štirinajst let sodeloval na svoji prvi turno-smučarski tekmi – La Molina. Leta 2003, pri svojih šestnajstih letih, je postal najmlajši član španske reprezentance v turnem smučanju.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Burgada: Biografía de un superhombre|url=https://theindianface.com/blogs/news/biografia-kilian-jornet-burgada|website=THE INDIAN FACE|accessdate=2026-03-07|language=es}}</ref> Hkrati je obiskoval srednjo šolo. Kljub natrpanemu urniku je tudi v šolo in na treninge turnega smučanja bodisi tekel, bodisi kolesaril. Sam pravi, da je bil v mladosti precej "obseden" s treningom.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Interview: Why Using a Coach Is Beneficial|url=https://uphillathlete.com/videos/kilian-jornet-interview-talks-about-why-using-a-coach-is-beneficial/|website=Uphill Athlete|date=2016-09-20|accessdate=2026-03-10|language=en-US|first=|last=}}</ref> Pri osemnajstih letih, ko je začel obiskovati fakulteto, se je resneje posvetil tudi teku. Prijatelji so ga spodbudili, naj se preizkusi na tekaških tekmah v poletnih mesecih, ko ni mogoče turno smučati. Takrat se je tudi odločil, da bo treniral samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Kílian Jornet Burgada: ‘Fear is good.’|url=https://emahomagazine.com/kilian-jornet-burgada-fear-is-good/|date=2013-10-12|accessdate=2026-03-10|language=en-US|website=EMAHO Magazine}}</ref> Ima francosko diplomo na področju športne znanosti – STAPS ("Sciences et Techniques des Activités Physiques et Sportives") v [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]], ki spada pod Univerzo v [[Perpignan|Perpignanu]]. V okviru študija se je izobraževal o športni znanosti, trenažnem procesu, menedžmentu v športu in izobrazbo bodočih delavcev v športu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=About|url=https://mtnath.com/about/|website=mtnath (mountain athlete)|date=2019-12-18|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Odraslost in preboj v mednarodni vrh === Njegovi prvi tekaški rezultati na mednarodnih prireditvah so zabeleženi na portalih UTMB in ITRA v letu 2007. Istega leta je osvojil svojo prvo zmago na SkyRunner World Series in leto kasneje svojo prvo zmago na Ultra-Trail du Mont-Blanc (UTMB) in tako v svojem 21. letu kot najmlajši udeleženec tekme postal tudi najmlajši zmagovalec te prireditve. Kot eden redkih tekačev se je uveljavil tako na krajših, eksplozivnejših tekmah (kot so npr. SkyRunner World Series, Sierre-Zinal, Zegama Aizkorri, vertikalni kilometri) kot tudi na ultramaratonih (npr. UTMB, HardRock100). Postopoma se je začel posvečati tudi projektom, ki temeljijo na vrednotah, s katerimi je bil vzgajan. Zlasti na spoštovanju narave, preprostosti, samostojnosti in raziskovanju gora. Podiral je tudi številne hitrostne rekorde (FKT – "Fastest Known Time") na najvišje gore na svetu. Med drugim na [[Mont Blanc]], [[Kilimandžaro]], [[Aconcagua|Aconcaguo]] ter [[Denali]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://itra.run/api/RunnerSpace/GetRunnerSpace?memberString=YrmBriOVld1lHIkP2LWyZA%3D%3D|title=Kilian JORNET BURGADA|accessdate=10.3.2026|website=ITRA - International Trail Running Association}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Kilian JORNET BURGADA - His Trail results and UTMB® Index|url=https://utmb.world/runner/2704.kilian.jornetburgada|website=UTMB World Series|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kilian Jornet {{!}} Fastest Known Time|url=https://fastestknowntime.com/athlete/kilian-jornet|website=fastestknowntime.com|date=2025-10-03|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Hkrati pa še vedno tekmoval na tekaških tekmovanjih na različnih razdaljah. V zadnjih letih si v okviru ozaveščanja o problematikah klimatskih sprememb zastavlja tudi daljše vzdržljivostne projekte, ki temeljijo na trajnostnem pristopu (npr. projekta Alpine Connections in States of Elevation).<ref name=":0" /> Kljub velikim uspehom se je odnos med Jornetom in organizatorji ter prireditvijo UTMB sčasoma poslabšal. Po tem ko je pravice za organizacijo dogodka večinsko odkupila skupina Ironman Group (ki organizira triatlone [[Ironman]]) in začela preobrazbo UTMB v globalen, široko komercializiran tekmovalni dogodek. Jornet je večkrat izrazil nestrinjanje s takšno obliko tekmovanja, saj je po njegovem mnenju bistvo trail teka preprostost in spoštovanje do okolja in gora. Leta 2023 je javno napovedal, da se tekmovanja UTMB ne bo več udeleževal, dokler bo prireditev potekala v takšni obliki. Po njegovem bi moral trail tek ostal dostopen, okoljsko odgovoren in manj podvržen komercializaciji.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kilian Jornet UTMB 2025: Entry, Boycott, and Future|url=https://www.julbo.com/en_wo/article/kilian-jornet-utmb|website=www.julbo.com|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Za leto 2026 je napovedal, da se po dveh letih daljših gorniških podvigov (Alpine Connections v 2024 in States of Elevation v 2025) želi spet primarno osredotočiti na velika tekmovanja. Želel je izboljšati tretje mesto na Western States iz leta 2025, kjer je po 38 miljah odstopil zaradi bolečine v meniskusu kot posledica slabo sanirane poškodbe, ki se mu je pripetila na tekmi Zegama Aizkorri, kjer je v bolečinah prišel do cilja. Posledično je zaradi okrevanja odpovedal tudi nastop na enem izmed ciljev sezone, tekmi Sierre-Zinal. Vrnitev na "sveti gral" trail teka – UTMB je ostala v načrtu, vendar je nastop na njem dober teden dni pred samim dogodkom odpovedal zaradi ne v celoti sanirane poškodbe, ki bi predstavljala prevelik riziko.<ref>{{Navedi splet |last=Jornet |first=Kilian |date=20.8.2026 |title=Sometimes plans change, and this year I won’t be running UTMB. Instagram. |url=https://www.instagram.com/p/DcQ67Ssoo-_/ |access-date=2026-08-21 |website=www.instagram.com}}</ref> Z UTMBjem pa je očitno zakopal bojno sekiro (v svojem zapisu je dejal, da so s PTRA ("Pro Trail Runners Association"), katere soustanovitelj je, dosegli ključne izboljšave pri organizaciji dogodka z vidika trajnosti in razvoja tega športa v prihodnosti).<ref>{{Navedi splet|title=GOAT Kilian Jornet reveals 2026 targets: "The races where everybody shows up"|url=https://run247.com/running-news/trail/kilian-jornet-announces-2026-race-schedule|website=RUN247|date=2026-02-24|accessdate=2026-03-10|language=en-GB|first=Jonathan|last=Turner}}</ref> ==Osebno življenje== Jornet ima dve leti mlajšo sestro [[Naila Jornet Burgada|Nailo Jornet Burgada]]. S partnerko [[Emelie Forsberg]], ki prihaja iz Švedske, ima tri hčerke. Z družino živijo na Norveškem in sicer v občini [[Rauma, Norveška|Rauma]] v dolini [[Romsdalen]].<ref name="CorosKilian" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nnormal.com/en_ES/content/emelie-forsberg-the-pace-of-motherhood|title=Emelie Forsberg: The pace of motherhood|accessdate=7.3.2026|website=NNormal Blog|language=en|date=June 2025}}</ref> ==Projekti== === Romsdalsfjord Skyline === Leta 2018 je povezal vse pomembnejše vrhove nad fjordom Romsdalsfjord na zahodu Norveške. Trasa je potekala po grebenih in vrhovih nad fjordom in skupaj obsegala približno 168 km in več kot 20.000 višinskih metrov vzpona. Projekt je izvedel v enem neprekinjenem poskusu, pri katerem je kombiniral tek ter plezanje.<ref>{{Navedi splet|title=Romsdalsfjord Skyline|url=https://mtnath.com/romsdalsfjord-skyline/|website=mntath (mountain athlete)|date=2018-06-11|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Pyrenees 3000s === Leta 2023 je izvedel projekt povezovanja vseh vrhov, višjih od 3000 metrov v Pirenejih. V okviru projekta je v enem samem neprekinjenem gibanju povezal vse glavne pirenejske »tritisočake«, pri čemer je vrhove osvajal s tekom ter plezanjem. Projekt je predstavljal poklon goram, v katerih je odraščal, ter raziskovanje možnosti hitrega in samostojnega gibanja v visokogorju.<ref>{{Navedi splet|title=(Re)discovering the Pyrenees|url=https://mtnath.com/pyrenees/|website=mtnath (mountain athlete)|date=2023-10-15|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Alpine Connections === Leta 2024 je v 19 dneh povezal in preplezal vseh 82 alpskih vrhov, višjih od 4000 metrov. Med posameznimi gorami je potoval izključno peš ali s kolesom, brez uporabe motornih vozil. Skupno je opravil približno 1207 km razdalje, več kot 75 tisoč višinskih metrov vzpona ter 267 ur in 45 minut aktivnega gibanja. Povprečno je spal približno pet ur na noč. S projektom je poudarjal trajnostni pristop k alpinizmu in pomen gibanja v gorah brez uporabe fosilnih goriv. Svoje izkušnje in dnevnik odprave je objavljal na osebnem [[Blog|blogu]].<ref>{{Navedi splet|title=Alpine Connections completed|url=https://blog.nnormal.com/alpine-connections-completed/|website=NNormal Blog|date=2024-09-02|accessdate=2026-03-10|language=en|first=|last=}}</ref> === States of Elevation === Leta 2025 je v manj kot mesecu dni povezal vseh 72 vrhov, visokih nad 14 tisoč [[Čevelj (enota)|čevljev]] (~4267m) v [[Celinske Združene države|Celinskih Združenih državah ("Lower 48")]]. Med posameznimi vrhovi je potoval bodisi peš ali pa s kolesom. Projekt je predstavljal nadaljevanje njegovih projektov, ki temeljijo na trajnosti. Na delih poti so se mu pridružili tudi drugi ljudje, med njimi različni trail tekači (npr. [[Hans Troyer]]) ter profesionalna kolesarja [[Quinn Simmons]] in Colby Simmons. Kilian je svoje izkušnje in dneve je opisal v blogu.<ref>{{Navedi splet|title=States Of Elevation|url=https://mtnath.com/14ers/|website=mntath (mountain athlete)|date=2025-10-20|accessdate=2026-03-10|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> === Summits of My Life === Večletni projekt (izveden med leti 2013 in 2017). V tem obdobju je postavljal "FKT-je" (najhitrejše zabeležene čase) na različne najvišje gore po vsem svetu. Leta 2017 je v okviru tega projekta dvakrat v enem tednu osvojil Mount Everest, brez dodatnega kisika in brez fiksnih vrvi. Projekt je spremljala tudi serija istoimenskih dokumentarnih filmov.<ref>{{Navedi splet|title=Killian Jornet: Summits of my life|url=https://principus.si/2019/02/26/killian-jornet-summits-of-my-life/|website=Principus|date=2019-02-26|accessdate=2026-03-10|language=slovenščina|last=}}</ref> === Trenažni proces === Kilian na svojem osebnem blogu redno objavlja zapise o svojih ciljih, treningih, lastnih fizioloških vpogledih in splošnih vidikih, analizah tekmovanj in projektov ter druga osebna razmišljanja. Občasno objavlja tudi na svojem [[YouTube]] kanalu. Znan je po velikem obsegu treninga in sposobnosti prilagajanja ekstremnim razmeram v gorah, kot so dehidracija, vročina, pomanjkanje hrane, pomanjkanje spanja, dolgotrajna fizična obremenitev, ipd. Njegov [[VO2 max]] naj bi bil med 88–92 ml/kg/min. Na njem so bile izvedene tudi razne znanstvene, po večini fiziološke študije primera.<ref>{{Citat|title=The Human Lab: Kilian Jornet’s Secret Physiology|url=https://www.youtube.com/watch?v=vICQ5oeXHH4|date=2025-09-29|accessdate=2026-03-07|last=90ºNorth}}</ref> ==Podjetništvo== Kilian je tudi eden izmed soustanoviteljev in solastnikov podjetja NNormal, ki ga je ustanovil leta 2022 s podjetjem Camper. Ime je skovanka iz besed "Norway" in "Mallorca" ([[Norveška]] in [[Majorka]]), kjer je bila znamka zasnovana in testirana. Hkrati pa je v imenu prisotna tudi besedna igra – NNormal kot skrajšano "Not normal", nenormalen. NNormal se osredotoča predvsem na izdelavo trajnostne in kvalitetne opreme, predvsem čevlje in oblačila za trail tek. NNormal se osredotoča tudi na ogljični odtis svojih izdelkov ter njihovo dolgoživost, posebnost njihove znamke je tudi to, da rabljene čevlje lahko po obrabi kupec pošlje nazaj in mu jih obnovijo (na primer zamenjajo podplat).<ref>{{Navedi splet|title=A Conversation With Kilian Jornet About NNormal, His New Brand|url=https://www.irunfar.com/a-conversation-with-kilian-jornet-about-nnormal-his-new-brand|website=iRunFar|date=2022-07-21|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Bryon|last=Powell}}</ref> Trenutno je tudi ambasador znamke Coros, ki proizvaja športne ure in podobno opremo, in podjetja Julbo, ki proizvaja sončna očala, čelade za različne športe, kot sta smučanje ter kolesarjenje.<ref name="CorosKilian" /><ref name=":4" /> Pred ustanovitvijo NNormala in sodelovanjem s Corosom je sodeloval s podjetjema Salomon ter Suunto.<ref>{{Navedi novice|title=Kilian Jornet Leaves Salomon After 15 Years to Start New Project|url=https://www.irunfar.com/kilian-jornet-leaves-salomon|newspaper=iRunFar|date=2021-11-30|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Jilli|last=Cluff}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian's New Profile|url=https://www.suunto.com/sports/News-Articles-container-page/Kilians-New-Profile/|website=Suunto|accessdate=2026-03-10|language=en|date=6.5.2015}}</ref> ==Aktivizem in fundacija== Kilian je svojo fundacijo ustanovil leta 2017. Glavno poslanstvo fundacije Kiliana Jorneta je ohranjanje gora in njihovega ekosistema. Pa tudi podpora projektom varovanja gorskega okolja in raziskovanje vplivov podnebnih sprememb na visokogorski svet. Fundacija si prizadeva spodbujati individualne in kolektivne neposredne ukrepe. Tudi ozaveščanje je pomemben del njihove naloge. Prizadevajo si doseči čim več organizacij in posameznikov ter izobraževati in obveščati ostale vpletene akterje o njihovih ciljih, tj. ohranjanju gorskega okolja.<ref>{{Navedi splet|title=About us|url=https://www.kilianjornetfoundation.org/about-us/|website=Kilian Jornet Fundation|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Kilian je tudi član in eden izmed soustanoviteljev gibanja profesionalnih trail tekačev skupaj s [[Pascal Egli|Pascalom Eglijem]]. Namen PTRA (Pro Trail Runners Association) je zastopanje interesov profesionalnih trail tekačev ter jim pomagati, da delijo svoja mnenja o problematičnih tematikah in sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti trail teka ter okolja, v katerem se ta odvija. Pa tudi pri oblikovanju fizičnega in duševnega zdravja športnikov ter pravičnosti in trajnosti tekmovanj. Ohranjanje pravic športnikov, zlasti v situacijah, povezanih s pogodbami, zdravjem in podobnimi dilemami.<ref>{{Navedi splet|title=About us|url=https://trailrunners.run/about/|website=PRO TRAIL RUNNERS ASSOCIATION|date=2022-11-22|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Tako Kilian kot njegova fundacija sta podpisnika odprtega pisma mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC), ki ga je zasnovala mreža Cool Down (Sport for Climate Action Network) pozivajo IFSC in plezalno skupnost naj sponzorsko ne sodeluje s podjetji z visokimi emisijami ogljika (v tem primeru Savdska Arabija in NEOM). V pismu obsojajo tudi [[športno zavajanje]] ("sportswashing").<ref>{{Navedi splet|title=Plezalci proti fosilnim gorivom - GORE LJUDJE|url=https://gore-ljudje.net/novosti/plezalci-proti-fosilnim-gorivom/|website=gore-ljudje.net|date=2025-10-02|accessdate=2026-03-14|language=sl-SI}}</ref> ==Knjige in filmi== ===Knjige=== Je avtor in soavtor številnih knjig in drugih besedil. Tri izmed knjig so prevedene v slovenščino in sicer: * ''Nič ni nemogoče'' (''Res és impossible''), * ''Nevidna meja'' (''La frontera invisible''), * ''Teči ali umreti'' (''Córrer o morir'').<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja Kilian Jornet :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=kilian+jornet&db=cobib&mat=allmaterials|website=COBISS Plus|accessdate=2026-03-10|language=sl|first=|last=|others=IZUM - Institut informacijskih znanosti}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljudstvo tekačev - TEKNJIGA|url=https://www.ljudstvotekacev.si/sl/teknjiga.html|website=www.ljudstvotekacev.si|accessdate=2026-03-14|last=Japelj|first=Venčeslav}}</ref> ===Filmografija=== Njegova zgodba je predstavljena tudi v različnih krajših filmih, med drugim ''Path to Everest'', ''Summits of My Life'', ''Inside Kilian Jornet'', ''Unbreakable: The Western States 100'', ''Downside Up'', ''Summits of My Life'', ''Into the (Un)known''. Pojavlja se tudi kot gost v številnih oddajah, krajših in daljših posnetkih na lastnem YouTube kanalu, kanalih organizatorjev tekem, sponzorjev, in podobno.<ref>{{Navedi splet|title=Follow Kilian Jornet – documentaries, races, and recent training|url=https://trailrunadvisor.com/kilian-jornet-documentary/|website=Trail Run Advisor|date=2025-10-15|accessdate=2026-03-10|language=en|last=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet {{!}} Actor, Writer, Camera and Electrical Department|url=https://www.imdb.com/name/nm4389789/|website=IMDb|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> == Nagrade <ref>{{Navedi splet|title=100 questions and answers about Kilian Jornet!|url=https://ullerco.com/en/blogs/news/100-questions-and-answers-about-kilian-jornet|website=ULLER|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet named Best Catalan Athlete of 2025 by UFEC and Sports Department|url=https://diaricatalunya.cat/en/pla-d-urgell/garcia/kilian-jornet-named-best-catalan-athlete-of-2025-by-ufec-and-sports-department|website=Diari de Catalunya|date=2026-01-16|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Jordi Serra|last=Martínez}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Action Sportsperson of the Year 2026 Nominee Kilian Jornet|url=https://www.laureus.com/world-sports-awards/2026/laureus-world-action-sportsperson-of-the-year/kilian-jornet|website=Laureus|accessdate=2026-03-10|language=en|last=}}</ref> == * National Geographic Adventurer of the Year: 2014 (People's Choice), 2018. * FKT of the Year: 2024 – nagrajen za projekt Alpine Connections. * Najboljši katalonski športnik (2025). * Marca Leyenda Award (2014): Španska športna nagrada za karierne dosežke. * Srebrna medalja španskega kraljevega reda za športne zasluge. (2013) * Human-Sports Achievement Award (2014): Mundo Deportivo Gala. * Nominiranec za Laureus World Action Sportsperson of the Year (2026). == Pomembnejši dosežki == === Turno smučanje <ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Burgada - Skimostats|url=https://www.skimostats.com/athlete/kilian-jornet-burgada|website=www.skimostats.com|accessdate=2026-03-07|language=en}}</ref> === * Trofeo Mezzalama: 1 x zmaga, 3 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * Pierra Menta: 4 x zmaga, 1 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * Altitoy: 1 x zmaga. * Patrouille des Glaciers: 1 x zmaga. * Tour de Rutor: 1 x zmaga. * ISMF Evropsko prvenstvo: 3 x zmaga, 2 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * ISMF Svetovno prvenstvo: 7 x zmaga, 2 x drugo mesto, 1 x tretje mesto. * ISMF Svetovni pokal: 28 x zmaga, 10 x drugo mesto, 3 x tretje mesto. ==== Projekt ''24h of elevation in ski''<ref>{{Navedi splet|title=24h of elevation in ski|url=https://mtnath.com/24h-of-elevation-in-ski/|website=mntath (mountain athlete)|date=2019-02-12|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> ==== Leta 2019 je izvedel turnosmučarski projekt, kjer je v 24 urah poskušal nabrati čim več višinskih metrov. Projekt je podrobneje opisal in analiziral na svojem [https://mtnath.com/24h-of-elevation-in-ski/ blogu]. === Tek <ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> === * [[Skyrunning]] (ISF): 4 x svetovni prvak. * SkyRunner World Cup (skupni seštevek): 10 x zmaga (v disciplinah: Sky, Vertical kilometer: 28’47’’, Ultra). * Golden Trail Series (skupni seštevek): 1 x zmaga. * Zegama-Aizkorri: 11 x zmaga. * Sierre-Zinal: 10 x zmaga. * Marathon du Mont-Blanc: 5 x zmaga. * Trofeo Kima: 4 x zmaga. * Dolomites Skyrace: 4 x zmaga. * Pikes Peak Marathon: 2 x zmaga. * UTMB (Ultra-Trail du Mont-Blanc): 4 x zmaga. * HardRock100: 5 x zmaga. * WesternStates100: 1 x zmaga. * Grand Raid [[Reunion]]: 2 x zmaga. === Ostali projekti === ==== Hitrostni vzponi in rekordi <ref name=":0" /><ref name=":3" /> <ref>{{Navedi splet|title=Španec v enem tednu dvakrat na vrhu Everesta - Svet24.si|url=https://svet24.si/sport/spanec-v-enem-tednu-dvakrat-na-vrhu-everesta-514858|website=Svet24|accessdate=2026-03-14|language=sl|date=28.5.2017|last=K|first=M}}</ref> ==== * [[Kilimandžaro]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 6 ur 24 minut), * [[Denali]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 11 ur 48 minut), * [[Aconcagua]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani:12 ur 49 minut), * [[Mont Blanc]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 4 ur 57 minut), * [[Matterhorn|Matterhorn/Cervino]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 2 ur 52 minut), * [[Mount Everest]] dvakrat v manj kot tednu dni (ponedeljek in sobota). Prvič v šestindvajestih in drugič v sedemnajstih urah (ni rekorden). Nekateri ostali poskusi rekordov (še stoječi rekordi in tudi tisti že podrti), ki jih je Kilian objavil so zabeleženi in overjeni na [https://fastestknowntime.com/athlete/kilian-jornet spletni strani FKT]. Trenutno se s podiranjem hitrostnih vzponov na [[Najvišji vrhovi po celinah|najvišje vrhove po celinah]] in tudi ostale vrhove ukvarja [[Tyler Andrews]], ki je podrl Kilianov rekord na [[Kilimandžaro]] ter [[Aconcagua|Aconcaguo]]. Nekatere Kilianove rekorde pa je podrl [[Karl Egloff]]. ==== Prvenstvene smeri in ostali poskusi<ref name=":0" /> ==== ;Prvenstvene smeri * Čangce (Changtse) severozahodna smer<ref>{{Navedi splet|title=Everest, North-Northeast Face, New Line to North Ridge (No Summit)|url=https://publications.americanalpineclub.org/articles/13201213927/Everest-North-Northeast-Face-New-Line-to-North-Ridge-No-Summit|website=The American Alpine Club|accessdate=2026-03-09|date=2016|last=Tosas|first=Jordi|language=en}}</ref> * Nonstind severna smer ;Ostali (neuspeli) poskusi * [[Mount Everest]] severoseverozahodna stena – nova smer. * [[Mount Everest]] jugo-vzhodna stena. * [[Mount Everest]] zahodni greben. * [[Šišapangma]] zimski vzpon južna stena. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official website|http://www.kilianjornet.cat}} * [https://mtnath.com/author/kilianjornet/ Blog] * [https://www.kilianjornetfoundation.org/ Fundacija (Kilian Jornet Foundation)] * [https://www.skimostats.com/athlete/kilian-jornet-burgada Kilian Jornet SkimoStats] * [https://itra.run/api/RunnerSpace/GetRunnerSpace?memberString=YrmBriOVld1lHIkP2LWyZA%3D%3D Kilian Jornet ITRA stran] * [https://utmb.world/runner/2704.kilian.jornetburgada Kilian Jornet UTMB stran] * [https://www.strava.com/pros/5452411 Kilian Jornet Strava profil] * [https://www.instagram.com/kilianjornet/ Kilian Jornet Instagram profil] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Španski športniki]] [[Kategorija:Španski alpinisti]] [[Kategorija:Tekači na dolge proge]] p765v4etaljyng8unh4e99gch63cs1j Spokorjeni sv. Hieronim (Dürer) 0 600789 6740722 6658393 2026-08-22T09:31:46Z Jiewei Xiong 264705 6740722 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file = Albrecht Dürer 012.jpg | painting_alignment = | image_size = 300px | title = sv. Hieronim v divjini | alt = | medium = olje na tabli | artist = [[Albrecht Dürer]] | year = ok. 1495–1496 | height_metric = 23,1 | width_metric = 17,4 | height_imperial = | width_imperial = | museum = [[Narodna galerija, London]] | city = }} '''''Sv. Hieronim v divjini''''' je dvostranska oljna slika na plošči nemškega renesančnega umetnika [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]], naslikana okoli leta 1496, zdaj pa je v [[Narodna galerija, London|Narodni galeriji]] v [[London]]u, kjer sta razstavljeni obe strani. Na hrbtni strani te slike je podoba nečesa, kar je videti kot meteor/meteorit ali komet. Dürerjev navdih so morda bile upodobitve kometov v ''Nürnberški kroniki'' iz leta 1493.<ref>[http://www.wga.hu/html_m/d/durer/1/01/06jerome.html Web Gallery of Art]</ref> Vendar so ti [[lesorez]]i zelo stilizirani in niso namenjeni prikazovanju zgodovinskih kometov, medtem ko Dürerjeva podoba daje občutek dejanskega opazovanja, tako kot žareča zvezda na Dürerjevi enigmatični grafiki ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melanholija I.]]'', objavljeni leta 1514. Če Dürerjeve podobe resnično predstavljajo dejanske nebesne predmete, potem obstajajo trije možni kandidati. Prvi je komet iz leta 1491. Dr. Sten Odenwald je dejal, da se je »domnevno 20. februarja 1491 po TT približal na 0,0094 AU, vendar je orbita tega kometa zelo negotova«";<ref>[http://www.astronomycafe.net/qadir/q844.html 2007 comment]</ref> drugi je meteorit Ensisheim. To je predlagala Ursula B. Marvin (''Meteorit iz Ensisheima – 1492 do 1992'', (1992)) v povezavi z Melanholijo I. Ta objekt je padel v Alzaciji 7. novembra 1492. Tretji je komet iz leta 1493, omenjen v kronološkem delu ''Edinburške enciklopedije'' sira Davida Brewsterja, kjer piše, da je bil: »viden pred in po prehodu njegovega poldnevnika«.<ref>{{cite book |last= |first= |date= 1813 |title= The Edinburgh Encyclopaedia, vol 6. |url= https://archive.org/details/edinburghencyclo06edinuoft |location= |publisher= William Blackwood |page= https://archive.org/details/edinburghencyclo06edinuoft/page/442 442] |author-link=}}</ref> == Zgodovina == Delo je bilo leta 1957 pripisano Dürerju,<ref name="Porcu">{{cite book|editor=Costantino Porcu|title=Dürer|publisher=Rizzoli|location=Milan|year=2004}}</ref> na podlagi podobnosti med levom in podobno živaljo na membranski risbi z umetnikovega drugega potovanja v Benetke, ki je zdaj v Hamburger Kunsthalle. Lev je bil skoraj zagotovo narisan z upodobitev leva sv. Marka v mestu. Slika je bila prej v muzeju Fitzwilliam v [[Cambridge]]u. Sliko je Narodna galerija pridobila leta 1996. Kopijo, ki jo hrani muzej Wallraf-Richartz v Kölnu, je Ernst Buchner objavil kot delo [[Albrecht Altdorfer|Albrechta Altdorferja]], ne da bi poznal original. Ta napaka potrjuje povezanost originala z donavsko šolo. [[Sveti Hieronim]] je bil takrat pogosta umetniška tema. Dürerja so za to delo verjetno navdihnile podobne upodobitve [[Giovanni Bellini|Giovannija Bellinija]] ali drugih umetnikov, na katere je vplival [[Andrea Mantegna]]. == Opis == Heronim je upodobljen med svojim puščavništvom, obdan z vsemi simboli, ki se mu tradicionalno pripisujejo: ukročeni lev, klobuk in kardinalska oblačila na tleh (simbol zavrnitve zemeljskih časti), knjiga (Heronim je bil prevajalec [[Vulgata|Vulgate]]), kamen, s katerim se je udarjal in križ za molitve. Upodobitev narave je značilna za severnoevropsko umetnost, s številnimi detajli, kot so majhne ptice, beli metulj v spodnjem delu, pa tudi fina upodobitev lubja debla ali upodobitev trave, sulica za sulico. Nebo v ozadju je podobno Dürerjevemu akvarelu ''Tolmun v gozdu'', ki je zdaj v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]]. == Zadnja stran slike == [[File:Albrecht Dürer Saint Jerome NG6563 London back.jpg|thumb|210px|Slika na hrbtni strani]] Na hrbtni strani svoje slike je Dürer leta 1494 ali okoli leta 1497 naslikal eksplodirajoče nebesno telo. To bi lahko bila referenca na padec meteorita v Ensisheimu 7. novembra 1492, ki ga je Dürer verjetno slišal in videl, ko je bil v Baslu, približno 40 km stran zračne črte. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/albrecht-durer-saint-jerome Page at the National Gallery's website] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1496]] [[Kategorija:Sveti Hieronim]] h2cs5fhfzcx7xxxoe3rfcm90yehguw9 6. Slovenski filmski maraton 0 601506 6740724 6679721 2026-08-22T09:32:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740724 wikitext text/x-wiki '''6. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 15. do 18. januarja 1997 v [[Portorož|Portorožu]]. ==Nagrade== * [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada za življenjsko delo]]: [[Berta Meglič]] * igralka leta: [[Nataša Barbara Gračner]] (''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'') * nagrada FIPRESCI za najboljši film po mnenju kritikov: ''[[Ekspres, ekspres]]'' (r. Igor Šterk) * nagrada občinstva: ''[[Outsider]]'' (r. [[Andrej Košak]]) * nagrada za filmsko fotografijo: [[Valentin Perko]] (''[[Herzog (film)|Herzog]]'', ''Ekspres, ekspres'') * nagrada za glasbo: Vojko Sfiligoj (''Herzog'') * nagrada za kostumografijo: Irena Felicijan (''[[Felix (film)|Felix]]'') * nagrada za montažo: Olga Toni, [[Miha Hočevar]] (''Herzog'') * nagrada za najboljšo režijo: [[Igor Šterk]] (''Ekspres, ekspres'') * nagrada za oblikovanje zvoka: ** [[Hanna Preuss Slak]] (''Ekspres, ekspres'') ** Petra Pogačnik (''Outsider'') * nagrada za scenarij: [[Jože Dolmark]], Miha Hočevar, [[Stojan Pelko]], Mitja Milavec (''Herzog'') * nagrada za scenografijo: Matjaž Pavlovec (''Ekspres, ekspres'') * posebno priznanje: ''Pepelca'' (r. [[Martin Srebotnjak]]) * Stopova nagrada za igralca leta: [[Gregor Baković]] (''Ekspres, ekspres'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/24/6-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |title=6. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=25. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center |archive-date=2026-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519023140/https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/24/6-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |url-status=dead }}</ref> ==Filmski program== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! scope="col" style="width: 260px"|Kategorija/sklop |- | ''[[Felix (film)|Felix]]'' || Božo Šprajc || rowspan=6|Celovečerni filmi |- | ''[[Ekspres, ekspres]]'' || [[Igor Šterk]] |- | ''[[Herzog (film)|Herzog]]'' || Mitja Milavec |- | ''[[Čamčatka]]'' || Mitja Novljan |- | ''[[Outsider]]'' || [[Andrej Košak]] |- | ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' || [[Matjaž Klopčič]] |- | ''Foto film 2001'' || [[Maja Weiss]] & Peter Braatz || rowspan="2" |Dokumentarni filmi |- | ''Anton Martin Slomšek – Slovenec za vse čase'' || [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] |- | ''Okus krvi'' || [[Janez Drozg]]|| rowspan="2" |Kratki igrani filmi |- | ''[[Vrtoglavi ptič]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''Srečni Srečko iz Lokve'' || Amir Muratović || rowspan=2|Kratki dokumentarni filmi |- | ''Domače obrti na Slovenskem''{{efn|Trije kratki filmi: ''Krovci'', ''Kamnarji in kamnoseki'', ''Puškarji''.}} || Igor Košir |- | ''Briši piši: Za nova obzorja'' || Koni Steinbacher || rowspan=4|Kratki animirani filmi |- | ''Zmagovalci'' || Damijan Popovič |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Taborjenje]]'' || rowspan=2|[[Dušan Povh]], Branko Ranitović |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Strašilo]]'' |- | ''Ballabende'' || rowspan=2|Jasna Hribernik || rowspan=9|Video art |- | ''Lok telesa (portret plesalke Jasne Knez)'' |- | ''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]'' || Neven Korda <small>[& [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]]]</small> |- | ''Premor ob glasbi'' || rowspan=2|[[Damjan Kozole]] |- | ''Hiša'' |- | ''One Way'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''It's Alive'' || Igor Zupé |- | ''Tajga'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Rotas-axis mundi'' || [[Srečo Dragan]] |- | ''[[Junaki petega razreda]]'' || [[Boris Jurjaševič]]|| rowspan="2" |Otroški pogled |- | ''[[Peter in Petra]]'' || [[Franc Arko|France Arko]] |- | ''Smehljaj'' || [[Janez Lapajne]]|| rowspan="5" |Filmi študentov [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, film in televizijo]] (AGRFTV) |- | ''Pepelca'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Pavji krik'' || Petra Hauc |- | ''Izgubljene besede'' || Gregor Vesel |- | ''Diareja Co.'' || Varja Močnik |} {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1997 |title=Katalog 6. slovenskega filmskega maratona |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=417803 |pages=}} {{Slovenski filmski maraton}} [[Kategorija:Slovenski filmski maraton]] [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] mh5oejj2rg3e64u2aesnij5vkxz5hu2 5. Slovenski filmski maraton 0 602303 6740721 6679710 2026-08-22T09:31:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740721 wikitext text/x-wiki '''5. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 30. novembra do 2. decembra 1995 v [[Portorož|Portorožu]]. ==Nagrade== * zlata nagrada Metod Badjura (z diplomo): [[Miran Zupanič]] (''[[Radio.doc]]'') * srebrna nagrada Metod Badjura: [[Metod Pevec]] (''[[Carmen (film, 1996)|Carmen]]'') − za scenarij * bronasta nagrada Metod Badjura: Brane Bitenc (''Lojze se je zbudil tako kot ponavadi'') * posebno priznanje Metod Badjura: Amir Muratović, [[Zvonko Čoh]] in [[Milan Erič]] (''Utrinki iz snemanja'') * nagrada Janko Traven za esejistiko in filmsko publicistiko: [[Silvan Furlan]], Lilijana Nedić, Vlado Škafar, Denis Valič in drugi sodelavci Slovenske kinoteke za publikacije, izdane v preteklem letu * [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada za življenjsko delo]]: [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] * Stopova igralka leta: [[Nataša Barbara Gračner]] (''Carmen'') * Stopov igralec leta: [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] (''[[Striptih]]'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/23/5-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |title=5. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center |archive-date=2025-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251207152157/https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/23/5-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Bohinc, Nika (ur.) |year=2004 |title=7. festival slovenskega filma |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=465675 |pages=102}}</ref> Žirijo Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki je podelila Badjurove nagrade (vse razen za življenjsko delo) in Travnovo nagrado, so sestavljali [[Jane Kavčič]], [[Jože Dolmark]] in Bojan Kavčič. Žirija zaradi nizke kakovostne ravni študentskih del ni podelila nagrade Metod Badjura za študentski film. Namesto tega je podelila posebno priznanje Metod Badjura trem študentom, katerih eksperimentalni animirani film ''Utrinki iz snemanja'' je bil prijavljen v okviru redne produkcije, zato se je potegoval za nagrade v rednem tekmovalnem delu, ne pa študentskem (kategorija filmov študentov AGRFT).<ref>{{navedi revijo |last1=Šuligoj |first1=Boris |last2= |first2= |year=1995 |title=Domači filmi so premočno podrejeni televizijski estetiki |journal=Delo |volume=37 |issue=280 |pages=8 |publisher= |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KQVA8N7X/ed6d2af5-c68e-4880-ae96-29efa7de7dd4/WEB |accessdate= }}</ref> ==Filmski program== 1) Celovečerni filmi (igrani) {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Radio.doc]]'' || [[Miran Zupanič]] |- | ''[[Rabljeva freska]]'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''[[Carmen (film, 1996)|Carmen]]'' || [[Metod Pevec]] |- | ''[[Striptih]]'' || [[Filip Robar Dorin|Filip Robar-Dorin]] |} 2) Celovečerni dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Prerokbe ognja <small>/ Predictions of Fire</small>'' || [[Michael Benson]] |- | ''Trst na meji'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Duh velikih jezer'' || [[Franci Slak]] |- | ''Ko je gorelo nebo'' || Alenka Auersperger |} 3) Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Lojze se je zbudil tako kot ponavadi'' || Brane Bitenc |- | ''Oči, glej!'' || [[Marko Derganc]] |- | ''Strah pred pristajanjem'' || [[Polona Sepe]] |- | ''Betonski človek'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |} 4) Kratki dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Neme podobe slovenskega filma'' || [[Damjan Kozole]] |- | ''Vojna in pogajanja'' || Marjan Frankovič |- | ''Trajanja'' || [[Alma Granič Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Portret: Jože Ciuha'' || [[Rajko Ranfl]] |- | ''Utrinki iz snemanja'' || Amir Muratović |} 5) Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Glasbenik]]'' || [[Dušan Povh]], Branko Ranitović |- | ''Briši piši: Na zdravje'' || rowspan=3|Koni Steinbacher |- | ''Briši piši: Za zdravje'' |- | ''Briši piši: Za zeleni grič'' |} 6) Video art {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Zgodba o metulju, I. in II. del'' || rowspan=2|[[Marina Gržinić]], [[Aina Šmid]] |- | ''Luna 10'' |- | ''Zbiralci peska'' || Neven A. Korda |- | ''Obiskovalec'' || [[Ema Kugler]] |- | ''Naprej v preteklost'' || [[Marko A. Kovačič]] |} 7) Filmi študentov [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, film in televizijo]] {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Pavji krik'' || Petra Hauc |- | ''Syrya'' || Simon Obleščak |- | ''Električni stol nad Ljubljano ali Kaj počne slikar z dvema kovčkoma'' || [[Janez Lapajne]] |- | ''Lunar'' || Gregor Vesel |- | ''Cesta v pekel'' || [[Špela Kuclar]] |- | ''Povodni mož'' || Urška Žnidaršič |} 8) Informativni program {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Radio.doc'' || Kristijan Sande |- | ''Portret Štefke Drolčeve'' || Slavko Hren |- | ''Mira Sardoč – iskanje lepega'' || Igor Prah |- | ''Backup – slovenska beseda na Koroškem'' || Marjan Slicker <small>(glavni del)</small> |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina (ur.) |year=1995 |title=5. slovenski filmski maraton – katalog |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=430859 |pages=}} {{Slovenski filmski maraton}} [[Kategorija:Slovenski filmski maraton]] [[Kategorija:1995 v Sloveniji]] [[Kategorija:1995 v filmu]] odzgjb42s74atgyeg0wy07ck5dvsgxb 4. Slovenski filmski maraton 0 602305 6740718 6679667 2026-08-22T09:27:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740718 wikitext text/x-wiki '''4. Slovenski filmski maraton''' je potekal 13. in 14. januarja 1995 v [[Portorož|Portorožu]]. Priredilo ga je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (predsednik izvršnega odbora katerega je bil Marcel Buh). Projekcije so bile predvajane v veliki dvorani [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]]. ==Nagrade== * bronasta nagrada Metod Badjura za režijo: Zoran Živulović (''Mesto umora'') * diploma Metod Badjura: ** za scenarij: [[Marko Radmilovič]] (''Nebo nad Ženavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na glavo'') ** za režijo: [[Filip Robar Dorin]] (''Nebo nad Ženavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na glavo'') * Stopova igralka leta: [[Mirjam Korbar]] (''[[Halgato]]'') * Stopov igralec leta: Jože Kramberger (''Halgato'') * nagrada Metod Badjura za študentski film: ''Bajazid − človek bomba'' (r. [[Špela Kuclar]]) * srebrna nagrada Metod Badjura za režijo: [[Tugo Štiglic]] (''[[Tantadruj (film)|Tantadruj]]'') * [[Badjurova nagrada|Badjurova nagrada za življenjsko delo]]: [[Dušan Povh]] in [[Ivan Marinček]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/22/4-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |title=4. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center |archive-date=2025-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251207161538/https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/22/4-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/slovenski-filmski-maraton/#festivalske-izdaje-4-slovenski-filmski-maraton|title=4. Slovenski filmski maraton (1995) |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Bohinc, Nika (ur.) |year=2004 |title=7. festival slovenskega filma |publisher=Filmski sklad Republike Slovenije |isbn= |cobiss=465675 |pages=102}}</ref> ==Filmski program== ;Petek, 13. januar − TV dan{{efn|Prvi dan so bili predvajani samo filmi, nastali v produkciji oz. koprodukciji TV Slovenija: ''Na poti nazaj'' je bil posnet v (ko)produkciji dokumentarnega, ostalih pet pa v produkciji umetniškega programa TV Slovenija.}} {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Vaški učitelj'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Portret Lojzeta Rozmana'' || Slavko Hren |- | ''[[Mrki kondor]]'' || [[Metod Pevec]] |- | ''Na poti nazaj (Auf dem Weg zurueck)''{{efn|Oziroma ''Auf dem Weg zurück''.}} || Maja Weiss |- | ''Mira'' || [[Anton Tomašič]] |- | ''[[Tantadruj (film)|Tantadruj]]''{{efn|Otvoritveni film.}} || [[Tugo Štiglic]] |} ;Sobota, 14. januar {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Hribci: Zajtrk'' || [[Marjan Manček]] |- | ''Zeleni Jurij''{{efn|Videospot za [[Magnifico|Magnificovo]] pesem ''Zeleni Jurij'' oz. ''Zeleni Jure''.}} || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''Nebo nad Ženavljami ali Dan, ko nam je Evropa padla na glavo'' || [[Filip Robar Dorin]] |- | ''Pasje življenje'' || Igor Šmid |- | ''[[Brez (film, 1995)|Brez]]'' || [[Matjaž Fistravec]] |- | ''Hribci: Trofeja'' || Marjan Manček |- | ''Podobe preteklosti'' || [[Tone Frelih]] |- | ''[[Halgato]]'' || [[Andrej Mlakar]] |- ! colspan=2|<small>Filmi študentov [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, film, radio in televizijo]]</small> |- | ''Radio'' || Simon Obleščak |- | ''Plaža'' || Urša Kos |- | ''Mesto umora'' || Zoran Živulović |- | ''Tik'' || Igor Vrtačnik |- | ''Bajazid − človek bomba'' || [[Špela Kuclar]] |- | ''Green Dragons'' || Urška Žnidaršič |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author= |year=1995 |title=4. slovenski filmski maraton: program prireditve |publisher=Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev |isbn= |cobiss=430603 |pages=}} {{Slovenski filmski maraton}} [[Kategorija:Slovenski filmski maraton]] [[Kategorija:1995 v Sloveniji]] [[Kategorija:1995 v filmu]] 85htgrwckqdn881h8vg07i9ebkukf1n 3. Slovenski filmski maraton 0 602306 6740715 6679657 2026-08-22T09:23:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740715 wikitext text/x-wiki '''3. Slovenski filmski maraton''' je potekal od 3. do 5. decembra 1993 v [[Portorož|Portorožu]]. Priredilo ga je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (predsednik izvršnega odbora katerega je bil Marcel Buh). ==Nagrade== * zlata nagrada Metoda Badjure:{{efn|Poimenovanje se pojavlja v različnih oblikah: nagrada/diploma Metoda Badjure, nagrada/diploma Metod Badjura (Baza slovenskih filmov, Slovenski filmski center) ali Badjurova nagrada/diploma.}}{{efn|Prejemniki zlate, srebrne in bronaste nagrade so prejeli tudi diplomo.}} avtorska ekipa filma ''[[Ko zaprem oči]]'' ter [[Petra Govc]] in [[Pavle Ravnohrib]], igralca iz tega filma * srebrna nagrada Metoda Badjure (za fotografijo): ** Radovan Čok (''Maruška'') ** [[Valentin Perko]] (''[[Morana (film)|Morana]]'') * bronasta nagrada Metoda Badjure (za režijo): [[Miran Zupanič]] (''Oči Bosne ...'') * diplomi Metoda Badjure: ** [[Radko Polič]] (za igro) in [[Damjan Kozole]] (za režijo) (''Rojevanje Leara'') ** [[Vinci Vogue Anžlovar]] (''Oko za oko'') − za režijo * Badjurova nagrada za študentski film: Mitja Novljan (''Maruška'') * Stopov igralec leta: Pavle Ravnohrib (''Ko zaprem oči'') * Stopova igralka leta: [[Nataša Ralijan]] (''Nasmeh pod pajčolanom'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/21/3-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |title=3. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center |archive-date=2025-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250806095211/https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/21/3-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/slovenski-filmski-maraton/#festivalske-izdaje-3-slovenski-filmski-maraton|title=3. Slovenski filmski maraton (1993) |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> * nagrada Janka Travna:{{efn|Podeljena prvič.}} Slovenski muzej gledališke in filmske umetnosti [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] in [[Jane Kavčič]] sta prejela jubilejni nagradi ob svoji 80- oziroma 70-letnici. Žirijo, ki je podelila Badjurove nagrade in diplome, so sestavljali Jasna Hribernik (predsednica), [[Karpo Godina]] in [[Jože Dolmark]].<ref>{{navedi revijo |last1=Marinčič |first1=Vesna R. |last2= |first2= |year=1993 |title=Zmagali so skoraj vsi |journal=Delo |volume=35 |issue=283 |pages=7 |publisher= |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PXALIMKW/686561d1-3e0a-456e-b3bc-fa0a5861269b/PDF |accessdate=16. 5. 2026 }}</ref> ==Filmski program== ;Petek, 3. december * Velika dvorana [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]] {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija !! Opombe |- | ''[[Maja in vesoljček]]''|| [[Jane Kavčič]]|| rowspan=4|igrani || ob režiserjevi 70-letnici |- | ''[[Družinski dnevnik]]''|| [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]|| ob režiserjevi 80-letnici; odlomek iz filma |- | ''[[Ko zaprem oči]]''|| [[Franci Slak]] || |- | [[Morana (film)|''Morana'']]|| Aleš Verbič || otvoritveni film |} ;Sobota, 4. december * Velika dvorana Avditorija Portorož {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Obrti na Slovenskem: Medičarji in svečarji, Pletarji, Apnarji in oglarji''|| Igor Košir || dokumentarni |- | ''Rojevanje Leara''|| [[Damjan Kozole]] || dokumentarni (tudi igrani) |- | ''[[Oko za oko (film, 1993)|Gypsy Eyes / Oko za oko <small>/ Cigankine oči</small>]]''|| [[Vinci Vogue Anžlovar]] || igrani |- | ''Porabje − Kak nejga zelenega konja, tak nejga čednoga Slovenca''|| [[Andrej Mlakar]] || dokumentarni |- | ''Nasmeh pod pajčolanom''|| [[Tugo Štiglic]] || igrani |} ;Nedelja, 5. december I. Mala dvorana Avditorija Portorož * Video projekcije {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Krik nemega Indijanca''|| Tomislav Aleksov || (študijski) |- | ''Čudenja in zrenja'' <small>(pesnik Jože Snoj)</small>|| [[Filip Robar Dorin]] || dokumentarni |- | ''Komu zvoni''|| [[Tone Frelih]] || študijski |- | ''[[Krka - poročilo o zdravju reke|Krka – poročilo o zdravju reke]]''|| Filip Robar Dorin || dokumentarni |- | ''HI & FI''|| Zdravko Barišič || animirani |- | ''Oči Bosne ...''|| [[Miran Zupanič]] || dokumentarni |- | ''Razgledi slovenskih vrhov: Peca, Ojstrica'' || [[Igor Likar]] || dokumentarna oddaja |- | ''Še en dan''|| Urška Kos || študijski |} II. Velika dvorana Avditorija Portorož {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Srečno!''|| Petra Hauc || rowspan=6|študijski<br>(filmi AGRFTV) |- | ''Maruška''|| Mitja Novljan |- | ''Good Rockin' Tonight''|| Brane Bitenc |- | ''V soju noči''|| Primož Meško |- | ''Rodef Gloria de Žigi''|| Primož Meško |- | ''Zgodba, ki je''|| Zoran Živulović |- | ''Štala''|| [[Andrej Mlakar]] || dokumentarni |- | ''Ognjišče molka''|| [[Matjaž Klopčič]] || dokumentarni |- | ''France Balantič''|| [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] || dokumentarno-igrani |- | ''Hribci: Prava pot''|| [[Marjan Manček]] || animirani |- | ''Minute za film''|| Dušan Prebil || dokumentarni |- | ''[[Zrakoplov (film)|Zrakoplov]]''|| [[Jure Pervanje]] || igrani |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author= |year=1993 |title=3. slovenski filmski maraton: program prireditve |publisher=Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev |isbn= |cobiss=430347 |pages=}} {{Slovenski filmski maraton}} [[Kategorija:Slovenski filmski maraton]] [[Kategorija:1993 v Sloveniji]] [[Kategorija:1993 v filmu]] js6npql1z7sq92kh66f94cbrn9mstl1 2. Slovenski filmski maraton 0 602308 6740711 6673499 2026-08-22T09:10:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740711 wikitext text/x-wiki '''2. Slovenski filmski maraton''' je potekal 28. in 29. novembra 1992 v [[Portorož|Portorožu]]. Priredilo ga je Društvo slovenskih filmskih delavcev (predsednik upravnega odbora katerega je bil Marcel Buh). ==Nagrade== * bronasta nagrada Metod Badjura za režijo: [[Metod Pevec]] (''Vse je pod kontrolo'') * Stopov igralec leta: [[Ludvik Bagari]] (''Sabajev'') * Stopova igralka leta: [[Barbara Lapajne]] (''[[Triangel (film)|Triangel]]'') * nagrada Metod Badjura za najbolj celovitega avtorja študenta oz. za mladega ustvarjalca/ustvarjalko: Mitja Novljan (''Sabajev'') * srebrna nagrada Metod Badjura za fotografijo: [[Valentin Perko]] (''Triangel'') * zlata nagrada Metod Badjura: ** za fotografijo: Bojan Kastelic (''Fant, pobratim smrti'') ** za scenarij: [[Gorazd Penko|Gorazd Perko]] (''Fant, pobratim smrti'') ** za režijo: [[Maja Weiss]] (''Fant, pobratim smrti'') * Badjurova nagrada za vrhunske dosežke na filmskem področju: Gorazd Perko, Maja Weiss, Bojan Kastelic<ref>{{navedi splet |url=https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/20/2-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |title=2. Slovenski filmski maraton, Portorož |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center |archive-date=2025-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251109035005/https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/20/2-slovenski-filmski-maraton-portoroz/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://bsf.si/sl/organizacija/slovenski-filmski-maraton/#festivalske-izdaje-2-slovenski-filmski-maraton|title=2. Slovenski filmski maraton (1992) |accessdate=9. 5. 2026 |date= |format= |work=Baza slovenskih filmov }}</ref> ==Program== ;Sobota, 28. november * Mala dvorana [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]] * Video projekcije {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Made in (Ex)Yu''|| [[Bojan Jurc]] || animirani |- | ''Svobodni dialog''|| Staš Potočnik || |- | ''Sabajev''|| Mitja Novljan || rowspan=2|študijski |- | ''Cirkus Kansky''|| Igor Vrtačnik |- | ''Šalamun v Babilonu''|| [[Filip Robar Dorin]] || rowspan=5|dokumentarni |- | ''Slovenija, ljubezen moja''|| [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]] |- | ''Najpomembnejše se sporoča v tišini''|| Filip Robar Dorin |- | ''Državno prvenstvo v streljanju''|| [[Dušan Povh]] |- | ''B.E.R.N.I.K''|| Filip Robar Dorin |- | ''Preludij poletju'' || Jan Zakonjšek || plesni (TV balet) |- | ''Čuvarji snega''|| [[Tone Frelih]] || rowspan=4|dokumentarni |- | ''Opera mobile''|| Filip Robar Dorin |- | ''Fant, pobratim smrti''|| [[Maja Weiss]] |- | ''Rojstvo naroda''|| [[Franci Slak]] |} ;Nedelja, 29. november * Velika dvorana [[Avditorij Portorož|Avditorija Portorož]] * Filmske projekcije {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Kategorija |- | ''Kaplja kot solza''|| Pavel Mihelčič || rowspan=2|dokumentarni |- | ''Lojze Filipič – nedokončani portret''|| Milan Ljubić |- | ''Basni''{{efn|Predvajanih je bilo sedem epizod (sedemkrat po ena). Prikazane so bile med dvema drugima filmoma.}} || [[Bojan Jurc]] || animirani/risani |- | ''Učitelji gledališke umetnosti''|| Milan Ljubić || dokumentarni |- | ''Sejem pripadnosti''|| Danijel Jarc || |- | ''Portret Jožeta Galeta''|| Talal Hadi || rowspan=3|dokumentarni |- | ''Torzo Stanka Arnolda''|| Milan Ljubić |- | ''France Kosmač – podobe našega pohoda''|| Milan Ljubić |- | ''Ameriški sen''|| [[Boris Jurjaševič]] || rowspan=4|igrani − kratki |- | ''Križci in krožci (X+0)''|| Aleksandra Vokač |- | ''Vse je pod kontrolo''|| [[Metod Pevec]] |- | ''Zdravljica''|| [[Damjan Kozole]] |- | ''[[Gospodična Mary]]''|| [[Matjaž Klopčič]] || rowspan=2|igrani − celovečerni |- | ''[[Triangel (film)|Triangel]]''|| [[Jure Pervanje]] |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi knjigo |author= |year=1992 |title=Slovenski filmski maraton: program prireditve |publisher=Društvo slovenskih filmskih delavcev |isbn= |cobiss=430091 |pages=}} {{Slovenski filmski maraton}} [[Kategorija:Slovenski filmski maraton]] [[Kategorija:1992 v Sloveniji]] [[Kategorija:1992 v filmu]] n0g2vxkese49izoiwjvrt8ujuegzkzg Tina Brecelj 0 603299 6740558 6706284 2026-08-21T17:37:22Z Pv21 142817 politika 6740558 wikitext text/x-wiki {{več virov}} {{Infopolje Funkcionar |name = Tina Brecelj |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |predecessor= |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart = 10. april 2026 |termend = |president = |image=}} '''Tina Brecelj''', [[slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[pravnica]], * [[5. avgust]] [[1973]]. Od leta 2026 je poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer je članica Levice. Pred tem je delovala tudi v sodstvu. == Življenjepis == Rodila se je 5. avgusta 1973 in prihaja iz [[Dragomer|Dragomerja]]. Je univerzitetno diplomirana pravnica.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=To so izobrazbe poslancev v novem mandatu, nekatere vas bodo pošteno presenetile |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-so-izobrazbe-poslancev-v-novem-mandatu-nekatere-vas-bodo-posteno-presenetile-457346 |access-date=2026-08-21 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> Bila je bila državna sekretarka na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] v času ministrovanja [[Goran Klemenčič|Gorana Klemenčiča]] v [[12. vlada Republike Slovenije|Cerarjevi vladi]] ter že prej v času ministrovanja [[Senko Pličanič|Senka Pličaniča]] v [[11. vlada Republike Slovenije|vladi Alenke Bratušek]]. Leta 2018 je prešla z ministrstva na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije]], kjer je postala vodja službe za odnose z javnostmi, nato bila vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču.. Leta 2022 je kandidirala za položaj generalne državne odvetnice, vendar ni bila izbrana. Oktobra 2025 je kandidirala tudi za varuhinjo človekovih pravic, vendar pri kandidaturi ni uspela.<ref>{{Navedi novice|title=Kdo je nova članica Levice|date=11. februar 2026|url=https://svet24.si/novice/politika/kdo-je-nova-clanica-levice-1879519#google_vignette|accessdate=27. maj 2026}}</ref> V začetku leta 2026 se je pridružila stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in bila v Škofji Loki izvoljena za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Levici se pridružuje Tina Brecelj |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levici-se-pridruzuje-tina-brecelj/773113 |access-date=2026-08-21 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref name=":0" /> V tem mandatu je podpredsednica odbora za pravosodje ter članica Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, odbora za obrambo in ustavne komisije. == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brecelj, Tina}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] nt9ut250c6gvgjn5jxduxrnzuantqoh AIM-7 Sparrow 0 603591 6740738 6727870 2026-08-22T09:56:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6740738 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|is_missile=yes|name=AIM-7 Sparrow|image=[[Slika:AIM 7 HAFB Museum.jpg|300px]]|caption=AIM-7 Sparrow v muzeju Hill Air Force Base|origin=ZDA|type=Radarsko vodena raketa zrak-zrak srednjega dosega|used_by=Avstralia, Kanada, Egipt, Grčija, Iran, Irak, Izrael, Italija, Japonska, Jordan, Kuvajt, Malezija, Saudska arabija, Singapur, Južna Koreja, Španija, Tajvan, Turčija, Združeno kraljestvo, ZDA|wars=[[Vietnamska vojna]]<br/>[[Vojna Iran–Irak]]<br/>[[Zalivska vojna]]<br/>[[Rusko-ukrajinska vojna]]|manufacturer=|propellant=|production_date=AIM-7D: 1959<br/>AIM-7F: 1976<br/>AIM-7M: 1982|service=1958–danes|variants=Sparrow I: AIM-7A<br/>Sparrow II: AIM-7B<br/>Sparrow III: AIM-7C, AIM-7D, AIM-7E, AIM-7E2/[[Skyflash]]/[[Aspide]], AIM-7F, AIM-7M, AIM-7P, RIM-7M, [[AGM-45]]<ref name="Goebel">{{navedi splet|url=http://www.vectorsite.net/twbomb_09.html#m2 |title=&#91;9.0&#93; Anti-Radar Missiles |access-date=27 November 2011 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121074852/http://vectorsite.net/twbomb_09.html |archive-date=21 November 2011}}</ref>|engine=AIM-7A/B/C – Aerojet 1.8KS7800 trdna raketa<br/>AIM-7D/E – Rocketdyne MK 38/MK 52 trdna raketa<br/>AIM-7F/M/P – Hercules MK-58 raketni motor na trdno gorivo<ref name="designation-systems.net">{{navedi splet|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|access-date=6 December 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archive-date=3 March 2016|url-status=live}}</ref>|weight=230 kg|length=3.7 m|height=|diameter=20 cm|wingspan=0.81 m (AIM-7A/B)|speed=AIM-7A/B: [[Mach number|Mach]] 2.5 <br>AIM-7C/E/F: Mach 4<ref name=Designation_Systems>[http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Directory of U.S. Military Rockets and Missiles: Raytheon AIM-7/RIM-7 Sparrow] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html |date=3 March 2016 }}. Designation Systems.</ref>|vehicle_range=AIM-7C: 26 km<br/>AIM-7D: 44 km<br/>AIM-7E/E2: 50 km <br/>AIM-7F/M/P: 70 km<ref>{{navedi splet|url=http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014175637/http://www.alternatewars.com/SAC/AIM-7F_Sparrow_III_SMC_-_January_1977.pdf |archive-date=2011-10-14 |url-status=live|title=AIM-7F Sparrow III - Standard Missile Characteristics}}</ref><ref name="designation-systems.net"/>|ceiling=|altitude=|filling=[[High explosive]] [[blast-fragmentation]]<br/>AIM-7C/D/E: 29 kg<br/>AIM-7F/M: 40 kg|guidance=[[polaktivno radarsko vodenje]]|detonation=|launch_platform='''Letala:''' * [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II]] * [[McDonnell Douglas F-15 Eagle]] * [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]] * [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]] * [[Grumman F-14 Tomcat]] * [[F/A-18 Hornet]] * [[Saab 37 Viggen|JA-37 Viggen]] * [[Lockheed F-104 Starfighter|F-104S Starfighter]] * [[Panavia Tornado|Tornado F.3 ADV]] * [[F/A-18E/F Super Hornet]] * [[Mitsubishi F-2]]|number=>70,000<ref name="forecastinternational.com">{{navedi splet|url=https://www.forecastinternational.com/fic/loginform.cfm|title=Forecast International: Intelligence Center|website=www.forecastinternational.com}}</ref>}} '''AIM-7 Sparrow''' (zračna prestrezna raketa <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|publisher=navair.navy.mil|accessdate=30 July 2021}}</ref>) je ameriška srednjedometna [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivna radarsko vodena]] [[Raketa zrak-zrak|raketa zrak-zrak,]] ki jo uporabljajo [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriške zračne sile]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška mornarica]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|ameriški mornariški korpus]] ter različna druga letalstva in mornarice. Sparrow in njegne izpeljanke so bile glavne zahodne rakete zrak-zrak izven vizualnega dosega (BVR) od poznih petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno so v uporabi, čeprav se v letalstvu postopoma opušča v korist naprednejše rakete [[AIM-120 AMRAAM]]. <ref>{{Navedi splet|title=AIM-120 Advanced Medium Range Air-to-Air Missile (AMRAAM)|url=https://www.esd.whs.mil/Portals/54/Documents/FOID/Reading%20Room/Selected_Acquisition_Reports/FY_2018_SARS/19-F-1098_DOC_14_AMRAAM_SAR_Dec_2018.pdf}}</ref> Od leta 2023 sta AIM-7 in njena različica RIM-7 deležni velike operativne uporabe v Ukrajini, kjer sta bili prilagojeni za uporabo v improviziranih zemeljskih sistemih zračne obrambe za prestrezanje križarskih raket in plavajočega streliva. <ref name="Militarnyi23">{{Navedi novice|last=Trudeau|first=Justin|date=2023-06-10|title=Canada to transfer AIM-7 Sparrow missiles and artillery shells to Ukraine|url=https://militarnyi.com/en/news/canada-to-transfer-aim-7-sparrow-missiles-and-artillery-shells-to-ukraine/|work=Militarnyi}}</ref> Zgodnje rakete Sparrow so bile namenjene predvsem uporabi proti večjim ciljem, zlasti bombnikom, in so imele številne operativne omejitve pri drugih uporabah. Proti manjšim ciljem je potreba po sprejemu močnega odbitega radarskega signala oteževala zaklep cilja na efektivnem dosegu rakete. Ker je bilo treba radar izstrelitvenega letala ves čas spopada usmerjati proti cilju, je to pomenilo, da se je v boju lovec-proti-lovcu sovražnikov lovec pogosto približal v doseg [[Infrardeče vodenje|infrardeče vodenih]] raket krajšega dosega, medtem ko je moralo izstrelitveno letalo še naprej leteti proti svojemu cilju. Poleg tega so bili zgodnji modeli učinkoviti le proti ciljem na približno enaki ali višji nadmorski višini, pod katero so odboji od tal postali problem. Za reševanje teh težav je bilo razvitih več nadgrajenih modelov Sparrow. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] razvili različico Skyflash z inverznim monopulznim iskalnikom <ref>{{Navedi splet|title=CAT-UXO - Skyflash missile|url=https://cat-uxo.com/explosive-hazards/missiles/skyflash-missile|accessdate=2026-05-08|website=cat-uxo.com|language=en}}</ref> in izboljšanim motorjem, medtem ko je [[italijansko vojno letalstvo]] predstavilo podobno Aspide. Obe sta se lahko izstrelila na cilje pod izstreljevalnim lovcem ("look-down, shoot down"), bile sta bolj odporna na protiukrepe in veliko natančnejši v končni fazi leta. Ta osnovni koncept je nato postal del ameriških Sparrowov v modelu M (monopulzni), nekatere od teh pa so bile kasneje posodobljene kot model P, zadnji, ki je bil proizveden v ZDA. Prodaja Aspidov [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]] je privedla do lokalno proizvedene PL-11. Japonske obrambne sile prav tako uporabljajo raketo Sparrow, čeprav jo postopoma opuščajo in nadomeščajo z [[AAM-4|Mitsubishi AAM-4]]. Raketa Sparrow je bila uporabljena tudi kot osnova za [[Izstrelek zemlja-zrak|raketo zemlja-zrak]] RIM-7 Sea Sparrow, ki jo številne mornarice uporabljajo za zračno obrambo. Ker je izstreljena na nizki višini in leti neposredno proti cilju, je doseg rakete v tej vlogi močno zmanjšan zaradi večje gostote zraka v nižjih plasteh atmosfere. Z upokojitvijo rakete Sparrow v vlogi zrak-zrak je bila za odpravo te skrbi izdelana nova različica rakete Sea Sparrow, imenovana RIM-162 ESSM. == Razvoj == === Sparrow I === [[Slika:Douglas_XF3D-1_Skyknight_in_flight_with_four_AAM-N-2_Sparrow_missiles,_circa_in_the_early_1950s.jpg|levo|sličica|Sparrow I med testi na [[Douglas F3D Skyknight]] v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja]] Sparrow je nastala kot del programa [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] iz poznih štiridesetih let prejšnjega stoletja, namenjenega razvoju vodenega raketnega orožja za uporabo zrak-zrak. Leta 1947 je mornarica sklenila pogodbo s Sperryjem za izdelavo različice standardne 127 mm rakete HVAR z [[Usmerjanje z žarkom|usmerjanjem z žarkom]] v okviru '''projekta Hotshot'''. Orožje se je sprva imenovalo '''KAS-1''', nato '''AAM-2''' in od leta 1948 naprej '''AAM-N-2'''. Okvir rakete je razvilo [[Douglas Aircraft Company|podjetje Douglas Aircraft Company]]. Premer HVAR se je izkazal za neustreznega za elektroniko, zaradi česar je Douglas razširil okvir rakete na 203 mm. Prototip orožja se je začel s preizkusi brez motorja leta 1947, prvo prestrezanje v zraku pa je bilo izvedeno leta 1952. Po dolgotrajnem razvojnem ciklu je začetna '''AAM-N-2 Sparrow''' leta 1954 vstopila v omejeno operativno uporabo s posebej predelanimi nočnimi lovci [[Douglas F3D Skyknight]] za vse vremenske razmere. <ref>{{Navedi knjigo|title=Guided Missiles Ride Navy Jet|url=https://books.google.com/books?id=sdwDAAAAMBAJ&pg=PA116|date=November 1954|publisher=Hearst Magazines|page=116}}</ref> Leta 1956 sta se jima pridružili [[Lovsko letalo|lovski letali]] [[McDonnell F3H Demon|McDonnell F3H-2M Demon]] in [[Vought F7U Cutlass]]. V primerjavi s sodobnimi različicami je bila Sparrow I bolj aerodinamična in je imela ogrodje v obliki metka z dolgim koničastim nosom. Sparrow I je bilo omejeno in precej primitivno orožje. Omejitve vodenja z žarkom (ki je bilo na enosedežnih lovcih podrejeno optičnemu merilniku, na nočnih lovcih pa radarju) so raketo omejile na napade na cilje, ki so leteli po ravni poti, in jo naredile praktično neuporabno proti manevrirajočemu cilju. Po tem standardu je bilo izdelanih le približno 2000 izstrelkov. === Sparrow II === [[Slika:Sparrow_2_Missile.jpg|sličica|Raketa Sparrow 2]] Že leta 1950 je Douglas preučeval opremljanje rakete Sparrow z aktivnim radarskim iskalnikom. Ta je bila sprva znana kot '''XAAM-N-2a ''Sparrow II''''', original pa je retroaktivno postal '''''Sparrow I.''''' Leta 1952 je dobila novo oznako '''AAM-N-3'''. Aktivni radar je Sparrow II spremenil v orožje po principu "[[Izstreli-in-pozabi|izstreli in pozabi]]", ki je omogočalo hkratno izstrelitev več raket na ločene cilje. Do leta 1955 je Douglas predlagal nadaljevanje razvoja z namenom, da bi raketa postala glavno orožje za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Douglas F5D Skylancer|F5D Skylancer]]. Kasneje je bila, čeprav nekoliko polemično, izbrana za glavno orožje za kanadski nadzvočni prestreznik [[Avro Canada CF-105 Arrow|Avro Arrow]], skupaj z novim sistemom za nadzor orožja Astra. Za kanadsko uporabo in kot drugi vir za ameriške rakete je bilo za izdelavo raket v [[Québec|Quebecu]] izbrano [[Canadair|podjetje Canadair]] . Majhna velikost sprednjega dela rakete in radar AN/APQ-64 v pasu K sta omejevala njeno delovanje, zato raketa ni nikoli mogla delovati v testnih poskusih. Po obsežnem razvoju in testnih streljanjih v ZDA in Kanadi je Douglas leta 1956 opustil razvoj. Canadair je nadaljeval z razvojem, dokler ni bil Arrow leta 1959 ukinjen. === Sparrow III === [[Slika:Sparrow_III_launch_F3H-2M_NAN2-59.jpg|sličica|[[McDonnell F3H Demon|F3H Demon]] izstreli Sparrow III leta 1958]] Sočasno z razvojem rakete Sparrow I je [[Raytheon]] leta 1951 začel delati na različici [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim]] vodenjem, '''AAM-N-6 ''Sparrow III'''''. Prvo od teh orožij je prvič prišlo v uporabi v [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški mornarici]] leta 1958. '''AAM-N-6a''' je bila podobna AIM-6 in je vključevala spremembe v elektroniki vodenja za boljšo učinkovittost pri višjih hitrostih približevanja. Prvotno je bila zasnovana za raketni motor na tekoče gorivo Thiokol LR44-RM-2, vendar je bila sprejeta odločitev, da se ohrani raketni motor na trdo gorivo. <ref>{{Navedi revijo|last=Pfeiffer|first=Mary|date=January 1962|title=Liquid Rockets|url=https://www.history.navy.mil/content/dam/nhhc/research/histories/naval-aviation/Naval%20Aviation%20News/1960/pdf/jan62.pdf|magazine=Naval Aviation News|location=Washington D.C.|publisher=Chief of Naval Operations and Bureau of Naval Weapons|page=13|access-date=2024-03-13}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Davies|first=Harold|date=2007|title=Reaction Motors (Thiokol) Family of Packaged Liquid Rocket Engines|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-spacecraft-and-rockets_november-december-2007_44_6/page/1271|journal=Journal of Spacecraft and Rockets|language=en|volume=44|issue=6|pages=1271–1284|bibcode=2007JSpRo..44.1271D|doi=10.2514/1.30134|issn=0022-4650}}</ref> Leta 1962 je bila AIM-6a izbrana tudi za oborožitev lovcev ''F-110A Spectre'' ([[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom]]), znana kot '''AIM-101'''. V proizvodnjo je vstopila leta 1959, izdelanih pa jih je bilo 7500. Z izboljšanim motorjem na trdo gorivo Rocketdyne se je proizvodnja rakete '''AAM-N-6b''' začela leta 1963. Novi motor je znatno povečal največji doseg na 35 km za čelne napade. Nova raketa je izboljšala tudi zmogljivost napada zadenjski, saj je AAM-N-6a lahko ciljala le tarče s hitrostjo približevanja 91.44 m/s, AAM-N-6b pa je bila sposobna ciljati tarče s hitrostj ooddaljevanja do 300 vozlov (hitrost približevanja -300 vozlov ali več). <ref>{{Navedi poročilo|url=https://documents.theblackvault.com/documents/dod/readingroom/11/356.pdf|title=AIR-TO-AIR ENCOUNTERS IN SOUTHEAST ASIA.|last=|date=April 1968|publisher=|volume=IV|page=151|docket=|quote=|author-link=|access-date=2024-03-13}}</ref> V tem letu sta se letalstvo in mornarica dogovorili o standardiziranih poimenovanjih za svoje rakete. Sparrow je postala serija AIM-7. Prvotna Sparrow I in prekinjena Sparrow II sta postali '''AIM-7A''' in '''AIM-7B''', čeprav sta bili obe izven uporabe. Rakete -6, -6a in -6b so postale '''AIM-7C''', '''AIM-7D''' oziroma '''AIM-7E''' . Izdelanih je bilo 25.000 raket AIM-7E, ki so bile med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] deležne velike uporabe, vendar je bila njihova zmogljivost vredna razočaranja. Mešani rezultati so bili kombinacija težav z zanesljivostjo (ki jih je še poslabšalo tropsko podnebje), omejenega usposabljanja pilotov za boj med lovci in omejevalnih pravil delovanja, ki so na splošno prepovedovala spopade izven vidnega dosega (BVR). Verjetnost uničenja (<sub>Pk</sub>) rakete AIM-7E je bila manj kot 10 %; ameriški lovski piloti so sestrelili 59 letal izmed 612 izstreljenih raket Sparrow. Od 612 izstreljenih raket AIM-7D/E/E-2 jih je 97 (15,8 %) zadelo cilje, kar je povzročilo 56 (9,2 %) sestrelitev. Dve sestrelitvi sta bili izven vidnega dosega. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 5|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}</ref> Leta 1969 je bila predstavljena izboljšana različica E-2 s prirezanimi krili in različnimi spremembami detonatorja. AIM-7E-2 je bila namenjena uporabi na krajših razdaljah, kjer je raketa še vedno letela z visokimi hitrostmi, in v čelnem pogledu, zaradi česar je bila veliko bolj uporabna v vizualnih omejitvah, ki so jih nalagali spopadi. Kljub temu je bila njena stopnja uničenja v boju le 13 %, kar je vodilo do prakse izstreljevanja vseh štirih raket hkrati v upanju, da se poveča verjetnost uničenja. Njena najhujša nagnjenost je bila, da je prezgodaj detonirala približno 300 metrov pred izstreljevalnim letalom, imela pa je tudi veliko okvar motorjev, neenakomerne lete in težave z detonatorji. Različica E-3 je vključevala dodatne spremembe detonatorja, E-4 pa je imela spremenjen iskalnik za uporabo z letali [[Grumman F-14 Tomcat|F-14 Tomcat]], kar jim je omogočilo vodenje po valovih pulznega Dopplerjevega radarja tega letala poleg vodenja po neprekinjenem valovanju. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (October 2025)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> === Zapisi o vietnamski vojni (1965–1973) === {| class="wikitable" |+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških letalskih sil]] ! scope="col" width="140pt" | Izstrelitveno letalo ! scope="col" width="100pt" | Model ! scope="col" width="140pt" | Sestreljeno letalo ! scope="col" width="300pt" | Komentarji |- | F-4C Phantom II | AIM-7D | 1 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]] | 555. taktična lovska eskadrilja (TFS) |- | F-4C | AIM-7E | 3 MiG-17, 10 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] | 389. TFS, 433. TFS, 480. TFS, 555. TFS |- | F-4D | AIM-7E | 4 MiG-17,<br /> 2 MiG-21 | 433. TFS, 435. TFS, 555. TFS |- | F-4D | AIM-7E-2 | 18 MiG-21,<br /> 3 [[Mikojan-Gurevič MiG-19|MiG-19]] | 4. TFS, 13. TFS, 34. TFS, 523. TFS, 555. TFS |- | F-4E | AIM-7E-2 | 8 MiG-21,<br /> 1 MiG-19 | 4. TFS, 35. TFS, 58. TFS, 366. TFS, 555. TFS |} {| class="wikitable" |+Zračne sestrelitve AIM-7 [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] ! scope="col" width="140pt" | Izstrelitveno letalo ! scope="col" width="100pt" | Model ! scope="col" width="140pt" | Sestreljeno letalo ! scope="col" width="300pt" | Komentarji |- | F-4B Phantom II | AIM-7D | 4 [[Mikojan-Gurevič MiG-17|MiG-17]] (vključno z 2 verjetnima) | Ameriški lovci so bili katapultirani z ladij USS <nowiki><i id="mwARA">Ranger</i></nowiki>, USS <nowiki><i id="mwARI">Midway</i></nowiki> in USS <nowiki><i id="mwARQ">Coral Sea</i></nowiki> |- | F-4B | AIM-7E | 2 [[Antonov An-2|An-2]] ([[Dvokrilnik|dvokrilna letala]] Antonov),<br />2 [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]], 1 MiG-17 | Ameriški lovci so vzleteli z ladij USS <nowiki><i id="mwAR8">Constellation</i></nowiki> in USS <nowiki><i id="mwASE">Enterprise</i></nowiki> |- | F-4J | AIM-7E-2 | 1 MiG-21 | Ameriški lovci so vzleteli z ladje USS <nowiki><i id="mwASg">Saratoga</i></nowiki> |} {| class="wikitable" style="text-align:right;" |+Povzetek števila ubitih ! Kategorija ! Zračne sile ! Mornarica ! Skupaj |- | An-2 | — | 2 |2 |- | MiG-17 | 8 | 5 | 13 |- | MiG-19 | 4 | — |4 |- | MiG-21 | 38 | 3 | 41 |- | Skupaj | 50 | 10 | 60 |} === Po Vietnamski vojni === Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja se je začelo delo na novi različici z namenom, da bi odpravili omejitve orožja. '''AIM-7F''', ki je vstopila v uporabo leta 1976, je imela dvostopenjski raketni motor za daljši doseg in polprevodniško elektroniko za znatno izboljšano zanesljivost. Zmanjšanje prostornine zaradi novega sistema vodenja je omogočilo tudi namestitev večje bojne glave, kar je izboljšalo smrtonosnost rakete. Težave, s katerimi se je soočala AIM-7, niso bile značilne le za ZDA, saj sta tako [[British Aerospace]] kot italijansko podjetje [[Alenia Aeronautica|Selenia]] na zahtevo svojih nacionalnih vlad razvila izboljšane rakete, kot sta BAe Skyflash in Selenia Aspide. Omeniti velja, da sta obe raketi vključevali zanesljivejše inverzno-monopulzne iskalnike, kar ameriške AIM-7 niso dobili vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Danes najpogostejša različica rakete Sparrow, '''AIM-7M''', je vstopila v uporabo leta 1982 in je imela nov inverzno-monopulzni iskalnik (ki je ustrezal zmogljivostim raket Skyflash in Aspide), aktivni radarski [[bližinski detonator]], digitalne kontrole, izboljšano odpornost proti [[Elektronski protiukrepi|elektronskim protiukrepom (ECM]]) in boljše delovanje na nizkih višinah. Zelo uspešno je bila uporabljena v [[Zalivska vojna|zalivski vojni]] leta 1991, kjer je dosegla številne sestrelitve. Od 44 izstreljenih raket jih je 30 (68,2 %) zadelo predvidene cilje, kar je pomenilo 24/26 sestrelitev (54,5 %/59,1 %). 19 sestrelitev je bilo doseženih izven vidnega dosega. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|title=Barry D. Watts: ''Six Decades of Guided Munitions'', Precision Strike Association, 25 January 2006, p. 7|accessdate=26 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720010705/http://www.dtic.mil/ndia/2006psa_winter_roundtable/watts.pdf|archivedate=20 July 2013}}</ref> '''AIM-7P''' je v večini pogledov podobna različicam M in je bila predvsem nadgradnja obstoječih raket serije M. Spremembe so se nanašale predvsem na programsko opremo, ki je izboljšala delovanje na nizkih višinah. Nadaljnja nadgradnja Block II je dodala nov zadenjski sprejemnik, ki je raketi omogočil sprejemanje popravkov na sredini poti iz izstrelitvenega letala. <ref>{{Navedi splet|last=United States Air Force Military|date=June 11, 2025|title=AIM-7 Sparrow|url=https://www.af.mil/About-Us/Fact-Sheets/Display/Article/104575/aim-7-sparrow/|accessdate=June 11, 2025|website=AIM-7 Sparrow}}</ref> Ameriška mornarica je načrtovala uporabo rakete do leta 2018, <ref>{{Navedi splet|title=Air Intercept Missile (AIM)-7 Sparrow|url=https://www.navair.navy.mil/product/Air-Intercept-Missile-AIM-7-Sparrow|website=NAVAIR|accessdate=24 October 2024}}</ref> a se Sparrow zdaj postopoma umika iz uporabe z uvedbo rakete [[AIM-120 AMRAAM]] z [[Aktivno radarsko vodenje|aktivnim radarskim vodenjem]]. Kljub temu bo verjetno ostala v uporabi še nekaj let. <ref name=":0" /> Raketa AIM-7 je pred kratkim spet postala pomembna, potem ko so Združene države Amerike, Kanada in Grčija ukrajinskim oboroženim silam med rusko-ukrajinsko vojno dobavile na stotine raket AIM-7 in RIM-7 za uporabo proti križarskim raketam, sovražnim letalom in brezpilotnim letalnikom (UAV). Ker Ukrajina ni imela združljivih zahodnih letal, so bile te rakete integrirane v sovjetske raketne sisteme zemlja-zrak Buk-M1 v okviru skupnega ameriško-ukrajinskega projekta, znanega kot "FrankenSAM". Ta modifikacija omogoča izstrelitev radarsko vodene rakete Sparrow z zemeljskih enot, kar zagotavlja ključno obrambo pred ruskimi križarskimi raketami in brezpilotnimi letalniki tipa Shahed.<ref name="DefMag25">{{Navedi splet|date=2025-12-23|title=FrankenSAM Unleashed: The Untold Story Behind the Night 621|url=https://www.defensemagazine.com/article/frankensam-unleashed-the-untold-story-behind-the-night-621-targets-vanished-from-the-sky|publisher=Defense Magazine|access-date=2026-06-03|archive-date=2026-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20260603171754/https://www.defensemagazine.com/article/frankensam-unleashed-the-untold-story-behind-the-night-621-targets-vanished-from-the-sky|url-status=dead}}</ref> Januarja 2025 je Grčija te zaloge še okrepila z napovedjo prenosa dodatnih 24 raket RIM-7, posebej za te prilagojene sisteme. <ref name="Greece25">{{Navedi novice|date=2025-01-04|title=Greece to Supply Ukraine with 24 RIM-7 Sea Sparrow Missiles|url=https://global.tendernews.com/newsdetails.aspx?s=4212&t=Greece-to-Supply-Ukraine-with-24-RIM-7-Sea-Sparrow-Missiles|publisher=TenderNews}}</ref> === Različice === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |+Različice AIM-7 <ref>{{Navedi splet|url=http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|title=Raytheon AIM/RIM-7 Sparrow|website=www.designation-systems.net|accessdate=2016-08-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303202152/http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html|archivedate=3 March 2016}}</ref> ! ! AAM-N-2 (AIM-7A) ! AAM-N-3 (AIM-7B) ! AIM-7C ! AIM-7E ! AIM-7F ! AIM-7M/P ! RIM-7M/P |- ! Dolžina | 3,74 m | 3,85 m | colspan="5" | 3,66 m |- ! Razpon kril | 0,94 m | colspan="6" | 1,02 m |- ! Dolžina krilc | 0,88 m | ? | colspan="4" | 0,81 m | 0,62 m |- ! Premer | colspan="7" | 0,203 m |- ! Teža | 143 kg | 176 kg | 172 kg | 197 kg | colspan="3" | 231 kg |- ! Hitrost | colspan="2" | Mach 2,5 | colspan="5" | Mach 4 |- ! Razpon | 10 km | 7 km | 11 km | 30 km | colspan="2" | 70 km | 26 km |- ! Vodenje | colspan="5" | Konstantni val (CW) | colspan="2" | Inverzno-monopulzno + vodenje na sredi progi (različica P) |- ! Pogon | colspan="3" | Raketa na trdo gorivo Aerojet 1.8KS7800 | Raketa na trdo gorivo Rocketdyne MK 38/MK 52 | colspan="3" | Raketa na trdo gorivo Hercules MK 58 z dvojnim pogonom |- ! Bojna glava | colspan="2" | 20&nbsp;kg | colspan="2" | 30&nbsp;kg Neprekinjena palica MK 38 | 39&nbsp;kg MK 71 neprekinjena palica | colspan="2" | 40&nbsp;kg WDU-27/B eksplozivno-fragmentacijska |} <gallery mode="packed"> Slika:Australian_F-18A_Hornet_launches_Sparrow_missile_c1990.jpg|alt=An Australian F-18A Hornet fires an AIM-7 Sparrow missile.| Avstralski F-18A Hornet izstreli raketo AIM-7 Sparrow. Slika:F-4C_154_FIS_AIM-7E_AIM-9P_1980.JPEG|alt=AIM-7Es being loaded on a Hawaii ANG F-4C in 1980| Nalaganje raket AIM-7E na havajskega lovca F-4C leta 1980 Slika:F-4G_37FW_AIM-7F_AGM-65A_AGM-88_1988.JPEG|alt=AIM-7Ms on a 37th TFW F-4G in 1988| AIM-7M na letalu F-4G leta 1988 Slika:AIM-7_wing_install.jpg|alt=Wings being installed on an AIM-7| Nameščanje kril na AIM-7 Slika:Loading_AIM-7.jpg|alt=An AIM-7M being loaded| Nalaganje rakete AIM-7M Slika:USAF_F-15C_fires_AIM-7_Sparrow_2.jpg|alt=A USAF F-15C fires an AIM-7 Sparrow| Ameriški F-15C izstreli raketo AIM-7 Sparrow </gallery>Določene različice AIM-7M (in novejše) so se lahko neodvisno dvignile višje ([[:en:Missile_lofting|lofting]]) za doseganje daljših razdalj. <ref>{{Navedi tehnično poročilo |url=https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |title=FLIGHT MANUAL USAF SERIES F-15A/B/C/D BLOCK 7 AND UP |last=[[Department of the Air Force]] |date=1 July 1989 |page=1–64E |quote="RLOFT (AIM-7MH)" |access-date=2 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240430083717/https://usaf-sig.org/index.php/references/downloads/4-technical-orders/38-type-specific/102-f-15-eagle-strike-eagle?download=451:t-o-1f-15a-1-flight-manual-f-15a-b-c-d-block-7-up-01-07-1989-pdf |url-status=live |archive-date=30 April 2024}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|last=Coté|first=Gilbert|last2=Naval Education and Training Program Development Center|title=Fire Control Technician M 3 (NAVEDTRA 10224)|publisher=[[Naval Education and Training Command]] via [[United States Government Printing Office]]|year=1981|location=United States|page=2-19|quote=SPARROW[…] utilizes trajectory shaping to greatly increase its performance envelope.|postscript=The page — "2-19" — is correct; Please do not alter it or change the parameter to "pp" or "pages." It is "2 through 19" it is labelled as "2 dash 19" and is a single page}}</ref> <ref>{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=AIM/RIM-7M[...] Trajectory shaping[...]|archive-url=https://web.archive.org/web/20260528195509/https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|archive-date=2026-05-28|access-date=2026-06-03|url-status=bot: unknown}}</ref> Nekatere različice Sparrow je bilo mogoče nadgraditi v novejše različice. <ref>{{Navedi poročilo|url=https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|title=Virginia Capes Range Complex Final Environmental Impact Statement/Overseas Environmental Impact Statement (EIS/OEIS)|last=[[United States Fleet Forces Command]]|last2=Office of Protected Resources, [[National Marine Fisheries Service]]|date=March 2009|publisher=United States Department of the Navy|location=Norfolk, Virginia|quote=Legacy AIM/RIM-7M configurations can be upgraded to AIM/RIM-7M/P configurations[...]|archive-url=https://web.archive.org/web/20260528195509/https://www.nepa.navy.mil/Portals/20/Documents/aftteis1/virginia-capes/nepa-eo/vacapes-feis-vol2-appendices-full.pdf|archive-date=2026-05-28|access-date=2026-06-03|url-status=bot: unknown}}</ref> === Predlogi === '''Sparrow X''' je bil predlog za raketo z jedrsko bojno glavo, ki bi uporabljala sistem vodenja Sparrow III. Teža rakete naj bi bila 3.745 kg, doseg pa naj bi bil do 40 km na velikih nadmorskih višinah. <ref name="Characteristics of Missiles">{{Navedi knjigo|last=Hanson|first=C. M.|title=Characteristics of Tactical, Strategic, and Research Missiles|url=https://apps.dtic.mil/sti/tr/pdf/AD0388603.pdf|date=22 April 1957|publisher=[[Convair]]|location=[[San Diego, California]]}}</ref> '''AIM-7F Multishot''' je bil predlog v okviru programa F-4X ameriške mornarice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, da bi takrat razvijane rakete in njihove izstrelitvene platforme opremili s podatkovno povezavo za vodenje po sledeh raket, podobno kot pri [[AIM-54 Phoenix]], ki bi omogočila hkratno vodenje več raket AIM-7. Ker bi vsaka raketa potrebovala le terminalno osvetlitev z radarja F-4, bi lahko hkrati napadla več letal, če bi vse tarče bile ohranjene v vidnem polju radarja. Ker bi ta modifikacija zahtevala povsem novo polprevodniško elektroniko za radarje AN/AWG-10 na izstrelitvenih letalih F-4, ta ni bila izvedena. '''AIM-7G''' je bila AIM-7F z novim iskalnikom, združljiva z radarjem za nadzor orožja AN/APQ-130 letala [[General Dynamics F-111 Aardvark|F-111D]]. Marca 1970 je bil ukinjena. <ref name="Knaack">{{Navedi knjigo|last=Knaack|first=Marcelle Size|title=Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems|publisher=[[Air Force Historical Research Agency|Office of Air Force History]]|year=1978|volume=1|location=[[Washington, D.C.]]|pages=250–251|language=en}}</ref> <ref name="Davies">{{Navedi knjigo|last=Davies|first=Peter E.|title=General Dynamics F-111 Aardvark|publisher=[[Osprey Publishing]]|year=2013|language=en}}</ref> '''Projekt AIM-7R/RIM-7R''' je bil namenjen dodajanju [[Infrardeče vodenje|infrardečega vodenja]] sicer nespremenjenemu sistemu AIM-7P/RIM-7P Block II. <ref>{{Navedi knjigo|last=Tomajczyk|first=S.F.|title=Dictionary of the Modern United States Military: Over 15,000 Weapons, Agencies, Acronyms, Slang, Installations, Medical Terms and Other Lexical Units of Warfare|volume=1|publisher=McFarland, Incorporated, Publishers|date=11 February 2008|isbn=9780786437757|page=26|url=https://books.google.com/books?id=wrYuEQAAQBAJ|archiveurl=https://web.archive.org/web/20251201203227/https://www.google.com/books/edition/_/wrYuEQAAQBAJ?hl=en|archivedate=1 December 2025|quote=AIM-7R: Features an infrared seeker added to the guidance and control section with the intent of improving terminal-phase guidance.}}</ref> Zaradi splošnega zmanjšanja proračuna je bil leta 1996 ukinjen. <ref>{{Navedi novice|last=Rogoway|first=Tyler|last2=Joseph Trevithick|title=Obscure 23-Year Old Navy SAM Was So Ahead Of Its Time That It's Still In High Demand Today|url=https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|work=TWZ|publisher=Recurrent Ventures|date=13 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250814180910/https://www.twz.com/38500/obscure-23-year-old-navy-sam-was-so-ahead-of-its-time-that-its-still-in-high-demand-today|archivedate=14 August 2025|quote=The Navy had developed the MHIP guidance package in part for improved air and surface-launched versions of the Sparrow missile, which were designated AIM-7R and RIM-7R, respectively. The service canceled this improved Sparrow project in 1996 over rising costs.}}</ref> == Tuje različice == === Kanada === [[Slika:Canadair_Sparrow_missile.jpg|sličica|Sparrow II testirajo v objektu Canadair.]] V okviru programa [[Avro Canada CF-105 Arrow]] je Canadair (zdaj [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] ) sodeloval s [[Douglas Aircraft Company|podjetjem Douglas Aircraft Company]] pri razvoju rakete Sparrow II (AAM-N-3/AIM-7B). Potem ko je Douglas izstopil iz tega programa, ga je [[Canadair]] nadaljeval do zaključka projekta Arrow. Raketa AAM-N-3 Sparrow II je bila edinstvena po tem, da je imela popolnoma [[Aktivno radarsko vodenje|aktiven radarski sistem vodenja]]. Ta je v raketi združeval radarski oddajnik in sprejemnik, zaradi česar pilotu ni bilo treba ohranjati letala usmerjenega proti cilju po izstrelitvi rakete, <ref name="Canadair1959">{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|title=1959missiles – canadair50otherproducts|website=sites.google.com|accessdate=22 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160527151453/https://sites.google.com/site/canadair50otherproducts/1959missiles|archivedate=27 May 2016}}</ref> za razliko od raket [[Polaktivno radarsko vodenje|s polaktivnim radarskim vodenjem]] (SARH), ki zahtevajo neprekinjeno radarsko vodenje med letom. To je letalu, ki je izstrelilo raketo AAM-N-3, omogočilo, da se je obrnilo stran, zasledovalo druge cilje in/ali pobegnilo pred morebitnimi povračilnimi raketami, ki bi jih izstrelilo sovražno letalo, med časom ki ga je Sparrow potrebovala, da je dosegla svoj cilj. Kljub pomembnim prednostim te zasnove pred vodenjem SARH vsi naslednji modeli Sparrow uporabljajo [[polaktivno radarsko vodenje]]. Za namestitev aktivnega radarskega vodenja je imela AAM-N-3 Sparrow II veliko večjo prostornino kot njena predhodnica. Leta 1959 je Canadair dokončal pet raket na osnovi okvirjev podjetja Douglas in dva modela zgradil iz nič, ko je bil program ukinjen z ukinitvijo letala Arrow. <ref name="Canadair1959"/> === Italija === {{Glavni|Aspide}} [[Slika:Misil_Aspide.jpg|sličica|Aspide je bila bolj predelana kot drugi derivati Sparrow, kot je Skyflash, vključno z novim motorjem, novim sistemom vodenja in spremembami krmilnih površin.]] Italijansko podjetje Selenia (zdaj Leonardo SpA) je licenciralo tehnologijo AIM-7E Sparrow iz ZDA in izdelalo svojo različico. Kasneje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Alenia začela proizvajati izboljšano različico rakete AIM-7, imenovano Aspide. V primerjavi z AIM-7E je prejela izboljšan nov monopulzni sistem vodenja, ki je omogočal boljše razmerje zadetkov in lažje ciljanje sovražnikov na nizki višini (zmeda zaradi tal). Prejela je tudi nov in zmogljivejši motor ter nove krmilne površine. Te krmilne površine so bile neodvisne druga od druge, kar je raketi dalo močno izboljšano okretnost v primerjavi z AIM-7E in britanskim Skyflashom, ki sta še vedno uporabljala odvisne krmilne površine. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.aereimilitari.org/Armamenti/Aspide.htm|title=Aerei Militari - Selenia Aspide}}</ref> === Ljudska republika Kitajska === {{Glavni|PL-11}} PL-11 in HQ-6 sta družini kitajskih raket, ki jih je razvila Šanghajska akademija znanosti in tehnologije, v veliki meri pa temeljijo na italijanski različici rakete Sparrow, imenovani Aspide. <ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|title=LY-60 / PL-10|website=FAS.org|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150409025528/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/ly-60.htm|archivedate=9 April 2015}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|title=Chinese AAM aspirations may build on Alenia Aspide|first=Douglas|last=Barrie|website=FlightGlobal|date=27 November 1996|accessdate=15 November 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129034417/http://www.flightglobal.com/news/articles/chinese-aam-aspirations-may-build-on-alenia-aspide-10158/|archivedate=29 November 2014}}</ref> === Sovjetska zveza === Sovjetska zveza je leta 1968 pridobila raketo AIM-7, ekipa Vimpel pa jo je začela kopirati kot '''K-25'''. Raketa ni šla v proizvodnjo, saj naj bi imela [[R-23 (raketa)|R-23]] boljšo vsestranskost, doseg, logiko obdelave signalov in odpornost na motnje. Delo na K-25 se je končalo leta 1971, vendar je bila analiza rakete Sparrow kasneje uporabljena za oblikovanje rakete [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]], zlasti servo mehanizmi in premična krila. <ref>{{Navedi splet|title=AA-7 APEX|website=FAS|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828044210/http://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-7.htm|archivedate=28 August 2016|date=21 March 1999|accessdate=28 August 2016}}</ref> === Združeno kraljestvo === {{Glavni|Skyflash}} [[Slika:EAP_Leaving_Loughborough_7.jpg|sličica|Skyflash je bila od zunaj videti identična Sparrowu, vendar je imela močno izboljšan iskalnik in nadgrajen motor.]] [[British Aerospace]] (BAe) je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja licenciral tehnologijo AIM-7E-2 in izdelal raketo Skyflash. Skyflash je uporabljala monopulzni iskalnik Marconi XJ521 skupaj z izboljšavami elektronike. Poganjal jo je raketni motor Aerojet Mk52 mod 2 (kasneje Rocketdyne Mk38 mod 4). Skyflash je leta 1978 vstopila v uporabo [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega letalstva]] (RAF) na njihovih [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|Phantomih FG.1 in FGR.2]], kasneje pa na [[Panavia Tornado|Tornadu F.3]]. Skyflash so izvozili tudi na Švedsko za uporabo na njihovih lovcih [[Saab 37 Viggen|Viggen]]. Nadgrajeno različico z aktivnim radarskim iskalnikom, imenovano '''Active Sky Flash,''' sta predlagala BAe in Thomson-CSF, vendar se je RAF namesto tega odločil za nakup rakete [[AIM-120 AMRAAM]].<ref>{{Navedi splet|title=Skyflash|url=https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|website=FAS|accessdate=4 November 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070313033117/https://fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/skyflash.htm|archivedate=13 March 2007|date=21 March 1999}}</ref> == Oblikovanje == Sparrow ima štiri glavne dele: vodilni del, bojno glavo, krmilni del in raketni motor (trenutno raketni motor na trdno gorivo Hercules MK-58). Ima valjasto telo s štirimi krili na sredini telesa in štirimi repnimi krilci. Čeprav so zunanje dimenzije Sparrow ostale relativno nespremenjene od modela do modela, notranje komponente novejših raket predstavljajo velike izboljšave z močno povečanimi zmogljivostmi. Bojna glava je tipa z neprekinjenimi palicami. Kot druge polaktivno radarsko vodene rakete tudi ta ne oddaja radarskih signalov, temveč se usmerja na odbite signale neprekinjenega vala radarja izstrelitvene platforme. Sprejemnik zaznava tudi vodilni radar, da omogoči primerjave, ki izboljšajo odpornost rakete na pasivno motenje. == Načelo vodenja == [[Slika:Test_Set,_Computer,_AN_APM-282.jpg|sličica|Bližnji posnetek testnega računalnika AN/APM-282 za testiranje vodenja raket AIM-7]] Izstrelitveno letalo osvetli cilj s svojim radarjem. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bile to naprave za sledenje posameznemu cilju, ki so kot del antene uporabljale nutacijski rog, s čimer so žarek usmerile v majhen stožec. Za določitev smeri največje osvetlitve se uporabi obdelava signalov, s čimer se razvije signal za usmerjanje antene proti cilju. Raketa na podoben način zazna odbiti signal od cilja z anteno z visokim ojačanjem in usmeri celotno raketo proti bližini cilja. Vodenje rakete vzorči tudi del osvetljevalnega signala prek nazaj usmerjenih valovodov. Primerjava teh dveh signalov je logičnim vezjem omogočila določitev dejanskega odbojnega signala cilja, tudi če bi cilj izvrgel [[Radarska vaba|radarske vabe]]. == Uporabniki == [[Slika:AIM-7_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid z uporabniki AIM-7 v modri barvi]]  {{Div col|colwidth=30em}} *{{flag|Avstralija}} *{{flag|Kanada}} *{{flag|Egipt}} *{{flag|Grčija}} *{{flag|Irak}}<ref>{{navedi splet |last1=Dubois |first1=Gaston |title=Los F-16 iraquíes vuelven a desarrollar misiones de combate |url=https://www.aviacionline.com/2020/11/los-f-16-iraquies-vuelven-a-desarrollar-misiones-de-combate/ |website=Aviacionline |access-date=19 February 2022 |date=19 November 2020 |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929210206/https://www.aviacionline.com/2020/11/los-f-16-iraquies-vuelven-a-desarrollar-misiones-de-combate/ |url-status=dead }}</ref> *{{flag|Iran}} *{{flag|Izrael}}<ref>{{navedi splet |last1=Rogoway |first1=Tyler |title=Israeli F-15s Were Armed With Old Missiles During B-52 Escort |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/39648/israeli-f-15s-were-armed-with-old-missiles-during-b-52-escort |website=The Drive |access-date=19 February 2022 |date=8 March 2021}}</ref> *{{flag|Italija}} *{{flag|Japonska}} *{{flag|Jordan}} *{{flag|Kuvajt}}<ref>{{navedi knjigo |last1=Cooper |first1=Tom |title=Hot Skies Over Yemen, Volume 2: Aerial Warfare Over the South Arabian Peninsula, 1994-2017 |date=2018 |publisher=Helion & Company Publishing |location=Warwick, UK |isbn=978-1-911628-18-7 |page=IV}}</ref> *{{flag|Malezija}} *{{flag|Pakistan}} *{{flag|Savdska Arabija}}<ref>{{navedi splet |last1=Leone |first1=Dario |title=The strange case of the first kills scored by RSAF (or USAF?) F-15 pilots |url=https://theaviationgeekclub.com/the-strange-case-of-the-first-kills-scored-by-rsaf-or-usaf-f-15-pilots/ |website=The Aviation Geek Club |access-date=19 February 2022 |date=5 June 2021}}</ref> *{{flag|Singapur}} *{{flag|Južna Koreja}} *{{flag|Španija}} *{{Flag|Švedska}} *{{flag|Republika Kitajska}} *{{flag|Turčija}} *{{flag|Združeno kraljestvo}} *{{flag|ZDA}} *{{Flag|Ukrajina}}{{div col end}} === Primerljive rakete === * [[R-23 (raketa)|R-23 in R-24]] – (Sovjetska zveza) * [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]] – (Sovjetska zveza) * Super 530 – (Francija) == Opombe == == Sklici == <references /> === Viri === * {{Navedi knjigo|last=Bonds|first=Ray and David Miller|title=Illustrated Directory of Modern American Weapons|chapterurl=https://books.google.com/books?id=cfpBbuIlfV0C|chapter=AIM-7 Sparrow|publisher=Zenith Imprint|isbn=978-0-7603-1346-6|date=2002}} * McCarthy Jr., Donald J. ''MiG Killers, A Chronology of U.S. Air Victories in Vietnam 1965-1973.'' 2009; Specialty Press, USA. {{ISBN|978-1-58007-136-9}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/978-1-58007-136-9|<bdi>978-1-58007-136-9</bdi>]]. * {{Navedi knjigo|last=Michel (III), Marshall L.|title=Clashes: Air Combat Over North Vietnam, 1965–1972|url=https://archive.org/details/clashesaircombat0000mich|year=1997|publisher=US Naval Institute Press|isbn=978-1-55750-585-9}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm Aero Arrow Recovery Canada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180521021514/http://www.avroarrow.org/Cancellation.htm|date=21 May 2018}} * [http://www.designation-systems.net/dusrm/m-7.html Označevanje-Systems.Net] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] 0y36iyv00phytv37fn4iu3o3n6tj0xx Uporabnik:Jelka Melik Lj 2 604330 6740599 6703532 2026-08-21T18:44:06Z Jelka Melik Lj 261769 6740599 wikitext text/x-wiki {{Babilon|sl|en-3|de-3|sh-3}} Sem [[Jelka Melik]], uporabnica iz Ljubljane. Zanimajo me pravo, zgodovina in arhivistika. Wikipediji sem se pridružila z namenom, da bi uredila oziroma posodobila članke o temah, na katere se spoznam. Ker se zavedam, da sem z mojo stranjo na Wikipediji v [[Pogovor:Jelka Melik|navzkrižju interesov]], vsebine strani ne bom urejala. pycui9046jgvrqqha2dl5mwcs5hn6ll Pritlikavi svetleči morski pes 0 606018 6740579 6740125 2026-08-21T18:10:43Z Pinky sl 2932 {{speciesbox, pp ref 6740579 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Pritlikavi svetleči morski pes | image = Etmopterus perryi SI cr.jpg | image_caption = [[Zoological specimen|Specimen]] | image2 = Etmopterus perryi.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollom, R. |author2=Lasso-Alcalá, O. |author3=Mejía-Falla, P.A. |author4=Navia, A.F. |author5=Herman, K. |date=2020 |title=''Etmopterus perryi'' |volume=2020 |article-number=e.T60240A124455061 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60240A124455061.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | genus = Etmopterus | species = perryi | range_map = Etmopterus perryi distmap.png | range_map_caption = Območje razširjenosti | authority = ([[Stewart Springer|S. Springer]] & [[George H. Burgess|G. H. Burgess]], 1985)<ref name="springer and burgess">{{cite journal |doi=10.2307/1444748 |title=Two New Dwarf Dogsharks (''Etmopterus'', Squalidae), Found off the Caribbean Coast of Colombia |jstor=1444748 | last1 = Springer | first1 = S. | first2 = G.H. | last2 = Burgess |journal=Copeia |volume=1985 |issue=3 |date=August 5, 1985 |pages=584–591}}</ref> }} '''Pritlikavi svetleči morski pes''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Etmopterus perryi''''') je majhna [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[morski pes|morskega psa]] iz družine [[svetleči morski psi|svetlečih morskih psov]] (Etmopteridae). Opisan je bil leta 1985 in velja za eno najmanjših znanih vrst morskih psov. Značilnost vrste je [[bioluminiscenca]], saj ima na spodnji strani telesa svetlobne organe, imenovane [[fotofor]]i, ki proizvajajo šibko svetlobo.<ref name="IUCN">IUCN. ''Etmopterus perryi''. The IUCN Red List of Threatened Species.</ref> == Opis == Pritlikavi svetleči morski pes doseže največjo znano dolžino približno 20 centimetrov in spada med najmanjše znane vrste morskih psov.<ref name="FishBase">Froese, R. & Pauly, D. (ur.). ''Etmopterus perryi''. FishBase.</ref> Telo je majhno, vitko in podolgovato. Obarvano je temno rjavo do skoraj črno. Ima dve [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], pred katerima sta majhni bodici, kar je značilno za številne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes.</ref> Na spodnji strani telesa ima številne fotofore. Ti svetlobni organi omogočajo nastajanje svetlobe in predstavljajo pomembno prilagoditev na življenje v globokomorskem okolju, kjer je naravne svetlobe zelo malo.<ref name="Widder">Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''.</ref> == Morfologija in prilagoditve == Pritlikavi svetleči morski pes ima telesno zgradbo, značilno za globokomorske vrste rodu ''Etmopterus''. Majhna telesna velikost, vitko telo in temna obarvanost so prilagoditve na življenje v okolju z omejeno količino svetlobe. Najizrazitejša prilagoditev vrste je bioluminiscenca. Fotofori so razporejeni predvsem na trebušni strani telesa, kjer proizvajajo šibko svetlobo. Ta lastnost omogoča protiosvetlitev (ang. ''counterillumination''), pri kateri se svetloba telesa ujema s šibko svetlobo iz višjih plasti oceana in zmanjša vidnost živali za plenilce.<ref name="Widder"/> == Razširjenost in življenjski prostor == Pritlikavi svetleči morski pes je znan iz zahodnega dela [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], predvsem iz območja [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Najden je bil ob obalah [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Venezuela|Venezuele]].<ref name="IUCN"/> Živi v globokih vodah [[celinsko pobočje|celinskega pobočja]], približno na globinah med 200 in 500 metri.<ref name="FishBase"/> == Biologija in vedenje == O biologiji pritlikavega svetlečega morskega psa je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnem globokomorskem okolju.<ref name="IUCN"/> Tako kot drugi predstavniki rodu ''Etmopterus'' je prilagojen na življenje v območjih z nizko količino svetlobe. Njegova bioluminiscenca ima pomembno vlogo pri prikrivanju telesa pred morebitnimi plenilci. == Prehrana == O prehrani pritlikavega svetlečega morskega psa je na voljo malo podatkov. Predvideva se, da se prehranjuje z manjšimi morskimi organizmi, kot so majhne ribe in [[raki]], podobno kot sorodne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno"/> == Razmnoževanje == O razmnoževanju vrste je znanih malo podatkov. Pri sorodnih vrstah iz rodu ''Etmopterus'' je znana [[ovoviviparnost]], pri kateri se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi.<ref name="Compagno"/> == Taksonomska zgodovina == Vrsto ''Etmopterus perryi'' sta leta 1985 znanstveno opisala ameriška raziskovalca Stewart Springer in George H. Burgess. Uvrščena je v rod ''Etmopterus'', družino Etmopteridae, kamor spadajo svetleči morski psi, za katere je značilna sposobnost bioluminiscence.<ref name="springer and burgess"> == Ekologija in pomen bioluminiscence == Globokomorsko okolje, v katerem živi pritlikavi svetleči morski pes, je značilno po pomanjkanju svetlobe in visokem vodnem tlaku. Zaradi teh razmer so se pri vrsti razvile posebne prilagoditve, med katerimi je najpomembnejša bioluminiscenca. Svetloba, ki jo proizvajajo fotofori, naj bi imela predvsem zaščitno funkcijo, saj zmanjšuje vidnost živali v vodnem stolpcu. Pri drugih svetlečih morskih psih imajo lahko svetlobni organi tudi druge ekološke vloge, vendar pri tej vrsti zaradi pomanjkanja raziskav še niso v celoti poznane.<ref name="Widder"/> == Ogroženost == Zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti populacije je vrsta uvrščena med tiste, pri katerih stanje ogroženosti ni dovolj poznano.<ref name="IUCN"/> Ker živi v velikih globinah in ni pomembna ciljna vrsta ribolova, neposredne nevarnosti niso dobro raziskane. Morebitne grožnje predstavljajo predvsem globokomorski ribolov in spremembe morskega okolja.<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes. * Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''. == Zunanje povezave == {{Commons category|Etmopterus perryi}} * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] {{Taxonbar|from=Q243971}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Svetleči morski psi]] [[Kategorija:Etmopterus]] [[Kategorija:Živali, opisane leta 1985]] 4h28ophh0dou8q9556g7wulaesskhbs 6740581 6740579 2026-08-21T18:11:21Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Živali, opisane leta 1985]]; dodal [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1985]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740581 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Pritlikavi svetleči morski pes | image = Etmopterus perryi SI cr.jpg | image_caption = [[Zoological specimen|Specimen]] | image2 = Etmopterus perryi.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollom, R. |author2=Lasso-Alcalá, O. |author3=Mejía-Falla, P.A. |author4=Navia, A.F. |author5=Herman, K. |date=2020 |title=''Etmopterus perryi'' |volume=2020 |article-number=e.T60240A124455061 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60240A124455061.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | genus = Etmopterus | species = perryi | range_map = Etmopterus perryi distmap.png | range_map_caption = Območje razširjenosti | authority = ([[Stewart Springer|S. Springer]] & [[George H. Burgess|G. H. Burgess]], 1985)<ref name="springer and burgess">{{cite journal |doi=10.2307/1444748 |title=Two New Dwarf Dogsharks (''Etmopterus'', Squalidae), Found off the Caribbean Coast of Colombia |jstor=1444748 | last1 = Springer | first1 = S. | first2 = G.H. | last2 = Burgess |journal=Copeia |volume=1985 |issue=3 |date=August 5, 1985 |pages=584–591}}</ref> }} '''Pritlikavi svetleči morski pes''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Etmopterus perryi''''') je majhna [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[morski pes|morskega psa]] iz družine [[svetleči morski psi|svetlečih morskih psov]] (Etmopteridae). Opisan je bil leta 1985 in velja za eno najmanjših znanih vrst morskih psov. Značilnost vrste je [[bioluminiscenca]], saj ima na spodnji strani telesa svetlobne organe, imenovane [[fotofor]]i, ki proizvajajo šibko svetlobo.<ref name="IUCN">IUCN. ''Etmopterus perryi''. The IUCN Red List of Threatened Species.</ref> == Opis == Pritlikavi svetleči morski pes doseže največjo znano dolžino približno 20 centimetrov in spada med najmanjše znane vrste morskih psov.<ref name="FishBase">Froese, R. & Pauly, D. (ur.). ''Etmopterus perryi''. FishBase.</ref> Telo je majhno, vitko in podolgovato. Obarvano je temno rjavo do skoraj črno. Ima dve [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], pred katerima sta majhni bodici, kar je značilno za številne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes.</ref> Na spodnji strani telesa ima številne fotofore. Ti svetlobni organi omogočajo nastajanje svetlobe in predstavljajo pomembno prilagoditev na življenje v globokomorskem okolju, kjer je naravne svetlobe zelo malo.<ref name="Widder">Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''.</ref> == Morfologija in prilagoditve == Pritlikavi svetleči morski pes ima telesno zgradbo, značilno za globokomorske vrste rodu ''Etmopterus''. Majhna telesna velikost, vitko telo in temna obarvanost so prilagoditve na življenje v okolju z omejeno količino svetlobe. Najizrazitejša prilagoditev vrste je bioluminiscenca. Fotofori so razporejeni predvsem na trebušni strani telesa, kjer proizvajajo šibko svetlobo. Ta lastnost omogoča protiosvetlitev (ang. ''counterillumination''), pri kateri se svetloba telesa ujema s šibko svetlobo iz višjih plasti oceana in zmanjša vidnost živali za plenilce.<ref name="Widder"/> == Razširjenost in življenjski prostor == Pritlikavi svetleči morski pes je znan iz zahodnega dela [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], predvsem iz območja [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Najden je bil ob obalah [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Venezuela|Venezuele]].<ref name="IUCN"/> Živi v globokih vodah [[celinsko pobočje|celinskega pobočja]], približno na globinah med 200 in 500 metri.<ref name="FishBase"/> == Biologija in vedenje == O biologiji pritlikavega svetlečega morskega psa je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnem globokomorskem okolju.<ref name="IUCN"/> Tako kot drugi predstavniki rodu ''Etmopterus'' je prilagojen na življenje v območjih z nizko količino svetlobe. Njegova bioluminiscenca ima pomembno vlogo pri prikrivanju telesa pred morebitnimi plenilci. == Prehrana == O prehrani pritlikavega svetlečega morskega psa je na voljo malo podatkov. Predvideva se, da se prehranjuje z manjšimi morskimi organizmi, kot so majhne ribe in [[raki]], podobno kot sorodne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno"/> == Razmnoževanje == O razmnoževanju vrste je znanih malo podatkov. Pri sorodnih vrstah iz rodu ''Etmopterus'' je znana [[ovoviviparnost]], pri kateri se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi.<ref name="Compagno"/> == Taksonomska zgodovina == Vrsto ''Etmopterus perryi'' sta leta 1985 znanstveno opisala ameriška raziskovalca Stewart Springer in George H. Burgess. Uvrščena je v rod ''Etmopterus'', družino Etmopteridae, kamor spadajo svetleči morski psi, za katere je značilna sposobnost bioluminiscence.<ref name="springer and burgess"> == Ekologija in pomen bioluminiscence == Globokomorsko okolje, v katerem živi pritlikavi svetleči morski pes, je značilno po pomanjkanju svetlobe in visokem vodnem tlaku. Zaradi teh razmer so se pri vrsti razvile posebne prilagoditve, med katerimi je najpomembnejša bioluminiscenca. Svetloba, ki jo proizvajajo fotofori, naj bi imela predvsem zaščitno funkcijo, saj zmanjšuje vidnost živali v vodnem stolpcu. Pri drugih svetlečih morskih psih imajo lahko svetlobni organi tudi druge ekološke vloge, vendar pri tej vrsti zaradi pomanjkanja raziskav še niso v celoti poznane.<ref name="Widder"/> == Ogroženost == Zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti populacije je vrsta uvrščena med tiste, pri katerih stanje ogroženosti ni dovolj poznano.<ref name="IUCN"/> Ker živi v velikih globinah in ni pomembna ciljna vrsta ribolova, neposredne nevarnosti niso dobro raziskane. Morebitne grožnje predstavljajo predvsem globokomorski ribolov in spremembe morskega okolja.<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes. * Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''. == Zunanje povezave == {{Commons category|Etmopterus perryi}} * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] {{Taxonbar|from=Q243971}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Svetleči morski psi]] [[Kategorija:Etmopterus]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1985]] ot945vt0gt1ozjggem537nnhnjc631c 6740584 6740581 2026-08-21T18:17:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Svetleči morski psi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740584 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Pritlikavi svetleči morski pes | image = Etmopterus perryi SI cr.jpg | image_caption = [[Zoological specimen|Specimen]] | image2 = Etmopterus perryi.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollom, R. |author2=Lasso-Alcalá, O. |author3=Mejía-Falla, P.A. |author4=Navia, A.F. |author5=Herman, K. |date=2020 |title=''Etmopterus perryi'' |volume=2020 |article-number=e.T60240A124455061 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60240A124455061.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | genus = Etmopterus | species = perryi | range_map = Etmopterus perryi distmap.png | range_map_caption = Območje razširjenosti | authority = ([[Stewart Springer|S. Springer]] & [[George H. Burgess|G. H. Burgess]], 1985)<ref name="springer and burgess">{{cite journal |doi=10.2307/1444748 |title=Two New Dwarf Dogsharks (''Etmopterus'', Squalidae), Found off the Caribbean Coast of Colombia |jstor=1444748 | last1 = Springer | first1 = S. | first2 = G.H. | last2 = Burgess |journal=Copeia |volume=1985 |issue=3 |date=August 5, 1985 |pages=584–591}}</ref> }} '''Pritlikavi svetleči morski pes''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Etmopterus perryi''''') je majhna [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[morski pes|morskega psa]] iz družine [[svetleči morski psi|svetlečih morskih psov]] (Etmopteridae). Opisan je bil leta 1985 in velja za eno najmanjših znanih vrst morskih psov. Značilnost vrste je [[bioluminiscenca]], saj ima na spodnji strani telesa svetlobne organe, imenovane [[fotofor]]i, ki proizvajajo šibko svetlobo.<ref name="IUCN">IUCN. ''Etmopterus perryi''. The IUCN Red List of Threatened Species.</ref> == Opis == Pritlikavi svetleči morski pes doseže največjo znano dolžino približno 20 centimetrov in spada med najmanjše znane vrste morskih psov.<ref name="FishBase">Froese, R. & Pauly, D. (ur.). ''Etmopterus perryi''. FishBase.</ref> Telo je majhno, vitko in podolgovato. Obarvano je temno rjavo do skoraj črno. Ima dve [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], pred katerima sta majhni bodici, kar je značilno za številne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes.</ref> Na spodnji strani telesa ima številne fotofore. Ti svetlobni organi omogočajo nastajanje svetlobe in predstavljajo pomembno prilagoditev na življenje v globokomorskem okolju, kjer je naravne svetlobe zelo malo.<ref name="Widder">Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''.</ref> == Morfologija in prilagoditve == Pritlikavi svetleči morski pes ima telesno zgradbo, značilno za globokomorske vrste rodu ''Etmopterus''. Majhna telesna velikost, vitko telo in temna obarvanost so prilagoditve na življenje v okolju z omejeno količino svetlobe. Najizrazitejša prilagoditev vrste je bioluminiscenca. Fotofori so razporejeni predvsem na trebušni strani telesa, kjer proizvajajo šibko svetlobo. Ta lastnost omogoča protiosvetlitev (ang. ''counterillumination''), pri kateri se svetloba telesa ujema s šibko svetlobo iz višjih plasti oceana in zmanjša vidnost živali za plenilce.<ref name="Widder"/> == Razširjenost in življenjski prostor == Pritlikavi svetleči morski pes je znan iz zahodnega dela [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], predvsem iz območja [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Najden je bil ob obalah [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Venezuela|Venezuele]].<ref name="IUCN"/> Živi v globokih vodah [[celinsko pobočje|celinskega pobočja]], približno na globinah med 200 in 500 metri.<ref name="FishBase"/> == Biologija in vedenje == O biologiji pritlikavega svetlečega morskega psa je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnem globokomorskem okolju.<ref name="IUCN"/> Tako kot drugi predstavniki rodu ''Etmopterus'' je prilagojen na življenje v območjih z nizko količino svetlobe. Njegova bioluminiscenca ima pomembno vlogo pri prikrivanju telesa pred morebitnimi plenilci. == Prehrana == O prehrani pritlikavega svetlečega morskega psa je na voljo malo podatkov. Predvideva se, da se prehranjuje z manjšimi morskimi organizmi, kot so majhne ribe in [[raki]], podobno kot sorodne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno"/> == Razmnoževanje == O razmnoževanju vrste je znanih malo podatkov. Pri sorodnih vrstah iz rodu ''Etmopterus'' je znana [[ovoviviparnost]], pri kateri se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi.<ref name="Compagno"/> == Taksonomska zgodovina == Vrsto ''Etmopterus perryi'' sta leta 1985 znanstveno opisala ameriška raziskovalca Stewart Springer in George H. Burgess. Uvrščena je v rod ''Etmopterus'', družino Etmopteridae, kamor spadajo svetleči morski psi, za katere je značilna sposobnost bioluminiscence.<ref name="springer and burgess"> == Ekologija in pomen bioluminiscence == Globokomorsko okolje, v katerem živi pritlikavi svetleči morski pes, je značilno po pomanjkanju svetlobe in visokem vodnem tlaku. Zaradi teh razmer so se pri vrsti razvile posebne prilagoditve, med katerimi je najpomembnejša bioluminiscenca. Svetloba, ki jo proizvajajo fotofori, naj bi imela predvsem zaščitno funkcijo, saj zmanjšuje vidnost živali v vodnem stolpcu. Pri drugih svetlečih morskih psih imajo lahko svetlobni organi tudi druge ekološke vloge, vendar pri tej vrsti zaradi pomanjkanja raziskav še niso v celoti poznane.<ref name="Widder"/> == Ogroženost == Zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti populacije je vrsta uvrščena med tiste, pri katerih stanje ogroženosti ni dovolj poznano.<ref name="IUCN"/> Ker živi v velikih globinah in ni pomembna ciljna vrsta ribolova, neposredne nevarnosti niso dobro raziskane. Morebitne grožnje predstavljajo predvsem globokomorski ribolov in spremembe morskega okolja.<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes. * Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''. == Zunanje povezave == {{Commons category|Etmopterus perryi}} * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] {{Taxonbar|from=Q243971}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Etmopterus]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1985]] 4aecgphh2xkwohfut48afyeo1dehoed 6740735 6740584 2026-08-22T09:49:23Z Pinky sl 2932 np družina Etmopteridae 6740735 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Pritlikavi svetleči morski pes | image = Etmopterus perryi SI cr.jpg | image_caption = [[Zoological specimen|Specimen]] | image2 = Etmopterus perryi.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Pollom, R. |author2=Lasso-Alcalá, O. |author3=Mejía-Falla, P.A. |author4=Navia, A.F. |author5=Herman, K. |date=2020 |title=''Etmopterus perryi'' |volume=2020 |article-number=e.T60240A124455061 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60240A124455061.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | genus = Etmopterus | species = perryi | range_map = Etmopterus perryi distmap.png | range_map_caption = Območje razširjenosti | authority = ([[Stewart Springer|S. Springer]] & [[George H. Burgess|G. H. Burgess]], 1985)<ref name="springer and burgess">{{cite journal |doi=10.2307/1444748 |title=Two New Dwarf Dogsharks (''Etmopterus'', Squalidae), Found off the Caribbean Coast of Colombia |jstor=1444748 | last1 = Springer | first1 = S. | first2 = G.H. | last2 = Burgess |journal=Copeia |volume=1985 |issue=3 |date=August 5, 1985 |pages=584–591}}</ref> }} '''Pritlikavi svetleči morski pes''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Etmopterus perryi''''') je majhna [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[morski pes|morskega psa]] iz družine [[Etmopteridae]]. Opisan je bil leta 1985 in velja za eno najmanjših znanih vrst morskih psov. Značilnost vrste je [[bioluminiscenca]], saj ima na spodnji strani telesa svetlobne organe, imenovane [[fotofor]]i, ki proizvajajo šibko svetlobo.<ref name="IUCN">IUCN. ''Etmopterus perryi''. The IUCN Red List of Threatened Species.</ref> == Opis == Pritlikavi svetleči morski pes doseže največjo znano dolžino približno 20 centimetrov in spada med najmanjše znane vrste morskih psov.<ref name="FishBase">Froese, R. & Pauly, D. (ur.). ''Etmopterus perryi''. FishBase.</ref> Telo je majhno, vitko in podolgovato. Obarvano je temno rjavo do skoraj črno. Ima dve [[hrbtna plavut|hrbtni plavuti]], pred katerima sta majhni bodici, kar je značilno za številne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes.</ref> Na spodnji strani telesa ima številne fotofore. Ti svetlobni organi omogočajo nastajanje svetlobe in predstavljajo pomembno prilagoditev na življenje v globokomorskem okolju, kjer je naravne svetlobe zelo malo.<ref name="Widder">Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''.</ref> == Morfologija in prilagoditve == Pritlikavi svetleči morski pes ima telesno zgradbo, značilno za globokomorske vrste rodu ''Etmopterus''. Majhna telesna velikost, vitko telo in temna obarvanost so prilagoditve na življenje v okolju z omejeno količino svetlobe. Najizrazitejša prilagoditev vrste je bioluminiscenca. Fotofori so razporejeni predvsem na trebušni strani telesa, kjer proizvajajo šibko svetlobo. Ta lastnost omogoča protiosvetlitev (ang. ''counterillumination''), pri kateri se svetloba telesa ujema s šibko svetlobo iz višjih plasti oceana in zmanjša vidnost živali za plenilce.<ref name="Widder"/> == Razširjenost in življenjski prostor == Pritlikavi svetleči morski pes je znan iz zahodnega dela [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], predvsem iz območja [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Najden je bil ob obalah [[Kolumbija|Kolumbije]] in [[Venezuela|Venezuele]].<ref name="IUCN"/> Živi v globokih vodah [[celinsko pobočje|celinskega pobočja]], približno na globinah med 200 in 500 metri.<ref name="FishBase"/> == Biologija in vedenje == O biologiji pritlikavega svetlečega morskega psa je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnem globokomorskem okolju.<ref name="IUCN"/> Tako kot drugi predstavniki rodu ''Etmopterus'' je prilagojen na življenje v območjih z nizko količino svetlobe. Njegova bioluminiscenca ima pomembno vlogo pri prikrivanju telesa pred morebitnimi plenilci. == Prehrana == O prehrani pritlikavega svetlečega morskega psa je na voljo malo podatkov. Predvideva se, da se prehranjuje z manjšimi morskimi organizmi, kot so majhne ribe in [[raki]], podobno kot sorodne vrste iz rodu ''Etmopterus''.<ref name="Compagno"/> == Razmnoževanje == O razmnoževanju vrste je znanih malo podatkov. Pri sorodnih vrstah iz rodu ''Etmopterus'' je znana [[ovoviviparnost]], pri kateri se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi.<ref name="Compagno"/> == Taksonomska zgodovina == Vrsto ''Etmopterus perryi'' sta leta 1985 znanstveno opisala ameriška raziskovalca Stewart Springer in George H. Burgess. Uvrščena je v rod ''Etmopterus'', družino Etmopteridae, kamor spadajo svetleči morski psi, za katere je značilna sposobnost bioluminiscence.<ref name="springer and burgess"> == Ekologija in pomen bioluminiscence == Globokomorsko okolje, v katerem živi pritlikavi svetleči morski pes, je značilno po pomanjkanju svetlobe in visokem vodnem tlaku. Zaradi teh razmer so se pri vrsti razvile posebne prilagoditve, med katerimi je najpomembnejša bioluminiscenca. Svetloba, ki jo proizvajajo fotofori, naj bi imela predvsem zaščitno funkcijo, saj zmanjšuje vidnost živali v vodnem stolpcu. Pri drugih svetlečih morskih psih imajo lahko svetlobni organi tudi druge ekološke vloge, vendar pri tej vrsti zaradi pomanjkanja raziskav še niso v celoti poznane.<ref name="Widder"/> == Ogroženost == Zaradi pomanjkanja podatkov o številčnosti populacije je vrsta uvrščena med tiste, pri katerih stanje ogroženosti ni dovolj poznano.<ref name="IUCN"/> Ker živi v velikih globinah in ni pomembna ciljna vrsta ribolova, neposredne nevarnosti niso dobro raziskane. Morebitne grožnje predstavljajo predvsem globokomorski ribolov in spremembe morskega okolja.<ref name="IUCN"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Springer, S. & Burgess, G. H. (1985). ''Two new dwarf dogsharks (Squalidae: Etmopterus) from the Caribbean Sea''. ''Copeia''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO Species Catalogue for Fishery Purposes. * Widder, E. A. (2010). Bioluminescence in the Ocean: Origins of Biological, Chemical, and Ecological Diversity. ''Science''. == Zunanje povezave == {{Commons category|Etmopterus perryi}} * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] {{Taxonbar|from=Q243971}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Etmopterus]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1985]] 4wk1jpt0o7romz18rdp91vi43phhihs Angleški buldog 0 606078 6740564 6721043 2026-08-21T17:48:19Z Pinky sl 2932 Infopolje Pasma psov 6740564 wikitext text/x-wiki {{Short description|Britanska pasma psa}} {{Infopolje Pasma psov | name = Angleški buldog | image = English Bulldog.jpg | country = [[Anglija]]<ref>{{cite book| title = The Bulldog| isbn = 978-0-7368-0004-4| page = [https://archive.org/details/bulldog00wilc/page/5 5]| last = Wilcox| first = Charlotte| year = 1999| publisher = Capstone Press| url-access = registration| url = https://archive.org/details/bulldog00wilc/page/5}}</ref> | weight = | maleweight = {{right|25 kg{{r|fci2|kc}}}} | femaleweight = {{right|23 kg{{r|fci2|kc}}}} | height = | maleheight = | femaleheight = | colour = progast; enotno bel, rdeč, rumenkasto rjav ali rumen; lisast | litter_size = | kc_name = [[The Kennel Club]] | kc_std = https://www.thekennelclub.org.uk/breed-standards/utility/bulldog/ | fcistd = http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/149g02-en.pdf | note = }} '''Angleški buldog''' (angleško ''English Bulldog'' ali ''Bulldog'') je pasma [[domači pes|domačega psa]] (''Canis lupus familiaris'') iz skupine [[molosi|molosoidnih pasem]]. Pasma izvira iz [[Anglija|Anglije]], kjer je bila v preteklosti povezana z bojem psov proti bikom, danes pa je predvsem družinski in spremljevalni pes.<ref name="FCI">Fédération Cynologique Internationale (FCI). ''Bulldog – Standard št. 149''.</ref> Za angleškega buldoga so značilni močna, kompaktna telesna zgradba, široka glava, kratek gobec in značilen izraz obraza. Zaradi kratke lobanjske zgradbe spada med [[brahicefalični psi|brahicefalične pasme]], pri katerih so pogoste posebne anatomske in zdravstvene značilnosti.<ref name="AKC">American Kennel Club. ''Bulldog''.</ref> == Zgodovina pasme == Predniki angleškega buldoga izvirajo iz starejših angleških psov, ki so bili uporabljeni za [[vabljenje bikov]] (angleško ''bull-baiting''), priljubljeno obliko zabave v srednjem veku in zgodnjem novem veku. Takrat so bili vzrejeni predvsem za pogum, moč in vztrajnost. Po prepovedi vabljenja bikov v Veliki Britaniji leta 1835 se je namembnost pasme postopoma spremenila. Vzreditelji so začeli izbirati bolj umirjene osebke, zaradi česar se je angleški buldog razvil v družabnega psa z značilnim videzom in temperamentom.<ref name="FCI"/> V drugi polovici 19. stoletja so bili oblikovani prvi pasemski standardi, pasmo pa so začele priznavati kinološke organizacije. Danes je angleški buldog razširjen predvsem kot spremljevalni pes.<ref name="KC">The Kennel Club. ''Bulldog Breed Information''.</ref> == Opis == Angleški buldog je srednje velik pes močne in čokate telesne zgradbe. Telo je široko, mišičasto in nizko pri tleh. Kljub robustnemu videzu mora biti gibanje skladno in uravnoteženo.<ref name="FCI"/> Glava je velika glede na telo, lobanja široka, gobec pa kratek. Značilna sta spodnja čeljust, ki lahko sega nekoliko pred zgornjo (prognatizem), in izrazite obrazne gube. Dlaka je kratka, gosta in gladka. Dovoljene barve vključujejo različne odtenke rjave, bele, progaste in kombinacije teh barv. Po standardu pasme naj ne bi bila pomembna samo zunanjost, temveč tudi pravilna telesna zgradba in sposobnost normalnega gibanja.<ref name="FCI"/> == Morfometrični podatki == Samci običajno tehtajo približno 23–25 kg, samice pa 18–23 kg. Višina v vihru je približno 31–40 cm. Povprečna življenjska doba je okoli 8–10 let, vendar je močno odvisna od zdravstvenega stanja, genetskih dejavnikov in kakovosti vzreje. == Anatomija in morfologija == Telesna zgradba angleškega buldoga je rezultat dolgoletne selektivne vzreje. Ima širok prsni koš, močan vrat, kratke okončine in značilno veliko glavo. Brahicefalična zgradba glave vpliva na dihalne poti. Pri nekaterih lahko povzroča težave, povezane z zoženimi nosnicami, podaljšanim mehkim nebom in zmanjšano sposobnostjo hlajenja telesa.<ref name="AKC"/> Kratka in široka lobanja je ena glavnih značilnosti pasme, vendar zahteva odgovorno vzrejo, ki daje prednost zdravju in funkcionalnosti živali. == Vedenje in temperament == Angleški buldog je po značaju običajno miren, zvest in družaben pes. Kljub zgodovinski uporabi za borbe je bila sodobna vzreja usmerjena predvsem v razvoj spremljevalnega psa z uravnoteženim temperamentom. Do ljudi je praviloma prijazen in navezan na lastnika. Zaradi svoje mirnosti je priljubljen kot družinski pes, vendar lahko kaže tudi določeno trmoglavost, zato je pomembna zgodnja in dosledna vzgoja.<ref name="AKC"/> Kot pri vseh pasmah se posamezni psi razlikujejo glede na genetiko, socializacijo in okolje, v katerem živijo. == Zdravje == Angleški buldog je zaradi posebne telesne zgradbe povezan z nekaterimi zdravstvenimi posebnostmi. Najpomembnejše so težave, povezane z [[brahicefalični sindrom|brahicefaličnim sindromom]], pri katerem lahko anatomske značilnosti glave vplivajo na dihanje.<ref name="AKC"/> Med pogostejšimi zdravstvenimi težavami so lahko: * zožene nosnice in oteženo dihanje, * težave z uravnavanjem telesne temperature, * kožne težave v kožnih gubah, * težave s sklepi, * očesne bolezni. Zaradi nagnjenosti k pregrevanju mora biti izpostavljenost visokim temperaturam omejena, predvsem v vročem in vlažnem okolju. Odgovorna vzreja daje vedno večji poudarek zdravju, dihalni funkciji in sposobnosti normalnega gibanja.<ref name="KC"/> == Nega == Nega angleškega buldoga je razmeroma preprosta zaradi kratke dlake, vendar zahteva redno pregledovanje kože in čiščenje kožnih gub. V gubah se lahko nabirata vlaga in umazanija, kar lahko povzroči draženje kože. Redno krtačenje pomaga odstranjevati odmrlo dlako. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zobem, krempljem in ušesom. Zaradi telesne zgradbe ni primeren za zelo naporne telesne aktivnosti. Primernejši so krajši in redni sprehodi, prilagojeni posameznemu psu.<ref name="AKC"/> == Prehrana == Angleški buldog potrebuje uravnoteženo prehrano, prilagojeno starosti, telesni aktivnosti in zdravstvenemu stanju. Zaradi nagnjenosti k pridobivanju telesne mase je pomemben nadzor količine hrane. Prekomerna telesna teža lahko dodatno obremenjuje sklepe in vpliva na dihalne težave. Pri izbiri prehrane je pomembno upoštevati kakovost beljakovin, energijske potrebe in priporočila veterinarja. == Razmnoževanje == Razmnoževanje angleških buldogov lahko zahteva posebno pozornost zaradi njihove telesne zgradbe. Zaradi velike glave mladičev in telesnih značilnosti samic so pri nekaterih primerih potrebni veterinarski posegi, vključno s carskim rezom.<ref name=kc>{{cite web |title=Bulldog breed standard |url =http://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=4084 |access-date =29 October 2016 |publisher =The Kennel Club |archive-date =23 August 2020 |archive-url =https://web.archive.org/web/20200823105128/https://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=4084 |url-status =live }}</ref> Odgovorna vzreja vključuje zdravstvene preglede staršev in izbiro osebkov z dobrim dihanjem, pravilno telesno zgradbo in ustreznim značajem. == Uporaba in pomen == Danes je angleški buldog predvsem družabni in spremljevalni pes. Zaradi značilnega videza in mirnega značaja je ena bolj prepoznavnih pasem na svetu. Pasma se pojavlja tudi kot simbol različnih športnih klubov, ustanov in blagovnih znamk, vendar je njena glavna vloga še vedno življenje v družinskem okolju. == Priznanje pasme == Angleškega buldoga priznavajo številne nacionalne in mednarodne kinološke organizacije. Po klasifikaciji [[Mednarodna kinološka zveza|Mednarodne kinološke zveze]] (FCI) spada v: * skupino 2: pinči, šnavcerji, molosoidne pasme, švicarski planšarski psi in druge pasme; * odsek 2.1: molosoidne pasme mastifskega tipa.<ref name="FCI"/> Pasma nima delovne preizkušnje v okviru standarda FCI.<ref name="FCI"/> == Sklici == {{reflist|45em|refs= <ref name=fci2>[http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/149g02-en.pdf FCI-Standard N° 149: Bulldog]. Fédération Cynologique Internationale. Accessed May 2022.</ref> }} == Literatura == * Fédération Cynologique Internationale (FCI). ''Bulldog – Standard št. 149''. * American Kennel Club (AKC). ''Bulldog Breed Information''. * The Kennel Club. ''Bulldog Breed Information''. * Coppinger, R. & Coppinger, L. (2001). ''Dogs: A Startling New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution''. == Zunanje povezave == {{Commons and category}} * [https://www.fci.be Fédération Cynologique Internationale] * [https://www.akc.org American Kennel Club] * [https://www.thekennelclub.org.uk The Kennel Club] {{Authority control}} [[Kategorija:Mastifi]] [[Kategorija:Molosoidne pasme]] p9j9yyj21kaciudh3ou7pb736zdwljv 6740565 6740564 2026-08-21T17:49:33Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Pasme psov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740565 wikitext text/x-wiki {{Short description|Britanska pasma psa}} {{Infopolje Pasma psov | name = Angleški buldog | image = English Bulldog.jpg | country = [[Anglija]]<ref>{{cite book| title = The Bulldog| isbn = 978-0-7368-0004-4| page = [https://archive.org/details/bulldog00wilc/page/5 5]| last = Wilcox| first = Charlotte| year = 1999| publisher = Capstone Press| url-access = registration| url = https://archive.org/details/bulldog00wilc/page/5}}</ref> | weight = | maleweight = {{right|25 kg{{r|fci2|kc}}}} | femaleweight = {{right|23 kg{{r|fci2|kc}}}} | height = | maleheight = | femaleheight = | colour = progast; enotno bel, rdeč, rumenkasto rjav ali rumen; lisast | litter_size = | kc_name = [[The Kennel Club]] | kc_std = https://www.thekennelclub.org.uk/breed-standards/utility/bulldog/ | fcistd = http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/149g02-en.pdf | note = }} '''Angleški buldog''' (angleško ''English Bulldog'' ali ''Bulldog'') je pasma [[domači pes|domačega psa]] (''Canis lupus familiaris'') iz skupine [[molosi|molosoidnih pasem]]. Pasma izvira iz [[Anglija|Anglije]], kjer je bila v preteklosti povezana z bojem psov proti bikom, danes pa je predvsem družinski in spremljevalni pes.<ref name="FCI">Fédération Cynologique Internationale (FCI). ''Bulldog – Standard št. 149''.</ref> Za angleškega buldoga so značilni močna, kompaktna telesna zgradba, široka glava, kratek gobec in značilen izraz obraza. Zaradi kratke lobanjske zgradbe spada med [[brahicefalični psi|brahicefalične pasme]], pri katerih so pogoste posebne anatomske in zdravstvene značilnosti.<ref name="AKC">American Kennel Club. ''Bulldog''.</ref> == Zgodovina pasme == Predniki angleškega buldoga izvirajo iz starejših angleških psov, ki so bili uporabljeni za [[vabljenje bikov]] (angleško ''bull-baiting''), priljubljeno obliko zabave v srednjem veku in zgodnjem novem veku. Takrat so bili vzrejeni predvsem za pogum, moč in vztrajnost. Po prepovedi vabljenja bikov v Veliki Britaniji leta 1835 se je namembnost pasme postopoma spremenila. Vzreditelji so začeli izbirati bolj umirjene osebke, zaradi česar se je angleški buldog razvil v družabnega psa z značilnim videzom in temperamentom.<ref name="FCI"/> V drugi polovici 19. stoletja so bili oblikovani prvi pasemski standardi, pasmo pa so začele priznavati kinološke organizacije. Danes je angleški buldog razširjen predvsem kot spremljevalni pes.<ref name="KC">The Kennel Club. ''Bulldog Breed Information''.</ref> == Opis == Angleški buldog je srednje velik pes močne in čokate telesne zgradbe. Telo je široko, mišičasto in nizko pri tleh. Kljub robustnemu videzu mora biti gibanje skladno in uravnoteženo.<ref name="FCI"/> Glava je velika glede na telo, lobanja široka, gobec pa kratek. Značilna sta spodnja čeljust, ki lahko sega nekoliko pred zgornjo (prognatizem), in izrazite obrazne gube. Dlaka je kratka, gosta in gladka. Dovoljene barve vključujejo različne odtenke rjave, bele, progaste in kombinacije teh barv. Po standardu pasme naj ne bi bila pomembna samo zunanjost, temveč tudi pravilna telesna zgradba in sposobnost normalnega gibanja.<ref name="FCI"/> == Morfometrični podatki == Samci običajno tehtajo približno 23–25 kg, samice pa 18–23 kg. Višina v vihru je približno 31–40 cm. Povprečna življenjska doba je okoli 8–10 let, vendar je močno odvisna od zdravstvenega stanja, genetskih dejavnikov in kakovosti vzreje. == Anatomija in morfologija == Telesna zgradba angleškega buldoga je rezultat dolgoletne selektivne vzreje. Ima širok prsni koš, močan vrat, kratke okončine in značilno veliko glavo. Brahicefalična zgradba glave vpliva na dihalne poti. Pri nekaterih lahko povzroča težave, povezane z zoženimi nosnicami, podaljšanim mehkim nebom in zmanjšano sposobnostjo hlajenja telesa.<ref name="AKC"/> Kratka in široka lobanja je ena glavnih značilnosti pasme, vendar zahteva odgovorno vzrejo, ki daje prednost zdravju in funkcionalnosti živali. == Vedenje in temperament == Angleški buldog je po značaju običajno miren, zvest in družaben pes. Kljub zgodovinski uporabi za borbe je bila sodobna vzreja usmerjena predvsem v razvoj spremljevalnega psa z uravnoteženim temperamentom. Do ljudi je praviloma prijazen in navezan na lastnika. Zaradi svoje mirnosti je priljubljen kot družinski pes, vendar lahko kaže tudi določeno trmoglavost, zato je pomembna zgodnja in dosledna vzgoja.<ref name="AKC"/> Kot pri vseh pasmah se posamezni psi razlikujejo glede na genetiko, socializacijo in okolje, v katerem živijo. == Zdravje == Angleški buldog je zaradi posebne telesne zgradbe povezan z nekaterimi zdravstvenimi posebnostmi. Najpomembnejše so težave, povezane z [[brahicefalični sindrom|brahicefaličnim sindromom]], pri katerem lahko anatomske značilnosti glave vplivajo na dihanje.<ref name="AKC"/> Med pogostejšimi zdravstvenimi težavami so lahko: * zožene nosnice in oteženo dihanje, * težave z uravnavanjem telesne temperature, * kožne težave v kožnih gubah, * težave s sklepi, * očesne bolezni. Zaradi nagnjenosti k pregrevanju mora biti izpostavljenost visokim temperaturam omejena, predvsem v vročem in vlažnem okolju. Odgovorna vzreja daje vedno večji poudarek zdravju, dihalni funkciji in sposobnosti normalnega gibanja.<ref name="KC"/> == Nega == Nega angleškega buldoga je razmeroma preprosta zaradi kratke dlake, vendar zahteva redno pregledovanje kože in čiščenje kožnih gub. V gubah se lahko nabirata vlaga in umazanija, kar lahko povzroči draženje kože. Redno krtačenje pomaga odstranjevati odmrlo dlako. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zobem, krempljem in ušesom. Zaradi telesne zgradbe ni primeren za zelo naporne telesne aktivnosti. Primernejši so krajši in redni sprehodi, prilagojeni posameznemu psu.<ref name="AKC"/> == Prehrana == Angleški buldog potrebuje uravnoteženo prehrano, prilagojeno starosti, telesni aktivnosti in zdravstvenemu stanju. Zaradi nagnjenosti k pridobivanju telesne mase je pomemben nadzor količine hrane. Prekomerna telesna teža lahko dodatno obremenjuje sklepe in vpliva na dihalne težave. Pri izbiri prehrane je pomembno upoštevati kakovost beljakovin, energijske potrebe in priporočila veterinarja. == Razmnoževanje == Razmnoževanje angleških buldogov lahko zahteva posebno pozornost zaradi njihove telesne zgradbe. Zaradi velike glave mladičev in telesnih značilnosti samic so pri nekaterih primerih potrebni veterinarski posegi, vključno s carskim rezom.<ref name=kc>{{cite web |title=Bulldog breed standard |url =http://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=4084 |access-date =29 October 2016 |publisher =The Kennel Club |archive-date =23 August 2020 |archive-url =https://web.archive.org/web/20200823105128/https://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=4084 |url-status =live }}</ref> Odgovorna vzreja vključuje zdravstvene preglede staršev in izbiro osebkov z dobrim dihanjem, pravilno telesno zgradbo in ustreznim značajem. == Uporaba in pomen == Danes je angleški buldog predvsem družabni in spremljevalni pes. Zaradi značilnega videza in mirnega značaja je ena bolj prepoznavnih pasem na svetu. Pasma se pojavlja tudi kot simbol različnih športnih klubov, ustanov in blagovnih znamk, vendar je njena glavna vloga še vedno življenje v družinskem okolju. == Priznanje pasme == Angleškega buldoga priznavajo številne nacionalne in mednarodne kinološke organizacije. Po klasifikaciji [[Mednarodna kinološka zveza|Mednarodne kinološke zveze]] (FCI) spada v: * skupino 2: pinči, šnavcerji, molosoidne pasme, švicarski planšarski psi in druge pasme; * odsek 2.1: molosoidne pasme mastifskega tipa.<ref name="FCI"/> Pasma nima delovne preizkušnje v okviru standarda FCI.<ref name="FCI"/> == Sklici == {{reflist|45em|refs= <ref name=fci2>[http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/149g02-en.pdf FCI-Standard N° 149: Bulldog]. Fédération Cynologique Internationale. Accessed May 2022.</ref> }} == Literatura == * Fédération Cynologique Internationale (FCI). ''Bulldog – Standard št. 149''. * American Kennel Club (AKC). ''Bulldog Breed Information''. * The Kennel Club. ''Bulldog Breed Information''. * Coppinger, R. & Coppinger, L. (2001). ''Dogs: A Startling New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution''. == Zunanje povezave == {{Commons and category}} * [https://www.fci.be Fédération Cynologique Internationale] * [https://www.akc.org American Kennel Club] * [https://www.thekennelclub.org.uk The Kennel Club] {{Authority control}} [[Kategorija:Mastifi]] [[Kategorija:Molosoidne pasme]] [[Kategorija:Pasme psov]] kswjaa1uru3a22edqtva5b5mkruy54p 6740566 6740565 2026-08-21T17:50:04Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Pasme psov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740566 wikitext text/x-wiki {{Short description|Britanska pasma psa}} {{Infopolje Pasma psov | name = Angleški buldog | image = English Bulldog.jpg | country = [[Anglija]]<ref>{{cite book| title = The Bulldog| isbn = 978-0-7368-0004-4| page = [https://archive.org/details/bulldog00wilc/page/5 5]| last = Wilcox| first = Charlotte| year = 1999| publisher = Capstone Press| url-access = registration| url = https://archive.org/details/bulldog00wilc/page/5}}</ref> | weight = | maleweight = {{right|25 kg{{r|fci2|kc}}}} | femaleweight = {{right|23 kg{{r|fci2|kc}}}} | height = | maleheight = | femaleheight = | colour = progast; enotno bel, rdeč, rumenkasto rjav ali rumen; lisast | litter_size = | kc_name = [[The Kennel Club]] | kc_std = https://www.thekennelclub.org.uk/breed-standards/utility/bulldog/ | fcistd = http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/149g02-en.pdf | note = }} '''Angleški buldog''' (angleško ''English Bulldog'' ali ''Bulldog'') je pasma [[domači pes|domačega psa]] (''Canis lupus familiaris'') iz skupine [[molosi|molosoidnih pasem]]. Pasma izvira iz [[Anglija|Anglije]], kjer je bila v preteklosti povezana z bojem psov proti bikom, danes pa je predvsem družinski in spremljevalni pes.<ref name="FCI">Fédération Cynologique Internationale (FCI). ''Bulldog – Standard št. 149''.</ref> Za angleškega buldoga so značilni močna, kompaktna telesna zgradba, široka glava, kratek gobec in značilen izraz obraza. Zaradi kratke lobanjske zgradbe spada med [[brahicefalični psi|brahicefalične pasme]], pri katerih so pogoste posebne anatomske in zdravstvene značilnosti.<ref name="AKC">American Kennel Club. ''Bulldog''.</ref> == Zgodovina pasme == Predniki angleškega buldoga izvirajo iz starejših angleških psov, ki so bili uporabljeni za [[vabljenje bikov]] (angleško ''bull-baiting''), priljubljeno obliko zabave v srednjem veku in zgodnjem novem veku. Takrat so bili vzrejeni predvsem za pogum, moč in vztrajnost. Po prepovedi vabljenja bikov v Veliki Britaniji leta 1835 se je namembnost pasme postopoma spremenila. Vzreditelji so začeli izbirati bolj umirjene osebke, zaradi česar se je angleški buldog razvil v družabnega psa z značilnim videzom in temperamentom.<ref name="FCI"/> V drugi polovici 19. stoletja so bili oblikovani prvi pasemski standardi, pasmo pa so začele priznavati kinološke organizacije. Danes je angleški buldog razširjen predvsem kot spremljevalni pes.<ref name="KC">The Kennel Club. ''Bulldog Breed Information''.</ref> == Opis == Angleški buldog je srednje velik pes močne in čokate telesne zgradbe. Telo je široko, mišičasto in nizko pri tleh. Kljub robustnemu videzu mora biti gibanje skladno in uravnoteženo.<ref name="FCI"/> Glava je velika glede na telo, lobanja široka, gobec pa kratek. Značilna sta spodnja čeljust, ki lahko sega nekoliko pred zgornjo (prognatizem), in izrazite obrazne gube. Dlaka je kratka, gosta in gladka. Dovoljene barve vključujejo različne odtenke rjave, bele, progaste in kombinacije teh barv. Po standardu pasme naj ne bi bila pomembna samo zunanjost, temveč tudi pravilna telesna zgradba in sposobnost normalnega gibanja.<ref name="FCI"/> == Morfometrični podatki == Samci običajno tehtajo približno 23–25 kg, samice pa 18–23 kg. Višina v vihru je približno 31–40 cm. Povprečna življenjska doba je okoli 8–10 let, vendar je močno odvisna od zdravstvenega stanja, genetskih dejavnikov in kakovosti vzreje. == Anatomija in morfologija == Telesna zgradba angleškega buldoga je rezultat dolgoletne selektivne vzreje. Ima širok prsni koš, močan vrat, kratke okončine in značilno veliko glavo. Brahicefalična zgradba glave vpliva na dihalne poti. Pri nekaterih lahko povzroča težave, povezane z zoženimi nosnicami, podaljšanim mehkim nebom in zmanjšano sposobnostjo hlajenja telesa.<ref name="AKC"/> Kratka in široka lobanja je ena glavnih značilnosti pasme, vendar zahteva odgovorno vzrejo, ki daje prednost zdravju in funkcionalnosti živali. == Vedenje in temperament == Angleški buldog je po značaju običajno miren, zvest in družaben pes. Kljub zgodovinski uporabi za borbe je bila sodobna vzreja usmerjena predvsem v razvoj spremljevalnega psa z uravnoteženim temperamentom. Do ljudi je praviloma prijazen in navezan na lastnika. Zaradi svoje mirnosti je priljubljen kot družinski pes, vendar lahko kaže tudi določeno trmoglavost, zato je pomembna zgodnja in dosledna vzgoja.<ref name="AKC"/> Kot pri vseh pasmah se posamezni psi razlikujejo glede na genetiko, socializacijo in okolje, v katerem živijo. == Zdravje == Angleški buldog je zaradi posebne telesne zgradbe povezan z nekaterimi zdravstvenimi posebnostmi. Najpomembnejše so težave, povezane z [[brahicefalični sindrom|brahicefaličnim sindromom]], pri katerem lahko anatomske značilnosti glave vplivajo na dihanje.<ref name="AKC"/> Med pogostejšimi zdravstvenimi težavami so lahko: * zožene nosnice in oteženo dihanje, * težave z uravnavanjem telesne temperature, * kožne težave v kožnih gubah, * težave s sklepi, * očesne bolezni. Zaradi nagnjenosti k pregrevanju mora biti izpostavljenost visokim temperaturam omejena, predvsem v vročem in vlažnem okolju. Odgovorna vzreja daje vedno večji poudarek zdravju, dihalni funkciji in sposobnosti normalnega gibanja.<ref name="KC"/> == Nega == Nega angleškega buldoga je razmeroma preprosta zaradi kratke dlake, vendar zahteva redno pregledovanje kože in čiščenje kožnih gub. V gubah se lahko nabirata vlaga in umazanija, kar lahko povzroči draženje kože. Redno krtačenje pomaga odstranjevati odmrlo dlako. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zobem, krempljem in ušesom. Zaradi telesne zgradbe ni primeren za zelo naporne telesne aktivnosti. Primernejši so krajši in redni sprehodi, prilagojeni posameznemu psu.<ref name="AKC"/> == Prehrana == Angleški buldog potrebuje uravnoteženo prehrano, prilagojeno starosti, telesni aktivnosti in zdravstvenemu stanju. Zaradi nagnjenosti k pridobivanju telesne mase je pomemben nadzor količine hrane. Prekomerna telesna teža lahko dodatno obremenjuje sklepe in vpliva na dihalne težave. Pri izbiri prehrane je pomembno upoštevati kakovost beljakovin, energijske potrebe in priporočila veterinarja. == Razmnoževanje == Razmnoževanje angleških buldogov lahko zahteva posebno pozornost zaradi njihove telesne zgradbe. Zaradi velike glave mladičev in telesnih značilnosti samic so pri nekaterih primerih potrebni veterinarski posegi, vključno s carskim rezom.<ref name=kc>{{cite web |title=Bulldog breed standard |url =http://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=4084 |access-date =29 October 2016 |publisher =The Kennel Club |archive-date =23 August 2020 |archive-url =https://web.archive.org/web/20200823105128/https://www.thekennelclub.org.uk/services/public/breed/standard.aspx?id=4084 |url-status =live }}</ref> Odgovorna vzreja vključuje zdravstvene preglede staršev in izbiro osebkov z dobrim dihanjem, pravilno telesno zgradbo in ustreznim značajem. == Uporaba in pomen == Danes je angleški buldog predvsem družabni in spremljevalni pes. Zaradi značilnega videza in mirnega značaja je ena bolj prepoznavnih pasem na svetu. Pasma se pojavlja tudi kot simbol različnih športnih klubov, ustanov in blagovnih znamk, vendar je njena glavna vloga še vedno življenje v družinskem okolju. == Priznanje pasme == Angleškega buldoga priznavajo številne nacionalne in mednarodne kinološke organizacije. Po klasifikaciji [[Mednarodna kinološka zveza|Mednarodne kinološke zveze]] (FCI) spada v: * skupino 2: pinči, šnavcerji, molosoidne pasme, švicarski planšarski psi in druge pasme; * odsek 2.1: molosoidne pasme mastifskega tipa.<ref name="FCI"/> Pasma nima delovne preizkušnje v okviru standarda FCI.<ref name="FCI"/> == Sklici == {{reflist|45em|refs= <ref name=fci2>[http://www.fci.be/Nomenclature/Standards/149g02-en.pdf FCI-Standard N° 149: Bulldog]. Fédération Cynologique Internationale. Accessed May 2022.</ref> }} == Literatura == * Fédération Cynologique Internationale (FCI). ''Bulldog – Standard št. 149''. * American Kennel Club (AKC). ''Bulldog Breed Information''. * The Kennel Club. ''Bulldog Breed Information''. * Coppinger, R. & Coppinger, L. (2001). ''Dogs: A Startling New Understanding of Canine Origin, Behavior and Evolution''. == Zunanje povezave == {{Commons and category}} * [https://www.fci.be Fédération Cynologique Internationale] * [https://www.akc.org American Kennel Club] * [https://www.thekennelclub.org.uk The Kennel Club] {{Authority control}} [[Kategorija:Mastifi]] [[Kategorija:Molosoidne pasme]] p9j9yyj21kaciudh3ou7pb736zdwljv Grenlandski morski pes 0 606229 6740559 6722324 2026-08-21T17:40:34Z Pinky sl 2932 notranje povezave 6740559 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Grenlandski morski pes | status = VU | status_system = iucn3.1 | image = Somniosus microcephalus okeanos.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = (Chondrichthyes) [[Hrustančnice]] | subclass = (Elasmobranchii) [[Morski psi]] | ordo = [[Squaliformes]] | familia = [[Somniosidae]] | genus = '''''[[Somniosus]]''''' | species = '''''S. microcephalus''''' | binomial = ''Somniosus microcephalus'' | binomial_authority = (Bloch & Schneider, 1801) | synonyms = }} '''Grenlandski morski pes''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Somniosus microcephalus''''') je vrsta [[morski pes|morskega psa]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Somniosidae]]. Je ena največjih vrst morskih psov in najdlje živeči znani [[vretenčarji|vretenčar]]. Na podlagi radiokarbonskih analiz očesne leče ocenjujejo, da lahko posamezni osebki dosežejo starost približno 400 let.<ref name="Nielsen2016">Nielsen, J. G., Hedeholm, R. B., Heinemeier, J. idr. (2016). ''Eye lens radiocarbon reveals centuries of longevity in the Greenland shark (Somniosus microcephalus)''. Science.</ref> Vrsta je razširjena predvsem v hladnih vodah severnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] in [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]], kjer naseljuje globokomorska območja od celinskega pasu do velikih globin.<ref name="IUCN"> IUCN Red List of Threatened Species. ''Somniosus microcephalus''.</ref> == Taksonomija == Grenlandski morski pes spada v [[Rod (biologija)|rod]] ''[[Somniosus]]'', ki vključuje več vrst globokomorskih morskih psov. Vrsta ''Somniosus microcephalus'' je bila prvič opisana leta 1801. == Opis == Grenlandski morski pes spada med največje plenilske ribe na svetu. Odrasli osebki običajno dosežejo dolžino med 2 in 4 metri, največji pa lahko presežejo 6 metrov. Telesna masa lahko presega 1000 kilogramov.<ref name="FishBase">FishBase. ''Somniosus microcephalus''.</ref> Telo je podolgovato, valjasto in masivno. Koža je temno siva, rjavkasta ali skoraj črna. Hrbtni plavuti sta razmeroma majhni, prsni plavuti pa široki in zaobljeni. Repna plavut je asimetrična, spodnji krp pa je slabo razvit. Oči so majhne, na njih pa pogosto zajedajo zajedavski [[ceponožci]] vrste ''Ommatokoita elongata''. Prisotnost zajedavca lahko vpliva na vid, vendar se grenlandski morski pes pri iskanju plena v veliki meri zanaša na voh in druge čute.<ref name="FishBase"/> == Anatomija in morfologija == Grenlandski morski pes ima mehko mišičnino in velika jetra, bogata z maščobami, ki prispevajo k vzgonu v globokem morju. Okostje je, tako kot pri drugih [[hrustančnice|hrustančnicah]], zgrajeno iz hrustanca. V telesnih tekočinah vsebuje visoke koncentracije [[trimetilamin N-oksid]]a (TMAO) in [[sečnina|sečnine]], ki omogočata delovanje beljakovin pri nizkih temperaturah in visokem tlaku. Zaradi visoke vsebnosti teh spojin je sveže meso za človeka strupeno, če ni ustrezno obdelano.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO.</ref> == Razširjenost in življenjski prostor == Vrsta je razširjena v severnem Atlantskem oceanu in Arktičnem oceanu. Pojavlja se ob obalah [[Grenlandija|Grenlandije]], [[Islandija|Islandije]], [[Norveška|Norveške]], [[Kanada|Kanade]] in [[Rusija|Rusije]], pa tudi v [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] ter drugih severnih morskih območjih.<ref name="IUCN"/> Najpogosteje naseljuje globine med približno 200 in 1200 metri, občasno pa se pojavlja tudi na globinah več kot 2000 metrov. V arktičnih območjih lahko zaradi nizkih temperatur zaide tudi v plitvejše vode. == Biologija in vedenje == Grenlandski morski pes je izrazito počasi plavajoča vrsta. Počasna presnova in nizka hitrost plavanja sta prilagoditvi na življenje v hladnem globokomorskem okolju.<ref name="FishBase"/> V želodcih grenlandskih morskih psov so našli ostanke [[tjulenj|tjulnjev]], rib, [[lignji|lignjev]] in drugih morskih organizmov, kar kaže na raznoliko prehrano. Ker je vrsta zelo počasen plavalec, način pridobivanja večjega plena še ni povsem pojasnjen. Domnevajo, da lahko lovi speče ali oslabljene tjulnje oziroma se prehranjuje tudi z mrhovino.<ref name="Nielsen2016"/><ref name="FishBase"/> Vrsta raste zelo počasi in spolno zrelost doseže šele pri starosti približno 100 do 150 let, kar je med najvišjimi znanimi vrednostmi pri [[vretenčarji|vretenčarjih]].<ref name="IUCN"/> == Prehrana == Grenlandski morski pes je oportunistični [[plenilec]] in [[mrhovinar]]. Njegova prehrana je zelo raznolika ter vključuje različne vrste rib, glavonožce, rake in druge morske organizme. Pri večjih osebkih so bili najdeni tudi ostanki morskih sesalcev, med njimi tjulnjev.<ref name="FishBase"/> Zaradi počasnega načina plavanja in življenja v globokem morju način lova še ni popolnoma pojasnjen. Domnevajo, da lahko izkoristi oslabele ali speče živali, hkrati pa pomemben del prehrane predstavlja tudi mrhovina.<ref name="Nielsen2016"/> == Razmnoževanje == Grenlandski morski pes je [[ovoviviparnost|ovoviviparen]], kar pomeni, da se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi. O razmnoževanju vrste je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnih globokomorskih okoljih.<ref name="IUCN"/> Samice dosežejo spolno zrelost šele pri zelo visoki starosti, približno po več desetletjih ali celo več kot stoletju življenja. Zaradi počasne rasti in poznega razmnoževanja je vrsta občutljiva na povečane vplive človeka.<ref name="Nielsen2016"/> == Dolgoživost == Grenlandski morski pes velja za najdlje živečega znanega vretenčarja. Raziskava iz leta 2016 je z radiokarbonsko analizo očesnih leč pokazala, da so nekateri osebki lahko dosegli starost približno 400 let.<ref name="Nielsen2016"/> Tako izjemna dolgoživost je povezana predvsem s počasno presnovo, hladnim življenjskim okoljem in zelo počasno rastjo. Zaradi teh značilnosti se populacije po izgubah obnavljajo zelo počasi. == Ekologija == Grenlandski morski pes ima pomembno vlogo v globokomorskih ekosistemih severnih oceanov. Kot velik plenilec vpliva na prehranjevalne povezave med različnimi morskimi organizmi. Njegova prisotnost kaže na prilagojenost življenju v ekstremnih okoljih z nizko temperaturo, visokim tlakom in omejeno količino svetlobe. == Ogroženost == Po oceni [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] (IUCN) je grenlandski morski pes uvrščen med ranljive vrste ({{langx|en|Vulnerable}}), VU).<ref name="IUCN"/> Glavne potencialne nevarnosti predstavljajo predvsem zgodovinski in sedanji ribolovni pritiski. Vrsta je bila v preteklosti lovljena zaradi velikih jeter, iz katerih so pridobivali olje. Zaradi počasne rasti in poznega razmnoževanja se populacije obnavljajo zelo počasi.<ref name="IUCN"/> Danes neposreden ciljni ribolov ni več glavni vzrok ogroženosti, vendar lahko naključni ulov pri globokomorskem ribolovu še vedno vpliva na populacije. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Nielsen, J. G., Hedeholm, R. B., Heinemeier, J. idr. (2016). ''Eye lens radiocarbon reveals centuries of longevity in the Greenland shark (Somniosus microcephalus)''. ''Science''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO. * IUCN Red List of Threatened Species. ''Somniosus microcephalus''. * FishBase. ''Somniosus microcephalus''. == Zunanje povezave == {{Commons category|Somniosus microcephalus}} {{Wikispecies|Somniosus microcephalus}} * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] * [http://www.geerg.ca/ Greenland Shark and Elasmobranch Education and Research Group] * [http://nature.ca/notebooks/english/greshark.htm Canadian Museum of Nature SV Greenland Shark] * {{ITIS |id=160611 |taxon=Somniosus microcephalus |access-date=23 January 2006}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Squaliformes]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] ``` sbil4i2b6ffpbun46din0a2ksmdns71 6740574 6740559 2026-08-21T17:59:35Z Pinky sl 2932 {{speciesbox 6740574 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta morskega psa}} {{speciesbox | name = Grenlandski morski pes | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Kulka, D.W. |author2=Cotton, C.F. |author3=Anderson, B. |author4=Derrick, D. |author5=Herman, K. |author6=Dulvy, N.K. |year=2020 |title=''Somniosus microcephalus'' |volume=2020 |article-number=e.T60213A124452872 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T60213A124452872.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | image = Somniosus microcephalus okeanos.jpg | genus = Somniosus | species = microcephalus | authority = ([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]] & [[Johann Gottlob Schneider|J. G. Schneider]], 1801) | range_map = Somniosus microcephalus distmap.png | range_map_caption = Območje razširjenosti | synonyms ={{Collapsible list | ''Squalus squatina'' <small>(non [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]])</small> | ''Squalus carcharis'' <small>([[Johann Ernst Gunnerus|Gunnerus]], 1776)</small> | ''Squalus microcephalus'' <small>Bloch & Schneider, 1801</small> | ''Somniosus brevipinna'' <small>(Lesueur, 1818)</small> | ''Squalus borealis'' <small>(Scoresby, 1820)</small> | ''Squalus norvegianus'' <small>([[Henri Marie Ducrotay de Blainville|Blainville]], 1825)</small> | ''Scymnus gunneri'' <small>(Thienemann, 1828)</small> | ''Scymnus glacialis'' <small>(Faber, 1829)</small> | ''Scymnus micropterus'' <small>([[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1832)</small> | ''Leiodon echinatum'' <small>(Wood, 1846)</small> }} }} '''Grenlandski morski pes''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Somniosus microcephalus''''') je vrsta [[morski pes|morskega psa]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Somniosidae]]. Je ena največjih vrst morskih psov in najdlje živeči znani [[vretenčarji|vretenčar]]. Na podlagi radiokarbonskih analiz očesne leče ocenjujejo, da lahko posamezni osebki dosežejo starost približno 400 let.<ref name="Nielsen2016">Nielsen, J. G., Hedeholm, R. B., Heinemeier, J. idr. (2016). ''Eye lens radiocarbon reveals centuries of longevity in the Greenland shark (Somniosus microcephalus)''. Science.</ref> Vrsta je razširjena predvsem v hladnih vodah severnega [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] in [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]], kjer naseljuje globokomorska območja od celinskega pasu do velikih globin.<ref name="IUCN"> IUCN Red List of Threatened Species. ''Somniosus microcephalus''.</ref> == Taksonomija == Grenlandski morski pes spada v [[Rod (biologija)|rod]] ''[[Somniosus]]'', ki vključuje več vrst globokomorskih morskih psov. Vrsta ''Somniosus microcephalus'' je bila prvič opisana leta 1801. == Opis == Grenlandski morski pes spada med največje plenilske ribe na svetu. Odrasli osebki običajno dosežejo dolžino med 2 in 4 metri, največji pa lahko presežejo 6 metrov. Telesna masa lahko presega 1000 kilogramov.<ref name="FishBase">FishBase. ''Somniosus microcephalus''.</ref> Telo je podolgovato, valjasto in masivno. Koža je temno siva, rjavkasta ali skoraj črna. Hrbtni plavuti sta razmeroma majhni, prsni plavuti pa široki in zaobljeni. Repna plavut je asimetrična, spodnji krp pa je slabo razvit. Oči so majhne, na njih pa pogosto zajedajo zajedavski [[ceponožci]] vrste ''Ommatokoita elongata''. Prisotnost zajedavca lahko vpliva na vid, vendar se grenlandski morski pes pri iskanju plena v veliki meri zanaša na voh in druge čute.<ref name="FishBase"/> == Anatomija in morfologija == Grenlandski morski pes ima mehko mišičnino in velika jetra, bogata z maščobami, ki prispevajo k vzgonu v globokem morju. Okostje je, tako kot pri drugih [[hrustančnice|hrustančnicah]], zgrajeno iz hrustanca. V telesnih tekočinah vsebuje visoke koncentracije [[trimetilamin N-oksid]]a (TMAO) in [[sečnina|sečnine]], ki omogočata delovanje beljakovin pri nizkih temperaturah in visokem tlaku. Zaradi visoke vsebnosti teh spojin je sveže meso za človeka strupeno, če ni ustrezno obdelano.<ref name="Compagno">Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO.</ref> == Razširjenost in življenjski prostor == Vrsta je razširjena v severnem Atlantskem oceanu in Arktičnem oceanu. Pojavlja se ob obalah [[Grenlandija|Grenlandije]], [[Islandija|Islandije]], [[Norveška|Norveške]], [[Kanada|Kanade]] in [[Rusija|Rusije]], pa tudi v [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] ter drugih severnih morskih območjih.<ref name="IUCN"/> Najpogosteje naseljuje globine med približno 200 in 1200 metri, občasno pa se pojavlja tudi na globinah več kot 2000 metrov. V arktičnih območjih lahko zaradi nizkih temperatur zaide tudi v plitvejše vode. == Biologija in vedenje == Grenlandski morski pes je izrazito počasi plavajoča vrsta. Počasna presnova in nizka hitrost plavanja sta prilagoditvi na življenje v hladnem globokomorskem okolju.<ref name="FishBase"/> V želodcih grenlandskih morskih psov so našli ostanke [[tjulenj|tjulnjev]], rib, [[lignji|lignjev]] in drugih morskih organizmov, kar kaže na raznoliko prehrano. Ker je vrsta zelo počasen plavalec, način pridobivanja večjega plena še ni povsem pojasnjen. Domnevajo, da lahko lovi speče ali oslabljene tjulnje oziroma se prehranjuje tudi z mrhovino.<ref name="Nielsen2016"/><ref name="FishBase"/> Vrsta raste zelo počasi in spolno zrelost doseže šele pri starosti približno 100 do 150 let, kar je med najvišjimi znanimi vrednostmi pri [[vretenčarji|vretenčarjih]].<ref name="IUCN"/> == Prehrana == Grenlandski morski pes je oportunistični [[plenilec]] in [[mrhovinar]]. Njegova prehrana je zelo raznolika ter vključuje različne vrste rib, glavonožce, rake in druge morske organizme. Pri večjih osebkih so bili najdeni tudi ostanki morskih sesalcev, med njimi tjulnjev.<ref name="FishBase"/> Zaradi počasnega načina plavanja in življenja v globokem morju način lova še ni popolnoma pojasnjen. Domnevajo, da lahko izkoristi oslabele ali speče živali, hkrati pa pomemben del prehrane predstavlja tudi mrhovina.<ref name="Nielsen2016"/> == Razmnoževanje == Grenlandski morski pes je [[ovoviviparnost|ovoviviparen]], kar pomeni, da se zarodki razvijajo v jajcih znotraj samice, mladiči pa se skotijo živi. O razmnoževanju vrste je znanega razmeroma malo, saj živi v težko dostopnih globokomorskih okoljih.<ref name="IUCN"/> Samice dosežejo spolno zrelost šele pri zelo visoki starosti, približno po več desetletjih ali celo več kot stoletju življenja. Zaradi počasne rasti in poznega razmnoževanja je vrsta občutljiva na povečane vplive človeka.<ref name="Nielsen2016"/> == Dolgoživost == Grenlandski morski pes velja za najdlje živečega znanega vretenčarja. Raziskava iz leta 2016 je z radiokarbonsko analizo očesnih leč pokazala, da so nekateri osebki lahko dosegli starost približno 400 let.<ref name="Nielsen2016"/> Tako izjemna dolgoživost je povezana predvsem s počasno presnovo, hladnim življenjskim okoljem in zelo počasno rastjo. Zaradi teh značilnosti se populacije po izgubah obnavljajo zelo počasi. == Ekologija == Grenlandski morski pes ima pomembno vlogo v globokomorskih ekosistemih severnih oceanov. Kot velik plenilec vpliva na prehranjevalne povezave med različnimi morskimi organizmi. Njegova prisotnost kaže na prilagojenost življenju v ekstremnih okoljih z nizko temperaturo, visokim tlakom in omejeno količino svetlobe. == Ogroženost == Po oceni [[Svetovna zveza za varstvo narave|Svetovne zveze za varstvo narave]] (IUCN) je grenlandski morski pes uvrščen med ranljive vrste ({{langx|en|Vulnerable}}), VU).<ref name="IUCN"/> Glavne potencialne nevarnosti predstavljajo predvsem zgodovinski in sedanji ribolovni pritiski. Vrsta je bila v preteklosti lovljena zaradi velikih jeter, iz katerih so pridobivali olje. Zaradi počasne rasti in poznega razmnoževanja se populacije obnavljajo zelo počasi.<ref name="IUCN"/> Danes neposreden ciljni ribolov ni več glavni vzrok ogroženosti, vendar lahko naključni ulov pri globokomorskem ribolovu še vedno vpliva na populacije. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Nielsen, J. G., Hedeholm, R. B., Heinemeier, J. idr. (2016). ''Eye lens radiocarbon reveals centuries of longevity in the Greenland shark (Somniosus microcephalus)''. ''Science''. * Compagno, L. J. V. (2005). ''Sharks of the World: An Annotated and Illustrated Catalogue of Shark Species Known to Date''. FAO. * IUCN Red List of Threatened Species. ''Somniosus microcephalus''. * FishBase. ''Somniosus microcephalus''. == Zunanje povezave == {{Commons category|Somniosus microcephalus}} {{Wikispecies|Somniosus microcephalus}} * [https://www.iucnredlist.org IUCN Red List] * [https://www.fishbase.se FishBase] * [http://www.geerg.ca/ Greenland Shark and Elasmobranch Education and Research Group] * [http://nature.ca/notebooks/english/greshark.htm Canadian Museum of Nature SV Greenland Shark] * {{ITIS |id=160611 |taxon=Somniosus microcephalus |access-date=23 January 2006}} {{Taxonbar|from=Q370444}} {{Authority control}} [[Kategorija:Morski psi]] [[Kategorija:Squaliformes]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1801]] ``` ajpzwehighj7qn91y0fo4cb23awzefy Somniosus microcephalus 0 606230 6740575 6722273 2026-08-21T18:00:06Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740575 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grenlandski morski pes]] {{R from scientific name|fish}} o3v5f8vl7qg3oqdcgwuo35r6vp9ahf3 Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1 - OLSK 2 606237 6740621 6739845 2026-08-21T19:39:58Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbilo|name=Korne orgle ljubljanske stolnice|classification=[[Orgle]]|musicians=[[Stanko Premrl]]|builders=[[Ivan Milavec]]|image=Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|range=C<sup>1</sup>–g<sup>3</sup>}} = Orgle ljubljanske stolnice = ('''Milavčeve Orgle v Ljubljanski stolnici''' so [[orgle]], ki jih je postavil [[Ivan Milavec]] leta 1911. Stojijo v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] v Ljubljani.) == Zgodovina orgel v stolnici == V Ljubljanski stolnici se je v zgodovini izmenjalo veliko orgel ali pozitivov različnih orglarskih delavnic. === Orgle stare stolnice === ==== Pozitiv ==== Ko je leta 1462 cerkev sv. Nikolaja bila imenovana za stolnico, se je hitro pojavila potreba po vsaj pozitivu, da poje pri cerkvenem obredu. O tem priča 5 virov. Prvi je članek Šola pri sv. Nikolaju, ki ga je napisal [[Josip Gruden]]. Ta omenja, da je prvi ljubljanski škof [[Sigismund Lamberg]] izdal naročilo za nove orgle.<ref>{{Navedi splet |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSGZ6R0 |website=dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo |last=Škulj |first=Edo |title=Orgle v ljubljanski stolnici |year=1989 |location=Ljubljana}}</ref><br><blockquote>''Tudi bogoslužje je bilo sijajnejše in neki vnanji izraz nove dobe, ki je napočila šenklavški pevski šoli, nam je poročilo, da je dal škof Sigismund Lamberg v stolnici napraviti orgije.''</blockquote> Drugi je pismo kanonika [[Mihael Hasiber|Mihaela Hasiberja]] [[Urban Textor|Urbanu Textorju]], da je neki redovnik na pozitivu dobro igral koral, tretji pa so zapiski iz kapitelske računske knjige iz leta 1597, ki pa govorijo o starih orglah - "Die alten Urgl... gleichen lassen.". Isti vir navaja, da se je škof Ravbar zavzemal za postavitev novih orgel v stolnici, a je prej umrl.<ref>{{Navedi knjigo |last=Rijavec |first=Andrej |title=Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma |year=1964 |location=Ljubljana |language=slovenščina}} {{COBISS|17962594}}</ref><blockquote>''Kljub temu, da je Ljubljana prehajala v protestantske roke, kar je katoliškemu okviru jemalo pobudo tudi na glasbenem polju, se je v tem času, se pravi - pod škofom Ravbarjem (Rauber), začela akcija, da bi postavili v stolnici - "ain schöne vnnd guete Orgl".''</blockquote> Ker so bile večje orgle iz 1550, sklepamo, da je šlo tukaj za starejše glasbilo, saj v 47 letih orgle ne bi bile že "stare". Zato so bile verjetno v stolnici dvoje orgle - starejši pozitiv in novejše, večje orgle. Četrti vir so zapiski škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]], ki navaja, da je bilo leta 1611 ob umestitvi prošta [[Andrej Kralj|Andreja Kralja]] ==== Orgle ==== ==== Orgelski rog ==== === [[Janez Frančišek Janeček|Janečkove]] orgle === === Križmanove orgle === === Orgle Eisla in [[Jožef Kučera|Kučere]] === === Kunatove orgle === == Milavčeve orgle == === Postavitev === Leta 1909 je službo organista v stolnici in vodje kora prevzel [[Stanko Premrl]]. Kmalu po tem so se že izvedli načrti za nove orgle, o katerih Premrl poroča v [[Cerkveni glasbenik|Cerkvenem glasbeniku]]. Ob postavitvi novih orgel so prenovili tudi vse tri orgelske omare. Uradno poročilo je napisal [[Hugolin Sattner]], potem ko so ob pomoči Premrl, benediktinca Horna iz Gradca in [[Zagrebška stolnica|zagrebškim stolniškim]] organistom Duganom orgle kolavdirali. Sattner: "''Orgle so se izročile domačemu mojstru I. Milavcu, ki se je s tesnim srcem lotil velikega dela, a je opravičil nade, ki so se stavile nanj (...) Stare baročne omare so se zaradi dragocenih okraskov pridžale, vendar so se poglobile noter do stene, lepo se prepleskale in bogato pozlatile."'' === Dispozicija === Orgle so razmeroma velike za slovenski orgelski prostor, imajo tri [[Manual|manuale]] in 52 [[Register|registrov]]. Imajo pnevmatsko trakturo, sapniki pa imajo stožce. Dispozicija (izbor [[Register|registrov]]): ''Opomba: [[Jezičnik|jezičniki]] so označeni z rdečo.'' {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="3" |'''I. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |1 | Principal||16' |- |2 | Burdon||16' |- |3 | Principal||8' |- |4 | Burdon||8' |- |5 | Rog||8' |- |6 | Gamba ||8' |- |7 | Harmonična flavta||8' |- |8 | Harmonika||8' |- |9 | Kvintaten|| 8' |- |10 | Oktava|| 4' |- |11 | Salicet||4' |- |12 | Cevna flavta ||4' |- |13 | Kvinta ||2 2/3' |- |14 |Superoktava |2' |- |15 |Kornet |8' |- |16 |Mikstura |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |17 |Trobenta |8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''II. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |18 |Burdon |16' |- |19 |Flavtni principal |8' |- |20 |Salicional |8' |- |21 |Dolce |8' |- |22 |Cevna flavta |8' |- |23 |Dunajska flavta |8' |- |24 |Praestant |4' |- |25 |Viola |4' |- |26 |Flauto traverso |4' |- |27 |Kvinta |2 2/3' |- |28 |Flavtica |2' |- |29 |Terca |1 3/5' |- |30 |Mikstura |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |31 |Klarinet |8' |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''III. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |32 |Violinski principal |8' |- |33 |Burdonček |8' |- |34 |Flauto amabile |8' |- |35 |Eolina |8' |- |36 |Vox coelestis |8' |- |37 |Dolce |4' |- |38 |Flavta |4' |- |39 |Harmonia |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |40 |Oboa |8' |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''Pedal''' <br> (C–f<sup>1</sup>) ---- |- |41 |Kontraviolon |32' |- |42 |Principalbas |16' |- |43 |Subbas |16' |- |44 |Violon |16' |- |45 |Salicet |16' |- |46 |Ljubki |16' |- |47 |Oktavbas |8' |- |48 |Cello |8' |- |49 |Burdon |8' |- |50 |Flavta |4' |-style="background-color: #FFCCCC;" |51 |Pozavna |16' |-style="background-color: #FFCCCC;" |52 |Pozavna |8' |- |} |} == Sklici == Iz Škulj, Edo: Orgle v Ljubljani, ob 850. obletnici prve omembe Ljubljdane v pisnih virih - Mohorjeva družba, Celje 1994 {{COBISS|ID=47985664}}{{Sklici}} edkyuplivo24dvpe92tplqorjr0aj2t 6740622 6740621 2026-08-21T19:49:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 + 6740622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbilo|name=Korne orgle ljubljanske stolnice|classification=[[Orgle]]|musicians=[[Stanko Premrl]]|builders=[[Ivan Milavec]]|image=Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|range=C<sup>1</sup>–g<sup>3</sup>}} = Orgle ljubljanske stolnice = ('''Milavčeve Orgle v Ljubljanski stolnici''' so [[orgle]], ki jih je postavil [[Ivan Milavec]] leta 1911. Stojijo v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] v Ljubljani.) == Zgodovina orgel v stolnici == V Ljubljanski stolnici se je v zgodovini izmenjalo veliko orgel ali pozitivov različnih orglarskih delavnic. === Orgle stare stolnice === ==== Pozitiv ==== Ko je leta 1462 cerkev sv. Nikolaja bila imenovana za stolnico, se je hitro pojavila potreba po vsaj pozitivu, da poje pri cerkvenem obredu. O tem priča 5 virov. Prvi je članek Šola pri sv. Nikolaju, ki ga je napisal [[Josip Gruden]]. Ta omenja, da je prvi ljubljanski škof [[Sigismund Lamberg]] izdal naročilo za nove orgle.<ref>{{Navedi splet |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSGZ6R0 |website=dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo |last=Škulj |first=Edo |title=Orgle v ljubljanski stolnici |year=1989 |location=Ljubljana}}</ref><br><blockquote>''Tudi bogoslužje je bilo sijajnejše in neki vnanji izraz nove dobe, ki je napočila šenklavški pevski šoli, nam je poročilo, da je dal škof Sigismund Lamberg v stolnici napraviti orgije.''</blockquote> Drugi je pismo kanonika [[Mihael Hasiber|Mihaela Hasiberja]] [[Urban Textor|Urbanu Textorju]], da je neki redovnik na pozitivu dobro igral koral, tretji pa so zapiski iz kapitelske računske knjige iz leta 1597, ki pa govorijo o starih orglah: <blockquote>''Die alten Urgl... gleichen lassen.''</blockquote>. Isti vir navaja, da se je škof Ravbar zavzemal za postavitev novih orgel v stolnici, a je prej umrl.<ref>{{Navedi knjigo |last=Rijavec |first=Andrej |title=Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma |year=1964 |location=Ljubljana |language=slovenščina}} {{COBISS|17962594}}</ref><blockquote>''Kljub temu, da je Ljubljana prehajala v protestantske roke, kar je katoliškemu okviru jemalo pobudo tudi na glasbenem polju, se je v tem času, se pravi - pod škofom Ravbarjem (Rauber), začela akcija, da bi postavili v stolnici - "ain schöne vnnd guete Orgl".''</blockquote> Ker so bile večje orgle iz 1550, sklepamo, da je šlo tukaj za starejše glasbilo, saj v 47 letih orgle ne bi bile že "stare". Zato so bile verjetno v stolnici dvoje orgle - starejši pozitiv in novejše, večje orgle. Četrti vir so zapiski škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]], ki navaja, da je bilo leta 1611 ob umestitvi prošta [[Andrej Kralj|Andreja Kralja]] slovesno bogoslužje:<blockquote>''...et musica vix et admixtione tubarum ac classici timpani continebatur.''</blockquote>Peti vir - [[Janez Dolničar|Janez A. Dolničar]], stolni dekan in graditelj nove stolnice, zapiše:<blockquote>''6. Aug: 1709 pro minoris organi solutione fl. 60''</blockquote> ==== Orgle ==== ==== Orgelski rog ==== === [[Janez Frančišek Janeček|Janečkove]] orgle === === Križmanove orgle === === Orgle Eisla in [[Jožef Kučera|Kučere]] === === Kunatove orgle === == Milavčeve orgle == === Postavitev === Leta 1909 je službo organista v stolnici in vodje kora prevzel [[Stanko Premrl]]. Kmalu po tem so se že izvedli načrti za nove orgle, o katerih Premrl poroča v [[Cerkveni glasbenik|Cerkvenem glasbeniku]]. Ob postavitvi novih orgel so prenovili tudi vse tri orgelske omare. Uradno poročilo je napisal [[Hugolin Sattner]], potem ko so ob pomoči Premrl, benediktinca Horna iz Gradca in [[Zagrebška stolnica|zagrebškim stolniškim]] organistom Duganom orgle kolavdirali. Sattner: "''Orgle so se izročile domačemu mojstru I. Milavcu, ki se je s tesnim srcem lotil velikega dela, a je opravičil nade, ki so se stavile nanj (...) Stare baročne omare so se zaradi dragocenih okraskov pridžale, vendar so se poglobile noter do stene, lepo se prepleskale in bogato pozlatile."'' === Dispozicija === Orgle so razmeroma velike za slovenski orgelski prostor, imajo tri [[Manual|manuale]] in 52 [[Register|registrov]]. Imajo pnevmatsko trakturo, sapniki pa imajo stožce. Dispozicija (izbor [[Register|registrov]]): ''Opomba: [[Jezičnik|jezičniki]] so označeni z rdečo.'' {| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="3" |'''I. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |1 | Principal||16' |- |2 | Burdon||16' |- |3 | Principal||8' |- |4 | Burdon||8' |- |5 | Rog||8' |- |6 | Gamba ||8' |- |7 | Harmonična flavta||8' |- |8 | Harmonika||8' |- |9 | Kvintaten|| 8' |- |10 | Oktava|| 4' |- |11 | Salicet||4' |- |12 | Cevna flavta ||4' |- |13 | Kvinta ||2 2/3' |- |14 |Superoktava |2' |- |15 |Kornet |8' |- |16 |Mikstura |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |17 |Trobenta |8' |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''II. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |18 |Burdon |16' |- |19 |Flavtni principal |8' |- |20 |Salicional |8' |- |21 |Dolce |8' |- |22 |Cevna flavta |8' |- |23 |Dunajska flavta |8' |- |24 |Praestant |4' |- |25 |Viola |4' |- |26 |Flauto traverso |4' |- |27 |Kvinta |2 2/3' |- |28 |Flavtica |2' |- |29 |Terca |1 3/5' |- |30 |Mikstura |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |31 |Klarinet |8' |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''III. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>) ---- |- |32 |Violinski principal |8' |- |33 |Burdonček |8' |- |34 |Flauto amabile |8' |- |35 |Eolina |8' |- |36 |Vox coelestis |8' |- |37 |Dolce |4' |- |38 |Flavta |4' |- |39 |Harmonia |2 2/3' |-style="background-color: #FFCCCC;" |40 |Oboa |8' |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan="16" |'''Pedal''' <br> (C–f<sup>1</sup>) ---- |- |41 |Kontraviolon |32' |- |42 |Principalbas |16' |- |43 |Subbas |16' |- |44 |Violon |16' |- |45 |Salicet |16' |- |46 |Ljubki |16' |- |47 |Oktavbas |8' |- |48 |Cello |8' |- |49 |Burdon |8' |- |50 |Flavta |4' |-style="background-color: #FFCCCC;" |51 |Pozavna |16' |-style="background-color: #FFCCCC;" |52 |Pozavna |8' |- |} |} == Sklici == Iz Škulj, Edo: Orgle v Ljubljani, ob 850. obletnici prve omembe Ljubljdane v pisnih virih - Mohorjeva družba, Celje 1994 {{COBISS|ID=47985664}}{{Sklici}} 8gwhe3dvscc3resu93mbp5keu6plqti Etmopterus perryi 0 606403 6740576 6729247 2026-08-21T18:01:38Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6740576 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pritlikavi svetleči morski pes]] {{R from scientific name|fish}} ib8cx4a3vh0on3r6osd0fodivgxrc95 Geografija Filipinov 0 606589 6740598 6740367 2026-08-21T18:36:29Z Ljuba24b 92351 /* Otok Mindoro */ 6740598 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Filipini | map = Philippines.A2002088.0220.1km.jpg | continent = [[Azija]] | region = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|13|N|122|E|type:country}} | area ranking = 72. | km area = 300.000<ref name="Boquet">{{navedi knjigo |last1=Boquet |first1=Yves |title=The Philippine Archipelago |date=April 19, 2017 |publisher=Springer |isbn=9783319519265 |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ|page=15}}</ref><ref name="psa.gov.ph">{{navedi splet |url=https://psa.gov.ph/content/philippine-population-density-based-2015-census-population |title=Philippine Population Density (Based on the 2015 Census of Population) |date=September 1, 2016}}{{Better source needed|date=July 2020|reason=Source is not focused on geography.}}</ref><ref name="worldbank.org">{{navedi splet|url=http://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&series=AG.SRF.TOTL.K2&country=SAU|title=World Development Indicators - DataBank|website=databank.worldbank.org}}</ref> | percent land = 99,38 | km coastline = 36.289 | exclusive economic zone = 2.263.816 km<sup>2</sup> | borders = Brez <!-- | northernmost point = [[Y'Ami island]] --> <!-- | southernmost point = [[Saluag Island of Sibutu Islands]] --> <!-- | easternmost point = [[Pusan Point]], Davao Oriental --> <!-- | westernmost point = [[Spratly Islands]]<br />112°00'E --> | geographic center = | highest point = [[Apo (gora)|Apo]]<br />2954 m<ref name="peaklist">{{navedi splet|url=http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/philippines.html|title=Philippines Mountain Ultra-Prominence|publisher=peaklist.org|access-date=June 19, 2009}}</ref><ref>(2011-04-06). [https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ "The World Factbook – Philippines"]. Central Intelligence Agency. Retrieved on March 14, 2011.</ref> | lowest point = [[Emden Deep]]<br />10.540 m ([[morska gladina]]) | longest river = [[Cagajan (reka)|Cagajan]] | largest lake = [[Laguna de Bay]] }} '''Filipini''' so otočje, ki obsega 7641 otokov{{refn|Število otokov je bilo leta 1945 ocenjeno na 7107, leta 2017 pa posodobljeno na 7641, potem ko je filipinski Nacionalni organ za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA) objavil, da je identificiral 400 do 500 dodatnih kopenskih značilnosti, ki bi jih lahko šteli za otoke<ref>{{navedi novice|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=February 20, 2016|newspaper=CNN Philippines|access-date=August 18, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|archive-date=June 20, 2018|url-status=dead}}</ref><ref name=namria>{{navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/story/555068/news/nation/namria-discovers-400-to-500-new-islands-in-phl-archipelago|title=Namria discovers 400 to 500 new islands in PHL archipelago|date=February 12, 2016 }}</ref>}} in s skupno površino 300.000 kvadratnih kilometrov so peta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas"/> Enajst največjih otokov obsega 95 % celotne kopne površine. Največji od teh otokov je [[Luzon]] s približno 105.000 kvadratnimi kilometri. Naslednji največji otok je [[Mindanao]] s približno 95.000 kvadratnimi kilometri. Otočje leži med [[Tajvan]]om in [[Borneo]]m. Filipinsko otočje je razdeljeno na tri otoške skupine: Luzon, [[Visaje (otočje)|Visaje]] in Mindanao. Otočje Luzon vključujejo sam Luzon, [[Palavan]], [[Mindoro]], Marinduque, Masbate, Romblon, Catanduanes, Batanes in Polillo. Visajas je skupina otokov v osrednjem delu Filipinov. Otočje Mindanao vključujejo sam Mindanao, Dinagat, Siargao, Camiguin, Samal in [[otočje Sulu]]. Filipini ležijo med 4° 40' in 21° 10' severne (N) zemljepisne širine in 126° 34' vzhodne (E) zemljepisne dolžine. == Fizična geografija == [[File:Carta hydrographica y chorographica de las Yslas Filipinas - Biblioteca Nacional de España.jpg|thumb|286x286px|Filipinsko otočje, ki ga je narisal jezuitski oče Pedro Murillo Velarde (1696–1753)]] Filipinsko otočje leži v jugovzhodni Aziji in šteje približno 7641 otokov.<ref name=namria /><ref>{{navedi novice |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |title=More islands, more fun in PH |work=CNN Philippines |date=February 20, 2016 |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018 |url-status=dead }}</ref> Filipini zavzemajo območje, ki se razteza na 1850 kilometrih od približno petega do dvajsetega vzporednika severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Skupna površina kopnega je 300.000 kvadratnih kilometrov,<ref>{{cite journal |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |journal=Infomapper |date=December 1991 |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf}}</ref><ref name="The Philippines">{{navedi splet|title=The Philippines|url=https://www.gov.ph/about-the-philippines/|website=Republic of the Philippines, National Government Portal|access-date=December 16, 2017|archive-date=December 17, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171217013952/https://www.gov.ph/about-the-philippines/|url-status=dead}}</ref> katastrski podatki pa kažejo, da bi lahko bila še večja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dbm.gov.ph/wp-content/uploads/DBM%20Publications/FPB/ZBB-2012/a.pdf |title=Assessment of the Effectiveness and Efficiency of the Cadastral Survey Program of the Department of Environment and Natural Resources (DENR) |last1=Llanto |first1=Gilberto M. |last2=Rosellon |first2=Maureen Ane D. |publisher=Philippine Institute for Development Studies |access-date=January 17, 2021}}</ref> Zaradi tega je peta največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{navedi splet|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=August 10, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=December 7, 2017}}</ref> Poseljenih je le približno 1000 otokov, manj kot polovica teh pa je večjih od 2,5 kvadratnega kilometra. Enajst otokov predstavlja 95 odstotkov filipinske kopenske površine, dva od teh – Luzon in Mindanao – pa merita 105.000 kvadratnih kilometrov oziroma 95.000 kvadratnih kilometrov. Skupaj s skupino otokov v Visajasu med njimi predstavljajo tri glavne regije arhipelaga, ki jih na filipinski zastavi označujejo tri zvezdice. Filipine morje razdeli na številne otoke. To jim daje peto najdaljšo obalo na svetu, dolgo 36.289 kilometrov.<ref name=aboutpmusic>{{navedi splet|url=http://aboutphilippines.ph/filer/toledo-cebu/PHILIPPINE%20MUSIC.pdf|date=June 20, 2015 |title=PHILIPPINE MUSIC|publisher=Balikbayan family-union – AboutPhilippines| author1=Anupol| author2=Cayabyab| author3=Chua|author4=Luarca|author5=Shimamoto|author6=Torio|author7=Yumol}}{{dead link|date=February 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><!--says the coastline is 17,500 km--><ref name="CIAfields"><!--says the coastline is 36,289&nbsp;km and that only Canada, Russia, Indonesia, and Greenland have longer coastlines-->Central Intelligence Agency. (2009). [https://web.archive.org/web/20070613004524/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2060.html "Field Listing :: Coastline"]. Washington, D.C.: Author. Retrieved 2009-11-07.</ref> Izključna ekonomska cona Filipinov obsega 2.263.816 km<sup>2</sup>, 200 navtičnih milj (370 km) od obale.<ref>[http://www.seaaroundus.org/eez/summaryInfo.aspx?eez=608# Exclusive Economic Zones] – Sea Around Us Project – Fisheries, Ecosystems & Biodiversity – Data and Visualization.</ref> Leži med 116° 40' in 126° 34' vzhodne zemljepisne dolžine ter 4° 40' in 21° 10' severne zemljepisne širine, na vzhodu pa ga obdaja [[Filipinsko morje]], na zahodu [[Južnokitajsko morje]]<ref>[https://web.archive.org/web/20130213111846/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?ID=201302090013&Type=aIPL "U.S. report details rich resources in South China Sea."] (archived from [http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&ID=201302090013 the original] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211203082913/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&ID=201302090013 |date=December 3, 2021 }} on 2013-02-133)</ref> in na jugu [[Celebeško morje]].<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Celebes_Sea?topic=49523 "Celebes Sea"]. ''Encyclopedia of Earth''. Eds. P. Saundry & C.J. Cleveland. National Council for Science and the Environment. Washington, DC{{dead link|date=July 2020}}</ref> Otok [[Borneo]] je nekaj sto kilometrov jugozahodno,<ref>{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/edens/borneo/awesome.html|title=An Awesome Island|website=Borneo: Island in the Clouds|publisher=PBS|access-date=November 11, 2012}}</ref> [[Tajvan]] pa neposredno na severu. [[Moluki]] in [[Sulavezi]] so na jugozahodu, [[Palav]] pa vzhodno od otokov. Ob obali vzhodnega Mindanaa je [[Filipinski jarek]], ki se spušča do globine 10.430 metrov. Filipini so del zahodnopacifiškega ločnega sistema, za katerega so značilni aktivni [[vulkan]]i. Med najbolj opaznimi vrhovi so [[Ognjenik Majon|gora Majon]] blizu mesta Legazpi, [[ognjenik Taal]] južno od [[Manila|Manile]] in [[Apo (gora)|gora Apo]] na Mindanau. Vsi filipinski otoki so nagnjeni k [[potres]]om. Severno luzonsko višavje ali ''Cordillera'' Central se dviga med 2500 in 2750 metri nadmorske višine in se skupaj s [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] v severovzhodnem delu Luzona in gorovjem Mindanao ponaša z [[deževni gozd|deževnimi gozdovi]], ki nudijo zatočišče številnim gorskim plemenskim skupinam. Deževni gozdovi ponujajo tudi odličen [[habitat]] za več kot 500 vrst ptic, vključno s [[filipinski orel|filipinskim orlom]] (''Pithecophaga jefferyi''), približno 1100 vrstami [[kukavičevke|orhidej]] in približno 8500 vrstami cvetočih rastlin. Najdaljša reka je reka [[Cagajan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki je dolga približno 520 kilometrov.<ref>{{navedi splet |author1=College of Forestry and Natural Resources, University of the Philippines Los Baños |title=Climate-Responsive Integrated Master Plan for Cagayan River Basin; Volume I - Executive Summary |url=https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |website=River Basin Control Office |publisher=Department of Environment and Natural Resources |access-date=July 30, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200730173552/https://riverbasin.denr.gov.ph/masterplans/cagayanexecutivesummary.pdf |archive-date=July 30, 2020 |page=5 |url-status=dead }}</ref> [[Manilski zaliv]],<ref name="Jacinto et al (A)">Jacinto, G.S., Azanza, R.V., Velasquez, I.B. and Siringan, F.P.(2006)."Manila Bay:Environmental Challenges and Opportunities" in Wolanski, E.(ed.) The Environment in Asia Pacific Harbours. Springer: Dordrecht, Netherlands. p309-328.</ref> na obali katerega leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.llda.gov.ph/|title=Official Website of the Laguna Lake Development Authority|website=www.llda.gov.ph|access-date=August 18, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323222359/http://llda.gov.ph/|archive-date=March 23, 2018|url-status=dead}}</ref> največjim jezerom na Filipinih.<ref name="rehabinfo">{{navedi splet |url=http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |title=Pasig River Rehabilitation Program |last1=Murphy |first1=Denis |last2=Anana |first2=Ted |date=2004 |website=Habitat International Coalition |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012123338/http://www.hic-net.org/document.asp?PID=197 |archive-date=October 12, 2007 |access-date=January 4, 2021 |url-status=dead }}</ref> Zaliv Subic,<ref name=geocurrents>{{navedi splet|title=Subic Bay: From American Servicemen to Korean Businessmen|url=http://geocurrents.info/geopolitics/subic-bay-from-american-servicemen-to-korean-businessmen|publisher=GeoCurrents|access-date=August 16, 2013|author=Martin W. Lewis|date=October 22, 2010}}</ref> zaliv Davao,<ref>{{cite journal |url=https://www.researchgate.net/publication/236001316 |author1=Bos A.R. |author2=H.M. Smits |title= First Record of the dottyback Manonichthys alleni (Teleostei: Perciformes: Pseudochromidae) from the Philippines |journal= Marine Biodiversity Records |year=2013 |volume=6 |doi=10.1017/s1755267213000365 |article-number=e61 |bibcode=2013MBdR....6E..61B }}</ref> in zaliv Moro so drugi pomembni zalivi.<ref>{{navedi splet|last1=Barut|first1=Noel|title=National Tuna Fishery Report - Philippines|url=http://www.soest.hawaii.edu/PFRP/sctb15/papers/Philipphines.pdf|website=School of Ocean and Earth Science and Technology|publisher=Marine Fisheries Research Division National Fisheries Research and Development Institute|access-date=May 4, 2015}}</ref> Preliv San Juanico ločuje otoka Samar in Leyte, vendar ga prečka [[most San Juanico]].<ref>{{navedi novice |last1=Quirante |first1=Ninfa Iluminada B. |title=San Juanico Bridge, a symbol of love |url=https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |access-date=July 27, 2020 |work=Philippine Information Agency |date=March 13, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180313054242/https://pia.gov.ph/news/articles/1005720 |archive-date=March 13, 2018 |language=en}}</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa|Podzemna reka Puerto-Princesa]], ki teče 8,2 kilometra pod zemljo skozi kraško pokrajino, preden doseže ocean, je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/652 |title=Puerto-Princesa Subterranean River National Park |publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=July 18, 2020}}</ref> Drugi obsežni rečni sistemi so reka Pulangi, ki se izliva v reko Mindanao (''Rio Grande de Mindanao''); Agusan na Mindanau, ki se izliva proti severu v Mindanavsko morje; in Pampanga, ki teče proti jugu iz vzhodnega osrednjega Luzona v Manilski zaliv. Več rek je bilo izkoriščenih za hidroelektrarne. Globalna analiza daljinskega zaznavanja iz leta 2018 je pokazala, da je na Filipinih 2126 km<sup>2</sup> plimskih ravnic, zato so Filipini po obsegu plimskih ravnic uvrščeni na 15. mesto.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=December 19, 2018 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8|url-access=subscription }}</ref> Za zaščito bioloških virov države je vlada naredila prvi korak k pripravi akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost, s katerim bi obravnavali ohranjanje ogroženih vrst. Večina otokov je bila nekoč prekrita s tropskimi deževnimi gozdovi. Vendar pa je nezakonita sečnja zmanjšala gozdno pokritost na manj kot 10 % celotne površine kopnega. [[File:MajorVolcanoesOfThePhilippines-USGS.gif|thumb|Glavni vulkani na Filipinih]] == Geologija == Filipinsko otočje je geološko del Filipinskega mobilnega pasu, ki je med [[Filipinska plošča|Filipinsko ploščo]], Južnokitajskim morskim bazenom [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]] in [[Sundska plošča|Sundsko ploščo]]. Filipinski jarek (imenovan tudi Mindanajski jarek) je [[tektonski jarek|podmorski jarek]], dolg 1320 kilometrov, neposredno vzhodno od Filipinskega mobilnega pasu in je posledica trka tektonskih plošč. Filipinska morska plošča se pod Filipinski mobilni pas podriva s hitrostjo približno 16 centimetrov na leto. Filipinski prelomni sistem je sestavljen iz vrste seizmičnih [[prelom (geologija)|prelomov]], ki povzročijo več potresov na leto, od katerih se večina ne čuti.'' Globina Galathea'' v Filipinskem jarku je najgloblja točka v državi in ​​tretja najgloblja na svetu. Jarek je v Filipinskem morju. Otoki so sestavljeni iz vulkanskih, koralnih in glavnih skalnih formacij. Razvrščenih je dvanajst glavnih gozdnih formacij, ki so mangrovski gozd, obmorski gozd, sladkovodni močvirski gozd, šotni močvirski gozd, molavski gozd (gozd nad apnencem), bonsajski gozd (gozd nad ultramafičnimi kamninami), tropski polzimzeleni deževni gozd, tropski vlažni listopadni gozd, dipterokarpni gozd (tropski nižinski zimzeleni deževni gozd), tropski spodnjegorski deževni gozd, mahovni gozd (tropski zgornji gorski deževni gozd) in tropski subalpski gozd.<ref>Tan,  Benito Ching. (2010). Forest Formations of the Philippines by E.S. Fernando, Min Hwan Suh, Jaeho Lee and Don Koo Lee. The Gardens’ Bulletin, Singapore, 61(2), 553--554. <nowiki>https://www.biodiversitylibrary.org/part/279272</nowiki></ref><ref>{{navedi splet |title=Forest Formations |url=https://www.philchm.ph/wp-content/uploads/forest-formations.pdf |access-date=June 4, 2025 |website=Philippine Clearing House Mechanism}}</ref> Najvišja gora je gora Apo. Meri do 2954 metrov nadmorske višine in je na otoku Mindanao.<ref>{{navedi knjigo |last1=Division |first1=Library of Congress Federal Research |title=Philippines: A Country Study |date=1993 |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |isbn=978-0-8444-0748-7 |page=xvi |url=https://books.google.com/books?id=64KnPJbfHRMC&q=philippines+mount+apo+2954 |access-date=July 27, 2020 |language=en}}</ref> Druga najvišja točka je prav tako na gori Dulang-dulang, vrh 2941 metrov nadmorske višine.<ref>{{navedi splet |title=The 10 highest mountains in the Philippines |url=http://www.pinoymountaineer.com/2016/01/the-10-highest-mountains-in-the-philippines-2016-update.html |website=Pinoy Mountaineer |date=January 24, 2016 |publisher=Gideon Lasco |access-date=17 September 2023}}</ref> Filipini, ki ležijo na zahodnem robu [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]], doživljajo pogosto seizmično in vulkansko aktivnost.<ref>{{navedi knjigo |last1=Holden |first1=William |last2=Nadeau |first2=Kathleen |last3=Porio |first3=Emma |title=Ecological Liberation Theology |date=February 16, 2017 |publisher=Springer, Cham |isbn=978-3-319-50780-4 |pages=5–9 |url=https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-319-50782-8 |access-date=August 17, 2020 |chapter=The Philippines: Understanding the Economic and Ecological Crisis |doi=10.1007/978-3-319-50782-8_2}}</ref> Planota Benham na vzhodu v Filipinskem morju je podvodno območje, ki je aktivno v tektonski [[subdukcija|subdukciji]]. Dnevno je zabeleženih približno 20 potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnji večji potres je bil potres na Luzonu leta 1990. Obstaja veliko aktivnih vulkanov, kot so vulkan Majon, gora [[Pinatubo]] in vulkan Taal.<ref name="PHIVOLCS-Volcanoes">{{navedi splet |title=Volcanoes of the Philippines |url=https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |website=Philippine Institute of Volcanology and Seismology |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170806190713/https://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php/volcano-hazard/volcanoes-of-the-philippines |archive-date=August 6, 2017}}</ref> Izbruh gore Pinatubo junija 1991 je povzročil drugi največji kopenski izbruh v 20. stoletju.<ref name = Pinatubo1991>{{navedi splet|author = Newhall, Chris |author2 = James W. Hendley II |author3 = Peter H. Stauffer |name-list-style = amp |title = The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |url = https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-url = https://web.archive.org/web/20130825233934/http://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/ |archive-date = August 25, 2013 |publisher = U.S. Department of the Interior. U.S. Geological Survey |date = February 28, 2005 |access-date = April 9, 2007}}</ref> Filipini so drugi največji proizvajalec geotermalne energije na svetu za Združenimi državami Amerike, saj geotermalna energija pokriva 18 % potreb države po električni energiji.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2008/06/29/business/worldbusiness/29iht-energy.1.14068397.html |author=Davies, Ed |author2=Karen Lema |name-list-style=amp |title=Pricey oil makes geothermal projects more attractive for Indonesia and the Philippines |newspaper=The New York Times|date = June 29, 2008 |access-date=December 18, 2009}}</ref> Gora Pinatubo je znana po uničujočem izbruhu VEI-6 15. junija 1991. Vulkan Taal, eden od vulkanov desetletja, je 12. januarja 2020 izbruhnil z magnitudo VEI-3,7. Gora Majon je znana po skoraj popolnem stožcu, in ima od leta 1616 burno zgodovino 47 izbruhov, izbruh VEI-4 23. junija 1897 pa je sedem dni deževal ogenj. Zaradi kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti države obstajajo pomembna nahajališča mineralov.<ref>{{cite journal |last1=Bryner |first1=Leonid |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |date=1969 |volume=64 |pages=645–647 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644 |citeseerx=10.1.1.875.7878 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Santos Jr. |first1=Gabriel |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |journal=Metallogenetic and Geochemical Provinces |date=1974 |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5 }}</ref> Ta nahajališča veljajo za zelo dragocena.<ref name="Inquirer-PhilippinesSits">{{navedi novice |last1=Esplanada |first1=Jerry E. |title=Philippines sits on $840B of mine—US {{!}} Inquirer Business |url=https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine—us |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=March 1, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120302194026/https://business.inquirer.net/47013/philippines-sits-on-840-b-of-mine%E2%80%94us |archive-date=March 2, 2012}}</ref> Država naj bi imela druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] za Južno Afriko, poleg tega pa tudi veliko nahajališč [[baker|bakra]].<ref name="NYTimesMiners">{{navedi novice|author = Greenlees, Donald |title = Miners shun mineral wealth of the Philippines |url = https://www.nytimes.com/2008/05/14/business/worldbusiness/14iht-mine.1.12876764.html |newspaper =The New York Times|date = May 14, 2008 |access-date=July 18, 2020}}</ref> [[Paladij]], prvotno odkrit v Južni Ameriki, ima največja nahajališča na svetu tudi na Filipinih.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{navedi novice |last1=Cinco |first1=Maricar |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=June 3, 2016 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea|archive-date=July 24, 2020}}</ref> Otok Romblon je vir visokokakovostnega [[marmor]]ja.<ref>{{navedi novice|url=https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|title=Marvelous marble|date=January 16, 2014|newspaper=The Manila Standard|access-date=January 4, 2021|archive-date=November 23, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201123162628/https://www.manilastandard.net/news/-provinces/138248/marvelous-marble.html|url-status=dead}}</ref> Drugi minerali so kromit, [[nikelj]] in [[cink]]. Kljub temu so pomanjkanje kazenskega pregona, slabo upravljanje, nasprotovanje zaradi prisotnosti avtohtonih skupnosti in pretekli primeri okoljske škode in nesreč povzročili, da so ti mineralni viri ostali večinoma neizkoriščeni.<ref name="NYTimesMiners" /><ref>{{navedi splet|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/|title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining|publisher=Mongabay|author=Keith Schneider |date=June 8, 2017 |access-date=July 18, 2020}}</ref> == Topografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|Relief Filipinov]] === Luzon === [[File:Northern Philippines (Luzon).jpg|thumb|left|Luzon na satelitski sliki]] ==== Otočja Batanes in Babujan ==== Batanski otoki in Babujanski otoki so na skrajnem severnem koncu Filipinov in Luzonskega preliva, obrnjena proti Tajvanu. Vsebujejo najsevernejšo točko kopnega, otoček Y'Ami na Batanskih otokih, ločen od Tajvana s prelivom Bashi (širok približno 80,467 km). ==== Zahodni Luzon ==== Regija se razteza od rta Mairaira v Pagudpudu, Ilocos Norte na severu, do rta Pigs v Marivelesu, Bataan. Teren sega od obalnih ravnic do razgibanih gora, ki jih na zahodu obdaja Južnokitajsko morje, na vzhodu pa gorovja Cordillera Central in Zambales. Zahodni Luzon je znan po svojih plažah, mestih za deskanje in zgodovinskih mestih. ==== Dolina reke Cagajan ==== Dolina reke Cagajan je med Kordiljerami na zahodu in gorovjem Sierra Madre na vzhodu. Skozi njeno središče teče najdaljša reka v državi, [[Cagajan (reka)|Cagajan]], ki teče proti severu, preden se pri mestu Aparri izliva v Luzonski preliv. ==== Kordiljere in Caraballos ==== {{glavni|Cordillera Central (Luzon)}} Kordiljere in Caraballos skupaj z gorovjem Sierra Madre tvorijo glavni gorski sistem v severnem Luzonu. Kordiljere sestavljajo dve, včasih tri gorske verige, ki so v severozahodnem osrednjem Luzonu. Prva, imenovana Caraballo del Sur, tvori jedro sistema in ima najvišje vrhove na meji med provincami Abra, Ilocos Norte in Cagayan. Caraballo Occidentalles se nadalje deli na dve verigi, Severno gorovje in Osrednje gorovje. Obdajata osrednje dele upravne regije Cordillera. Caraballos (Baler Caraballo) se začne tam, kjer se srečata Sierra Madre in Kordiljere. So južno od doline Cagajan, severovzhodno od osrednjih luzonskih nižin. ==== Gorovje Sierra Madre ==== V vzhodnem delu Luzona leži najdaljše gorovje na Filipinih, [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]], ki se razteza od province Quezon na jugu do Cagajana na severu. Osemdeset odstotkov gorovja predstavlja [[tropski deževni gozd]], ki se zaradi obsežne nezakonite sečnje zmanjšuje. Gorovje služi kot vzhodna stena otoka Luzon, ki ščiti prebivalce pred tropskimi cikloni, ki običajno prihajajo iz Tihega oceana. ==== Osrednjeluzonske ravnice ==== Največja ravnica v državi je v Osrednji regiji Luzon in proizvaja večino nacionalne zaloge riža, zaradi česar si je prislužila vzdevek ''riževa skleda Filipinov''. Ravnine obsegajo province Bulacan, Nueva Ecija, Pampanga, Tarlac in Pangasinan. {{multiple image|caption_align=center|header_align=center | align = center | direction = horizontal | width = 200 File:La Paz Sand Dunes.jpg | image1 = La Paz Sand Dunes.jpg | alt1 = The La Paz sand dunes in Laoag, part of the Ilocos coastline | caption1 = Peščene sipine La Paz se nahajajo v južnem delu države | image2 = UpperUma2206.jpg | alt2 = Pasil Valley in Kalinga, part of the Cordillera Central mountain range | caption2 = Dolina Pasil v Kalingi, delu gorovja Cordillera Central | image3 = Gabaldon,NuevaEcijajf9578 06.JPG | alt3 = The Sierra Madre Mountains as viewed from San Antonio | caption3 = Gorovje Sierra Madre, kot ga vidimo iz San Antonia | image4 = Manila Bay with Mount Arayat.jpg | alt4 = The plains of Central Luzon, with Mount Arayat in the background | caption4 = Ravnice osrednjega Luzona, ki v ozadju prikazujejo zaliv Manila | image5 = SanNarciso,Zambalesjf0676 14.JPG | alt5 = The Zambales Mountains as viewed from San Narciso | caption5 =Pogled na gorovje Zambales iz San Narcisa | image6 = Mount Banahaw volcano complex as seen from Cardona, Rizal.jpg | alt6 = Laguna de Bay at Cardona, with the Banahaw volcano complex in the distance | caption6 = Laguna de Bay pri Cardoni, z vulkanskim kompleksom Banahaw v daljavi | image7 = Legazpi view from Lamba.jpg | alt7 = Mayon Volcano | caption7 = Vulkan Mayon s pogledom na mesto Legazpi }} ==== Manilsko-katagaluganske ravnice ==== Južno od osrednjih luzonskih ravnic leži največje celinsko sladkovodno jezero v jugovzhodni Aziji, [[Laguna de Bay]]. Vzhodno od jezera je ravnica, ki se razteza proti zahodu do Manilskega zaliva. Velike reke iz zalivov in gorskih izvirov prečkajo ravnico. V severnem delu regije, torej v Manili in Rizalu, je bila večina ravnice preurejena v mesta in kraje ter je zato industrializirana. Vzhodno od jezera leži južni konec gorovja Sierra Madre v severni provinci Quezon. Jugozahodno od Lagune de Bay je tretje največje jezero v državi, [[Taal (jezero)|Taal]], ki ga na severu omejuje greben Tagaytay, greben, ki se razteza od južnega Caviteja do severnih provinc Batangas. ==== Polotok Bondoc ==== Polotok Bondoc je v jugovzhodnem delu province Quezon. ==== Polotok Bicol ==== Jugovzhodno od Lagune de Bay leži polotok Bicol, ki je s celinskim Luzonom povezan s prelivom Tajabas. Pretežno ravna pokrajina ima več samotnih vrhov, običajno aktivnih vulkanov, med katerimi so Iriga, Majon in Bulusan. Polotok ima nepravilno obalo z velikimi zalivi, med katerimi so zalivi Lamon, San Miguel, Lagonoj in Albaj na severu ter Tajabas, Ragaj in Sorsogon na jugu. === Otok Mindoro === {{glavni|Mindoro}} Obalne ravnice Mindoro so značilne po riževih in koruznih poljih, rekah, plažah in obsežnih odprtih prostorih. Večina prebivalstva je skoncentrirana na severni in vzhodni obali tega otoka, kjer sta mesti Calapan in [[Puerto Galera]]. Gorovje Mindoro se začne z goro Halcon in je nadalje razdeljeno na tri dele. Severozahodni del se konča pri rtu Calavite in je orientacijski bod za ladje. Vzhodni del izvira iz jezera Naujan, zahodni del pa sledi prelivu Mindoro. === Palavan === Otoki Kalajaan so na zahodu Palavana. ''Kalayaan'' je filipinska beseda, ki pomeni "svoboda". === Visaje === [[File:Expanded Visayas.png|thumb|Visajska skupina otokov: zahodni Visaje (rdeče), otok Negros (zelene), osrednji Visaje (svetlo modre) in vzhodni Visaje (rožnate)]] ==== Območje Panaj-Negros-Cebu ==== Panaj je tretji največji otok na Filipinih, za Mindanaom in Luzonom. Negros je dom vulkana Canlaon, enega najbolj aktivnih vulkanov na Filipinih. Cebu je 126. največji otok na svetu. Drugi otoki v bližini so: Guimaras na jugu, Negros na jugovzhodu, otok Bantayan in skupina otokov Romblon na severu ter Boracay na severu. === Mindanao === [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14585692528).jpg|thumb|Star zemljevid Mindanaa iz Atlasa Filipinskih otokov (1900)]] ==== Vzhodnopacifiške Kordiljere ==== Vzhodno obalo Mindanaa odlikuje dolgo gorovje, Vzhodnopacifiške Kordiljere, ki se raztezajo od rta Bilar pri Surigau na severu do rta San Agustin pri Davaou na jugu. Njegov severni del tvorijo gorovja Divata (pisana tudi Diuata), ki jih od juga ločujejo nizki prelazi na sredini. Vzhodno od gorovja so ozki pasovi nižavja z več zalivi, med katerimi sta najbolj izstopajoča zaliva Lianga in Bislig.<ref name=ThePhilippineIslandWorld>{{navedi knjigo|last1=Wernstedt|first1=Frederick L.|last2=Spencer|first2=Joseph Earl|title=The Philippine Island World: A Physical, Cultural, and Regional Geography|date=1978|publisher=University of California Press|location=Berkeley|isbn=9780520035133|pages=[https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C/page/n44 32]–37|url=https://archive.org/details/bub_gb_6Pn0Pfh1Cl0C|access-date=January 27, 2016}}</ref><ref name=HumanHelminthiases>{{navedi knjigo|last1=Hinz|first1=Erhard|title=Human Helminthiases in the Philippines the Epidemiological and Geomedical Situation|date=1985|publisher=Springer Berlin Heidelberg|location=Berlin, Heidelberg|isbn=9783642708411|pages=129–131|url=https://books.google.com/books?id=_PvsCAAAQBAJ|access-date=January 27, 2016}}</ref> ==== Davaosko-Agusanska korita ==== Zahodno od Pacifiških Kordiljer leži obsežno nižavje, Davaosko-Agusanska korita. Njen severni del vključuje dolino Agusan, ki tvori spodnje porečje reke [[Agusan (reka)|Agusan]]. Reka teče proti severu in se izliva v zaliv Butuan. Južni del nižine odvaja vodo več drugih rek, med njimi Tagum, ki teče proti jugu v Davaoski zaliv. ==== Osrednjemindanaško višavje ==== Zahodno od korita Davao-Agusan se nahaja kompleksna vrsta gorskih verig, imenovanih Osrednjemindanaško višavje (znano tudi kot Osrednje Kordiljere). Iz teh gora izvira več rek, med katerimi so reke Rio Grande de Mindanao, Pulangi, Maridagao in Tagoloan. V gorovju je več visokih gora, kot je [[- Apo (gora)|gora Apo]], najvišja v državi. ==== Planote Bukidnon-Lanao ==== Severno-osrednji del Mindanaa prevladuje obsežno višavno območje, planota Bukidnon-Lanao, ki vključuje gorovja Kitanglad in Kalatungan. Znotraj planote leži drugo največje jezero v državi, [[Lanao (jezero)|jezero Lanao]], ki leži na nadmorski višini 2296 čevljev, odteka pa ga reka Agus, ki teče proti severu do ustja v zalivu Iligan. ==== Porečje Cotabato ==== Južno od planote Bukidnon-Lanao leži velika [[depresija (geologija)|depresija]], porečje Cotabato, ki tvori spodnje porečje drugega največjega rečnega sistema v državi, [[Rio Grande de Mindanao]] (znanega tudi kot reka Mindanao). Obdano s tremi gorskimi verigami, je edina odprtina porečja v morje na severozahodu pri zalivu Illana, kjer se reka Mindanao izliva v ocean. Jugovzhodno od glavnega porečja sta dve veliki dolini, Koronadal in Allah. ==== Višavje Tiruray ==== Južno in zahodno od porečja Cotabato je zmerno visoko gorovje, višavje Tiruray, ki ločuje porečje od južne obale. Južno od višavja so ozki pasovi obal. ==== Polotok Zamboanga ==== Na severozahodni konici Mindanaa je večinoma gorat polotok Zamboanga. Veriga gorskih verig v tej regiji se imenuje Zamboanga Cordilleras, z najvišjo nadmorsko višino na gori Dapi, ki je visoka 2617 metrov. Južna obala je nepravilna, z dvema manjšima polotokoma, Sibuguey in Baganian, ki se raztezata proti jugu do zaliva Moro. === Obrobni otoki Mindanao === ==== Otoki Dinagat in Siargao ==== Severno od gorovja Divata v severovzhodnem Mindanau ležita otok Siargao in skupina otokov Dinagat. ==== Otočje Sulu ==== Jugozahodno od polotoka Zamboanga je otočje Sulu, veriga otokov, ki obsega manjše otočke province Basilan, Sulu in Tavi-Tavi. == Upravna geografija == [[File:Ph regions and provinces.svg|thumb|350px|Zemljevid Filipinov, ki prikazuje lokacijo vseh regij in provinc]] {{glavni|Upravna delitev Filipinov}} Filipini so razdeljeni na hierarhijo lokalnih vladnih enot (LGU), pri čemer je glavna enota 81 provinc in 38 neodvisnih mest. Province so nadalje razdeljene na sestavna mesta in občine, ki so sestavljene iz ''barangajev'', najmanjše lokalne vladne enote. === Regije === {{glavni|Regije Filipinov}} Filipine sestavlja 18 regij. Vsaka regija, z izjemo regije glavnega mesta, je nadalje razdeljena na sestavne province. Regija glavnega mesta je razdeljena na štiri posebna okrožja. Večina vladnih uradov ustanovi regionalne pisarne v mestu, ki služijo sestavnim provincam. Takšna mesta so označena kot ''regionalna središča''. Regije same nimajo ločene lokalne vlade, z izjemo avtonomne regije Bangsamoro. === Province === Regije, z izjemo glavnega mesta, tvori 82 provinc. Vsaka provinca ima glavno mesto ali občino. Od 82 provinc na Filipinih jih je 16 brez izhoda na morje in 16 otoških provinc. == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map PHL present.svg|thumb|left|Zemljevid območij Köppnove klasifikacije podnebja|276x276px]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: '''''tag-init''''' ali '''''tag-araw''''', vroča suha sezona ali poletje od marca do maja; '''''tag-ulan''''', deževna sezona od junija do novembra; in '''''tag-lamig''''', hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (od maja do oktobra) je znan kot ''Habagat'', suhi vetrovi severovzhodnega monsuna (od novembra do aprila) pa kot ''Amihan''. Temperature se običajno gibljejo od 21 °C do 32 °C, čeprav je lahko hladneje ali bolj vroče, odvisno od letnega časa. Najhladnejši mesec je januar; najtoplejši je maj.<ref name="PAGASA-Climate">{{navedi splet |title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |website=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |quote=Glede na povprečje vseh vremenskih postaj na Filipinih, razen Baguia, je povprečna letna temperatura 26,6 °C. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 25,5 °C, najtoplejši mesec pa maj s povprečno temperaturo 28,3 °C. Zemljepisna širina je nepomemben dejavnik pri spreminjanju temperature, medtem ko nadmorska višina kaže večje temperaturne razlike. Tako je povprečna letna temperatura Baguia z nadmorsko višino 1500 metrov 18,3 °C.}}</ref> Nekatere lokacije nimajo sušnega obdobja (kar pomeni, da imajo vsi meseci povprečno količino padavin nad 60 mm), nekatera območja na višji nadmorski višini pa imajo lahko subtropsko podnebje. Manila in večina nižinskih območij so od marca do maja vroči in prašni. Tudi v tem času pa temperature redko narastejo nad 37 °C. Povprečne letne temperature morske gladine redko padejo pod 27 °C. Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale države doseže kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. Pri upoštevanju temperature lokacija glede na zemljepisno širino in dolžino ni pomemben dejavnik. Ne glede na to, ali so na skrajnem severu, jugu, vzhodu ali zahodu države, so temperature na morski gladini običajno v istem območju. Nadmorska višina ima običajno večji vpliv. Povprečna letna temperatura Baguia na nadmorski višini 1500 metrov je 18,3 °C, zaradi česar je priljubljena destinacija v vročih poletjih.<ref name="PAGASA-Climate" /> Letna količina padavin v goratem delu vzhodne obale doseže kar 5000 milimetrov), v nekaterih zaščitenih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.<ref name=cp /> Monsunsko deževje, čeprav močno in premočno, običajno ni povezano z močnimi vetrovi in ​​valovi. Toda Filipini ležijo ob pasu [[tajfun]]ov in jih od julija do oktobra vsako leto prizadenejo nevarne nevihte. Te so še posebej nevarne za severni in vzhodni Luzon ter regije Bicol in vzhodni Visajas, občasno pa je opustošena tudi Manila. V zadnjem desetletju so Filipine hudo prizadele naravne nesreče. Samo leta 2005 je osrednji Luzon prizadela suša, ki je močno zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarne in tajfun, ki je poplavil praktično vse ulice nižje ležeče Manile. Še bolj uničujoč je bil potres leta 1990, ki je opustošil široko območje Luzona, vključno z Baguiom in drugimi severnimi območji. Mesto Cebu in bližnja območja je prizadel tajfun, ki je ubil več kot sto ljudi, potopil ladje, uničil del pridelka sladkorja ter za več dni odklopil vodo in elektriko. Filipine vsako leto prizadene povprečno šest do devet neurij, ki dosežejo kopno. Izbruh vulkana [[Pinatubo]] leta 1991 je poškodoval tudi velik del osrednjega Luzona, [[lahar]]je, ki so pokopali mesta in kmetijska zemljišča, pepel pa je vplival na globalne temperature. Otoki, ki ležijo ob pasu tajfunov, od julija do oktobra vsako leto doživijo 15–20 tajfunov,<ref name=cp>Library of Congress – Federal Research Division. (March 2006). [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf ''Country Profile: Philippines'']. Retrieved July 30, 2020. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150214022548/http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/profiles/Philippines.pdf |date=February 14, 2015 }}</ref> pri čemer v tipičnem letu na filipinsko območje odgovornosti vstopi približno devetnajst tajfunov,<ref>{{navedi knjigo |url = http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-url = https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date = July 19, 2011 |title = Economics of the Philippine Milkfish Resource System |chapter-url = https://web.archive.org/web/*/http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htmhtm |chapter = III. The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |author1 = Chong, Kee-Chai |author2 = Ian R. Smith |author3 = Maura S. Lizarondo |name-list-style = amp |publisher = The United Nations University |year = 1982 |isbn = 978-92-808-0346-4 |access-date = July 4, 2020 |url-status = dead }}</ref> osem ali devet pa jih doseže kopno.<ref name=PagasaWMO>{{navedi splet |url = http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |author = Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration (PAGASA) |title = Member Report to the ESCAP/WMO Typhoon Committee, 41st Session |page = 4 |date = January 2009 |access-date = December 17, 2009 |archive-date = March 20, 2009 |archive-url = https://web.archive.org/web/20090320001056/http://www.typhooncommittee.org/41st/docs/TC2_MemberReport2008_PHILIPPINES1.pdf |url-status = dead }}</ref><ref name=digitaltyphoon>[http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ ''Monthly Typhoon Tracking Charts''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110824055222/http://agora.ex.nii.ac.jp/digital-typhoon/reference/monthly/ |date=August 24, 2011 }}. (2010). Retrieved April 24, 2010, from the National Institute of Informatics, Kitamoto Laboratory, Digital Typhoon Website.</ref> Zgodovinsko gledano so tajfune včasih imenovali ''baguiosi''.<ref>{{navedi splet |url=https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140606220234/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNAAY550.pdf |url-status=dead |archive-date=June 6, 2014 |title=Tropical Cyclone Disasters in the Philippines A Listing of Major Typhoons by Month Through 1979 |last=Henderson |first=Faye |publisher=Agency for International Development |page=11 |access-date=July 25, 2020}}</ref> Najbolj deževen zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov padavin od 14. do 18. julija 1911.<ref>{{navedi knjigo |date=2009 |title=Manual on Estimation of Probable Maximum Precipitation (PMP) |url=http://www.wmo.int/pages/prog/hwrp/publications/PMP/WMO%201045%20en.pdf |location=Geneva |publisher=World Meteorological Organization |page=223 |isbn=978-92-63-11045-9}}</ref> Filipini so močno izpostavljeni podnebnim spremembam in so med desetimi državami na svetu, ki so najbolj ranljive za tveganja podnebnih sprememb.<ref>Overland, Indra et al. (2017) ''[https://www.researchgate.net/publication/320622312 Impact of Climate Change on ASEAN International Affairs: Risk and Opportunity Multiplier]'', Norwegian Institute of International Affairs (NUPI) and Myanmar Institute of International and Strategic Studies (MISIS). Page V.</ref> Gradnja stavb se izvaja z mislijo na naravne nesreče. Večina podeželskih stanovanj je bila sestavljena iz kolib ''nipa'', ki se zlahka poškodujejo, vendar so poceni in jih je enostavno zamenjati. Večina mestnih stavb je jeklenih in betonskih konstrukcij, zasnovanih (ne vedno uspešno) tako, da so odporne tako na tajfune kot na potrese. Vendar je škoda še vedno precejšnja in vsako leto je zaradi tajfunov, potresov in drugih naravnih nesreč veliko ljudi razseljenih. Samo leta 1987 je Ministrstvo za socialno varstvo in razvoj pomagalo 2,4 milijona žrtvam naravnih nesreč. ==Statistika== [[File:Federal states of the Philippines.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje tradicionalne skupine otokov [[Luzon]], [[Visajas]] in [[Mindanao]], z največjim mestom na vsakem posameznem območju.]] ===Statistika CIE=== Če ni drugače navedeno, so spodnji podatki vzeti iz podatkov CIA Factbook za Filipine.<ref name=factbook-ph /> ====Površina==== :* Skupaj: 300.000 km<sup>2</sup> :**Uvrstitev države na svetu: ''72.'' :* Kopno: 298.170 km<sup>2</sup> :* Voda: 1830 km<sup>2</sup> ==== Obala ==== * 36.289 km ==== Pomorske zahteve ==== (merjeno od zahtevanih osnovnih črt Filipinov) * [[Kontinentalna polica]]: do globine izkoriščanja * [[Izključna ekonomska cona]]: 2.263.816 km<sup>2</sup> z 200 nmi * Teritorialno morje: nepravilni poligon, ki se razteza do 100 nmi od obale, kot je opredeljena v pogodbi iz leta 1898; od poznih 1970-ih si je lastil tudi poligonalno območje v Južnokitajskem morju, ki se razprostira do 285 nmi v širino. ==== Naravni viri ==== * [[Les]], [[nafta]], [[nikelj]], [[kobalt]], [[srebro]], [[zlato]], [[sol]] in [[baker]] ==== Raba zemljišč ==== * Obdelovalna zemljišča: 20 % * Trajni nasadi: 16,67 % * Drugo: 64,33 % (2005) ====Namakana zemlja==== * 15.500 km<sup>2</sup> (2003) ====Naravne nevarnosti==== Filipini sedijo v pasu [[tajfun]]ov in jih običajno prizadene 15 in pet do šest ciklonskih neviht na leto; [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]]; aktivni [[vulkan]]i; uničujoči [[potres]]i; [[cunami]]s. ====Okolje - aktualna vprašanja==== *Nenadzorovano [[krčenje gozdov]] na povodnih območjih; [[erozija]] tal; onesnaženost zraka in vode v Manili; vse večja onesnaženost obalnih močvirij z [[mangrova]]mi, ki so pomembna območja za razmnoževanje rib; hudo onesnaženje vode, ki je povzročilo smrt ene od večjih rek v državi, čeprav potekajo stalna prizadevanja za oživljanje.<ref>Cezar Tigno, [http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp Oživljanje reke Pasig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100707235139/http://www.adb.org/water/actions/phi/pasig-river-resuscitating.asp |date=7. julij 2010 }}, Azijska razvojna banka, april 2009.</ref> [[Tajfun Haiyan]] je novembra 2013 povzročil velike težave. ====Okolje - mednarodni sporazumi==== *Pogodbenica: [[biotska raznovrstnost]], podnebne spremembe, ogrožene vrste, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, tropski les 83, tropski les 94, mokrišča, kitolov *Podpisano, vendar ne ratificirano: podnebne spremembe-Kjotski protokol, [[dezertifikacija]]. ===Subnacionalne enklave in eksklave=== ====Eksklave in enklave==== * [[Caloocan]] je razdeljen na dvoje z [[Valenzuela, Metro Manila|Valenzuela]] in [[Quezon City]] * V provinci Cotabato je občina President Roxas razdeljena na dvoje z občino Antipas * Manilsko južno pokopališče je eksklava okrožja San Andres, ki je v glavnem mestu Manila. Razdeljen je in obdan z Makati. ====Pene-enklave/eksklave in nedostopna okrožja==== * V Soccsksargen: ** Provinca Sarangani je ločena na dva dela z General Santos in Sarangani Bay * Na polotoku Zamboanga: ** mesto Isabela, glavno mesto province Basilan (del avtonomne regije Bangsamoro), je del polotoka Zamboanga, čeprav ga od njega ločuje [[Bazilanski preliv]] ** [[Zamboanga City]], visoko urbanizirano neodvisno mesto, je statistično del province Zamboanga del Sur, vendar je od nje ločeno s provinco Zamboanga Sibugay ===Podnacionalna štiritočka=== štiritočka je točka na Zemlji, ki se dotika štirih različnih regij. Take točke se pogosto imenujejo ''štirje vogali'' zaradi vogalov štirih regij, ki se tam srečajo. * Štiri province v Mindanau se srečajo na točki na vrhu [[Apo (gora)|Mount Apo]]: Bukidnon regije Severni Mindanao, Davao del Norte in Davao del Sur regije Davao ter Provinca Cotabato regije Soccsksargen === Geografski center === Otoška provinca Marinduque se ponaša z nazivom geografsko središče Filipinov.<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html Regional Tourism Stakeholders to meet in Marinduque] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045926/http://www.marinduque.gov.ph/regionaltourism.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov</ref> Guverner Marinduqueja je izjavil, da je njihova trditev, da je geografsko središče Filipinov, prejela obvestilo in podporo Nacionalnega organa za kartiranje in informacije o virih (NAMRIA).<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html STATE OF THE PROVINCE ADDRESS of Gov.JOSE ANTONIO N. CARRION, GOVERNOR OF MARINDUQUE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045945/http://www.marinduque.gov.ph/sopa08.html |date=December 6, 2009 }}, July 7, 2008.</ref> Luzonski datum iz leta 1911 v Marinduqueju se uporablja kot točka številka ena za vse izdelovalce kart v državi.<ref>[http://www.marinduque.gov.ph/datum.html Luzon Datum of 1911] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091206045828/http://www.marinduque.gov.ph/datum.html |date=December 6, 2009 }}, Marinduque.gov</ref> Meje filipinskega otočja so opisane v III. členu Pariške pogodbe (1898) kot nepravilni mnogokotnik.<ref>[http://avalon.law.yale.edu/19th_century/sp1898.asp Treaty of Peace Between the United States and Spain], The Avalon project.</ref> Kvadrat, ki obdaja ta mnogokotnik, bi imel vogale pri 20°N 116°E, 20°N 127°E, 4,75°N 127°V, 4,75°N 116°V. Središče tega kvadra bi ležalo na 121,5 V, 12,375 S. Ta točka leži približno na sredini ožine Tablas med otokoma Tablas in Mindoro. Zakon št. 9522 z naslovom »Zakon o določitvi temeljnih črt filipinskega teritorialnega morja«<ref>[http://www.lawphil.net/statutes/repacts/ra2009/ra_9522_2009.html Republic Act No. 9522],''An Act to Define the Baselines of the Territorial Sea of the Philippines'', as amended by Section 1 of Republic Act No. 5446, [http://www.lawphil.net The LawPhil project].</ref> opisuje nepravilni mnogokotnik, ki se prilega okvirju s središčem na 121°44'47.45"V 12°46'6.1252"N, kar je točka, ki je tudi približno v središču ožine Tablas. [[File:MT. Madja-as of Antique.jpg|thumb|Mount Madja-as v provinci Antique ]] Podatki CIA umeščajo Filipine na 13°N 122°E.<ref name=factbook-ph>[https://web.archive.org/web/20260113131810/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ Philippines : Geography], CIA World Factbook.</ref> Skrajne točke pod filipinskim nadzorom od leta 2010 so: {| class="wikitable" style="font-size:95%;width:70em;" |- ! scope="col" rowspan=2 | Smer ! scope="col" rowspan=2 | Lokacija ! scope="col" colspan=2 | Koordinate |- ! scope="col" | [[Zemljepisna širina]] (N) ! scope="col" | [[Zemljepisna dolžina]] (E) |- ! scope="row" | Sever | Mavulis, Amianan Island, Batanski otoki | style="text-align:center;" | 21º7’18.41" | style="text-align:center;" | 121º56’48.79" |- ! scope="row" | Vzhod | Pusan Point, Davao Oriental{{ref label|a|a|a}} | style="text-align:center;" | 7º17’19.80" | style="text-align:center;" | 126º36’18.26" |- ! scope="row" | Jug | Frances Reef, Tavi-Tavi | style="text-align:center;" | 4º24’53.84" | style="text-align:center;" | 119º14’50.71" |- ! scope="row" | Zahod | Thitu Island{{ref label|b|b|b}}, Kalayaan, Palavan | style="text-align:center;" | 11°3’10.19" | style="text-align:center;" | 114°16’54.66" |-class="sortbottom" style="background-color:#F2F2F2;" | colspan=4 | {{unbulleted list | {{note label|a|a|a}}Pusan ​​Point je najvzhodnejše inkorporirano ozemlje Filipinov, medtem ko je [[Benhamska planota]] najvzhodnejše neinkorporirano ozemlje Filipinov. | {{note label|b|b|b}}Otok Thitu je najzahodnejši od vseh otokov Spratly, ki jih nadzirajo Filipini od decembra 2009 }} |} Središče polja, ki bi zajemalo te točke, bi bilo na 12°46’6,13"N, 120°26’36,46"E. Ta točka je v prelivu Mindoro, približno 12 km od otoka Apo v Sablayanu, zahodni Mindoro. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.tourism.gov.ph/explore Government Portal of the Republic of the Philippines ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251212094858/https://www.tourism.gov.ph/explore |date=December 12, 2025 }} * [https://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno5446.html An act to amend section one of republic act numbered thirty hundred and forty-six, entitled "An act to define the baselines of the territorial sea of the Philippines"] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Filipinov]] m4gzitvv1fcs93agstdqipf5u9y279i Demo (glasba) 0 606792 6740429 6734163 2026-08-21T14:11:51Z 56jhoG 157998 6740429 wikitext text/x-wiki '''Demo''' ali '''demonstracijski posnetek''' je skladba ali skupina skladb, posnetih za omejeno poslušalstvo ali za interno uporabo in ne za splošno javno izdajo. Predstavlja način, da glasbenik svoje zamisli uresniči v fiksni obliki, kot je [[kasetni trak]], [[kompaktni disk]] ali [[digitalni zvok|digitalna zvočna datoteka]], ter jih s tem posreduje [[glasbena založba|glasbenim založbam]], [[glasbeni producent|producentom]] ali drugim izvajalcem. Glasbeniki demo posnetke pogosto uporabljajo kot hitre osnutke za izmenjavo zamisli s člani skupine ali [[aranžer]]ji ali pa preprosto kot lastno referenco med procesom pisanja pesmi. V drugih primerih lahko avtor posname demo z namenom, da ga pošlje izvajalcem v upanju, da bodo pesem profesionalno posneli, ali pa [[glasbeni založnik|založnik]] potrebuje enostaven posnetek za potrebe izdaje ali avtorskih pravic. == Ozadje == Demo posnetke je mogoče posneti na razmeroma preprosti opremi, kot so prenosni [[radiokasetofon]]i, majhne [[večstezno snemanje|štiri- ali osemstezne naprave]], ali na osebnih računalnikih s programsko opremo za snemanje zvoka. Pogosto so posneti z minimalno instrumentacijo, običajno le z akustično kitaro ali klavirjem ter vokalom. Tako [[Elton John]]<ref name="Vinita">{{Cite book |title=Profiles in Popular Music |last=Vinita |publisher=Sura Books |year=2005 |page=79}}</ref> kot [[Donovan]] sta si studijske izkušnje na začetku svoje kariere pridobila s snemanjem demonstracijskih posnetkov za druge izvajalce, saj so njuni menedžerji upravljali tudi z glasbenim založništvom,<ref>[https://books.google.com/books?id=1wkEAAAAMBAJ&dq=bernie+taupin+-+london&pg=PA56 Billboard 4 Oct 1997, 30 Years of Music: Elton John with Bernie Taupin] Billboard Magazine. Pridobljeno 28. decembra 2011.</ref> prav tako pa tudi [[Garth Brooks]], ki je bil ob snemanju dema pesmi »[[Friends in Low Places]]« tako navdušen, da je prosil, da pesem izda sam.<ref name=Ace277>{{cite book |first=Ace |last=Collins |title=The Stories Behind Country Music's All-Time Greatest 100 Songs |page=277}}</ref> == Namen == Številne nezasedene skupine in izvajalci posnamejo demo posnetke z namenom, da bi pridobili [[snemalna pogodba|snemalno pogodbo]]. Običajno jih pošiljajo založbam v upanju, da bodo sprejeti pod njihovo okrilje in bodo tako dobili priložnost posneti [[glasbeni album|dolgometražni album]] v profesionalnem [[snemalni studio|snemalnem studiu]]. Vendar pa velike glasbene založbe nenaročene demo posnetke, poslane po pošti, običajno prezrejo; izvajalci morajo biti na splošno bolj ustvarjalni, da demo posnetki pridejo v roke odločevalcev pri založbi. Številne uveljavljene skupine in izvajalci pred snemanjem albuma posnamejo demo posnetke novih pesmi, saj omogočajo, da pripravijo osnutke za izmenjavo zamisli s člani skupine, raziščejo več alternativnih različic pesmi ali hitro posnamejo več prototipnih skladb, preden se odločijo, katere so vredne nadaljnjega razvoja. Demo posnetki lahko vsebujejo le eno ali dve pesmi, lahko pa tudi pesmi za celoten album. Z razvojem dostopa do programske opreme, ki glasbenikom omogoča samostojno produkcijo visokokakovostne glasbe, se je količina vsakodnevno izdane glasbe izjemno povečala. Z več kot 100.000 novimi pesmimi, ki so vsak dan naložene na platformo [[Spotify]],<ref>{{Navedi splet |url=https://variety.com/2022/music/news/new-songs-100000-being-released-every-day-dsps-1235395788/ |title=Music Streaming Hits Major Milestone as 100,000 Songs are Uploaded Daily to Spotify and Other DSPs |last=Willman |first=Chris |website=Variety |date=7. oktober 2022 |accessdate=6. marec 2023}}</ref> se je zvišala tudi raven kakovosti, potrebna za prepričanje glasbenih založb, meje med demo posnetki in končanimi posnetki pa so postale vse bolj zamegljene.<ref>{{Navedi splet |url=https://blog.groover.co/en/tips/send-a-demo-to-record-labels/ |title=How to Send a Demo to Record Labels? |last=Leighton |first=Mackenzie |website=Groover Blog |date=22. september 2022 |accessdate=6. marec 2023}}</ref> == Dostopnost == Javnost demo posnetke redko sliši, čeprav nekateri izvajalci sčasoma izdajo neobdelane demo posnetke na [[kompilacijski album|kompilacijskih albumih]] ali v [[Box set|posebnih zbirkah]], kot je album ''[[Demolicious]]'' skupine [[Green Day]]. Druge demo različice so neuradno izšle kot [[programsko piratstvo|piratski posnetki]], kot so demo posnetki skupine [[The Beatles]] in serija ''Sea of Tunes'' skupine [[The Beach Boys]]. Več izvajalcev je sčasoma uradno izdalo demo različice svojih pesmi kot samostojne albume ali spremljevalne izdaje k albumom, kot sta [[Florence and the Machine]] (med drugimi s pesmijo ''What the Water Gave Me'') in skupina [[Cults]] na EP-ju ''Sunday Jams''. V preteklosti se je zgodilo tudi, da so se ukradeni demo kasetni trakovi pojavili na spletni strani [[eBay]]. V redkih primerih lahko demo posnetek postane končna izdana različica pesmi, kot se je zgodilo s pesmijo »[[Pumped Up Kicks]]« skupine [[Foster the People]]. Različica pesmi »Pumped Up Kicks«, ki je izšla kot singel in nato postala hit, je bila demo, ki ga je pevec Mark Foster posnel sam, preden je sploh ustanovil skupino.<ref name="rs-bandtowatch">{{cite magazine |url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/band-to-watch-foster-the-peoples-pumped-up-psych-pop-102231/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610101325/https://www.rollingstone.com/music/news/band-to-watch-foster-the-peoples-pumped-up-psych-pop-20110608 |archive-date=10. junij 2011 |title=Band to Watch: Foster the People's Pumped-up Psych-Pop |magazine=[[Rolling Stone]] |first=Patrick |last=Doyle |date=8. junij 2011 |accessdate=22. avgust 2011}}</ref> Leta 1982 je [[Bruce Springsteen]] v svoji spalnici posnel deset demo pesmi, ki jih je nameraval kasneje posneti s svojo zasedbo [[E Street Band]], vendar se je kasneje odločil, da so mu bolj všeč akustični demo posnetki, in jih izdal kot album ''[[Nebraska (album)|Nebraska]]'' leta 1982.<ref>{{cite web |author=HHauser |title=Dusting 'Em Off: Bruce Springsteen – Nebraska |url=https://consequence.net/2013/07/dusting-em-off-bruce-springsteen-nebraska/ |accessdate=25. april 2017 |publisher=[[Consequence of Sound]] |date=20. julij 2013}}</ref> V underground glasbenih zvrsteh, kot so [[noise]], [[black metal]] ali [[punk rock]], skupine demo posnetke pogosto same delijo oboževalcem ali pa jih prodajajo po zelo nizki ceni.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.metal-temple.com/site/news/view/general_news/daniele-badursi.htm |title=Metal-Temple.com :: DANIELE BADURSI: Italian Raw Art Fanzine. (News) |last=Fanzine |first=Italian Raw Art |website=www.metal-temple.com |accessdate=2. julij 2017 |archive-date=17. julij 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210717120957/http://www.metal-temple.com/site/news/view/general_news/daniele-badursi.htm}}</ref> Ljubiteljski (in nekateri profesionalni) glasbeniki se lahko odločijo, da bodo demo posnetke dali na voljo zainteresiranim poslušalcem preko spletišč, kot sta [[SoundCloud]] ali [[Bandcamp]], da bi delili nove zamisli, prejeli povratne informacije in/ali oboževalcem omogočili vpogled »v zakulisje« ustvarjalnega procesa. Leta 1977 je punk skupina [[Sex Pistols]] izdala album demo posnetkov z naslovom ''[[Spunk]]'', ki ga kritiki po kvaliteti enačijo s produkcijo njihovega edinega studijskega albuma ''[[Never Mind the Bollocks, Here's the Sex Pistols]]''. == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasba]] [[Kategorija:Glasbena produkcija]] [[Kategorija:Albumi]] oz6btavwx8wyrx0aqui9qr7533eeev6 Ivka Marija Munda 0 606793 6740652 6739567 2026-08-22T00:17:47Z Marko3 1829 /* Poznejše življenje in smrt */ 6740652 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska biokemičarka in algologinja (1927–2009)}} {{Infopolje Oseba|alma_mater=[[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani]]|parents=[[Avgust Munda]] (oče)}} '''Ivka Marija Munda''',{{Efn|V nekaterih virih je poimenovana tudi kot Ivka-Marija Munda, Ivka M. Munda, ter Ivka Munda.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Biokemija|biokemičarka]] in [[Alge|algologinja]], * [[7. julij]] [[1927]], [[Ljubljana]], † [[27. november]] [[2009]]. == Otroštvo == Rojena je bila 7. julija 1927 v [[Ljubljana|Ljubljani]] v slovenski družini. Njena mati je bila strokovna učiteljica Marija Arselin (1888–1969) iz [[Spodnje Duplje|Spodnjih Dupelj]], njen oče pa slovenski pravnik in ribiški strokovnjak [[Avgust Munda]] (1886–1971) iz [[Brežice|Brežic]].<ref name=":0">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 / Nunska ulica, 17 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/b2f77bda-c50e-4c8f-b9df-e8090a2bbc63 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice |last=Munda |first=Avgust |author-link=Avgust Munda |date=7.11.1969 |title=Marija Munda roj. Arselin |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=305}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Dobaja |first=Dunja |last2=Rendla |first2=Marta |last3=Šorn |first3=Mojca |last4=Pančur |first4=Andrej |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |last6=Čuček |first6=Filip |last7=Blaj Hribar |first7=Neja |last8=Bernot |first8=Jan |last9=Tominšek Čehulić |first9=Tadeja |last10=Madjar |first10=Tadej |last11=Bertalanič |first11=Sara |last12=Bezjak |first12=Špela |last13=Mesarič |first13=Tomaž |last14=Vidic |first14=Nina |last15=Sirk |first15=Martina |others=tudi Brigita Šepec, Sabina Slankovič, Tadeja Dolinšek, Luka Ruter, Timotej Trček, Maja Furlan, Domen Virant, Dijana Klašnja, Maša Slatnar, Sebastjan Sitar, Marsel Hotić, Miha Varga in Katarina Jurkošek |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke K do Ž. / Stara pot 3 |url=https://www.sistory.si/popis/48099995-4c4a-46b8-bfa2-834c8176cd82/enota/0/437f0905-2bbe-4d2f-97ac-866511c50bb2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Polec |first=Janko |author-link=Janko Polec |date=1935 |year= |title=Munda, Avgust (1886–1971) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi379490/ |access-date=2026-08-10 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |publication-date=2013}}</ref> Bila je edinka.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Dobaja |first=Dunja |last2=Rendla |first2=Marta |last3=Šorn |first3=Mojca |last4=Pančur |first4=Andrej |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |last6=Čuček |first6=Filip |last7=Blaj Hribar |first7=Neja |last8=Bernot |first8=Jan |last9=Tominšek Čehulić |first9=Tadeja |last10=Madjar |first10=Tadej |last11=Bertalanič |first11=Sara |last12=Bezjak |first12=Špela |last13=Mesarič |first13=Tomaž |last14=Vidic |first14=Nina |last15=Sirk |first15=Martina |others=tudi Brigita Šepec, Sabina Slankovič, Tadeja Dolinšek, Luka Ruter, Timotej Trček, Maja Furlan, Domen Virant, Dijana Klašnja, Maša Slatnar, Sebastjan Sitar, Marsel Hotić, Miha Varga in Katarina Jurkošek |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke K do Ž. / Nunska ulica, 17 |url=https://www.sistory.si/popis/48099995-4c4a-46b8-bfa2-834c8176cd82/enota/0/5d30c4ae-98f0-40f9-845f-365f399eadd9 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Leta 1938 je začela obiskovati realno žensko gimnazijo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katerega ravnateljica je bila doktorica filozofije in slikarka [[Frančiška Pija Garantini]], ki je Ivko Marijo v prvem letniku poučevala prirodopis.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=1939 |title=VII. Redovanje učenk. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5SPL6S7 |work=Izvestje |publisher=Uršulinska ženska realna gimnazija z internatom v Ljubljani |location=Ljubljana |pages=24-29 |language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice |date=1940 |title=IX. Redovanje učenk. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7QH31U9 |work=Izvestje |publisher=Uršulinska ženska realna gimnazija z internatom v Ljubljani |location=Ljubljana |pages=23-29 |language=Sl}}</ref> Francoščino jo je poučevala pisateljica [[Helena Jaklič]].<ref name=":2" /> Na gimnaziji je imela odličen uspeh.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Med njenimi sošolkami so bile tudi kasnejše medicinska entomologinja [[Danica Tovornik]], morska biologinja in ocenografinja [[Tereza Pucher Petković]] ter konservatorka [[Nataša Štupar Šumi|Nataša Suhadolc Štupar Šumi]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> == Izobraževanje == Po maturi se je vpisala na študij biologije in kemije na [[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno matematični falulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref name=":4" /> Tam je leta 1953 diplomirala. Leta 1963 je na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] Univerze v Ljubljani (ob preoblikovanju Prirodoslovno matematične fakultete, katere Oddelek za biologijo se je v leta 1960 združil z dotedanjo Agronomsko-gozdarsko-veterinarsko fakulteto, se je ta preimenovala v sedanjo Biotehniško fakulteto) doktorirala z disertacijo ''Vpliv salinitete na kemijsko sestavo, rast in fruktifikacijo nekaterih fukacej (Ascophyllum nodosum (L.) Le Jol., Fucus vesiculosus L., Fucus ceranoides L. in Fucus serratus L.)'' pod mentorstvom botanika in profesorja [[Ernest Mayer|Ernesta Mayerja]].<ref>{{Navedi knjigo |last=Munda |first=Ivka Marija |author-link=Ivka Marija Munda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y94C86QG |title=Vpliv salinitete na kemijsko sestavo, rast in fruktifikacijo nekaterih fukacej (Ascophyllum nodosum (L.) Le Jol., Fucus vesiculosus L., Fucus ceranoides L. in Fucus serratus L.) |date=1963 |publisher=I. Munda |others=[[Ernest Mayer]], mentor |language=Sl}}</ref> Na Univerzi v [[Göteborg|Göteborgu]] na [[Švedska|Švedsken]] je dosegla stopnjo švedskega doktorata s tezo ''Geographical and seasonal variation in the chemical composition of some Adriatic brown algae'' (Geografske in sezonske razlike v kemični sestavi nekaterih jadranskih rjavih alg) iz leta 1962.<ref name=":4" /> == Delo == Najprej je bila zaposlena na Biološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. Naslednjih sedem let se je specializirala na Švedskem, Norveškem in Nizozemskem.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> Kasneje je bila zaposlena na Hydro-biologisch instituutu Holandske akademije znanosti v Yersekeju in Oddelku za tehnologijo živil na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] Univerze v Ljubljani. === Delo na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija === Od leta 1965 do svoje upokojitve leta 1994 je bila zaposlena kot znanstvena svetnica na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je bil pozneje priključen Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":4">{{Navedi knjigo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/509 |title=50 let Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU |date=2000 |publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Biološki inštitut Jovana Hadžija |others=avtorica poglavja Barbara Šuštar |isbn=961-6358-03-0 |editor-last=Čarni |editor-first=Andraž |pages=60-76 |language=Sl |chapter=Sodelavci inštituta 1950-2000}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo |last=Turnšek |first=Dragica |author-link=Dragica Turnšek |date=februar 2010 |title=Slovo od dr. Ivke Munda |url=https://www.academia.edu/1901178/Neznani_sliki_%C4%8Dlove%C5%A1ke_ribice_v_Narodnem_muzeju_Slovenije_v_Ljubljani_iz_zgodovine_slovenskega_naravoslovja |magazine=Proteus |pages=282-283 |language=Sl |volume=6}}</ref><ref name=":6">{{Navedi knjigo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/509 |title=50 let Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU |date=2000 |publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Biološki inštitut Jovana Hadžija |others=soavtorica poglavja [[Ivka Marija Munda]] |isbn=961-6358-03-0 |editor-last=Čarni |editor-first=Andraž |pages=34-36 |language=Sl |chapter=Algološke raziskave}}</ref> V tem času je raziskovala podmorsko bentoško vegetacijo severnega Jadrana. Preučevala je asociacije bentoških alg, njihovo sezonsko in ekološko pogojeno razporeditev, floristično sestavo in biomaso. Posebej je podala obsežen pregled biomase naselij morskih alg okolice Rovinja in nato še Pirana. Kot prva v Jugoslaviji je opravila analizo kemične sestave morskih alg glede na vsebnost proteinov, aminokislin, manitola, fikokoloidov, vitaminov in mineralov.<ref name=":6" /> Amatersko se je ukvarjala s slikarstvom.<ref name=":5" /> == Poznejše življenje in smrt == Upokojila se leta 1994, vendar je še svojim raziskovalnim delom nadaljevala. Raziskovala je dokler, ni zbolela za hudo boleznijo, za katero je 27. novembra 2009 umrla. Pokopana je v grobu svojih staršev na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Nagrade == * [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča]] (1965; za razpravo: ''Water and electrolyte exchange in the brown algae Ascephyllum nodosum, Fucus Vesiculosus L. and Fucus ceranoides'' [''Izmenjava vode in elektrolitov v rjavih algah Ascephyllum nodosum, Fucus vesiculosus L. in Fucus ceranoides''])<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.aris-rs.si/uploads/sl/finan/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1965 |date=1966 |publisher=sklad Borisa Kidriča |location=Ljubljana |page=12 |language=Sl|editor-last=Bogo (Bogomil)|editor-first=Fatur|editor-link=Bogomil Fatur}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Munda, Ivka Marija}} [[Kategorija:Slovenski biokemiki]] [[Kategorija:Slovenski botaniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno matematične fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] s7hu0w0rgwfd0nznewqsrf35v3f1hfq Portal:V novicah/Glavna stran/avgust 2026 100 606799 6740623 6737350 2026-08-21T19:49:36Z Yerpo 8417 osvežitev 6740623 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. *'''[[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]]''' je z zmago s 3&nbsp;:&nbsp;1 v nizih proti [[Japonska moška odbojkarska reprezentanca|japonski reprezentanci]] osvojila 3. mesto v [[Moška odbojkarska liga narodov VNL 2026|Ligi narodov]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec; [[Hamad bin Kalifa Al Tani]] ({{abbr|74|umrl 12. julija}}), katarski emir. sofrakpv2spwbtostvvpb5ml1ln2lje Ujgurski kaganat 0 607044 6740420 6739570 2026-08-21T14:04:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Ujguri]]; +[[Kategorija:Ujgurski kaganat]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740420 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Ujgurski kaganat | common_name = Ujgursko cesarstvo | native_name = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}} <br /> {{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}} | status = nomadsko cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | capital = {{plainlist| *[[Otuken]]<ref>{{cite web |url=http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |title=Data |publisher=www.tekedergisi.com |access-date=2020-01-19 |archive-date=2020-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626141444/http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |url-status=dead }}</ref> *[[Ordu-Balik]] (kasneje)}} | religion = {{plainlist| *[[manihejstvo]] (uradno) *[[tengrizem]] *[[budizem]] *[[nestorijanstvo]]}} | common_languages = {{plainlist| *[[Ujgurščina|stara ujgurščina]] *[[kitajščina|srednja kitajščina]]}} | year_start = 744 | year_end = 840 | image_coat = Yaglakar_clan_tamga.png | symbol_type = [[Tamga]] klana Jaglakar | p1 = Drugi turški kaganat | s1 = Karahanidski kanat | s2 = Gansu | s3 = Kočo | s4 = Kirgiški kaganat {{!}}Jenisejski kirgiški kaganat | image_flag = | image_map = Map of the Uyghur Khaganate.png | image_map_caption = Ozemlje Ujgurskega kaganata (745–850)<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4|date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=428 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA428 |language=en}}</ref> | title_leader = Kagan | leader1 = [[Kutlug I. Bilge]] (prvi) | year_leader1 = 744–747 | leader2 = [[Enjan kagan]] (zadnji) | year_leader2 = 841–847 | stat_year1 = Leto 800 | ref_area1 = <ref name="Turchin222">{{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|page=222|issn=1076-156X|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}}</ref><ref name="Taagepera493">{{cite journal|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|first=Rein|last=Taagepera|author-link=|jstor=2600793|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription}}</ref> | stat_area1 = 3100000 }} {{chinese | pic = Conversion of Bögü Qaghan (759-780 CE) to Manicheism in 762 (detailed of Bögü Qaghan in a suit of armour, kneeling to a Manichean high priest).jpg | picsize = 300px | piccap = Bogu Kagan, tretji kagan Ujgurov, se spreobrača v [[manihejstvo]]<ref>List iz Manihejske knjige MIK III 4979, 8. stoletje</ref><ref name="RX577-578">{{cite book |last1=Rong |first1=Xinjian |title=The Silk Road and Cultural Exchanges between East and West |date=24 October 2022 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=978-90-04-51259-7 |pages=577–578 |url=https://doi.org/10.1163/9789004512597_006 |chapter=Gaochang in the Second Half of the 5th Century and Its Relations with the Rouran Qaghanate and the Kingdoms of the Western Regions|doi=10.1163/9789004512597_006 }}</ref> | altname = Huihu <!--/ Huigu; see talk page--> | t2 = {{linktext|回鶻}} | s2 = 回鹘 | p2 = Huíhú <!--<br> Huígǔ; see talk page--> | w2 = Hui-hu <!--<br> Hui-ku; see talk page--> | l2 = | altname3 = Huihe | t3 = {{linktext|回紇}} | s3 = 回纥 | p3 = Huíhé | w3 = Hui-ho | l3 = | altname4 = Devet plemen | c4 = {{linktext|九|姓}} | p4 = Jiǔxìng | w4 = Chiu-hsing | l4 = Devet [[Kitajski priimek|priimkov]] | lang1 = [[stara turščina]] | lang1_content = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}}<br>{{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}}<br>"Ljudstvo devetih plemen]]" }} '''Ujgurski kaganat''', ki se je sam opredelil kot '''Tokuz Oguz''' (Devet plemen),<ref>{{cite book|author=E.J. Brill|year=1962|title=Four studies on the history of Central Asia|page=88}}</ref><ref>{{cite book|first=Scott C.|last=Levi|year=2009|title=Islamic Central Asia: An Anthology of Historical Sources|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author=V. V. Barthold|year=1956|title=Four Studies on Central Asia|page=88}}</ref> dinastija Tang pa ga je imenovala '''Džušing''',{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} je bil turški kaganat,{{sfn|Benson|1998|p=16–19}} ki je obstajal približno sto let od sredine 8. do sredine 9. stoletja. Kaganat je bil plemenska zveza z vodilnim ujgurskim plemstvom.{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} ==Zgodovina== ===Vzpon=== Sredi 5. stoletja so bili Ujguri pleme Tele, podložno [[Prvi turški kaganat|Prvemu turškemu kaganatu]] (552–603).<ref name="Old Book of Tang">Chapter 195, Huihe. See [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7195 wikisource]</ref> Leta 657 je [[Zahodni turški kaganat]] premagala dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], nakar so Ujguri prestopili k dinastiji Tang. Ujguri so se že pred tem nagibali k zavezništvu s dinastijo Tang, ko so se leta 627 na njihovi strani borili proti [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskemu cesarstvu]] in Turkom.{{sfn|Latourette|1964|p=144}}{{sfn|Haywood|1998|p=3.2}} Leta 742 so se [[Ujguri]], [[Karluki]] in [[Basmili]] uprli [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]].{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}} Leta 744 so Basmili zavzeli turško prestolnico [[Otuken]] in ubili vladajočega kagana [[Ozmiš kagan|Ozmiša]]. Kasneje istega leta se je proti Basmilom izoblikovala ujgursko-karluška zveza in jih premagala. Njihov kagan je bil ubit in Basmili kot ljudstvo so prenehali obstajati. Kasneje so sovražnosti med Ujguri in Karluki prisilile Karluke, da so se preselili na zahod v [[Sedmerorečje|Žetisu]] in se spopadli s [[Turgeški kaganat|Turgeši]]. Leta 766 so jih premagali in osvojili njihovo ozemlje.{{sfn|Sinor|1990|p=349}} Prvi ujgurski kagan, [[Kutlug I. Bilge]], je trdil, da je vrhovni vladar vseh plemen. Svojo prestolnico je zgradil v [[Ordu-Balik]]u. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' je ozemlje Ujgurskega kaganata takrat ''"na svojem vzhodnem koncu doseglo ozemlje Šiveja, na zahodu [[Altaj|Altajsko gorovje]], na jugu pa puščavo [[Gobi]], tako da je pokrivalo celotno ozemlje [[Šiungnu]]jev"''.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=Chapter 217 part 1 |quote="{{lang|zh-hant|東極室韋，西金山，南控大漠，盡得古匈奴地。}}"}}</ref> Leta 745 so Ujguri ubili [[Kulun beg]]a, zadnjega kagana [[Gokturki|Gokturkov]], in njegovo glavo poslali dinastiji Tang.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} ===Plemena=== V knjigi ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je v 98. zvezku naštetih devet plemen s priimkom Tokuz Oguz. Seznam plemen je tudi v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''. Po mnenju japonskih zgodovinarjev Hašimota, Katajame in Sengeja je vsako ime na seznamih v knjigah Tanga pomenilo priimek poglavarja tistega plemena. Na drugem setnamu v ''Tang Huijao'' so imena plemen zapisana tudi v turškem jeziku.{{sfn|Golden|1992|p=156–157}}<ref>{{cite journal|last= Senga|first= T.|title= The Toquz Oghuz Problem and the Origins of the Khazars|journal= Journal of Asian History |volume=24 |issue=1|year= 1990|pages= 57–69|jstor= 419253799}}</ref> Walter Bruno Henning je leta 1938 {{sfn|Henning|1938|p=554–558}} imena devetih plemen povezal z imeni na ''Staël-Holsteinovem zvitku'', pisanem v sakejskem jeziku, kot so jih zapisali avtorji Hani. {| class="wikitable sortable" |- ! Plemensko ime v mandarinščini in pinjinu !! Plemensko ime v sakijščini !! Plemensko ime v stari turščini !! Priimek v stari turščini !! Priimek v sakijščini || Priimek v mandarinščini in pinjinu |- | 迴紇 (''Huihe'') || || ''Uyğur'' 𐰺𐰍𐰖𐰆 || 𐰖𐰍𐰞𐰴𐰺 ''Yağlaqar'' || ''Yahīdakari'' ||藥羅葛 (''Jaoluoge'') |- | 僕固 (''Pugu'') || ''Bākū'' || *''Buqu[t]'' || *''(H)Uturqar'' || || 胡咄葛 (''Huduoge'') |- | 渾 (''Hun'') || || *''Qun'' || *''Kürebir'' || ''Kurabīri'' || 咄羅勿 (''Guluovu'') |- | 拔曳固 (''Bajegu'') || ''Bayarkāta'' || ''Bayırku'' || *''Boqsıqıt'' || ''Bāsikātti'' || 貊歌息訖 (''Mogešiči'') |- | 同羅 (''Tongluo'') || ''Ttaugara'' || ''Tongra'' || *''Avučağ'' || || 阿勿嘀 (''A-Vudi'') |- | 思結 (''Sidžje'') || ''Sīkari'' || *''Sıqar'' || *''Qasar'' || || 葛薩 (''Gesa'') |- | 契苾 (''Čibi'') || ''Kāribari'' || || || || 斛嗢素 (''Huvasu'') |- | 阿布思 (''A-Busi'') || || || *''Yabutqar'' || ''Yabūttikari'' || 藥勿葛 (''Jaovuge'') |- | 骨倫屋骨(思) (''Gulunvugu(si)'') || || || *''(Q)Ayabir'' || ''Ayabīri'' || 奚耶勿 (''Šijavu'') |} ===Zlata doba=== [[Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 064.jpg|thumb|left|Ujgurski princesi na freski v Bezekliku]] Leta 747 je [[Kutlug I. Bilge]] umrl. Nasledil ga je njegov najmlajši sin [[Bajančur kan]], ki je zgradil številne trgovske postaje za trgovanje s Tangom in dobiček uporabil za gradnjo prestolnice [[Ordu-Balik]] in Baj Balika, mesta višje ob reki Selenga. Nato se je odpravil na vrsto pohodov, da bi pod svojo zastavo združil vsa stepska ljudstva. V tem času se je cesarstvo širilo in pod svojo oblast priključilo [[Oguzi|Sekiške Oguze]], [[Kirgizi|Kirgize]], [[Karluki|Karluke]], [[Turgeši|Turgeše]], [[Tatari|Tokuške Tatare]], [[Čiki|Čike]] in ostanke [[Basmili|Basmilov]]. Leta 751 je cesarstvo Tang utrpelo strateški poraz z [[Arabci]] v [[Bitka pri Talasu|bitki pri Talasu]]. Tang se je po porazu umaknil iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kar je Ujgurom omogočilo, da so postali nova prevladujoča sila v regiji.<ref>{{cite book |last1=Rhie |first1=Marylin Martin |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia, Volume 2 The Eastern Chin and Sixteen Kingdoms Period in China and Tumshuk, Kucha and Karashahr in Central Asia (2 vols) |date=15 July 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-39186-4 |url=https://books.google.com/books?id=ogD1DwAAQBAJ&pg=PA724 |language=en|quote= }}</ref> Leta 755 se je začel [[An Lušanov upor]] proti dinastiji Tang. Naslednje leto se je cesar [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] iz dinastije Tang obrnil po pomoč k Bajančurju. Kan mu je poslal približno 4000 ujgurskih konjenikov pod poveljstvom svojega sina, ki so pomagali osvojiti izgubljeni mesti [[Čangan]] in [[Luojang]]. Po osvojitvi Luojanga so Ujguri tri dni ropali in se ustavili šele potem, ko so zbrali veliko količino svilenih tkanin. Za svojo pomoč so od cesarja dobili še 20.000 zvitkov svile in častne nazive. Ujguri so začeli trgovati s konji in za vsakega prodanega konja dobili 40 zvitkov svile. Med bivanjem v dinastiji Tang so dobili status gosta.{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}}{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Sklepali so tudi vzajemne poroke. Bajančur se je poročil s princeso Ninguo, ujgurski princ pa s princeso iz Tanga.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} Cesarstvi sta leta 756 sklenili zavezništvo proti An Lušanu in ga potrdili s porokami. Bajančur je svojo hčerko, princeso Pijio, poročil s princem Li Čengcajem, sam pa se je poročil s princeso Ningguo, hčerko cesarja Sudzonga. [[Slika:Uyghur princes wearing Chinese-styled robes and headgear. Bezeklik, Cave 9, 9-12th century CE.jpg|thumb|250px|Ujgurski princi v kitajskih oblačilih in s kitajskimi pokrivali; Bezeklik, jama 9, 9.–12. stoletje]] Leta 758 so Ujguri svojo pozornost usmerili na severne [[Kirgizi|Kirgize]] v porečju [[Jenisej]]a. Bajančur je uničil več njihovih trgovskih postojank in nato premagal kirgiško vojsko in usmrtil njihovega kana.{{sfn|Barfield|1989|p=152}} : ''"Na dan ren-shen v petem mesecu prvega leta vladavine Čjanjuana [29. marec 758] so odposlanci Hui-heja [Ujgurskega kaganata], Duo-ji-hai-a-boja in drugih, skupaj osemdeset ljudi, ter emir Črnooblečenih Dašijev [Abasidski kalifat], Nao-ven in drugi, skupaj osem ljudi, prišli hkrati na obisk [dvora Tanga]; ko so se sprehodili do stranskega vhoda v palačo, sta se [obe delegaciji] prepirali, kdo naj prvi [stopil pred cesarja]. Tolmači in palačni tajniki so jih razporedili v levo in desno skupino, potem pa so hkrati vstopili skozi vzhodna in zahodna vrata. [Po tem] sta Ven-še-ši in odposlanec Črnooblečenih Dašijev obiskala [kitajskega cesarja]."''{{sfn|Wan|2017|p=42}} : — Cefu Juangui Leta 759 so Ujguri ponovno poskušali pomagati Tangu pri zatiranju upornikov, vendar jim je to spodletelo. Bajančur kan je umrl. Nasledil ga je sin [[Bogu kagan]].{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Leta 762 je Bogu kagan načrtoval napad na dinastijo Tang s 4.000 vojaki, po pogajanjih pa je prestopil na njeno stran in pomagal poraziti upornike v Luojangu. Po bitki su Ujguri izropali mesto. Prebivalci so se zatekli v budistične templje, ki so jih Ujguri zažgali. Ubitih je bilo več kot 10.000 ljudi. Dinastija Tang je morala Ujgurom za pomoč izplačati 100.000 zvitkov svile, šele potem so zapustili državo.{{sfn|Barfield|1989|p=152–153}} Med pohodom je Bogu kan srečal manihejske duhovnike, ki so ga spreobrnili v [[manihejstvo]], ki je postalo uradna vera Ujgurskega kaganata.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} ===Propad=== {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 400 | caption_align = center | align = right | direction = horizontal | header = | image1 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (detail).jpg | image2 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (man in full armour, detail).jpg | footer = Fragmenta slike na svili iz manihejskega templja blizu [[Gaočang]]a, ki prijazuje moške v oklepih; 8. ali 9. stoletje, [[Muzej azijske umetnosti]], [[Berlin]]<ref>{{cite book |last1=SKUPNIEWICZ |first1=Patryk (Siedlce University, Poland) |title=Crowns, hats, turbans and helmets.The headgear in Iranian history volume I: Pre-Islamic Period|date=2017 |publisher=K. Maksymiuk & G. Karamian |location=Siedlce-Tehran |page=253 |url=https://www.researchgate.net/publication/323545452}}</ref> }} Leta 839 je bil [[Džangšin kagan]] prisiljen storiti samomor. Prestol je s pomočjo 20.000 [[Šatuoji|šatuojskih]] konjenikov iz [[Ordos]]a zasedel minister [[Kasar kagan]]. Še istega leta so se zgodili lakota, epidemija in posebej huda zima, ki je ubila veliko živine, na kateri je temeljilo ujgursko gospodarstvo.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=chapter 217 part 2 |quote="{{lang|zh-hant|方歲饑，遂疫，又大雪，羊、馬多死}}"}}</ref> Leta 840 je Kulug Baga, eden od devetih ujgurskih ministrov in Kasarjev tekmec, pobegnil k Jenisejskim [[Kirgizi|Kirgizom]] in jih pozval, naj napadejo Ujgurski kaganat s severa. Z vojsko približno 80.000 konjenikov so Kirgizi izropali [[Ordu-Balik]] in ga zravnali z zemljo.{{sfn|Drompp|2005|p=37}} Kasarja so ujeli takoj obglavili. Nato so uničili še druga mesta po Ujgurskem kaganatu in jih do tal požgali. Ujguri so pobegnili v dveh skupinah. Skupina s 30.000 možmi, ki jo je vodil aristokrat [[Ormaz]], je poiskala zatočišče na ozemlju Tanga, vendar je cesar [[Vudzong]] iz Tanga ukazal zaprtje meja. Druga skupina, ki je štela 100.000 mož in jo je vodil Baojijev sin [[Vudžje kagan]], je prav tako pobegnila na ozemlje Tanga. Vudžje je od cesarja zahteval prostor za naselitev, pa tudi zaščito manihejcev in hrano. Vudzong je zahteve ocenil kot nesprejemljive in jih zavrnil. Ormazu je podelil azil v zameno za sodelovanje njegove vojske proti Vudžjeju. Dve leti pozneje je Vudzong prepoved manihejstva razširil na [[krščanstvo]], [[zaratustrstvo]] in zlasti [[budizem]].{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} [[Slika:Soldiers from Karasahr, 8th century.jpg|thumb|left|Vojaka iz [[Karasahr]]a, 8. stoletje]] Jenisejski Kirgizi in dinastija Tang so med letoma 840 in 848 začeli uspešno vojno proti Ujgurskemu kaganatu, pri čemer so kot utemeljitev za zavezništvo uporabili svoje domnevne družinske vezi.<ref>{{cite journal |last1=Drompp|first1=Michael R. |date=1999 |title=Breaking the Orkhon Tradition: Kirghiz Adherence to the Yenisei Region after A. D. 840 |url=https://www.jstor.org/stable/605932 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi= 10.2307/605932|jstor=605932 |access-date=4 September 2021|url-access=subscription }}</ref> Leta 841 se je Vudžje s svojimu Ujguri odpravil na pohod v današnji Šaanši. Leta 843 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Ši Šjonga napadla Ujgure in 13. februarja 843 na gori "Ubij barbare" (Šahu) ubila 10.000 mož.{{sfn|Drompp|2005|p=114}} Vudžje je bil ranjen.<ref name="Dardess2010">{{cite book|first=John W.|last=Dardess|title=Governing China: 150–1850|url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA32|date=10 September 2010|publisher=Hackett Publishing|isbn=978-1-60384-447-5|pages=32–}}</ref>{{sfn|Drompp|2005|p=114}}<ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+843&pg=PA92 |location= |publisher=BRILL |page=92 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref><ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+uyghur&pg=PA99 |location= |publisher=BRILL |page=99 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref> Po porazu je Vudzong ukazal, da preživele ujgurske vojake razdelijo med različne enote vojske Tanga. Ker se je Ormaz temu uprl, je general Lu Mian pobil vse njegove vojake. V porazu dveh glavnih ujgurskih skupin je Vudzong videl priložnost, da se znebi manihejcev. Ukazal je uničenje manihejskih templjev v več mestih, zaplembo njihovih posesti in usmrtitev duhovščine.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} : ''"V četrti luni leta 843 je bil izdan cesarski odlok, [ki je ukazal] ubiti manihejske duhovnike cesarstva. [...] Manihejske duhovnike Ujguri zelo spoštujejo."''{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} : — Ennin Leta 846 je bil Vudžje po šestletnem vladanju ubit, potem ko se je boril proti Kirgizom, podpornikom svojega tekmeca Ormaza, bratu Kasarju in vojakom dinastije Tang v Ordosu in današnjem Šaanšiju.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} Njegovega brata [[Enian kagan]]a so sile dinastije Tanga odločilno premagale leta 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} ===Nasledniki=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 9. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ujgurski kaganat]] mtf9qhi5llunzpvh33pg6dhhgjl1rer 6740691 6740420 2026-08-22T07:52:33Z Octopus 13285 /* Propad */ Enjan 6740691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Ujgurski kaganat | common_name = Ujgursko cesarstvo | native_name = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}} <br /> {{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}} | status = nomadsko cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | capital = {{plainlist| *[[Otuken]]<ref>{{cite web |url=http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |title=Data |publisher=www.tekedergisi.com |access-date=2020-01-19 |archive-date=2020-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626141444/http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |url-status=dead }}</ref> *[[Ordu-Balik]] (kasneje)}} | religion = {{plainlist| *[[manihejstvo]] (uradno) *[[tengrizem]] *[[budizem]] *[[nestorijanstvo]]}} | common_languages = {{plainlist| *[[Ujgurščina|stara ujgurščina]] *[[kitajščina|srednja kitajščina]]}} | year_start = 744 | year_end = 840 | image_coat = Yaglakar_clan_tamga.png | symbol_type = [[Tamga]] klana Jaglakar | p1 = Drugi turški kaganat | s1 = Karahanidski kanat | s2 = Gansu | s3 = Kočo | s4 = Kirgiški kaganat {{!}}Jenisejski kirgiški kaganat | image_flag = | image_map = Map of the Uyghur Khaganate.png | image_map_caption = Ozemlje Ujgurskega kaganata (745–850)<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4|date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=428 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA428 |language=en}}</ref> | title_leader = Kagan | leader1 = [[Kutlug I. Bilge]] (prvi) | year_leader1 = 744–747 | leader2 = [[Enjan kagan]] (zadnji) | year_leader2 = 841–847 | stat_year1 = Leto 800 | ref_area1 = <ref name="Turchin222">{{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|page=222|issn=1076-156X|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}}</ref><ref name="Taagepera493">{{cite journal|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|first=Rein|last=Taagepera|author-link=|jstor=2600793|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription}}</ref> | stat_area1 = 3100000 }} {{chinese | pic = Conversion of Bögü Qaghan (759-780 CE) to Manicheism in 762 (detailed of Bögü Qaghan in a suit of armour, kneeling to a Manichean high priest).jpg | picsize = 300px | piccap = Bogu Kagan, tretji kagan Ujgurov, se spreobrača v [[manihejstvo]]<ref>List iz Manihejske knjige MIK III 4979, 8. stoletje</ref><ref name="RX577-578">{{cite book |last1=Rong |first1=Xinjian |title=The Silk Road and Cultural Exchanges between East and West |date=24 October 2022 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=978-90-04-51259-7 |pages=577–578 |url=https://doi.org/10.1163/9789004512597_006 |chapter=Gaochang in the Second Half of the 5th Century and Its Relations with the Rouran Qaghanate and the Kingdoms of the Western Regions|doi=10.1163/9789004512597_006 }}</ref> | altname = Huihu <!--/ Huigu; see talk page--> | t2 = {{linktext|回鶻}} | s2 = 回鹘 | p2 = Huíhú <!--<br> Huígǔ; see talk page--> | w2 = Hui-hu <!--<br> Hui-ku; see talk page--> | l2 = | altname3 = Huihe | t3 = {{linktext|回紇}} | s3 = 回纥 | p3 = Huíhé | w3 = Hui-ho | l3 = | altname4 = Devet plemen | c4 = {{linktext|九|姓}} | p4 = Jiǔxìng | w4 = Chiu-hsing | l4 = Devet [[Kitajski priimek|priimkov]] | lang1 = [[stara turščina]] | lang1_content = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}}<br>{{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}}<br>"Ljudstvo devetih plemen]]" }} '''Ujgurski kaganat''', ki se je sam opredelil kot '''Tokuz Oguz''' (Devet plemen),<ref>{{cite book|author=E.J. Brill|year=1962|title=Four studies on the history of Central Asia|page=88}}</ref><ref>{{cite book|first=Scott C.|last=Levi|year=2009|title=Islamic Central Asia: An Anthology of Historical Sources|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author=V. V. Barthold|year=1956|title=Four Studies on Central Asia|page=88}}</ref> dinastija Tang pa ga je imenovala '''Džušing''',{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} je bil turški kaganat,{{sfn|Benson|1998|p=16–19}} ki je obstajal približno sto let od sredine 8. do sredine 9. stoletja. Kaganat je bil plemenska zveza z vodilnim ujgurskim plemstvom.{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} ==Zgodovina== ===Vzpon=== Sredi 5. stoletja so bili Ujguri pleme Tele, podložno [[Prvi turški kaganat|Prvemu turškemu kaganatu]] (552–603).<ref name="Old Book of Tang">Chapter 195, Huihe. See [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7195 wikisource]</ref> Leta 657 je [[Zahodni turški kaganat]] premagala dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], nakar so Ujguri prestopili k dinastiji Tang. Ujguri so se že pred tem nagibali k zavezništvu s dinastijo Tang, ko so se leta 627 na njihovi strani borili proti [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskemu cesarstvu]] in Turkom.{{sfn|Latourette|1964|p=144}}{{sfn|Haywood|1998|p=3.2}} Leta 742 so se [[Ujguri]], [[Karluki]] in [[Basmili]] uprli [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]].{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}} Leta 744 so Basmili zavzeli turško prestolnico [[Otuken]] in ubili vladajočega kagana [[Ozmiš kagan|Ozmiša]]. Kasneje istega leta se je proti Basmilom izoblikovala ujgursko-karluška zveza in jih premagala. Njihov kagan je bil ubit in Basmili kot ljudstvo so prenehali obstajati. Kasneje so sovražnosti med Ujguri in Karluki prisilile Karluke, da so se preselili na zahod v [[Sedmerorečje|Žetisu]] in se spopadli s [[Turgeški kaganat|Turgeši]]. Leta 766 so jih premagali in osvojili njihovo ozemlje.{{sfn|Sinor|1990|p=349}} Prvi ujgurski kagan, [[Kutlug I. Bilge]], je trdil, da je vrhovni vladar vseh plemen. Svojo prestolnico je zgradil v [[Ordu-Balik]]u. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' je ozemlje Ujgurskega kaganata takrat ''"na svojem vzhodnem koncu doseglo ozemlje Šiveja, na zahodu [[Altaj|Altajsko gorovje]], na jugu pa puščavo [[Gobi]], tako da je pokrivalo celotno ozemlje [[Šiungnu]]jev"''.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=Chapter 217 part 1 |quote="{{lang|zh-hant|東極室韋，西金山，南控大漠，盡得古匈奴地。}}"}}</ref> Leta 745 so Ujguri ubili [[Kulun beg]]a, zadnjega kagana [[Gokturki|Gokturkov]], in njegovo glavo poslali dinastiji Tang.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} ===Plemena=== V knjigi ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je v 98. zvezku naštetih devet plemen s priimkom Tokuz Oguz. Seznam plemen je tudi v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''. Po mnenju japonskih zgodovinarjev Hašimota, Katajame in Sengeja je vsako ime na seznamih v knjigah Tanga pomenilo priimek poglavarja tistega plemena. Na drugem setnamu v ''Tang Huijao'' so imena plemen zapisana tudi v turškem jeziku.{{sfn|Golden|1992|p=156–157}}<ref>{{cite journal|last= Senga|first= T.|title= The Toquz Oghuz Problem and the Origins of the Khazars|journal= Journal of Asian History |volume=24 |issue=1|year= 1990|pages= 57–69|jstor= 419253799}}</ref> Walter Bruno Henning je leta 1938 {{sfn|Henning|1938|p=554–558}} imena devetih plemen povezal z imeni na ''Staël-Holsteinovem zvitku'', pisanem v sakejskem jeziku, kot so jih zapisali avtorji Hani. {| class="wikitable sortable" |- ! Plemensko ime v mandarinščini in pinjinu !! Plemensko ime v sakijščini !! Plemensko ime v stari turščini !! Priimek v stari turščini !! Priimek v sakijščini || Priimek v mandarinščini in pinjinu |- | 迴紇 (''Huihe'') || || ''Uyğur'' 𐰺𐰍𐰖𐰆 || 𐰖𐰍𐰞𐰴𐰺 ''Yağlaqar'' || ''Yahīdakari'' ||藥羅葛 (''Jaoluoge'') |- | 僕固 (''Pugu'') || ''Bākū'' || *''Buqu[t]'' || *''(H)Uturqar'' || || 胡咄葛 (''Huduoge'') |- | 渾 (''Hun'') || || *''Qun'' || *''Kürebir'' || ''Kurabīri'' || 咄羅勿 (''Guluovu'') |- | 拔曳固 (''Bajegu'') || ''Bayarkāta'' || ''Bayırku'' || *''Boqsıqıt'' || ''Bāsikātti'' || 貊歌息訖 (''Mogešiči'') |- | 同羅 (''Tongluo'') || ''Ttaugara'' || ''Tongra'' || *''Avučağ'' || || 阿勿嘀 (''A-Vudi'') |- | 思結 (''Sidžje'') || ''Sīkari'' || *''Sıqar'' || *''Qasar'' || || 葛薩 (''Gesa'') |- | 契苾 (''Čibi'') || ''Kāribari'' || || || || 斛嗢素 (''Huvasu'') |- | 阿布思 (''A-Busi'') || || || *''Yabutqar'' || ''Yabūttikari'' || 藥勿葛 (''Jaovuge'') |- | 骨倫屋骨(思) (''Gulunvugu(si)'') || || || *''(Q)Ayabir'' || ''Ayabīri'' || 奚耶勿 (''Šijavu'') |} ===Zlata doba=== [[Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 064.jpg|thumb|left|Ujgurski princesi na freski v Bezekliku]] Leta 747 je [[Kutlug I. Bilge]] umrl. Nasledil ga je njegov najmlajši sin [[Bajančur kan]], ki je zgradil številne trgovske postaje za trgovanje s Tangom in dobiček uporabil za gradnjo prestolnice [[Ordu-Balik]] in Baj Balika, mesta višje ob reki Selenga. Nato se je odpravil na vrsto pohodov, da bi pod svojo zastavo združil vsa stepska ljudstva. V tem času se je cesarstvo širilo in pod svojo oblast priključilo [[Oguzi|Sekiške Oguze]], [[Kirgizi|Kirgize]], [[Karluki|Karluke]], [[Turgeši|Turgeše]], [[Tatari|Tokuške Tatare]], [[Čiki|Čike]] in ostanke [[Basmili|Basmilov]]. Leta 751 je cesarstvo Tang utrpelo strateški poraz z [[Arabci]] v [[Bitka pri Talasu|bitki pri Talasu]]. Tang se je po porazu umaknil iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kar je Ujgurom omogočilo, da so postali nova prevladujoča sila v regiji.<ref>{{cite book |last1=Rhie |first1=Marylin Martin |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia, Volume 2 The Eastern Chin and Sixteen Kingdoms Period in China and Tumshuk, Kucha and Karashahr in Central Asia (2 vols) |date=15 July 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-39186-4 |url=https://books.google.com/books?id=ogD1DwAAQBAJ&pg=PA724 |language=en|quote= }}</ref> Leta 755 se je začel [[An Lušanov upor]] proti dinastiji Tang. Naslednje leto se je cesar [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] iz dinastije Tang obrnil po pomoč k Bajančurju. Kan mu je poslal približno 4000 ujgurskih konjenikov pod poveljstvom svojega sina, ki so pomagali osvojiti izgubljeni mesti [[Čangan]] in [[Luojang]]. Po osvojitvi Luojanga so Ujguri tri dni ropali in se ustavili šele potem, ko so zbrali veliko količino svilenih tkanin. Za svojo pomoč so od cesarja dobili še 20.000 zvitkov svile in častne nazive. Ujguri so začeli trgovati s konji in za vsakega prodanega konja dobili 40 zvitkov svile. Med bivanjem v dinastiji Tang so dobili status gosta.{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}}{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Sklepali so tudi vzajemne poroke. Bajančur se je poročil s princeso Ninguo, ujgurski princ pa s princeso iz Tanga.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} Cesarstvi sta leta 756 sklenili zavezništvo proti An Lušanu in ga potrdili s porokami. Bajančur je svojo hčerko, princeso Pijio, poročil s princem Li Čengcajem, sam pa se je poročil s princeso Ningguo, hčerko cesarja Sudzonga. [[Slika:Uyghur princes wearing Chinese-styled robes and headgear. Bezeklik, Cave 9, 9-12th century CE.jpg|thumb|250px|Ujgurski princi v kitajskih oblačilih in s kitajskimi pokrivali; Bezeklik, jama 9, 9.–12. stoletje]] Leta 758 so Ujguri svojo pozornost usmerili na severne [[Kirgizi|Kirgize]] v porečju [[Jenisej]]a. Bajančur je uničil več njihovih trgovskih postojank in nato premagal kirgiško vojsko in usmrtil njihovega kana.{{sfn|Barfield|1989|p=152}} : ''"Na dan ren-shen v petem mesecu prvega leta vladavine Čjanjuana [29. marec 758] so odposlanci Hui-heja [Ujgurskega kaganata], Duo-ji-hai-a-boja in drugih, skupaj osemdeset ljudi, ter emir Črnooblečenih Dašijev [Abasidski kalifat], Nao-ven in drugi, skupaj osem ljudi, prišli hkrati na obisk [dvora Tanga]; ko so se sprehodili do stranskega vhoda v palačo, sta se [obe delegaciji] prepirali, kdo naj prvi [stopil pred cesarja]. Tolmači in palačni tajniki so jih razporedili v levo in desno skupino, potem pa so hkrati vstopili skozi vzhodna in zahodna vrata. [Po tem] sta Ven-še-ši in odposlanec Črnooblečenih Dašijev obiskala [kitajskega cesarja]."''{{sfn|Wan|2017|p=42}} : — Cefu Juangui Leta 759 so Ujguri ponovno poskušali pomagati Tangu pri zatiranju upornikov, vendar jim je to spodletelo. Bajančur kan je umrl. Nasledil ga je sin [[Bogu kagan]].{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Leta 762 je Bogu kagan načrtoval napad na dinastijo Tang s 4.000 vojaki, po pogajanjih pa je prestopil na njeno stran in pomagal poraziti upornike v Luojangu. Po bitki su Ujguri izropali mesto. Prebivalci so se zatekli v budistične templje, ki so jih Ujguri zažgali. Ubitih je bilo več kot 10.000 ljudi. Dinastija Tang je morala Ujgurom za pomoč izplačati 100.000 zvitkov svile, šele potem so zapustili državo.{{sfn|Barfield|1989|p=152–153}} Med pohodom je Bogu kan srečal manihejske duhovnike, ki so ga spreobrnili v [[manihejstvo]], ki je postalo uradna vera Ujgurskega kaganata.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} ===Propad=== {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 400 | caption_align = center | align = right | direction = horizontal | header = | image1 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (detail).jpg | image2 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (man in full armour, detail).jpg | footer = Fragmenta slike na svili iz manihejskega templja blizu [[Gaočang]]a, ki prijazuje moške v oklepih; 8. ali 9. stoletje, [[Muzej azijske umetnosti]], [[Berlin]]<ref>{{cite book |last1=SKUPNIEWICZ |first1=Patryk (Siedlce University, Poland) |title=Crowns, hats, turbans and helmets.The headgear in Iranian history volume I: Pre-Islamic Period|date=2017 |publisher=K. Maksymiuk & G. Karamian |location=Siedlce-Tehran |page=253 |url=https://www.researchgate.net/publication/323545452}}</ref> }} Leta 839 je bil [[Džangšin kagan]] prisiljen storiti samomor. Prestol je s pomočjo 20.000 [[Šatuoji|šatuojskih]] konjenikov iz [[Ordos]]a zasedel minister [[Kasar kagan]]. Še istega leta so se zgodili lakota, epidemija in posebej huda zima, ki je ubila veliko živine, na kateri je temeljilo ujgursko gospodarstvo.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=chapter 217 part 2 |quote="{{lang|zh-hant|方歲饑，遂疫，又大雪，羊、馬多死}}"}}</ref> Leta 840 je Kulug Baga, eden od devetih ujgurskih ministrov in Kasarjev tekmec, pobegnil k Jenisejskim [[Kirgizi|Kirgizom]] in jih pozval, naj napadejo Ujgurski kaganat s severa. Z vojsko približno 80.000 konjenikov so Kirgizi izropali [[Ordu-Balik]] in ga zravnali z zemljo.{{sfn|Drompp|2005|p=37}} Kasarja so ujeli takoj obglavili. Nato so uničili še druga mesta po Ujgurskem kaganatu in jih do tal požgali. Ujguri so pobegnili v dveh skupinah. Skupina s 30.000 možmi, ki jo je vodil aristokrat [[Ormaz]], je poiskala zatočišče na ozemlju Tanga, vendar je cesar [[Vudzong]] iz Tanga ukazal zaprtje meja. Druga skupina, ki je štela 100.000 mož in jo je vodil Baojijev sin [[Vudžje kagan]], je prav tako pobegnila na ozemlje Tanga. Vudžje je od cesarja zahteval prostor za naselitev, pa tudi zaščito manihejcev in hrano. Vudzong je zahteve ocenil kot nesprejemljive in jih zavrnil. Ormazu je podelil azil v zameno za sodelovanje njegove vojske proti Vudžjeju. Dve leti pozneje je Vudzong prepoved manihejstva razširil na [[krščanstvo]], [[zaratustrstvo]] in zlasti [[budizem]].{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} [[Slika:Soldiers from Karasahr, 8th century.jpg|thumb|left|Vojaka iz [[Karasahr]]a, 8. stoletje]] Jenisejski Kirgizi in dinastija Tang so med letoma 840 in 848 začeli uspešno vojno proti Ujgurskemu kaganatu, pri čemer so kot utemeljitev za zavezništvo uporabili svoje domnevne družinske vezi.<ref>{{cite journal |last1=Drompp|first1=Michael R. |date=1999 |title=Breaking the Orkhon Tradition: Kirghiz Adherence to the Yenisei Region after A. D. 840 |url=https://www.jstor.org/stable/605932 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi= 10.2307/605932|jstor=605932 |access-date=4 September 2021|url-access=subscription }}</ref> Leta 841 se je Vudžje s svojimu Ujguri odpravil na pohod v današnji Šaanši. Leta 843 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Ši Šjonga napadla Ujgure in 13. februarja 843 na gori "Ubij barbare" (Šahu) ubila 10.000 mož.{{sfn|Drompp|2005|p=114}} Vudžje je bil ranjen.<ref name="Dardess2010">{{cite book|first=John W.|last=Dardess|title=Governing China: 150–1850|url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA32|date=10 September 2010|publisher=Hackett Publishing|isbn=978-1-60384-447-5|pages=32–}}</ref>{{sfn|Drompp|2005|p=114}}<ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+843&pg=PA92 |location= |publisher=BRILL |page=92 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref><ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+uyghur&pg=PA99 |location= |publisher=BRILL |page=99 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref> Po porazu je Vudzong ukazal, da preživele ujgurske vojake razdelijo med različne enote vojske Tanga. Ker se je Ormaz temu uprl, je general Lu Mian pobil vse njegove vojake. V porazu dveh glavnih ujgurskih skupin je Vudzong videl priložnost, da se znebi manihejcev. Ukazal je uničenje manihejskih templjev v več mestih, zaplembo njihovih posesti in usmrtitev duhovščine.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} : ''"V četrti luni leta 843 je bil izdan cesarski odlok, [ki je ukazal] ubiti manihejske duhovnike cesarstva. [...] Manihejske duhovnike Ujguri zelo spoštujejo."''{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} : — Ennin Leta 846 je bil Vudžje po šestletnem vladanju ubit, potem ko se je boril proti Kirgizom, podpornikom svojega tekmeca Ormaza, bratu Kasarju in vojakom dinastije Tang v Ordosu in današnjem Šaanšiju.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} Njegovega brata [[Enjan kagan]]a so sile dinastije Tanga odločilno premagale leta 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} ===Nasledniki=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 9. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ujgurski kaganat]] 89ffbzbubupm7h2xg87sehqnuk5zaeq 6740709 6740691 2026-08-22T09:03:16Z Octopus 13285 /* Nasledniki */ nadaljevanje 6740709 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Ujgurski kaganat | common_name = Ujgursko cesarstvo | native_name = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}} <br /> {{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}} | status = nomadsko cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | capital = {{plainlist| *[[Otuken]]<ref>{{cite web |url=http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |title=Data |publisher=www.tekedergisi.com |access-date=2020-01-19 |archive-date=2020-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626141444/http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |url-status=dead }}</ref> *[[Ordu-Balik]] (kasneje)}} | religion = {{plainlist| *[[manihejstvo]] (uradno) *[[tengrizem]] *[[budizem]] *[[nestorijanstvo]]}} | common_languages = {{plainlist| *[[Ujgurščina|stara ujgurščina]] *[[kitajščina|srednja kitajščina]]}} | year_start = 744 | year_end = 840 | image_coat = Yaglakar_clan_tamga.png | symbol_type = [[Tamga]] klana Jaglakar | p1 = Drugi turški kaganat | s1 = Karahanidski kanat | s2 = Gansu | s3 = Kočo | s4 = Kirgiški kaganat {{!}}Jenisejski kirgiški kaganat | image_flag = | image_map = Map of the Uyghur Khaganate.png | image_map_caption = Ozemlje Ujgurskega kaganata (745–850)<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4|date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=428 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA428 |language=en}}</ref> | title_leader = Kagan | leader1 = [[Kutlug I. Bilge]] (prvi) | year_leader1 = 744–747 | leader2 = [[Enjan kagan]] (zadnji) | year_leader2 = 841–847 | stat_year1 = Leto 800 | ref_area1 = <ref name="Turchin222">{{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|page=222|issn=1076-156X|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}}</ref><ref name="Taagepera493">{{cite journal|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|first=Rein|last=Taagepera|author-link=|jstor=2600793|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription}}</ref> | stat_area1 = 3100000 }} {{chinese | pic = Conversion of Bögü Qaghan (759-780 CE) to Manicheism in 762 (detailed of Bögü Qaghan in a suit of armour, kneeling to a Manichean high priest).jpg | picsize = 300px | piccap = Bogu Kagan, tretji kagan Ujgurov, se spreobrača v [[manihejstvo]]<ref>List iz Manihejske knjige MIK III 4979, 8. stoletje</ref><ref name="RX577-578">{{cite book |last1=Rong |first1=Xinjian |title=The Silk Road and Cultural Exchanges between East and West |date=24 October 2022 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=978-90-04-51259-7 |pages=577–578 |url=https://doi.org/10.1163/9789004512597_006 |chapter=Gaochang in the Second Half of the 5th Century and Its Relations with the Rouran Qaghanate and the Kingdoms of the Western Regions|doi=10.1163/9789004512597_006 }}</ref> | altname = Huihu <!--/ Huigu; see talk page--> | t2 = {{linktext|回鶻}} | s2 = 回鹘 | p2 = Huíhú <!--<br> Huígǔ; see talk page--> | w2 = Hui-hu <!--<br> Hui-ku; see talk page--> | l2 = | altname3 = Huihe | t3 = {{linktext|回紇}} | s3 = 回纥 | p3 = Huíhé | w3 = Hui-ho | l3 = | altname4 = Devet plemen | c4 = {{linktext|九|姓}} | p4 = Jiǔxìng | w4 = Chiu-hsing | l4 = Devet [[Kitajski priimek|priimkov]] | lang1 = [[stara turščina]] | lang1_content = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}}<br>{{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}}<br>"Ljudstvo devetih plemen]]" }} '''Ujgurski kaganat''', ki se je sam opredelil kot '''Tokuz Oguz''' (Devet plemen),<ref>{{cite book|author=E.J. Brill|year=1962|title=Four studies on the history of Central Asia|page=88}}</ref><ref>{{cite book|first=Scott C.|last=Levi|year=2009|title=Islamic Central Asia: An Anthology of Historical Sources|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author=V. V. Barthold|year=1956|title=Four Studies on Central Asia|page=88}}</ref> dinastija Tang pa ga je imenovala '''Džušing''',{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} je bil turški kaganat,{{sfn|Benson|1998|p=16–19}} ki je obstajal približno sto let od sredine 8. do sredine 9. stoletja. Kaganat je bil plemenska zveza z vodilnim ujgurskim plemstvom.{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} ==Zgodovina== ===Vzpon=== Sredi 5. stoletja so bili Ujguri pleme Tele, podložno [[Prvi turški kaganat|Prvemu turškemu kaganatu]] (552–603).<ref name="Old Book of Tang">Chapter 195, Huihe. See [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7195 wikisource]</ref> Leta 657 je [[Zahodni turški kaganat]] premagala dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], nakar so Ujguri prestopili k dinastiji Tang. Ujguri so se že pred tem nagibali k zavezništvu s dinastijo Tang, ko so se leta 627 na njihovi strani borili proti [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskemu cesarstvu]] in Turkom.{{sfn|Latourette|1964|p=144}}{{sfn|Haywood|1998|p=3.2}} Leta 742 so se [[Ujguri]], [[Karluki]] in [[Basmili]] uprli [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]].{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}} Leta 744 so Basmili zavzeli turško prestolnico [[Otuken]] in ubili vladajočega kagana [[Ozmiš kagan|Ozmiša]]. Kasneje istega leta se je proti Basmilom izoblikovala ujgursko-karluška zveza in jih premagala. Njihov kagan je bil ubit in Basmili kot ljudstvo so prenehali obstajati. Kasneje so sovražnosti med Ujguri in Karluki prisilile Karluke, da so se preselili na zahod v [[Sedmerorečje|Žetisu]] in se spopadli s [[Turgeški kaganat|Turgeši]]. Leta 766 so jih premagali in osvojili njihovo ozemlje.{{sfn|Sinor|1990|p=349}} Prvi ujgurski kagan, [[Kutlug I. Bilge]], je trdil, da je vrhovni vladar vseh plemen. Svojo prestolnico je zgradil v [[Ordu-Balik]]u. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' je ozemlje Ujgurskega kaganata takrat ''"na svojem vzhodnem koncu doseglo ozemlje Šiveja, na zahodu [[Altaj|Altajsko gorovje]], na jugu pa puščavo [[Gobi]], tako da je pokrivalo celotno ozemlje [[Šiungnu]]jev"''.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=Chapter 217 part 1 |quote="{{lang|zh-hant|東極室韋，西金山，南控大漠，盡得古匈奴地。}}"}}</ref> Leta 745 so Ujguri ubili [[Kulun beg]]a, zadnjega kagana [[Gokturki|Gokturkov]], in njegovo glavo poslali dinastiji Tang.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} ===Plemena=== V knjigi ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je v 98. zvezku naštetih devet plemen s priimkom Tokuz Oguz. Seznam plemen je tudi v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''. Po mnenju japonskih zgodovinarjev Hašimota, Katajame in Sengeja je vsako ime na seznamih v knjigah Tanga pomenilo priimek poglavarja tistega plemena. Na drugem setnamu v ''Tang Huijao'' so imena plemen zapisana tudi v turškem jeziku.{{sfn|Golden|1992|p=156–157}}<ref>{{cite journal|last= Senga|first= T.|title= The Toquz Oghuz Problem and the Origins of the Khazars|journal= Journal of Asian History |volume=24 |issue=1|year= 1990|pages= 57–69|jstor= 419253799}}</ref> Walter Bruno Henning je leta 1938 {{sfn|Henning|1938|p=554–558}} imena devetih plemen povezal z imeni na ''Staël-Holsteinovem zvitku'', pisanem v sakejskem jeziku, kot so jih zapisali avtorji Hani. {| class="wikitable sortable" |- ! Plemensko ime v mandarinščini in pinjinu !! Plemensko ime v sakijščini !! Plemensko ime v stari turščini !! Priimek v stari turščini !! Priimek v sakijščini || Priimek v mandarinščini in pinjinu |- | 迴紇 (''Huihe'') || || ''Uyğur'' 𐰺𐰍𐰖𐰆 || 𐰖𐰍𐰞𐰴𐰺 ''Yağlaqar'' || ''Yahīdakari'' ||藥羅葛 (''Jaoluoge'') |- | 僕固 (''Pugu'') || ''Bākū'' || *''Buqu[t]'' || *''(H)Uturqar'' || || 胡咄葛 (''Huduoge'') |- | 渾 (''Hun'') || || *''Qun'' || *''Kürebir'' || ''Kurabīri'' || 咄羅勿 (''Guluovu'') |- | 拔曳固 (''Bajegu'') || ''Bayarkāta'' || ''Bayırku'' || *''Boqsıqıt'' || ''Bāsikātti'' || 貊歌息訖 (''Mogešiči'') |- | 同羅 (''Tongluo'') || ''Ttaugara'' || ''Tongra'' || *''Avučağ'' || || 阿勿嘀 (''A-Vudi'') |- | 思結 (''Sidžje'') || ''Sīkari'' || *''Sıqar'' || *''Qasar'' || || 葛薩 (''Gesa'') |- | 契苾 (''Čibi'') || ''Kāribari'' || || || || 斛嗢素 (''Huvasu'') |- | 阿布思 (''A-Busi'') || || || *''Yabutqar'' || ''Yabūttikari'' || 藥勿葛 (''Jaovuge'') |- | 骨倫屋骨(思) (''Gulunvugu(si)'') || || || *''(Q)Ayabir'' || ''Ayabīri'' || 奚耶勿 (''Šijavu'') |} ===Zlata doba=== [[Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 064.jpg|thumb|left|Ujgurski princesi na freski v Bezekliku]] Leta 747 je [[Kutlug I. Bilge]] umrl. Nasledil ga je njegov najmlajši sin [[Bajančur kan]], ki je zgradil številne trgovske postaje za trgovanje s Tangom in dobiček uporabil za gradnjo prestolnice [[Ordu-Balik]] in Baj Balika, mesta višje ob reki Selenga. Nato se je odpravil na vrsto pohodov, da bi pod svojo zastavo združil vsa stepska ljudstva. V tem času se je cesarstvo širilo in pod svojo oblast priključilo [[Oguzi|Sekiške Oguze]], [[Kirgizi|Kirgize]], [[Karluki|Karluke]], [[Turgeši|Turgeše]], [[Tatari|Tokuške Tatare]], [[Čiki|Čike]] in ostanke [[Basmili|Basmilov]]. Leta 751 je cesarstvo Tang utrpelo strateški poraz z [[Arabci]] v [[Bitka pri Talasu|bitki pri Talasu]]. Tang se je po porazu umaknil iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kar je Ujgurom omogočilo, da so postali nova prevladujoča sila v regiji.<ref>{{cite book |last1=Rhie |first1=Marylin Martin |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia, Volume 2 The Eastern Chin and Sixteen Kingdoms Period in China and Tumshuk, Kucha and Karashahr in Central Asia (2 vols) |date=15 July 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-39186-4 |url=https://books.google.com/books?id=ogD1DwAAQBAJ&pg=PA724 |language=en|quote= }}</ref> Leta 755 se je začel [[An Lušanov upor]] proti dinastiji Tang. Naslednje leto se je cesar [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] iz dinastije Tang obrnil po pomoč k Bajančurju. Kan mu je poslal približno 4000 ujgurskih konjenikov pod poveljstvom svojega sina, ki so pomagali osvojiti izgubljeni mesti [[Čangan]] in [[Luojang]]. Po osvojitvi Luojanga so Ujguri tri dni ropali in se ustavili šele potem, ko so zbrali veliko količino svilenih tkanin. Za svojo pomoč so od cesarja dobili še 20.000 zvitkov svile in častne nazive. Ujguri so začeli trgovati s konji in za vsakega prodanega konja dobili 40 zvitkov svile. Med bivanjem v dinastiji Tang so dobili status gosta.{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}}{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Sklepali so tudi vzajemne poroke. Bajančur se je poročil s princeso Ninguo, ujgurski princ pa s princeso iz Tanga.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} Cesarstvi sta leta 756 sklenili zavezništvo proti An Lušanu in ga potrdili s porokami. Bajančur je svojo hčerko, princeso Pijio, poročil s princem Li Čengcajem, sam pa se je poročil s princeso Ningguo, hčerko cesarja Sudzonga. [[Slika:Uyghur princes wearing Chinese-styled robes and headgear. Bezeklik, Cave 9, 9-12th century CE.jpg|thumb|250px|Ujgurski princi v kitajskih oblačilih in s kitajskimi pokrivali; Bezeklik, jama 9, 9.–12. stoletje]] Leta 758 so Ujguri svojo pozornost usmerili na severne [[Kirgizi|Kirgize]] v porečju [[Jenisej]]a. Bajančur je uničil več njihovih trgovskih postojank in nato premagal kirgiško vojsko in usmrtil njihovega kana.{{sfn|Barfield|1989|p=152}} : ''"Na dan ren-shen v petem mesecu prvega leta vladavine Čjanjuana [29. marec 758] so odposlanci Hui-heja [Ujgurskega kaganata], Duo-ji-hai-a-boja in drugih, skupaj osemdeset ljudi, ter emir Črnooblečenih Dašijev [Abasidski kalifat], Nao-ven in drugi, skupaj osem ljudi, prišli hkrati na obisk [dvora Tanga]; ko so se sprehodili do stranskega vhoda v palačo, sta se [obe delegaciji] prepirali, kdo naj prvi [stopil pred cesarja]. Tolmači in palačni tajniki so jih razporedili v levo in desno skupino, potem pa so hkrati vstopili skozi vzhodna in zahodna vrata. [Po tem] sta Ven-še-ši in odposlanec Črnooblečenih Dašijev obiskala [kitajskega cesarja]."''{{sfn|Wan|2017|p=42}} : — Cefu Juangui Leta 759 so Ujguri ponovno poskušali pomagati Tangu pri zatiranju upornikov, vendar jim je to spodletelo. Bajančur kan je umrl. Nasledil ga je sin [[Bogu kagan]].{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Leta 762 je Bogu kagan načrtoval napad na dinastijo Tang s 4.000 vojaki, po pogajanjih pa je prestopil na njeno stran in pomagal poraziti upornike v Luojangu. Po bitki su Ujguri izropali mesto. Prebivalci so se zatekli v budistične templje, ki so jih Ujguri zažgali. Ubitih je bilo več kot 10.000 ljudi. Dinastija Tang je morala Ujgurom za pomoč izplačati 100.000 zvitkov svile, šele potem so zapustili državo.{{sfn|Barfield|1989|p=152–153}} Med pohodom je Bogu kan srečal manihejske duhovnike, ki so ga spreobrnili v [[manihejstvo]], ki je postalo uradna vera Ujgurskega kaganata.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} ===Propad=== {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 400 | caption_align = center | align = right | direction = horizontal | header = | image1 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (detail).jpg | image2 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (man in full armour, detail).jpg | footer = Fragmenta slike na svili iz manihejskega templja blizu [[Gaočang]]a, ki prijazuje moške v oklepih; 8. ali 9. stoletje, [[Muzej azijske umetnosti]], [[Berlin]]<ref>{{cite book |last1=SKUPNIEWICZ |first1=Patryk (Siedlce University, Poland) |title=Crowns, hats, turbans and helmets.The headgear in Iranian history volume I: Pre-Islamic Period|date=2017 |publisher=K. Maksymiuk & G. Karamian |location=Siedlce-Tehran |page=253 |url=https://www.researchgate.net/publication/323545452}}</ref> }} Leta 839 je bil [[Džangšin kagan]] prisiljen storiti samomor. Prestol je s pomočjo 20.000 [[Šatuoji|šatuojskih]] konjenikov iz [[Ordos]]a zasedel minister [[Kasar kagan]]. Še istega leta so se zgodili lakota, epidemija in posebej huda zima, ki je ubila veliko živine, na kateri je temeljilo ujgursko gospodarstvo.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=chapter 217 part 2 |quote="{{lang|zh-hant|方歲饑，遂疫，又大雪，羊、馬多死}}"}}</ref> Leta 840 je Kulug Baga, eden od devetih ujgurskih ministrov in Kasarjev tekmec, pobegnil k Jenisejskim [[Kirgizi|Kirgizom]] in jih pozval, naj napadejo Ujgurski kaganat s severa. Z vojsko približno 80.000 konjenikov so Kirgizi izropali [[Ordu-Balik]] in ga zravnali z zemljo.{{sfn|Drompp|2005|p=37}} Kasarja so ujeli takoj obglavili. Nato so uničili še druga mesta po Ujgurskem kaganatu in jih do tal požgali. Ujguri so pobegnili v dveh skupinah. Skupina s 30.000 možmi, ki jo je vodil aristokrat [[Ormaz]], je poiskala zatočišče na ozemlju Tanga, vendar je cesar [[Vudzong]] iz Tanga ukazal zaprtje meja. Druga skupina, ki je štela 100.000 mož in jo je vodil Baojijev sin [[Vudžje kagan]], je prav tako pobegnila na ozemlje Tanga. Vudžje je od cesarja zahteval prostor za naselitev, pa tudi zaščito manihejcev in hrano. Vudzong je zahteve ocenil kot nesprejemljive in jih zavrnil. Ormazu je podelil azil v zameno za sodelovanje njegove vojske proti Vudžjeju. Dve leti pozneje je Vudzong prepoved manihejstva razširil na [[krščanstvo]], [[zaratustrstvo]] in zlasti [[budizem]].{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} [[Slika:Soldiers from Karasahr, 8th century.jpg|thumb|left|Vojaka iz [[Karasahr]]a, 8. stoletje]] Jenisejski Kirgizi in dinastija Tang so med letoma 840 in 848 začeli uspešno vojno proti Ujgurskemu kaganatu, pri čemer so kot utemeljitev za zavezništvo uporabili svoje domnevne družinske vezi.<ref>{{cite journal |last1=Drompp|first1=Michael R. |date=1999 |title=Breaking the Orkhon Tradition: Kirghiz Adherence to the Yenisei Region after A. D. 840 |url=https://www.jstor.org/stable/605932 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi= 10.2307/605932|jstor=605932 |access-date=4 September 2021|url-access=subscription }}</ref> Leta 841 se je Vudžje s svojimu Ujguri odpravil na pohod v današnji Šaanši. Leta 843 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Ši Šjonga napadla Ujgure in 13. februarja 843 na gori "Ubij barbare" (Šahu) ubila 10.000 mož.{{sfn|Drompp|2005|p=114}} Vudžje je bil ranjen.<ref name="Dardess2010">{{cite book|first=John W.|last=Dardess|title=Governing China: 150–1850|url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA32|date=10 September 2010|publisher=Hackett Publishing|isbn=978-1-60384-447-5|pages=32–}}</ref>{{sfn|Drompp|2005|p=114}}<ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+843&pg=PA92 |location= |publisher=BRILL |page=92 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref><ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+uyghur&pg=PA99 |location= |publisher=BRILL |page=99 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref> Po porazu je Vudzong ukazal, da preživele ujgurske vojake razdelijo med različne enote vojske Tanga. Ker se je Ormaz temu uprl, je general Lu Mian pobil vse njegove vojake. V porazu dveh glavnih ujgurskih skupin je Vudzong videl priložnost, da se znebi manihejcev. Ukazal je uničenje manihejskih templjev v več mestih, zaplembo njihovih posesti in usmrtitev duhovščine.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} : ''"V četrti luni leta 843 je bil izdan cesarski odlok, [ki je ukazal] ubiti manihejske duhovnike cesarstva. [...] Manihejske duhovnike Ujguri zelo spoštujejo."''{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}} : — Ennin Leta 846 je bil Vudžje po šestletnem vladanju ubit, potem ko se je boril proti Kirgizom, podpornikom svojega tekmeca Ormaza, bratu Kasarju in vojakom dinastije Tang v Ordosu in današnjem Šaanšiju.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} Njegovega brata [[Enjan kagan]]a so sile dinastije Tanga odločilno premagale leta 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} ===Nasledniki=== [[Slika:Dunhuang Uighur king.jpg|thumb|Ujgurski kralj iz pokrajine Turfan s spremstvom; jama Mogao 409, 11.–13. stoletje]] [[Jenisejski Kirgizi]], ki so nasledili Ujgurski kaganat, niso imeli veliko interesa za vladanje imperiju, ki so ga uničili. Obvladovali so ozemlje od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] na vzhodu do reke [[Irtiš]] na zahodu. Ujguru Kulug Bagi, ki je prebegnil na njihovo stran, so prepustili oblast nad [[Dolina Orhona|dolino Orhona]]. Med vladavino cesarja Jidzonga iz Tanga (vladal 860–873) so bili zabeleženi trije stiki med Tangom in Kirgizi, narava njihovih odnosov pa ni jasna. Oblikovalci politik Tanga so trdili, da gradnja kakršnih koli odnosov s Kirgizi nima smisla, saj jih Ujguri ne ogrožajo več. [[Kitani]] so leta 890 Kirgizom odvzeli dolino Orhona, zatem pa ni zabeleženih nobenih nadaljnjih nasprotovanj Kirgizov.{{sfn|Barfield|1989|p=165}}{{sfn|Golden|1992|p=181}} Kitanski vladar [[Abaodzi]] je leta 924 razširil svoj vpliv na [[Mongolska planota|Mongolsko planoto]], vendar ni nobenih znakov o kakršnem koli konfliktu s Kirgizi. Edini podatki iz kitanskih ([[Dinastija Ljao|Ljao]]) virov o Kirgizih, kažejo, da sta sili vzdrževali diplomatske odnose. Znanstveniki, ki pišejo o kirgiškem 'cesarstvu' približno od leta 840 do 924, opisujejo izmišljotino. Vsi razpoložljivi dokazi kažejo, da Kirgizi kljub nekaterim kratkotrajnim razširitvam svoje moči na Mongolsko planoto po svojih zmagah v 840. letih tam niso ohranili niti pomembne politične niti vojaške prisotnosti.{{sfn|Barfield|1989|p=165}}{{sfn|Golden|1992|p=181}} Po padcu Ujgurskega kaganata so se Ujguri preselili proti jugu in ustanovili [[Ujgursko kraljestvo Gandžov]] v sedanjem [[Gansu]]ju {{sfn|Golden|2011|p=47}} in kraljestvo [[Kočo]] blizu sodobnega [[Turpan]]a. Ujguri v Koču so se spreobrnili v [[budizem]] in so bili po besedah [[Mahmud al-Kašgari|Mahmuda al-Kašgarija]] 'najmočnejši neverniki'. Ujgure iz Gandžova so v 30. letih 11. stoletja podjarmili [[Tanguti]].{{sfn|Millward|2007|p=50}} Kašgari je Ujgure hvalil kot dvojezične turkofone, katerih turško narečje je ostalo 'čisto' in 'najbolj pravilno', tako kot narečji enojezičnih Jagmijev in Tuhsijev. Kašgari je med dvojeziče turkofone štel tudi Kaje, [[Tatari|Tatare]], [[Basmili|Basmile]], Čormule, Jabakuje in druge, ker so v svoj govor vključevali izposojene tuje besede in nerazločno izgovarjavo.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. ''Sources of Oriental Languages and Literature''. (1982). Part I. ste. 82-84</ref> Leta 1134 je Kočo postal vazal nastajajočega [[Karakitajski kanat|karakitajskega imperija]], ki ga je vodil [[Jelu Daši]]. Leta 1209 je vladar Koča Idikut (Gospodar sreče) Barčuk Art Tegin razglasil svojo zvestobo [[Džingiskan]]u. Ujguri so postali pomembni državni uslužbenci v kasnejšem [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskem cesarstvu]]. Svojo staro pisavo so prilagodili mongolskemu jeziku in postala je uradna [[mongolska pisava]]. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je tretja skupina Ujgurov odpravila iskat zatočišče pri [[Karluki]]h.<ref>{{cite web |url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang }}</ref> Karluki so skupaj z drugimi plemeni, kot so bili Čigili in Jagmaji, kasneje ustanovili [[Karahanidski kanat]] (940–1212). Nekateri zgodovinarji povezujejo Karahanide z Ujguri, saj so bili Jagmaji povezani z Oguzi. Sultan Satuk Bugra Kan, za katerega velja, da je bil Jagma iz Artuksa, se je leta 932 spreobrnil v islam in leta 940 prevzel oblast nad Kašgarjem. Nastala je nova dinastija, znana kot Karahanidi.{{sfn|Sinor|1990|p=355–357}} ==Odnosi s Sogdijci== [[Slika:Manicheans.jpg|thumb|Manihejski pisarji iz Čoča, 8.–9. stoletje]] == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 9. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ujgurski kaganat]] js8jy68ncu1rfdfklxxb6z7ipusup8b Agneza Zupan 0 607153 6740688 6739507 2026-08-22T07:43:24Z Ihana Aneta 242446 6740688 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}} '''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]]. [[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.]] == Otroštvo == Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znano kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36 Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju.<ref name=":3" /> Še vedno je ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" /> == Izobraževanje == [[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]] Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal on sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana pod vodstvom [[Marija Benedikta de Renaldy|Marije Benedikta de Renaldy]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> [[Slika:Agneza Zupan z učenkami (1918).jpg|sličica|300x300_pik|Agneza Zupan (ženska v temni obleki z sredini druge vrste) z učenkami, verjetno v 90-ih letih 19. stoletja.]] == Delo == === Pedagoško delo === ==== Pripravništvo ==== Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo učiteljsko službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro, posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" /> ==== Bled ==== Po ptipravništvu je bila nameščena na Bled. <ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref> [[Slika:Agneza Zupan okoli leta 1913.jpg|sličica|304x304_pik|Agneza Zupan okoli leta 1913.]] == Bolezen in smrt == Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]], v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]]. <ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref> == Dediščina == <ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski filantropi]] [[Kategorija:Slovenske feministke]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Rojeni leta 1852]] [[Kategorija:Umrli leta 1918]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] sry9r6geludk2v021kngvby0nruwc68 6740744 6740688 2026-08-22T10:07:29Z Ihana Aneta 242446 6740744 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|image_size=200px|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}} '''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]]. [[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.|levo]] == Otroštvo == Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znani kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36 Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju.<ref name=":3" /> Še vedno je, ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" /> == Izobraževanje == [[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]] Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal on sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana pod vodstvom [[Marija Benedikta de Renaldy|Marije Benedikta de Renaldy]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> [[Slika:Agneza Zupan z učenkami (1918).jpg|sličica|300x300_pik|Agneza Zupan (ženska v temni obleki z sredini druge vrste) z učenkami, verjetno v 90-ih letih 19. stoletja.]] == Delo == === Pedagoško delo === ==== Pripravništvo ==== Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo učiteljsko službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro, posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" /> ==== Bled ==== Po ptipravništvu je bila nameščena na Bled. <ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref> [[Slika:Agneza Zupan okoli leta 1913.jpg|sličica|304x304_pik|Agneza Zupan okoli leta 1913.]] == Bolezen in smrt == Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]], v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]]. <ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref> == Dediščina == <ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski filantropi]] [[Kategorija:Slovenske feministke]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Rojeni leta 1852]] [[Kategorija:Umrli leta 1918]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 0lhadwyo6l2z9tc22y0jpppr9u1sz0x 6740751 6740744 2026-08-22T10:18:46Z Ihana Aneta 242446 6740751 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba|image_size=200px|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}} '''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]]. [[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.|levo]] == Otroštvo == Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znani kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36 Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju.<ref name=":3" /> Še vedno je, ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" /> == Izobraževanje == [[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]] Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal on sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana pod vodstvom [[Marija Benedikta de Renaldy|Marije Benedikta de Renaldy]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> == Delo == === Pedagoško delo === [[Slika:Agneza Zupan z učenkami (1918).jpg|sličica|300x300_pik|Agneza Zupan (ženska v temni obleki z sredini druge vrste) z učenkami, verjetno v 90-ih letih 19. stoletja.]] ==== Pripravništvo ==== Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo učiteljsko službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro, posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" /> ==== Bled ==== Po ptipravništvu je bila nameščena na Bled. <ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref> [[Slika:Agneza Zupan okoli leta 1913.jpg|sličica|304x304_pik|Agneza Zupan okoli leta 1913.]] == Bolezen in smrt == Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]], v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]]. <ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref> == Dediščina == <ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski filantropi]] [[Kategorija:Slovenske feministke]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Rojeni leta 1852]] [[Kategorija:Umrli leta 1918]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ju2hx1atrpxerq3koxm3l8umbqzab7h Filipinski orel 0 607341 6740424 6738521 2026-08-21T14:06:57Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6740424 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | image = Pamarayeg IIIx2 (cropped).jpg | image_caption = A wild Philippine eagle in [[Bukidnon]] | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 12 February 2025">{{cite iucn |author=BirdLife International. |year=2025 |title=''Pithecophaga jefferyi'' |volume=2025 |article-number=e.T22696012A273773083 |doi=10.2305/IUCN.UK.2025-2.RLTS.T22696012A273773083.en |language=en |access-date=12 February 2025}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Accipitriformes]] (ujede) | familia = [[Accipitridae]] (kragulji) | subfamilia = [[Circaetinae]] | familia_authority = [[John Edward Gray|Gray]], 1870 | genus = '''''Pithecophaga''''' | parent_authority = [[William Robert Ogilvie-Grant|Ogilvie-Grant]], 1896 | display_parents = 2 | species = '''''jefferyi''''' | binomial = '''''Pithecophaga jefferyi''''' | binomial_authority = [[William Robert Ogilvie-Grant|Ogilvie-Grant]], 1896 | range_map = Phileagle rangemap.png | range_map_caption = {{legend0|#5c9c9c|&nbsp;native range}} }} '''Filipinski orel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pithecophaga jefferyi'''''), znan tudi kot '''orel, ki je opice''' ali '''veliki filipinski orel''', je [[skrajno ogrožena vrsta]] orla iz družine ''[[kragulji|Accipitridae]]'', ki je endemična za gozdove na [[Filipini]]h. Ima rjavo in belo perje, kosmat greben in običajno meri od 86 do 102 cm v dolžino in tehta od 4,04 do 8,0 kg. Filipinski orel velja za največjega od obstoječih orlov na svetu glede na dolžino in površino kril, saj sta po teži in velikosti večja le Stellerjev morski orel (''Haliaeetus pelagicus'') in [[Harpijski orel]].<ref name="Tabaranza">{{cite web|url=http://www.haribon.org.ph/index.php?view=article&id=223%3Athe-largest-eagle-in-the-world&option=com_content&Itemid=119|title=The largest eagle in the world|author= Tabaranza, Blas R. Jr.|date=January 17, 2005|publisher=Haribon Foundation|access-date=September 23, 2012}}</ref><ref name=RaptorsWorld>{{cite book|year=2001|title=Raptors of the World| publisher=Christopher Helm|location=London|pages=717–19|isbn=0-7136-8026-1|author1=Ferguson-Lees, J. |author2=Christie, D. }}</ref> Razglašen je bil za nacionalno ptico Filipinov. Upodobljen je tudi na filipinskem bankovcu za tisoč pesov.<ref name=fieldguide>Kennedy, R. S., Gonzales, P. C.; Dickinson, E. C.; Miranda, H. C. Jr. and Fisher, T. H. (2000). ''A Guide to the Birds of the Philippines.'' Oxford University Press, New York. {{ISBN|0-19-854669-6}}</ref><ref>{{cite web | last = Pangilinan | first = Leon Jr. | title = In Focus: 9 Facts You May Not Know About Philippine National Symbols | url = http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/in-focus/9-facts-you-may-not-know-about-philippine-national-symbols/ | date = October 3, 2014 | access-date = January 8, 2019 | publisher = National Commission for Culture and the Arts | archive-date = November 26, 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161126154959/http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/in-focus/9-facts-you-may-not-know-about-philippine-national-symbols/ }}</ref> Vrsta je bila na [[Rdeči seznam IUCN|rdečem seznamu IUCN]] uvrščena med skrajno ogrožena vrsta z upadajočo populacijo in je ena najbolj ogroženih roparic na svetu. Največja grožnja za to vrsto je izguba [[habitat]]a, ki je posledica visoke stopnje [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] na večjem delu njenega območja razširjenosti. Od leta 2019 je bilo rešenih več kot 20 orlov, večinoma zaradi poškodb zaradi strelnih ran.<ref>{{Cite web |last=Enano |first=Jhesset O. |date=2024-07-29 |title=Shooting of Philippine eagle renews calls to boost enforcement, wildlife protection |url=https://news.mongabay.com/2024/07/shooting-of-philippine-eagle-renews-calls-to-boost-enforcement-wildlife-protection/#:~:text=The%20PEF%20reported%20that%2020,still%20embedded%20in%20their%20bodies. |access-date=2025-02-10 |website=Mongabay Environmental News |language=en-US}}</ref> Uboj filipinskega orla je kaznivo dejanje, ki se kaznuje z do 12 leti zapora in visokimi denarnimi kaznimi.<ref name="Hungry Farmer">{{cite web| title=Farmer arrested for killing, eating rare Philippines eagle: officials| publisher = AFP |date = July 18, 2008 | url = https://wildsingaporenews.blogspot.com/2008/07/farmer-arrested-for-killing-eating-rare.html| access-date =March 28, 2019}}</ref> == Imena == Filipinski orel ima v filipinskih jezikih številna domača imena. Mednje spadajo ''bánoy'' in ''ágila'' (španska izposojena beseda) v tagalogščini; ''manaul'' ali ''manaol'' v jezikih Visajan; ''manaol'' ali ''garuda'' v jezikih Maranao in Maguindanao; ''tipule'' v jeziku Subanen; in ''mam-boogook'' ali ''malamboogook'' v jezikih Manobo, Klata, Tagabawa, Mandaya in Kalagan. Nekatera od teh imen se uporabljajo tudi za druge velike orle na splošno, kot je beloprsi morski orel (imenovan tudi ''manaul'' v Visajan). V sodobni filipinščini se običajno imenuje ''háribon'' (izraz ''háring ibon'', dobesedno »kralj ptic«).<ref name=fieldguide/><ref name="Almario">{{cite book| last = Almario| first = Ani Rosa S. | title = 101 Filipino Icons| publisher = Adarna House Publishing Inc.| year = 2007| page = 112| isbn = 978-971-508-302-7}}</ref> == Taksonomija == Prvi Evropejec, ki je preučeval to vrsto, je bil leta 1896 angleški raziskovalec in naravoslovec John Whitehead, ki je opazoval ptico in čigar služabnik Juan je nekaj tednov pozneje zbral prvi primerek.<ref name=" Yearbook09 "/> Kožo ptice so leta 1896 poslali Williamu Robertu Ogilvie-Grantu v London, ki jo je sprva pokazal v lokalni restavraciji in nekaj tednov pozneje opisal vrsto.<ref name=" Yearbook "/> Po znanstvenem odkritju so filipinski orel najprej poimenovali ''orel, ki je opice'', zaradi poročil domačinov iz Bonge v Samarju, kjer so vrsto prvič odkrili, da pleni izključno opice.<ref name="samar">{{cite web|url=http://www.orientalbirdclub.org/publications/bullfeats/phleagle.html|title=The Philippine Eagle: one hundred years of solitude|publisher=Oriental Bird Club Bulletin|date=December 24, 1996|author=Collar, N.J.|archive-url=https://web.archive.org/web/20090530010418/http://www.orientalbirdclub.org/publications/bullfeats/phleagle.html|archive-date=May 30, 2009}}</ref> Ta poročila so dala njegovo generično ime, iz grške besede ''pithecus'' (πίθηκος, 'opica') in ''phagus'' (-φάγος, 'jedec').<ref>{{cite news|url=http://www.manilatimes.net/national/2007/apr/29/yehey/weekend/20070429week2.html |title=Philippine biodiversity, a world's showcase |last=Doctolero |first=Heidi |author2=Pilar Saldajeno |author3=Mary Ann Leones |date=April 29, 2007 |newspaper=Manila Times |access-date=November 21, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081020150914/http://www.manilatimes.net/national/2007/apr/29/yehey/weekend/20070429week2.html |archive-date=October 20, 2008 }}</ref> Ime vrste je v spomin na Jefferyja Whiteheada, očeta Johna Whiteheada.<ref name=" Yearbook "/> Kasnejše študije pa so pokazale, da je domnevni orel, ki je opice, jedel tudi druge živali, kot so plavuši, velike kače, varani in celo velike ptice, kot so kljunači. Zaradi tega, skupaj z dejstvom, da se je isto ime uporabljalo za afriškega kronanega orla in srednje- in južnoameriškega harpijskega orla, je bil leta 1978 v razglasu takratnega predsednika [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] preimenovan v ''filipinski orel''.<ref>{{cite act|type=Proclamation|date=May 8, 1978|title=Proclamation No. 1732, s. 1978: DECLARING THE SO-CALLED "MONKEY EATING EAGLE" AS THE PHILIPPINE EAGLE|url=http://www.officialgazette.gov.ph/1978/05/08/proclamation-no-1732-s-1978/|access-date=July 2, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180702093534/http://www.officialgazette.gov.ph/1978/05/08/proclamation-no-1732-s-1978/|archive-date=July 2, 2018}}</ref> Leta 1995 je bil pod predsednikom Fidelom V. Ramosom razglašen za nacionalni simbol. Ta vrsta nima priznanih podvrst.<ref name=" Clements ">{{cite book| last = Clements| first = James F| author-link = | title = The Clements Checklist of Birds of the World | edition = Sixth| publisher = Comstock Publishing Associates| year = 2007| location = Ithaca, NY| page = 47 |isbn = 978-0-8014-4501-9}}</ref> === Evolucijska zgodovina === Študija skeletnih značilnosti ptice iz leta 1919 je privedla do domneve, da je bil najbližji sorodnik harpijski orel (''Harpia harpyja'').<ref>{{cite journal| author=Shufeldt, RW|title=Osteological and other notes on the monkey-eating eagle of the Philippines, ''Pithecophaga jefferyi'' Grant|journal=Philippine Journal of Science|volume=15|pages=31–58|year=1919|url=https://archive.org/stream/philippinejourna15maniuoft#page/31/mode/1up}}</ref> Vrsta je bila vključena v poddružino ''Harpiinae'', dokler študija zaporedij DNK leta 2005 ni identificirala ptic kot članov skupine, namesto tega pa je ugotovila, da so najbližji sorodniki kačji orli (''Circaetinae''), kot je ''bateleur''. Vrsta je bila nato uvrščena v poddružino ''Circaetinae''.<ref>{{cite journal|title=Phylogeny of eagles, Old World vultures, and other Accipitridae based on nuclear and mitochondrial DNA|last1=Lerner |first1= Heather R.L. |first2=David P. |last2=Mindell | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=37 |year=2005|pages=327–46| doi=10.1016/j.ympev.2005.04.010|url=http://www-personal.umich.edu/~hlerner/LM2005.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www-personal.umich.edu/~hlerner/LM2005.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=dead|pmid=15925523|issue=2|bibcode=2005MolPE..37..327L }}</ref> == Opis == [[File:Noblest Flyer Philippine Eagle.jpg|thumb|Filipinski orel v ujetništvu v mestu Davao]] Til filipinskega orla krasijo dolga, rjava peresa, ki tvorijo kosmat, grivi podoben greben. Orel ima temen obraz ter kremasto rjav tilnik in krono. Hrbet filipinskega orla je temno rjav, spodnja stran in spodnja krila pa so bela. Močne noge so rumene, z velikimi, močnimi, temnimi kremplji, izrazit, velik, visoko obokan, globok kljun pa je modrikasto sive barve. Orlove oči so modro sive. Mladiči so podobni odraslim, le da imajo njihova zgornja peresa blede resice.<ref name=" BirdLife "/> Običajno se poroča, da filipinski orel meri v skupno dolžino 86–102 cm,<ref name=RaptorsWorld /><ref name="BirdLife"/><ref>{{cite book|author=[[BirdLife International]] |year=2000 |title=Threatened Birds of the World|publisher= Lynx Edicions|location= Barcelona|isbn=0-946888-39-6}}</ref><ref name=HBW>{{cite book|author=Clark, W. S. |year=1994|chapter=Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'') |page= 192 |editor= del Hoyo, J.|editor2= Elliott, A.|editor3= Sargatal, J. |title=Handbook of the Birds of the World|volume= 2|publisher= Lynx Edicions|location= Barcelona|isbn=84-87334-15-6}}</ref> vendar je raziskava več primerkov iz nekaterih največjih naravoslovnih zbirk na svetu pokazala, da je povprečna dolžina samcev 95 cm in samic 105 cm.<ref name=PhilRaptors>{{cite journal|author=Gamauf, A.|author2=Preleuthner, M.|author3=Winkler, H.|name-list-style=amp |year=1998|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n03/p0713-p0726.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n03/p0713-p0726.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |title=Philippine Birds of Prey: Interrelations among habitat, morphology and behavior|journal= The Auk |volume=115|issue=3|pages= 713–726|doi=10.2307/4089419|jstor=4089419}}</ref> Na podlagi slednjih meritev je to najdaljša obstoječa vrsta orla, saj je povprečje za samico enako največjemu, kar je bilo zabeleženo za harpijskega orla in stellerjevega morskega orla. Najdaljši filipinski orel, o katerem so poročali kjer koli in najdaljši orel razen izumrlega Haastovega orla, je primerek iz Prirodoslovnega muzeja Field z dolžino 112 cm, vendar je bil v ujetništvu, zato morda ne predstavlja divjih osebkov zaradi razlik v razpoložljivosti hrane.<ref>{{cite book|author=O'Connor, R. J. |year=1984|title=The Growth and Development of Birds|publisher= John Wiley & Sons|location= Chichester|isbn=0-471-90345-0}}</ref><ref>{{cite book |author=Arent, L. A. |year=2007|title=Raptors in Captivity|publisher= Hancock House|location= Washington |isbn=978-0-88839-613-6}}</ref> [[File:Davao Trip-6104 (53138245813).jpg|thumb|Prikaz velikosti v primerjavi s človekom, ki ga ravna z orožjem]] Stopnja spolnega dimorfizma v velikosti ni gotova, vendar naj bi bil samec običajno približno 10 % manjši od samice, kar podpira tudi povprečna dolžina samcev in samic, navedena v enem viru.<ref name=RaptorsWorld/> Pri mnogih drugih vrstah velikih orlov lahko razlika v velikosti med odraslimi samicami in samci presega 20 %. Za odrasle filipinske orle je bil celoten razpon teže od 4,7 do 8,0 kg,<ref>{{cite journal|title=Note on a specimen of ''Pithecophaga jefferyi'' Ogilvie-Grant|url=https://archive.org/stream/3908801205153818biolrich#page/76/mode/1up/|author=Mearns, EA|journal=Proc. Biol. Soc. Wash.|volume=18|year=1905|pages=76–77}}</ref><ref>{{cite journal|author=Seth-Smith, D|title=On the Monkey-eating Eagle of the Philippines (''Pithecophaga jefferyi'')|journal=Ibis|year=1910|pages=285–290|issue=2|doi=10.1111/j.1474-919X.1910.tb07905.x| url=https://archive.org/stream/ibis49brit#page/285/mode/1up/|volume=52}}</ref> medtem ko so drugi ugotovili, da je bilo povprečje nekoliko nižje od zgornjega razpona, in sicer 4,5 kg za samce in 6,0 kg za samice. Ugotovljeno je bilo, da je en samec (starost ni navedena) tehtal 4,04 kg.<ref name = "CRC">{{cite book|title=CRC Handbook of Avian Body Masses|editor= John B. Dunning Jr. |publisher= CRC Press |year=1992|isbn=978-0-8493-4258-5}}</ref> Filipinski orel ima razpon kril od 184 do 220 cm in dolžino tetive krila od 57,4 do 61,4 cm.<ref name = "Wood">{{cite book | author = Wood, Gerald | url = https://archive.org/details/guinnessbookofan00wood | title = The Guinness Book of Animal Facts and Feats | year = 1983 | publisher = Guinness Superlatives | isbn = 978-0-85112-235-9 | url-access = registration }}</ref> Največjo zabeleženo težo presegata dva druga orla (harpija in stellerjev morski orel), krila pa so krajša kot pri velikih orlih odprtega sveta (kot so belorepi orel, stellerjev morski orel, bojni orel ali klinastorepi orel), vendar so precej široka. Nart filipinskega orla je najdaljši od vseh orlov, dolg je od 12,2 do 14,5 cm, kar je približno enako dolžino kot pri veliko manjšem, a relativno dolgonogem novogvinejskem orlu. Zelo velik, a bočno stisnjen kljun se kosa z velikostjo stellerjevega morskega orla kot največji kljun za obstoječega orla. Njegov kljun je v povprečju dolg 7,22 cm od odprtine za nos. Rep je precej dolg, 42–45,3 cm, medtem ko drug vir navaja dolžino repa 50 cm.<ref>{{cite book|author=Dupont, John Eleuthere |year=1971|title=Philippine Birds|page= 47|publisher= Delaware Museum of Natural History}}</ref> Najpogosteje slišani zvoki, ki jih oddaja filipinski orel, so glasni, visoki žvižgi, ki se končajo z izboklinami v tonu.<ref>{{cite journal|author=Kennedy, RS |year=1977| title= Notes on the biology and population status of the Monkey-eating Eagle of the Philippines|journal= Wilson Bulletin|volume= 89|pages=1–20|issue=1 |url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/wilson/v089n01/p0001-p0020.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/wilson/v089n01/p0001-p0020.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=dead}}</ref> Poleg tega je znano, da mladiči prosijo za hrano z vrsto visokih klicev. == Razširjenost in habitat == [[File:Philippine_Eagle’s_nest_representation_in_Philippine_National_Museum.jpg|thumb|Predstavitev habitata filipinskega orla v Filipinskem narodnem muzeju]] Filipinski orel je endemičen za Filipine in ga najdemo na štirih večjih otokih: vzhodnem [[Luzon]]u, Samarju, Lejteju in [[Mindanao|Mindanau]]. Največ orlov prebiva na Mindanau, z med 82 in 233 gnezdečimi pari. Na Samarju najdemo le šest parov, na Lejteju dva in na Luzonu nekaj. Najdemo ga v narodnem parku severne [[Sierra Madre, Filipini|Sierre Madre]] na Luzonu ter v narodnih parkih Mount Apo, Mount Malindang in Mount Kitanglad na Mindanau.<ref name="Yearbook">{{cite book| title =Rare Birds Yearbook 2008| publisher =MagDig Media Lmtd| year =2007| location =England| page =127| isbn =978-0-9552607-3-5 }}</ref><ref>{{cite web | url=http://www.pia.gov.ph/news/index.php?article=1151371448685 |title=PIA &#124; Philippine Information Agency &#124; Leyte named as rediscovery site of PHL eagle |website=pia.gov.ph |access-date=30 June 2022 |archive-url=https://archive.today/20130624194326/http://www.pia.gov.ph/news/index.php?article=1151371448685 |archive-date=24 June 2013 }}</ref> Ta orel živi v dipterokarpnih in srednjegorskih gozdovih, zlasti na strmih območjih. Njegova nadmorska višina sega od nižin do gora nad 1800 m. Na območju ptičjega območja je le še približno 9220 km<sup>2</sup> starodavnega gozda.<ref name=" Yearbook "/> Vendar pa je njegov skupni ocenjeni obseg približno 146.000 km<sup>2</sup>.<ref name=" BirdLife "/> == Ekologija in vedenje == [[File:PithecophagaJefferyiGronvold.jpg|thumb|left|Ilustracija filipinskega orla, ki je bil v ujetništvu v Londonu med letoma 1909 in 1910.]] Evolucija na Filipinih, brez drugih plenilcev, je orle naredila za prevladujočega lovca v filipinskih gozdovih. Filipinski orel ima širok plen, ki vključuje ptice, plazilce in sesalce (predvsem cibetke in plavuše).<ref>{{cite journal |last1=L. J. |display-authors=etal |first1=Sutton |title=Space–time home-range estimates and resource selection for the Critically Endangered Philippine Eagle on Mindanao |date=2024 |journal=Ibis |volume=166 |issue=1 |pages=156–170 |location= London, England |doi=10.1111/ibi.13233 |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ibi.13233|url-access=subscription }}</ref> Vsak par, ki se gnezdi, potrebuje veliko domače območje za uspešno vzrejo mladiča, zato je vrsta izjemno ranljiva za krčenje gozdov. Prej je bilo ozemlje ocenjeno na 100 km<sup>2</sup>, vendar je študija na otoku Mindanao pokazala, da je najbližja razdalja med pari v povprečju približno 13 km, kar ima za posledico krožno ploskev 133 km<sup>2</sup>.<ref>{{cite journal|author1=Bueser, GL |author2=Bueser, K. G. |author3=Afan, D.S. |author4=Salvador, D.I. |author5=Grier, J.W. |author6=Kennedy, R.S. |author7=Miranda, H.C. Jr. |name-list-style=amp |title=Distribution and nesting density of the Philippine Eagle Pithecophaga jefferyi on Mindanao Island, Philippines: what do we know after 100 years?|journal=Ibis|year=2003|volume=145|pages=130–135|url=http://www.ndsu.edu/pubweb/~grier/philippine-eagle-ibis.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ndsu.edu/pubweb/~grier/philippine-eagle-ibis.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|doi=10.1046/j.1474-919X.2003.00131.x|s2cid=32125417 }}</ref> Let vrste je hiter in okreten, bolj spominja na manjše jastrebe kot na podobne velike ptice roparice. Mladoletnike so opazili, kako se med igro s kremplji oklepajo grč v drevesih in uporabljajo repe in krila za ravnotežje, glave pa vtikajo v drevesne dupline. Poleg tega je znano, da napadajo nežive predmete za vajo, pa tudi, da poskušajo viseti z glavo navzdol, da bi vadili ravnotežje. Ker staršev v tem času ni v bližini, očitno ne igrajo vloge pri učenju mladiča loviti.<ref name=" PFoundationEcology "/> Pričakovana življenjska doba divjega orla je ocenjena na od 30 do 60 let. Ujeti filipinski orel je v rimskem živalskem vrtu živel 41 let in je bil že odrasel, ko je prispel v živalski vrt.<ref name="PFoundationEcology">{{cite web | last =Jamora | first =Jon | title =Philippine Eagle Biology and Ecology | publisher =Philippine Eagle Foundation | url =http://philippineeagle.org/index?pageval=thephileagle | access-date =January 7, 2009 | archive-date =June 12, 2008 | archive-url =https://web.archive.org/web/20080612232452/http://www.philippineeagle.org/index?pageval=thephileagle | url-status =dead }}</ref> Drug ujetni filipinski orel je živel 46 let v filipinskem centru za orle v mestu Davao.<ref>{{cite news|last1=Ibanez|first1=Jayson|title=The King is dead, Long live the King!|url=http://www.sunstar.com.ph/davao/weekend/2016/12/31/king-dead-long-live-king-517738|access-date=January 2, 2017|publisher=SunStar Davao|date=December 31, 2016|archive-date=January 1, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170101141726/http://www.sunstar.com.ph/davao/weekend/2016/12/31/king-dead-long-live-king-517738|url-status=dead}}</ref> Vendar pa velja, da divje ptice v povprečju živijo krajše kot ptice v ujetništvu. === Razmnoževanje === [[File:Philippine Eagle with nest.jpg|thumb|Gnezdo filipinskega orla]] Celoten gnezditveni cikel filipinskega orla traja dve leti. Samica spolno dozori pri petih letih, samec pa pri sedmih. Kot večina orlov je tudi filipinski orel monogamen. Ko sta par, ostaneta skupaj do konca življenja. Če eden pogine, preostali orel pogosto išče novega partnerja, ki bi nadomestil izgubljenega. Začetek dvorjenja se zaznamuje z gradnjo gnezda in ostajanjem orla v bližini gnezda. Pomembno vlogo pri dvorjenju igrajo tudi zračni prikazi. Ti prikazi vključujejo parno letenje nad gnezditvenim območjem, samec lovi samico v diagonalnem skoku in medsebojno predstavitev krempljev, kjer samec pokaže svoje kremplje samici na hrbet, ona pa se v zraku obrne, da pokaže svoje kremplje. Poročali so tudi o oglaševalskih prikazih, ki so povezani z glasnim oglašanjem. Pripravljenost orla za parjenje se pokaže s tem, da orel prinese gnezditveni material v ptičje gnezdo. Sledi parjenje, ki se ponavlja tako na gnezdu kot na bližnjih gredeh. Najzgodnejše dvorjenje je bilo zabeleženo v juliju. Gnezditvena sezona je v juliju; ptice na različnih otokih, predvsem na Mindanau in Luzonu, se začnejo razmnoževati na različnih koncih tega območja. Količina padavin in populacija plena lahko vplivata na gnezditveno sezono. Gnezdo je običajno zgrajeno na vznikajočem dipterokarpu ali katerem koli visokem drevesu z odprto krošnjo v primarnem ali motenem gozdu. Gnezda so obložena z zelenimi listi in so lahko široka približno 1,5 m. Gnezditveno mesto je približno 30 m ali celo več nad tlemi. Kot pri mnogih drugih velikih ujedah je tudi orlovo gnezdo podobno ogromni ploščadi iz palic. Orel pogosto ponovno uporabi isto gnezditveno mesto za več različnih mladičev. Osem do deset dni preden je jajce pripravljeno za odlaganje, samico prizadene stanje, znano kot jajčna letargija. V tej izkušnji samica ne je, pije veliko vode in ima krila povešena. Samica običajno izleže eno jajce pozno popoldne ali v mraku, čeprav so občasno poročali o dveh.<ref name=" Chandler ">{{Cite book| last1 =Chandler| first1 = David| last2 = Couzens| first2 = Dominic| title = 100 Birds to See Before You Die| place= London| publisher = Carleton Books| year = 2008|page = 171|isbn = 978-1-84442-019-3 }}</ref> Če se jajce ne izleže ali če mladič pogine prezgodaj, starši verjetno izležejo še eno jajce naslednje leto. Parjenje se lahko zgodi nekaj dni po izleženem jajcu, da se omogoči izleg drugega jajca, če prvo ne izleže. Jajce se po izleganju inkubira 58 do 68 dni (običajno 62 dni). Pri inkubaciji sodelujeta oba spola, vendar samica večino inkubacije opravi podnevi in ​​vso ponoči. Oba starša pomagata hraniti novo izleženega orlička. Poleg tega so opazili starša, ki sta se izmenjevala pri zaščiti orlička pred soncem in dežjem, dokler ni star sedem tednov. Mladi orel poleti po štirih ali petih mesecih. Najzgodnejši ulov orla je bil 304 dni po izleganju. Oba starša skrbita za orlička skupno 20 mesecev in razen če prejšnji poskus gnezdenja ni bil uspešen, se orla lahko razmnožujeta le izmenično. Filipinski orel se lahko kosa z dvema drugima velikima tropskima orloma in sicer s kronanim orlom in harpijo, saj ima najdaljši cikel razmnoževanja med pticami roparicami.<ref name="Brown">{{cite book|title=Eagles, Hawks and Falcons of the World|author= Leslie Brown |author2= Dean Amadon|publisher= The Wellfleet Press |year=1986|isbn=978-1-55521-472-2}}</ref> Tudi gnezda nimajo plenilcev razen ljudi, saj se celo znani plenilci gnezd, kot so palmove cibetke in makaki (ki so plenilske vrste), verjetno aktivno izogibajo vsakemu območju z redno aktivnostjo orlov.<ref>{{cite book|author=Delacour, J.|author2= E. Mayr|year= 1946|title=Birds of the Philippines|location= New York |publisher= The MacMillan Company}}</ref> == Ohranjanje == [[File:Sir Arny(Philippine Eagle).jpg|thumb|left|Filipinski orel po imenu Sir Arny v Filipinskem centru za orle v mestu Davao]] Leta 1994 sta IUCN in BirdLife International to vrsto uvrstila med kritično ogrožene.<ref name="BirdLife">{{cite web|year=2011|title=Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'')| url=http://datazone.birdlife.org/species/factsheet/philippine-eagle-pithecophaga-jefferyi|access-date=June 3, 2011|publisher=BirdLife International}}</ref> IUCN je menil, da na Filipinih živi med 180 in 500 filipinskih orlov.<ref name="Yearbook09">{{cite book| title =Rare Birds Yearbook 2009| publisher =MagDig Media Lmtd| year =2008| location =England| pages =126–127| isbn =978-0-9552607-5-9 }}</ref> Leta 2015 je bilo ocenjeno, da jih je v divjini ostalo približno 600.<ref name=bbcdec>{{cite news |title=Rare Philippine eagle chick born in captivity|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-35058369|website=BBC News|access-date=December 12, 2015|date=December 10, 2015}}</ref> Zoološko društvo v Londonu je filipinskega orla uvrstilo med 15 najpomembnejših vrst EDGE med vsemi zabeleženimi vrstami na svetu, zaradi česar je to najbolj ''evolucijsko izrazita in globalno ogrožena'' vrsta na Filipinih.<ref>{{Cite web|url=http://www.edgeofexistence.org/species/philippine-eagle/|title = Philippine Eagle}}</ref> Ogroža jih predvsem [[krčenje gozdov]] zaradi sečnje in širjenja kmetijstva. Stari gozdovi se hitro izgubljajo, večina gozdov v nižinah pa je v lasti gozdarskih podjetij. Velike grožnje so tudi rudarstvo, onesnaževanje, izpostavljenost pesticidom, ki vplivajo na razmnoževanje, in krivolov. Poleg tega se občasno ujamejo v pasti, ki jih lokalni prebivalci nastavijo za jelene. Čeprav to ni več velik problem, se je število orlov zmanjšalo tudi zaradi lova za živalske vrtove. Na zmanjševanje števila filipinskih orlov sta mednarodno pozornost prvič opozorila leta 1965 znani filipinski ornitolog Dioscoro S. Rabor in direktor Urada za parke in divje živali Jesus A. Alvarez.<ref name="kennedy">{{cite journal|author=Kennedy, Robert S.|author2=Miranda, Hector C. Jr.|name-list-style=amp|year=1998|title=In Memoriam: Dioscoro S. Rabor|journal=The Auk|volume=115|issue=1|pages=204–205|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n01/p0204-p0205.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n01/p0204-p0205.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|doi=10.2307/4089125|jstor=4089125}}</ref><ref name="pef">{{cite web|title=Focusing on the Philippine Eagle for the conservation of nature|url=http://www.philippineeagle.org/index?pageval=thepef|publisher=The Philippine Eagle Foundation}}</ref><ref name="pnej">{{cite web|title=Philippine Eagle: Lost in Vanishing Forests|url=http://pnej.org/?p=257|publisher=Philippine Network of Environmental Journalists, Inc.|date=June 10, 2011|access-date=September 30, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113191232/http://pnej.org/?p=257|archive-date=November 13, 2014}}</ref> [[Charles Lindbergh]], najbolj znan po tem, da je leta 1927 sam in brez postanka prečkal Atlantik, je bil nad tem orlom navdušen. Kot predstavnik [[Svetovni sklad za naravo|Svetovnega sklada za naravo]] je Lindbergh med letoma 1969 in 1972 večkrat potoval na Filipine, kjer je pomagal prepričati vlado, naj zaščiti orla. Leta 1969 je bil uveden program za ohranjanje orlov, da bi pomagal ohraniti to vrsto. Leta 1992 so se prvi filipinski orli izlegli v ujetništvu z umetno oploditvijo; vendar pa se je prvi naravno vzrejeni orel izlegel šele leta 1999. Prva ptica, vzrejena v ujetništvu, ki so jo izpustili v divjino, Kabajan, je bila izpuščena leta 2004 na Mindanau; vendar jo je januarja 2005 po nesreči udaril električni tok. Drug orel, Kagsabua, je bil izpuščen marca 2008, a ga je kmet ustrelil in pojedel. Junija 2015 so orla izpustili po zdravljenju strelne rane; dva meseca pozneje so ga ustrelili in ubili.<ref name="bbcdec"/> Uboj te kritično ogrožene vrste se po filipinski zakonodaji kaznuje z 12 leti zapora in visokimi denarnimi kaznimi. Število se je v desetletjih počasi zmanjševalo na trenutno populacijo od 180 do 600 orlov. Serija poplav in blatnih plazov, ki jih je povzročila krčenje gozdov, je preostalo populacijo še dodatno opustošila. Filipinskega orla kmalu morda ne bo več mogoče najti v divjini, razen če se ne bo neposredno posredovalo. Fundacija Philippine Eagle Foundation v mestu Davao je ena od organizacij, ki se posveča zaščiti in ohranjanju filipinskega orla in njegovega gozdnega habitata. Fundacija Philippine Eagle že več kot desetletje uspešno vzreja filipinske orle v ujetništvu in je izvedla prvi poskusni izpust orla, vzrejenega v ujetništvu, v divjino. Do leta 2025 je fundacija v ujetništvu vzredila 31 orlov, čeprav se je vzreja v zadnjih letih upočasnila, v teh letih pa so vzredili 28. do 30. mladiča, in sicer v letih 2016, 2021 in 2024. Žal 29. in 30. mladič nista mogla dočakati odraslosti. Leta 2025 se je izlegel 31. mladič z imenom Riley, ki je 16. aprila istega leta poginil; vzrok ni bil razkrit.<ref>{{Cite web |last=Chi |first=Cristina |title=Philippine eagle Riley passes away |url=https://www.philstar.com/headlines/2025/04/16/2436514/philippine-eagle-riley-passes-away |access-date=2026-03-10 |website=Philstar.com}}</ref> Ta mladič je še posebej pomemben, saj je prvi mladič, rojen iz naravnega para, saj so bili vsi prejšnji mladiči vzrejeni z umetno oploditvijo.<ref>{{Cite web |date=2025-02-23 |title=Birth of rare Philippine eagle chick lifts survival hopes |url=https://www.scmp.com/week-asia/health-environment/article/3299613/birth-rare-philippine-eagle-chick-lifts-survival-hopes |access-date=2025-03-07 |website=South China Morning Post |language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Philippine Eagle Center|url=http://www.philippineeagle.org/center/|website=Philippine Eagle Foundation Sole Website|access-date=December 12, 2015}}</ref> Prav tako potekajo raziskave o vedenju, ekologiji in populacijski dinamiki. V zadnjih letih so bila za to vrsto ustanovljena zavarovana območja, kot sta 700 km² gozda Cabuaya in 37,2 km² zavetišča za divje živali Taft Forest na Samarju.<ref name="Inquirer">{{cite news |last=Labro |first=Vicente |date=July 19, 2007 |title=2 Philippine eagles spotted in Leyte forest |url=http://newsinfo.inquirer.net/breakingnews/regions/view_article.php?article_id=77631 |archive-url=https://archive.today/20240525234159/https://www.webcitation.org/67XrmQfv1?url=http://www.inquirer.net/specialfeatures/theenvironmentreport/view.php%3Fdb=1&article=20070719-77631 |archive-date=May 25, 2024 |access-date=November 21, 2008 |newspaper=Philippine Daily Inquirer}}</ref> Vendar pa velik delež populacije najdemo na nezaščitenih zemljiščih. === Ponovna naselitev na Leyte === Leta 2024 se je filipinska fundacija za orle odločila začeti projekt, ki bi vključeval presaditev filipinskih orlov na Leyte, kjer ta vrsta še živi, ​​vendar je morda že izumrla, saj so zadnji zapisi pred tajfunom Haiyan (Yolanda) leta 2013, ki je opustošil gozdove in od takrat ni bilo nobenih opažanj. Junija 2024 sta bila izpuščena dva rešena in neparjena orla s sledilnimi napravami z Mindanaa. Izpuščena sta bila v upanju, da bosta tvorila par, vendar se je ta projekt soočil z velikim zastojem, ko so samca z imenom ''Usvag'' našli mrtvega na morju. Raziskovalci so verjeli, da je tega orla odpihnilo s poti in se utopil v morju. Oktobra 2024 je bila samica z imenom ''Carlito'' dokumentirana kot živa, lovi in ​​se zna sama znajti zase.<ref>{{Cite web |title=Newly released Philippine Eagle found dead in Cebu waters |url=https://www.pna.gov.ph/index.php/articles/1230530 |access-date=2025-02-12 |website=pna.gov.ph |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Geronimo |first=Jee |date=2024-06-28 |title=Philippine eagles Carlito and Uswag released in Leyte |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/eagles-carlito-uswag-released-anonang-lobi-mountain-range-leyte/ |access-date=2025-02-12 |website=RAPPLER |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Foundation |first=Philippine Eagle |date=2024-10-02 |title=First post-release documentation of Philippine Eagle 'Carlito' in MacArthur, Leyte |url=https://www.philippineeaglefoundation.org/post/first-post-release-documentation-of-philippine-eagle-carlito-in-macarthur-leyte |access-date=2025-02-12 |website=PEF |language=en}}</ref> === Filipinska orlova diplomacija === V pogodbi o posoji prostoživečih živali iz junija 2019 je bil par filipinskih orlov, 15-letni samec Geothermica in 17-letna samica Sambisig (kar pomeni ena enota) posojena ptičjemu parku Jurong v [[Singapur]]ju.<ref>{{Cite web|url=https://www.philippineeaglefoundation.org/geothermica-and-sambisig| title=Geothermica and Sambisig|publisher=Philippine Eagle Foundation|website=philippineeaglefoundation.org}}</ref> To je bil del prizadevanj za ohranitev vrste in obeležitev 50 let prijateljstva med Filipini in Singapurjem. Preden sta bila para poslana, sta prejela dva posebej natisnjena potna lista. V skladu s sporazumom naj bi par v Singapurju ostal 10 let.<ref>{{cite news |last1=Colina |first1=Antonio IV |title=2 Philippine Eagles arrive in Singapore |url=https://www.mindanews.com/top-stories/2019/06/2-philippine-eagles-arrive-in-singapore/ |website=Minda News |date=June 4, 2019 |access-date=June 6, 2019}}</ref> Ta poteza je zaznamovala začetek vladnega programa filipinske orlovske diplomacije.<ref>{{Cite web|url=https://www.pna.gov.ph/articles/1071556|title=PH eagles fly to Singapore for protection, conservation|website=pna.gov.ph}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.pna.gov.ph/articles/1070302|title=DENR, Singapore partner formally seal PHL Eagle conservation deal|website=www.pna.gov.ph}}</ref> Leta 2024 je Geothermica poginil zaradi okužbe pljuč, njegovo truplo pa je zdaj preparirano v Narodnem muzeju, medtem ko je Sambisig ostal v Singapurju v novem ptičjem parku, ki je nadomestil Jurong. Kljub temu zastoju singapurski živalski vrt in filipinska fundacija za orle vztrajata, da se bo ta vzrejni program nadaljeval in da bo verjetno za ''Sambisiga'' posojen še en možen partner.<ref>{{Cite news |date=2024-08-16 |title=Singapore, Manila to resume breeding programme for critically endangered eagle |url=https://www.straitstimes.com/singapore/manila-singapore-to-resume-fail-safe-philippine-eagle-breeding-programme |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126163131/https://www.straitstimes.com/singapore/manila-singapore-to-resume-fail-safe-philippine-eagle-breeding-programme |archive-date=January 26, 2025 |access-date=2025-02-12 |work=The Straits Times |language=en-SG |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.philippineeaglefoundation.org/post/taxidermied-geothermica-unveiled-at-the-national-museum-during-philippine-eagle-week | title=Taxidermied "Geothermica" Unveiled at the National Museum during Philippine Eagle Week | date=June 4, 2024 }}</ref> Avgusta 2024 je fundacija Philippine Eagle Foundation odprla objekt Gateway Project podjetja Philippine Eagle Geothermica v poklon 19-letnemu Geothermici, ki je septembra 2022 poginil zaradi glivične okužbe s plesnijo Aspergillus v rezervatu Bird Paradise v rezervatu Mandai Wild Reserve. Njegova skulptura stoji v središču novega objekta, njegovo preparirano telo pa je trenutno razstavljeno v Narodnem muzeju Filipinov. PEF je pri projektu sodeloval s skupino Mandai Wildlife Group, združenimi arhitekti Filipinov iz mesta Davao in Kublai Millanom.<ref>{{cite news |last1= Colina|first1= Antonio|title=PEF launches project in honor of PH Eagle Geothermica on August 17|url= https://mb.com.ph/2024/8/14/pef-launches-project-in-honor-of-ph-eagle-geothermica-on-august-17|access-date=August 14, 2024 |publisher=Manila Bulletin |date=August 14, 2024}}</ref> == Kulturni pomen == [[File:Philippine eagle passports.jpg|thumb|Simbolični potni listi, izdani Geothermici in Sambisigu, posameznim orlom, ki so bili posojeni Singapurju]] === Folklora === Manaul, legendarna ptica v starodavni bisajski folklori in soimenjakinja po lokalnem imenu Bisaja, se identificira tako s filipinskim orlom kot z belotrebušnim morskim orlom. Pomembno je predstavljen v številnih legendah in mitih o stvarjenju. Manaul je najbolj izrazit v visajskem mitu o stvarjenju, kjer pravijo, da so na začetku na svetu obstajale le tri stvari: morje, nebo in ptica Manaul. Manaul se je naveličal letenja in iskal kraj za počitek, vendar ga ni mogel najti, zato se je odločil, da bo spodbudil boga neba Kaptana in boginjo morja Magvajen (pisana tudi Maguajen ali Magauajen) k medsebojni vojni. To je privedlo do tega, da je bog neba poslal nevihte in vrtince, boginja morja pa plimske valove. Njun boj, ki je trajal zelo dolgo, je sčasoma privedel do nastanka kopnega. Manaul, naveličan njihovega boja, se je odločil, da ju bo ustavil tako, da je nanje vrgel balvane, da bi ločil veter od valov (nekateri viri pravijo, da jih je Manaul iztrgal z morskega dna, drugi pa, da so prišli iz novo nastalih gora). S tem se je bitka končala, hkrati pa so nastali tudi filipinski otoki. Obstajajo tudi druge nekoliko drugačne različice mita iz različnih etničnih skupin, vendar vse vsebujejo iste elemente.<ref name="Bane">{{cite book |last1=Bane |first1=Theresa |title=Encyclopedia of Beasts and Monsters in Myth, Legend and Folklore |date=2016 |publisher=McFarland, Incorporated |isbn=9780786495054 |page=217}}</ref><ref name="Cervantes"/><ref name="Eugenio">{{cite book |editor1-last=Eugenio |editor1-first=Damiana L. |title=Philippine Folk Literature An Anthology |date=2007 |publisher=University of the Philippines Press |isbn=9789715425360 |pages=8–9}}</ref> Manaul velja tudi za ptico, ki je našla prve ljudi in jih izkljuvala iz bambusovega stebla.<ref name="Cervantes">{{cite book |last1=Cervantes |first1=Carl Lorenz |title=Sikodiwa: Revisiting Filipino Indigenous Wisdom for Personal and Shared Well-Being |date=2025 |publisher=North Atlantic Books |isbn=9798889842637 |pages=31–33}}</ref> V tagalogski ljudski folklori sta oba mita o stvarjenju povezana z božanstvom severovzhodnih monsunskih vetrov, Amihanom, ki je prav tako poosebljen kot ptica.<ref name="Boquet">{{cite book |last1=Boquet |first1=Yves |title=The Philippine Archipelago |date=2017 |publisher=Springer International Publishing |isbn=9783319519265 |pages=62}}</ref> === Nacionalni simbol Filipinov === Filipinski orel je bil 4. julija 1995 uradno razglašen za nacionalno ptico Filipinov s strani predsednika Fidela V. Ramosa v skladu z razglasom št. 615 iz serije 1995.<ref name=collar>BirdLife International (2001). [http://www.victorialodging.com/files/philippine_eagle.pdf "Philippine Eagle: ''Pithecophaga jefferyi'']", p. 661 in ''Threatened Birds of Asia''. Accessed April 28, 2010</ref><ref>{{cite news |url=http://www.officialgazette.gov.ph/1995/07/04/proclamation-no-615-s-1995/ |title=Proclamation No. 615, s. 1995 |newspaper=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=August 25, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180825110405/http://www.officialgazette.gov.ph/1995/07/04/proclamation-no-615-s-1995/ |archive-date=August 25, 2018 }}</ref> Zaradi velikosti in redkosti orla je tudi zaželena vrsta za opazovalce ptic. Filipinski orel je bil upodobljen na vsaj 12 znamkah Filipinov, z datumi od 1967 do 2007. Upodobljen je bil tudi na kovancih za 50 sentimov, kovanih od 1983 do 1994; leta 2018 na spominskem srebrniku za 500 pisov, kovani v počastitev 25. obletnice Bangko Sentral ng Pilipinas;<ref>{{cite web|url=https://www.bsp.gov.ph/Pages/MediaAndResearch/MediaReleases/5264.aspx |title=Commemorative coins marking 70 years of central banking in the country and BSP's 25th anniversary now for sale |publisher=bsp.gov.ph |access-date=2020-01-09}}</ref> 18. januarja 2021 in na spominskem neobtočnem bankovcu za 5000 pisov Lapulapu.<ref>{{cite web| url=https://www.bsp.gov.ph/SitePages/MediaAndResearch/MediaDisp.aspx?ItemId=5665 |title=BSP Issues Lapulapu Commemorative Banknote and Medal |publisher=bsp.gov.ph |access-date=2021-01-18}}</ref> 11. decembra 2021 je Bangko Sentral ng Pilipinas predstavil dizajn novega polimernega bankovca za 1000 pesov, na katerem je ptica glavni portret, ki je kontroverzno nadomestil portrete treh mučenikov druge svetovne vojne: vrhovnega sodnika Joséja Abada Santosa, sufražetke Josefe Llanes Escode in generala Vicenteja Lima. Filipinski orel se uporablja tudi na športnih prireditvah kot maskota, najbolj znana na igrah jugovzhodne Azije leta 2005 v Manili, znana kot ''Gilas''. Filipinski orel je tudi žival, ki se uporablja v moški košarkarski reprezentanci Filipinov ali na logotipu/grbu ekipe Gilas Pilipinas. === Ohranjanje narave === V preteklosti je bilo v živalskih vrtovih v Evropi (Anglija, Nemčija, Belgija, Italija in Francija), Združenih državah Amerike in na Japonskem približno 50 filipinskih orlov.<ref name="zoo">Weigl, R, & Jones, M. L. (2000). ''The Philippine Eagle in captivity outside the Philippines, 1909–1988.'' International Zoo News vol. 47/8 (305)</ref> Prva je bila samica, ki je avgusta 1909 prispela v londonski živalski vrt in tam februarja 1910 poginila. Večina jih je v živalske vrtove prispela med letoma 1947 in 1965. Zadnji zunaj Filipinov je poginil leta 1988 v živalskem vrtu v Antwerpnu, kjer je živel od leta 1964 (razen nekaj časa v živalskem vrtu Planckendael v Belgiji). Prva vzreja v ujetništvu se je zgodila šele leta 1992 v ustanovi filipinske fundacije za orle v mestu Davao, kjer so ga do leta 2025 vzredili 31-krat.<ref>Philippine Eagle Working Group (1996). Integrated Conservation Plan For The Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'').</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wikispecies|Pithecophaga jefferyi}} * [http://www.philippineeaglefoundation.org/ Philippine Eagle Foundation.] A foundation devoted to saving the Philippine eagle. * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Pithecophaga_jefferyi.html Animal Diversity Web – Pithecophaga jefferyi] * [https://web.archive.org/web/20080225175159/http://ngm.nationalgeographic.com/2008/02/philippine-eagles/mel-white-text National Geographic Magazine – "The Lord of the Forest"] * [http://www.drmartinwilliams.com/conservation/philippine-eagle-mindanao.html Bringing Back Ol' Blue Eyes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210428081254/http://www.drmartinwilliams.com/conservation/philippine-eagle-mindanao.html |date=April 28, 2021 }} – article on Philippine Eagle Foundation work on Mindanao * [https://web.archive.org/web/20100204134046/http://www.arkive.org/philippine-eagle/pithecophaga-jefferyi/video-08.html Video of Philippine eagle hunting flying lemurs] * [https://web.archive.org/web/20180327204743/http://www.nigge.com/projects/philippine_eagle/thumbnails.html Photos of the Philippine eagle] by Klaus Nigge * [https://www.biodiversitylibrary.org/item/101092#page/376/ Original announcement of 1896] and [https://www.biodiversitylibrary.org/item/54800#page/262/ detailed account from 1897] by W. R. Ogilvie-Grant. {{Taxonbar|from=Q185213}} [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1896]] [[Kategorija:Circaetinae]] [[Kategorija:Favna Filipinov]] axq1z4kbh8giwzn50abt8c286rd6u3l 6740548 6740424 2026-08-21T17:19:12Z Pinky sl 2932 6740548 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ptiča}} {{Speciesbox | image = Pamarayeg IIIx2 (cropped).jpg | image_caption = Filipinski orel v divjini v [[Bukidnon]]u | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 12 February 2025">{{cite iucn |author=BirdLife International. |year=2025 |title=''Pithecophaga jefferyi'' |volume=2025 |article-number=e.T22696012A273773083 |doi=10.2305/IUCN.UK.2025-2.RLTS.T22696012A273773083.en |language=en |access-date=12 February 2025}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | genus = Pithecophaga | parent_authority = [[William Robert Ogilvie-Grant|Ogilvie-Grant]], 1896 | display_parents = 2 | species = jefferyi | authority = [[William Robert Ogilvie-Grant|Ogilvie-Grant]], 1896 | range_map = Phileagle rangemap.png | range_map_caption = {{legend0|#5c9c9c|&nbsp;native range}} }} '''Filipinski orel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pithecophaga jefferyi'''''), znan tudi kot '''orel, ki je opice''' ali '''veliki filipinski orel''', je [[skrajno ogrožena vrsta]] orla iz družine ''[[kragulji|Accipitridae]]'', ki je endemična za gozdove na [[Filipini]]h. Ima rjavo in belo perje, kosmat greben in običajno meri od 86 do 102 cm v dolžino in tehta od 4,04 do 8,0 kg. Filipinski orel velja za največjega od obstoječih orlov na svetu glede na dolžino in površino kril, saj sta po teži in velikosti večja le Stellerjev morski orel (''Haliaeetus pelagicus'') in [[Harpijski orel]].<ref name="Tabaranza">{{cite web|url=http://www.haribon.org.ph/index.php?view=article&id=223%3Athe-largest-eagle-in-the-world&option=com_content&Itemid=119|title=The largest eagle in the world|author= Tabaranza, Blas R. Jr.|date=January 17, 2005|publisher=Haribon Foundation|access-date=September 23, 2012}}</ref><ref name=RaptorsWorld>{{cite book|year=2001|title=Raptors of the World| publisher=Christopher Helm|location=London|pages=717–19|isbn=0-7136-8026-1|author1=Ferguson-Lees, J. |author2=Christie, D. }}</ref> Razglašen je bil za nacionalno ptico Filipinov. Upodobljen je tudi na filipinskem bankovcu za tisoč pesov.<ref name=fieldguide>Kennedy, R. S., Gonzales, P. C.; Dickinson, E. C.; Miranda, H. C. Jr. and Fisher, T. H. (2000). ''A Guide to the Birds of the Philippines.'' Oxford University Press, New York. {{ISBN|0-19-854669-6}}</ref><ref>{{cite web | last = Pangilinan | first = Leon Jr. | title = In Focus: 9 Facts You May Not Know About Philippine National Symbols | url = http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/in-focus/9-facts-you-may-not-know-about-philippine-national-symbols/ | date = October 3, 2014 | access-date = January 8, 2019 | publisher = National Commission for Culture and the Arts | archive-date = November 26, 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161126154959/http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/in-focus/9-facts-you-may-not-know-about-philippine-national-symbols/ }}</ref> Vrsta je bila na [[Rdeči seznam IUCN|rdečem seznamu IUCN]] uvrščena med skrajno ogrožena vrsta z upadajočo populacijo in je ena najbolj ogroženih roparic na svetu. Največja grožnja za to vrsto je izguba [[habitat]]a, ki je posledica visoke stopnje [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] na večjem delu njenega območja razširjenosti. Od leta 2019 je bilo rešenih več kot 20 orlov, večinoma zaradi poškodb zaradi strelnih ran.<ref>{{Cite web |last=Enano |first=Jhesset O. |date=2024-07-29 |title=Shooting of Philippine eagle renews calls to boost enforcement, wildlife protection |url=https://news.mongabay.com/2024/07/shooting-of-philippine-eagle-renews-calls-to-boost-enforcement-wildlife-protection/#:~:text=The%20PEF%20reported%20that%2020,still%20embedded%20in%20their%20bodies. |access-date=2025-02-10 |website=Mongabay Environmental News |language=en-US}}</ref> Uboj filipinskega orla je kaznivo dejanje, ki se kaznuje z do 12 leti zapora in visokimi denarnimi kaznimi.<ref name="Hungry Farmer">{{cite web| title=Farmer arrested for killing, eating rare Philippines eagle: officials| publisher = AFP |date = July 18, 2008 | url = https://wildsingaporenews.blogspot.com/2008/07/farmer-arrested-for-killing-eating-rare.html| access-date =March 28, 2019}}</ref> == Imena == Filipinski orel ima v filipinskih jezikih številna domača imena. Mednje spadajo ''bánoy'' in ''ágila'' (španska izposojena beseda) v tagalogščini; ''manaul'' ali ''manaol'' v jezikih Visajan; ''manaol'' ali ''garuda'' v jezikih Maranao in Maguindanao; ''tipule'' v jeziku Subanen; in ''mam-boogook'' ali ''malamboogook'' v jezikih Manobo, Klata, Tagabawa, Mandaya in Kalagan. Nekatera od teh imen se uporabljajo tudi za druge velike orle na splošno, kot je beloprsi morski orel (imenovan tudi ''manaul'' v Visajan). V sodobni filipinščini se običajno imenuje ''háribon'' (izraz ''háring ibon'', dobesedno »kralj ptic«).<ref name=fieldguide/><ref name="Almario">{{cite book| last = Almario| first = Ani Rosa S. | title = 101 Filipino Icons| publisher = Adarna House Publishing Inc.| year = 2007| page = 112| isbn = 978-971-508-302-7}}</ref> == Taksonomija == Prvi Evropejec, ki je preučeval to vrsto, je bil leta 1896 angleški raziskovalec in naravoslovec John Whitehead, ki je opazoval ptico in čigar služabnik Juan je nekaj tednov pozneje zbral prvi primerek.<ref name=" Yearbook09 "/> Kožo ptice so leta 1896 poslali Williamu Robertu Ogilvie-Grantu v London, ki jo je sprva pokazal v lokalni restavraciji in nekaj tednov pozneje opisal vrsto.<ref name=" Yearbook "/> Po znanstvenem odkritju so filipinski orel najprej poimenovali ''orel, ki je opice'', zaradi poročil domačinov iz Bonge v Samarju, kjer so vrsto prvič odkrili, da pleni izključno opice.<ref name="samar">{{cite web|url=http://www.orientalbirdclub.org/publications/bullfeats/phleagle.html|title=The Philippine Eagle: one hundred years of solitude|publisher=Oriental Bird Club Bulletin|date=December 24, 1996|author=Collar, N.J.|archive-url=https://web.archive.org/web/20090530010418/http://www.orientalbirdclub.org/publications/bullfeats/phleagle.html|archive-date=May 30, 2009}}</ref> Ta poročila so dala njegovo generično ime, iz grške besede ''pithecus'' (πίθηκος, 'opica') in ''phagus'' (-φάγος, 'jedec').<ref>{{cite news|url=http://www.manilatimes.net/national/2007/apr/29/yehey/weekend/20070429week2.html |title=Philippine biodiversity, a world's showcase |last=Doctolero |first=Heidi |author2=Pilar Saldajeno |author3=Mary Ann Leones |date=April 29, 2007 |newspaper=Manila Times |access-date=November 21, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081020150914/http://www.manilatimes.net/national/2007/apr/29/yehey/weekend/20070429week2.html |archive-date=October 20, 2008 }}</ref> Ime vrste je v spomin na Jefferyja Whiteheada, očeta Johna Whiteheada.<ref name=" Yearbook "/> Kasnejše študije pa so pokazale, da je domnevni orel, ki je opice, jedel tudi druge živali, kot so plavuši, velike kače, varani in celo velike ptice, kot so kljunači. Zaradi tega, skupaj z dejstvom, da se je isto ime uporabljalo za afriškega kronanega orla in srednje- in južnoameriškega harpijskega orla, je bil leta 1978 v razglasu takratnega predsednika [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] preimenovan v ''filipinski orel''.<ref>{{cite act|type=Proclamation|date=May 8, 1978|title=Proclamation No. 1732, s. 1978: DECLARING THE SO-CALLED "MONKEY EATING EAGLE" AS THE PHILIPPINE EAGLE|url=http://www.officialgazette.gov.ph/1978/05/08/proclamation-no-1732-s-1978/|access-date=July 2, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180702093534/http://www.officialgazette.gov.ph/1978/05/08/proclamation-no-1732-s-1978/|archive-date=July 2, 2018}}</ref> Leta 1995 je bil pod predsednikom Fidelom V. Ramosom razglašen za nacionalni simbol. Ta vrsta nima priznanih podvrst.<ref name=" Clements ">{{cite book| last = Clements| first = James F| author-link = | title = The Clements Checklist of Birds of the World | edition = Sixth| publisher = Comstock Publishing Associates| year = 2007| location = Ithaca, NY| page = 47 |isbn = 978-0-8014-4501-9}}</ref> === Evolucijska zgodovina === Študija skeletnih značilnosti ptice iz leta 1919 je privedla do domneve, da je bil najbližji sorodnik harpijski orel (''Harpia harpyja'').<ref>{{cite journal| author=Shufeldt, RW|title=Osteological and other notes on the monkey-eating eagle of the Philippines, ''Pithecophaga jefferyi'' Grant|journal=Philippine Journal of Science|volume=15|pages=31–58|year=1919|url=https://archive.org/stream/philippinejourna15maniuoft#page/31/mode/1up}}</ref> Vrsta je bila vključena v poddružino ''Harpiinae'', dokler študija zaporedij DNK leta 2005 ni identificirala ptic kot članov skupine, namesto tega pa je ugotovila, da so najbližji sorodniki kačji orli (''Circaetinae''), kot je ''bateleur''. Vrsta je bila nato uvrščena v poddružino ''Circaetinae''.<ref>{{cite journal|title=Phylogeny of eagles, Old World vultures, and other Accipitridae based on nuclear and mitochondrial DNA|last1=Lerner |first1= Heather R.L. |first2=David P. |last2=Mindell | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=37 |year=2005|pages=327–46| doi=10.1016/j.ympev.2005.04.010|url=http://www-personal.umich.edu/~hlerner/LM2005.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www-personal.umich.edu/~hlerner/LM2005.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=dead|pmid=15925523|issue=2|bibcode=2005MolPE..37..327L }}</ref> == Opis == [[File:Noblest Flyer Philippine Eagle.jpg|thumb|Filipinski orel v ujetništvu v mestu Davao]] Til filipinskega orla krasijo dolga, rjava peresa, ki tvorijo kosmat, grivi podoben greben. Orel ima temen obraz ter kremasto rjav tilnik in krono. Hrbet filipinskega orla je temno rjav, spodnja stran in spodnja krila pa so bela. Močne noge so rumene, z velikimi, močnimi, temnimi kremplji, izrazit, velik, visoko obokan, globok kljun pa je modrikasto sive barve. Orlove oči so modro sive. Mladiči so podobni odraslim, le da imajo njihova zgornja peresa blede resice.<ref name=" BirdLife "/> Običajno se poroča, da filipinski orel meri v skupno dolžino 86–102 cm,<ref name=RaptorsWorld /><ref name="BirdLife"/><ref>{{cite book|author=[[BirdLife International]] |year=2000 |title=Threatened Birds of the World|publisher= Lynx Edicions|location= Barcelona|isbn=0-946888-39-6}}</ref><ref name=HBW>{{cite book|author=Clark, W. S. |year=1994|chapter=Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'') |page= 192 |editor= del Hoyo, J.|editor2= Elliott, A.|editor3= Sargatal, J. |title=Handbook of the Birds of the World|volume= 2|publisher= Lynx Edicions|location= Barcelona|isbn=84-87334-15-6}}</ref> vendar je raziskava več primerkov iz nekaterih največjih naravoslovnih zbirk na svetu pokazala, da je povprečna dolžina samcev 95 cm in samic 105 cm.<ref name=PhilRaptors>{{cite journal|author=Gamauf, A.|author2=Preleuthner, M.|author3=Winkler, H.|name-list-style=amp |year=1998|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n03/p0713-p0726.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n03/p0713-p0726.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |title=Philippine Birds of Prey: Interrelations among habitat, morphology and behavior|journal= The Auk |volume=115|issue=3|pages= 713–726|doi=10.2307/4089419|jstor=4089419}}</ref> Na podlagi slednjih meritev je to najdaljša obstoječa vrsta orla, saj je povprečje za samico enako največjemu, kar je bilo zabeleženo za harpijskega orla in stellerjevega morskega orla. Najdaljši filipinski orel, o katerem so poročali kjer koli in najdaljši orel razen izumrlega Haastovega orla, je primerek iz Prirodoslovnega muzeja Field z dolžino 112 cm, vendar je bil v ujetništvu, zato morda ne predstavlja divjih osebkov zaradi razlik v razpoložljivosti hrane.<ref>{{cite book|author=O'Connor, R. J. |year=1984|title=The Growth and Development of Birds|publisher= John Wiley & Sons|location= Chichester|isbn=0-471-90345-0}}</ref><ref>{{cite book |author=Arent, L. A. |year=2007|title=Raptors in Captivity|publisher= Hancock House|location= Washington |isbn=978-0-88839-613-6}}</ref> [[File:Davao Trip-6104 (53138245813).jpg|thumb|Prikaz velikosti v primerjavi s človekom, ki ga ravna z orožjem]] Stopnja spolnega dimorfizma v velikosti ni gotova, vendar naj bi bil samec običajno približno 10 % manjši od samice, kar podpira tudi povprečna dolžina samcev in samic, navedena v enem viru.<ref name=RaptorsWorld/> Pri mnogih drugih vrstah velikih orlov lahko razlika v velikosti med odraslimi samicami in samci presega 20 %. Za odrasle filipinske orle je bil celoten razpon teže od 4,7 do 8,0 kg,<ref>{{cite journal|title=Note on a specimen of ''Pithecophaga jefferyi'' Ogilvie-Grant|url=https://archive.org/stream/3908801205153818biolrich#page/76/mode/1up/|author=Mearns, EA|journal=Proc. Biol. Soc. Wash.|volume=18|year=1905|pages=76–77}}</ref><ref>{{cite journal|author=Seth-Smith, D|title=On the Monkey-eating Eagle of the Philippines (''Pithecophaga jefferyi'')|journal=Ibis|year=1910|pages=285–290|issue=2|doi=10.1111/j.1474-919X.1910.tb07905.x| url=https://archive.org/stream/ibis49brit#page/285/mode/1up/|volume=52}}</ref> medtem ko so drugi ugotovili, da je bilo povprečje nekoliko nižje od zgornjega razpona, in sicer 4,5 kg za samce in 6,0 kg za samice. Ugotovljeno je bilo, da je en samec (starost ni navedena) tehtal 4,04 kg.<ref name = "CRC">{{cite book|title=CRC Handbook of Avian Body Masses|editor= John B. Dunning Jr. |publisher= CRC Press |year=1992|isbn=978-0-8493-4258-5}}</ref> Filipinski orel ima razpon kril od 184 do 220 cm in dolžino tetive krila od 57,4 do 61,4 cm.<ref name = "Wood">{{cite book | author = Wood, Gerald | url = https://archive.org/details/guinnessbookofan00wood | title = The Guinness Book of Animal Facts and Feats | year = 1983 | publisher = Guinness Superlatives | isbn = 978-0-85112-235-9 | url-access = registration }}</ref> Največjo zabeleženo težo presegata dva druga orla (harpija in stellerjev morski orel), krila pa so krajša kot pri velikih orlih odprtega sveta (kot so belorepi orel, stellerjev morski orel, bojni orel ali klinastorepi orel), vendar so precej široka. Nart filipinskega orla je najdaljši od vseh orlov, dolg je od 12,2 do 14,5 cm, kar je približno enako dolžino kot pri veliko manjšem, a relativno dolgonogem novogvinejskem orlu. Zelo velik, a bočno stisnjen kljun se kosa z velikostjo stellerjevega morskega orla kot največji kljun za obstoječega orla. Njegov kljun je v povprečju dolg 7,22 cm od odprtine za nos. Rep je precej dolg, 42–45,3 cm, medtem ko drug vir navaja dolžino repa 50 cm.<ref>{{cite book|author=Dupont, John Eleuthere |year=1971|title=Philippine Birds|page= 47|publisher= Delaware Museum of Natural History}}</ref> Najpogosteje slišani zvoki, ki jih oddaja filipinski orel, so glasni, visoki žvižgi, ki se končajo z izboklinami v tonu.<ref>{{cite journal|author=Kennedy, RS |year=1977| title= Notes on the biology and population status of the Monkey-eating Eagle of the Philippines|journal= Wilson Bulletin|volume= 89|pages=1–20|issue=1 |url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/wilson/v089n01/p0001-p0020.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/wilson/v089n01/p0001-p0020.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=dead}}</ref> Poleg tega je znano, da mladiči prosijo za hrano z vrsto visokih klicev. == Razširjenost in habitat == [[File:Philippine_Eagle’s_nest_representation_in_Philippine_National_Museum.jpg|thumb|Predstavitev habitata filipinskega orla v Filipinskem narodnem muzeju]] Filipinski orel je endemičen za Filipine in ga najdemo na štirih večjih otokih: vzhodnem [[Luzon]]u, Samarju, Lejteju in [[Mindanao|Mindanau]]. Največ orlov prebiva na Mindanau, z med 82 in 233 gnezdečimi pari. Na Samarju najdemo le šest parov, na Lejteju dva in na Luzonu nekaj. Najdemo ga v narodnem parku severne [[Sierra Madre, Filipini|Sierre Madre]] na Luzonu ter v narodnih parkih Mount Apo, Mount Malindang in Mount Kitanglad na Mindanau.<ref name="Yearbook">{{cite book| title =Rare Birds Yearbook 2008| publisher =MagDig Media Lmtd| year =2007| location =England| page =127| isbn =978-0-9552607-3-5 }}</ref><ref>{{cite web | url=http://www.pia.gov.ph/news/index.php?article=1151371448685 |title=PIA &#124; Philippine Information Agency &#124; Leyte named as rediscovery site of PHL eagle |website=pia.gov.ph |access-date=30 June 2022 |archive-url=https://archive.today/20130624194326/http://www.pia.gov.ph/news/index.php?article=1151371448685 |archive-date=24 June 2013 }}</ref> Ta orel živi v dipterokarpnih in srednjegorskih gozdovih, zlasti na strmih območjih. Njegova nadmorska višina sega od nižin do gora nad 1800 m. Na območju ptičjega območja je le še približno 9220 km<sup>2</sup> starodavnega gozda.<ref name=" Yearbook "/> Vendar pa je njegov skupni ocenjeni obseg približno 146.000 km<sup>2</sup>.<ref name=" BirdLife "/> == Ekologija in vedenje == [[File:PithecophagaJefferyiGronvold.jpg|thumb|left|Ilustracija filipinskega orla, ki je bil v ujetništvu v Londonu med letoma 1909 in 1910.]] Evolucija na Filipinih, brez drugih plenilcev, je orle naredila za prevladujočega lovca v filipinskih gozdovih. Filipinski orel ima širok plen, ki vključuje ptice, plazilce in sesalce (predvsem cibetke in plavuše).<ref>{{cite journal |last1=L. J. |display-authors=etal |first1=Sutton |title=Space–time home-range estimates and resource selection for the Critically Endangered Philippine Eagle on Mindanao |date=2024 |journal=Ibis |volume=166 |issue=1 |pages=156–170 |location= London, England |doi=10.1111/ibi.13233 |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ibi.13233|url-access=subscription }}</ref> Vsak par, ki se gnezdi, potrebuje veliko domače območje za uspešno vzrejo mladiča, zato je vrsta izjemno ranljiva za krčenje gozdov. Prej je bilo ozemlje ocenjeno na 100 km<sup>2</sup>, vendar je študija na otoku Mindanao pokazala, da je najbližja razdalja med pari v povprečju približno 13 km, kar ima za posledico krožno ploskev 133 km<sup>2</sup>.<ref>{{cite journal|author1=Bueser, GL |author2=Bueser, K. G. |author3=Afan, D.S. |author4=Salvador, D.I. |author5=Grier, J.W. |author6=Kennedy, R.S. |author7=Miranda, H.C. Jr. |name-list-style=amp |title=Distribution and nesting density of the Philippine Eagle Pithecophaga jefferyi on Mindanao Island, Philippines: what do we know after 100 years?|journal=Ibis|year=2003|volume=145|pages=130–135|url=http://www.ndsu.edu/pubweb/~grier/philippine-eagle-ibis.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ndsu.edu/pubweb/~grier/philippine-eagle-ibis.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|doi=10.1046/j.1474-919X.2003.00131.x|s2cid=32125417 }}</ref> Let vrste je hiter in okreten, bolj spominja na manjše jastrebe kot na podobne velike ptice roparice. Mladoletnike so opazili, kako se med igro s kremplji oklepajo grč v drevesih in uporabljajo repe in krila za ravnotežje, glave pa vtikajo v drevesne dupline. Poleg tega je znano, da napadajo nežive predmete za vajo, pa tudi, da poskušajo viseti z glavo navzdol, da bi vadili ravnotežje. Ker staršev v tem času ni v bližini, očitno ne igrajo vloge pri učenju mladiča loviti.<ref name=" PFoundationEcology "/> Pričakovana življenjska doba divjega orla je ocenjena na od 30 do 60 let. Ujeti filipinski orel je v rimskem živalskem vrtu živel 41 let in je bil že odrasel, ko je prispel v živalski vrt.<ref name="PFoundationEcology">{{cite web | last =Jamora | first =Jon | title =Philippine Eagle Biology and Ecology | publisher =Philippine Eagle Foundation | url =http://philippineeagle.org/index?pageval=thephileagle | access-date =January 7, 2009 | archive-date =June 12, 2008 | archive-url =https://web.archive.org/web/20080612232452/http://www.philippineeagle.org/index?pageval=thephileagle | url-status =dead }}</ref> Drug ujetni filipinski orel je živel 46 let v filipinskem centru za orle v mestu Davao.<ref>{{cite news|last1=Ibanez|first1=Jayson|title=The King is dead, Long live the King!|url=http://www.sunstar.com.ph/davao/weekend/2016/12/31/king-dead-long-live-king-517738|access-date=January 2, 2017|publisher=SunStar Davao|date=December 31, 2016|archive-date=January 1, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170101141726/http://www.sunstar.com.ph/davao/weekend/2016/12/31/king-dead-long-live-king-517738|url-status=dead}}</ref> Vendar pa velja, da divje ptice v povprečju živijo krajše kot ptice v ujetništvu. === Razmnoževanje === [[File:Philippine Eagle with nest.jpg|thumb|Gnezdo filipinskega orla]] Celoten gnezditveni cikel filipinskega orla traja dve leti. Samica spolno dozori pri petih letih, samec pa pri sedmih. Kot večina orlov je tudi filipinski orel monogamen. Ko sta par, ostaneta skupaj do konca življenja. Če eden pogine, preostali orel pogosto išče novega partnerja, ki bi nadomestil izgubljenega. Začetek dvorjenja se zaznamuje z gradnjo gnezda in ostajanjem orla v bližini gnezda. Pomembno vlogo pri dvorjenju igrajo tudi zračni prikazi. Ti prikazi vključujejo parno letenje nad gnezditvenim območjem, samec lovi samico v diagonalnem skoku in medsebojno predstavitev krempljev, kjer samec pokaže svoje kremplje samici na hrbet, ona pa se v zraku obrne, da pokaže svoje kremplje. Poročali so tudi o oglaševalskih prikazih, ki so povezani z glasnim oglašanjem. Pripravljenost orla za parjenje se pokaže s tem, da orel prinese gnezditveni material v ptičje gnezdo. Sledi parjenje, ki se ponavlja tako na gnezdu kot na bližnjih gredeh. Najzgodnejše dvorjenje je bilo zabeleženo v juliju. Gnezditvena sezona je v juliju; ptice na različnih otokih, predvsem na Mindanau in Luzonu, se začnejo razmnoževati na različnih koncih tega območja. Količina padavin in populacija plena lahko vplivata na gnezditveno sezono. Gnezdo je običajno zgrajeno na vznikajočem dipterokarpu ali katerem koli visokem drevesu z odprto krošnjo v primarnem ali motenem gozdu. Gnezda so obložena z zelenimi listi in so lahko široka približno 1,5 m. Gnezditveno mesto je približno 30 m ali celo več nad tlemi. Kot pri mnogih drugih velikih ujedah je tudi orlovo gnezdo podobno ogromni ploščadi iz palic. Orel pogosto ponovno uporabi isto gnezditveno mesto za več različnih mladičev. Osem do deset dni preden je jajce pripravljeno za odlaganje, samico prizadene stanje, znano kot jajčna letargija. V tej izkušnji samica ne je, pije veliko vode in ima krila povešena. Samica običajno izleže eno jajce pozno popoldne ali v mraku, čeprav so občasno poročali o dveh.<ref name=" Chandler ">{{Cite book| last1 =Chandler| first1 = David| last2 = Couzens| first2 = Dominic| title = 100 Birds to See Before You Die| place= London| publisher = Carleton Books| year = 2008|page = 171|isbn = 978-1-84442-019-3 }}</ref> Če se jajce ne izleže ali če mladič pogine prezgodaj, starši verjetno izležejo še eno jajce naslednje leto. Parjenje se lahko zgodi nekaj dni po izleženem jajcu, da se omogoči izleg drugega jajca, če prvo ne izleže. Jajce se po izleganju inkubira 58 do 68 dni (običajno 62 dni). Pri inkubaciji sodelujeta oba spola, vendar samica večino inkubacije opravi podnevi in ​​vso ponoči. Oba starša pomagata hraniti novo izleženega orlička. Poleg tega so opazili starša, ki sta se izmenjevala pri zaščiti orlička pred soncem in dežjem, dokler ni star sedem tednov. Mladi orel poleti po štirih ali petih mesecih. Najzgodnejši ulov orla je bil 304 dni po izleganju. Oba starša skrbita za orlička skupno 20 mesecev in razen če prejšnji poskus gnezdenja ni bil uspešen, se orla lahko razmnožujeta le izmenično. Filipinski orel se lahko kosa z dvema drugima velikima tropskima orloma in sicer s kronanim orlom in harpijo, saj ima najdaljši cikel razmnoževanja med pticami roparicami.<ref name="Brown">{{cite book|title=Eagles, Hawks and Falcons of the World|author= Leslie Brown |author2= Dean Amadon|publisher= The Wellfleet Press |year=1986|isbn=978-1-55521-472-2}}</ref> Tudi gnezda nimajo plenilcev razen ljudi, saj se celo znani plenilci gnezd, kot so palmove cibetke in makaki (ki so plenilske vrste), verjetno aktivno izogibajo vsakemu območju z redno aktivnostjo orlov.<ref>{{cite book|author=Delacour, J.|author2= E. Mayr|year= 1946|title=Birds of the Philippines|location= New York |publisher= The MacMillan Company}}</ref> == Ohranjanje == [[File:Sir Arny(Philippine Eagle).jpg|thumb|left|Filipinski orel po imenu Sir Arny v Filipinskem centru za orle v mestu Davao]] Leta 1994 sta IUCN in BirdLife International to vrsto uvrstila med kritično ogrožene.<ref name="BirdLife">{{cite web|year=2011|title=Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'')| url=http://datazone.birdlife.org/species/factsheet/philippine-eagle-pithecophaga-jefferyi|access-date=June 3, 2011|publisher=BirdLife International}}</ref> IUCN je menil, da na Filipinih živi med 180 in 500 filipinskih orlov.<ref name="Yearbook09">{{cite book| title =Rare Birds Yearbook 2009| publisher =MagDig Media Lmtd| year =2008| location =England| pages =126–127| isbn =978-0-9552607-5-9 }}</ref> Leta 2015 je bilo ocenjeno, da jih je v divjini ostalo približno 600.<ref name=bbcdec>{{cite news |title=Rare Philippine eagle chick born in captivity|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-35058369|website=BBC News|access-date=December 12, 2015|date=December 10, 2015}}</ref> Zoološko društvo v Londonu je filipinskega orla uvrstilo med 15 najpomembnejših vrst EDGE med vsemi zabeleženimi vrstami na svetu, zaradi česar je to najbolj ''evolucijsko izrazita in globalno ogrožena'' vrsta na Filipinih.<ref>{{Cite web|url=http://www.edgeofexistence.org/species/philippine-eagle/|title = Philippine Eagle}}</ref> Ogroža jih predvsem [[krčenje gozdov]] zaradi sečnje in širjenja kmetijstva. Stari gozdovi se hitro izgubljajo, večina gozdov v nižinah pa je v lasti gozdarskih podjetij. Velike grožnje so tudi rudarstvo, onesnaževanje, izpostavljenost pesticidom, ki vplivajo na razmnoževanje, in krivolov. Poleg tega se občasno ujamejo v pasti, ki jih lokalni prebivalci nastavijo za jelene. Čeprav to ni več velik problem, se je število orlov zmanjšalo tudi zaradi lova za živalske vrtove. Na zmanjševanje števila filipinskih orlov sta mednarodno pozornost prvič opozorila leta 1965 znani filipinski ornitolog Dioscoro S. Rabor in direktor Urada za parke in divje živali Jesus A. Alvarez.<ref name="kennedy">{{cite journal|author=Kennedy, Robert S.|author2=Miranda, Hector C. Jr.|name-list-style=amp|year=1998|title=In Memoriam: Dioscoro S. Rabor|journal=The Auk|volume=115|issue=1|pages=204–205|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n01/p0204-p0205.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n01/p0204-p0205.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|doi=10.2307/4089125|jstor=4089125}}</ref><ref name="pef">{{cite web|title=Focusing on the Philippine Eagle for the conservation of nature|url=http://www.philippineeagle.org/index?pageval=thepef|publisher=The Philippine Eagle Foundation}}</ref><ref name="pnej">{{cite web|title=Philippine Eagle: Lost in Vanishing Forests|url=http://pnej.org/?p=257|publisher=Philippine Network of Environmental Journalists, Inc.|date=June 10, 2011|access-date=September 30, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113191232/http://pnej.org/?p=257|archive-date=November 13, 2014}}</ref> [[Charles Lindbergh]], najbolj znan po tem, da je leta 1927 sam in brez postanka prečkal Atlantik, je bil nad tem orlom navdušen. Kot predstavnik [[Svetovni sklad za naravo|Svetovnega sklada za naravo]] je Lindbergh med letoma 1969 in 1972 večkrat potoval na Filipine, kjer je pomagal prepričati vlado, naj zaščiti orla. Leta 1969 je bil uveden program za ohranjanje orlov, da bi pomagal ohraniti to vrsto. Leta 1992 so se prvi filipinski orli izlegli v ujetništvu z umetno oploditvijo; vendar pa se je prvi naravno vzrejeni orel izlegel šele leta 1999. Prva ptica, vzrejena v ujetništvu, ki so jo izpustili v divjino, Kabajan, je bila izpuščena leta 2004 na Mindanau; vendar jo je januarja 2005 po nesreči udaril električni tok. Drug orel, Kagsabua, je bil izpuščen marca 2008, a ga je kmet ustrelil in pojedel. Junija 2015 so orla izpustili po zdravljenju strelne rane; dva meseca pozneje so ga ustrelili in ubili.<ref name="bbcdec"/> Uboj te kritično ogrožene vrste se po filipinski zakonodaji kaznuje z 12 leti zapora in visokimi denarnimi kaznimi. Število se je v desetletjih počasi zmanjševalo na trenutno populacijo od 180 do 600 orlov. Serija poplav in blatnih plazov, ki jih je povzročila krčenje gozdov, je preostalo populacijo še dodatno opustošila. Filipinskega orla kmalu morda ne bo več mogoče najti v divjini, razen če se ne bo neposredno posredovalo. Fundacija Philippine Eagle Foundation v mestu Davao je ena od organizacij, ki se posveča zaščiti in ohranjanju filipinskega orla in njegovega gozdnega habitata. Fundacija Philippine Eagle že več kot desetletje uspešno vzreja filipinske orle v ujetništvu in je izvedla prvi poskusni izpust orla, vzrejenega v ujetništvu, v divjino. Do leta 2025 je fundacija v ujetništvu vzredila 31 orlov, čeprav se je vzreja v zadnjih letih upočasnila, v teh letih pa so vzredili 28. do 30. mladiča, in sicer v letih 2016, 2021 in 2024. Žal 29. in 30. mladič nista mogla dočakati odraslosti. Leta 2025 se je izlegel 31. mladič z imenom Riley, ki je 16. aprila istega leta poginil; vzrok ni bil razkrit.<ref>{{Cite web |last=Chi |first=Cristina |title=Philippine eagle Riley passes away |url=https://www.philstar.com/headlines/2025/04/16/2436514/philippine-eagle-riley-passes-away |access-date=2026-03-10 |website=Philstar.com}}</ref> Ta mladič je še posebej pomemben, saj je prvi mladič, rojen iz naravnega para, saj so bili vsi prejšnji mladiči vzrejeni z umetno oploditvijo.<ref>{{Cite web |date=2025-02-23 |title=Birth of rare Philippine eagle chick lifts survival hopes |url=https://www.scmp.com/week-asia/health-environment/article/3299613/birth-rare-philippine-eagle-chick-lifts-survival-hopes |access-date=2025-03-07 |website=South China Morning Post |language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Philippine Eagle Center|url=http://www.philippineeagle.org/center/|website=Philippine Eagle Foundation Sole Website|access-date=December 12, 2015}}</ref> Prav tako potekajo raziskave o vedenju, ekologiji in populacijski dinamiki. V zadnjih letih so bila za to vrsto ustanovljena zavarovana območja, kot sta 700 km² gozda Cabuaya in 37,2 km² zavetišča za divje živali Taft Forest na Samarju.<ref name="Inquirer">{{cite news |last=Labro |first=Vicente |date=July 19, 2007 |title=2 Philippine eagles spotted in Leyte forest |url=http://newsinfo.inquirer.net/breakingnews/regions/view_article.php?article_id=77631 |archive-url=https://archive.today/20240525234159/https://www.webcitation.org/67XrmQfv1?url=http://www.inquirer.net/specialfeatures/theenvironmentreport/view.php%3Fdb=1&article=20070719-77631 |archive-date=May 25, 2024 |access-date=November 21, 2008 |newspaper=Philippine Daily Inquirer}}</ref> Vendar pa velik delež populacije najdemo na nezaščitenih zemljiščih. === Ponovna naselitev na Leyte === Leta 2024 se je filipinska fundacija za orle odločila začeti projekt, ki bi vključeval presaditev filipinskih orlov na Leyte, kjer ta vrsta še živi, ​​vendar je morda že izumrla, saj so zadnji zapisi pred tajfunom Haiyan (Yolanda) leta 2013, ki je opustošil gozdove in od takrat ni bilo nobenih opažanj. Junija 2024 sta bila izpuščena dva rešena in neparjena orla s sledilnimi napravami z Mindanaa. Izpuščena sta bila v upanju, da bosta tvorila par, vendar se je ta projekt soočil z velikim zastojem, ko so samca z imenom ''Usvag'' našli mrtvega na morju. Raziskovalci so verjeli, da je tega orla odpihnilo s poti in se utopil v morju. Oktobra 2024 je bila samica z imenom ''Carlito'' dokumentirana kot živa, lovi in ​​se zna sama znajti zase.<ref>{{Cite web |title=Newly released Philippine Eagle found dead in Cebu waters |url=https://www.pna.gov.ph/index.php/articles/1230530 |access-date=2025-02-12 |website=pna.gov.ph |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Geronimo |first=Jee |date=2024-06-28 |title=Philippine eagles Carlito and Uswag released in Leyte |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/eagles-carlito-uswag-released-anonang-lobi-mountain-range-leyte/ |access-date=2025-02-12 |website=RAPPLER |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=Foundation |first=Philippine Eagle |date=2024-10-02 |title=First post-release documentation of Philippine Eagle 'Carlito' in MacArthur, Leyte |url=https://www.philippineeaglefoundation.org/post/first-post-release-documentation-of-philippine-eagle-carlito-in-macarthur-leyte |access-date=2025-02-12 |website=PEF |language=en}}</ref> === Filipinska orlova diplomacija === V pogodbi o posoji prostoživečih živali iz junija 2019 je bil par filipinskih orlov, 15-letni samec Geothermica in 17-letna samica Sambisig (kar pomeni ena enota) posojena ptičjemu parku Jurong v [[Singapur]]ju.<ref>{{Cite web|url=https://www.philippineeaglefoundation.org/geothermica-and-sambisig| title=Geothermica and Sambisig|publisher=Philippine Eagle Foundation|website=philippineeaglefoundation.org}}</ref> To je bil del prizadevanj za ohranitev vrste in obeležitev 50 let prijateljstva med Filipini in Singapurjem. Preden sta bila para poslana, sta prejela dva posebej natisnjena potna lista. V skladu s sporazumom naj bi par v Singapurju ostal 10 let.<ref>{{cite news |last1=Colina |first1=Antonio IV |title=2 Philippine Eagles arrive in Singapore |url=https://www.mindanews.com/top-stories/2019/06/2-philippine-eagles-arrive-in-singapore/ |website=Minda News |date=June 4, 2019 |access-date=June 6, 2019}}</ref> Ta poteza je zaznamovala začetek vladnega programa filipinske orlovske diplomacije.<ref>{{Cite web|url=https://www.pna.gov.ph/articles/1071556|title=PH eagles fly to Singapore for protection, conservation|website=pna.gov.ph}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.pna.gov.ph/articles/1070302|title=DENR, Singapore partner formally seal PHL Eagle conservation deal|website=www.pna.gov.ph}}</ref> Leta 2024 je Geothermica poginil zaradi okužbe pljuč, njegovo truplo pa je zdaj preparirano v Narodnem muzeju, medtem ko je Sambisig ostal v Singapurju v novem ptičjem parku, ki je nadomestil Jurong. Kljub temu zastoju singapurski živalski vrt in filipinska fundacija za orle vztrajata, da se bo ta vzrejni program nadaljeval in da bo verjetno za ''Sambisiga'' posojen še en možen partner.<ref>{{Cite news |date=2024-08-16 |title=Singapore, Manila to resume breeding programme for critically endangered eagle |url=https://www.straitstimes.com/singapore/manila-singapore-to-resume-fail-safe-philippine-eagle-breeding-programme |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126163131/https://www.straitstimes.com/singapore/manila-singapore-to-resume-fail-safe-philippine-eagle-breeding-programme |archive-date=January 26, 2025 |access-date=2025-02-12 |work=The Straits Times |language=en-SG |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.philippineeaglefoundation.org/post/taxidermied-geothermica-unveiled-at-the-national-museum-during-philippine-eagle-week | title=Taxidermied "Geothermica" Unveiled at the National Museum during Philippine Eagle Week | date=June 4, 2024 }}</ref> Avgusta 2024 je fundacija Philippine Eagle Foundation odprla objekt Gateway Project podjetja Philippine Eagle Geothermica v poklon 19-letnemu Geothermici, ki je septembra 2022 poginil zaradi glivične okužbe s plesnijo Aspergillus v rezervatu Bird Paradise v rezervatu Mandai Wild Reserve. Njegova skulptura stoji v središču novega objekta, njegovo preparirano telo pa je trenutno razstavljeno v Narodnem muzeju Filipinov. PEF je pri projektu sodeloval s skupino Mandai Wildlife Group, združenimi arhitekti Filipinov iz mesta Davao in Kublai Millanom.<ref>{{cite news |last1= Colina|first1= Antonio|title=PEF launches project in honor of PH Eagle Geothermica on August 17|url= https://mb.com.ph/2024/8/14/pef-launches-project-in-honor-of-ph-eagle-geothermica-on-august-17|access-date=August 14, 2024 |publisher=Manila Bulletin |date=August 14, 2024}}</ref> == Kulturni pomen == [[File:Philippine eagle passports.jpg|thumb|Simbolični potni listi, izdani Geothermici in Sambisigu, posameznim orlom, ki so bili posojeni Singapurju]] === Folklora === Manaul, legendarna ptica v starodavni bisajski folklori in soimenjakinja po lokalnem imenu Bisaja, se identificira tako s filipinskim orlom kot z belotrebušnim morskim orlom. Pomembno je predstavljen v številnih legendah in mitih o stvarjenju. Manaul je najbolj izrazit v visajskem mitu o stvarjenju, kjer pravijo, da so na začetku na svetu obstajale le tri stvari: morje, nebo in ptica Manaul. Manaul se je naveličal letenja in iskal kraj za počitek, vendar ga ni mogel najti, zato se je odločil, da bo spodbudil boga neba Kaptana in boginjo morja Magvajen (pisana tudi Maguajen ali Magauajen) k medsebojni vojni. To je privedlo do tega, da je bog neba poslal nevihte in vrtince, boginja morja pa plimske valove. Njun boj, ki je trajal zelo dolgo, je sčasoma privedel do nastanka kopnega. Manaul, naveličan njihovega boja, se je odločil, da ju bo ustavil tako, da je nanje vrgel balvane, da bi ločil veter od valov (nekateri viri pravijo, da jih je Manaul iztrgal z morskega dna, drugi pa, da so prišli iz novo nastalih gora). S tem se je bitka končala, hkrati pa so nastali tudi filipinski otoki. Obstajajo tudi druge nekoliko drugačne različice mita iz različnih etničnih skupin, vendar vse vsebujejo iste elemente.<ref name="Bane">{{cite book |last1=Bane |first1=Theresa |title=Encyclopedia of Beasts and Monsters in Myth, Legend and Folklore |date=2016 |publisher=McFarland, Incorporated |isbn=9780786495054 |page=217}}</ref><ref name="Cervantes"/><ref name="Eugenio">{{cite book |editor1-last=Eugenio |editor1-first=Damiana L. |title=Philippine Folk Literature An Anthology |date=2007 |publisher=University of the Philippines Press |isbn=9789715425360 |pages=8–9}}</ref> Manaul velja tudi za ptico, ki je našla prve ljudi in jih izkljuvala iz bambusovega stebla.<ref name="Cervantes">{{cite book |last1=Cervantes |first1=Carl Lorenz |title=Sikodiwa: Revisiting Filipino Indigenous Wisdom for Personal and Shared Well-Being |date=2025 |publisher=North Atlantic Books |isbn=9798889842637 |pages=31–33}}</ref> V tagalogski ljudski folklori sta oba mita o stvarjenju povezana z božanstvom severovzhodnih monsunskih vetrov, Amihanom, ki je prav tako poosebljen kot ptica.<ref name="Boquet">{{cite book |last1=Boquet |first1=Yves |title=The Philippine Archipelago |date=2017 |publisher=Springer International Publishing |isbn=9783319519265 |pages=62}}</ref> === Nacionalni simbol Filipinov === Filipinski orel je bil 4. julija 1995 uradno razglašen za nacionalno ptico Filipinov s strani predsednika Fidela V. Ramosa v skladu z razglasom št. 615 iz serije 1995.<ref name=collar>BirdLife International (2001). [http://www.victorialodging.com/files/philippine_eagle.pdf "Philippine Eagle: ''Pithecophaga jefferyi'']", p. 661 in ''Threatened Birds of Asia''. Accessed April 28, 2010</ref><ref>{{cite news |url=http://www.officialgazette.gov.ph/1995/07/04/proclamation-no-615-s-1995/ |title=Proclamation No. 615, s. 1995 |newspaper=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=August 25, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180825110405/http://www.officialgazette.gov.ph/1995/07/04/proclamation-no-615-s-1995/ |archive-date=August 25, 2018 }}</ref> Zaradi velikosti in redkosti orla je tudi zaželena vrsta za opazovalce ptic. Filipinski orel je bil upodobljen na vsaj 12 znamkah Filipinov, z datumi od 1967 do 2007. Upodobljen je bil tudi na kovancih za 50 sentimov, kovanih od 1983 do 1994; leta 2018 na spominskem srebrniku za 500 pisov, kovani v počastitev 25. obletnice Bangko Sentral ng Pilipinas;<ref>{{cite web|url=https://www.bsp.gov.ph/Pages/MediaAndResearch/MediaReleases/5264.aspx |title=Commemorative coins marking 70 years of central banking in the country and BSP's 25th anniversary now for sale |publisher=bsp.gov.ph |access-date=2020-01-09}}</ref> 18. januarja 2021 in na spominskem neobtočnem bankovcu za 5000 pisov Lapulapu.<ref>{{cite web| url=https://www.bsp.gov.ph/SitePages/MediaAndResearch/MediaDisp.aspx?ItemId=5665 |title=BSP Issues Lapulapu Commemorative Banknote and Medal |publisher=bsp.gov.ph |access-date=2021-01-18}}</ref> 11. decembra 2021 je Bangko Sentral ng Pilipinas predstavil dizajn novega polimernega bankovca za 1000 pesov, na katerem je ptica glavni portret, ki je kontroverzno nadomestil portrete treh mučenikov druge svetovne vojne: vrhovnega sodnika Joséja Abada Santosa, sufražetke Josefe Llanes Escode in generala Vicenteja Lima. Filipinski orel se uporablja tudi na športnih prireditvah kot maskota, najbolj znana na igrah jugovzhodne Azije leta 2005 v Manili, znana kot ''Gilas''. Filipinski orel je tudi žival, ki se uporablja v moški košarkarski reprezentanci Filipinov ali na logotipu/grbu ekipe Gilas Pilipinas. === Ohranjanje narave === V preteklosti je bilo v živalskih vrtovih v Evropi (Anglija, Nemčija, Belgija, Italija in Francija), Združenih državah Amerike in na Japonskem približno 50 filipinskih orlov.<ref name="zoo">Weigl, R, & Jones, M. L. (2000). ''The Philippine Eagle in captivity outside the Philippines, 1909–1988.'' International Zoo News vol. 47/8 (305)</ref> Prva je bila samica, ki je avgusta 1909 prispela v londonski živalski vrt in tam februarja 1910 poginila. Večina jih je v živalske vrtove prispela med letoma 1947 in 1965. Zadnji zunaj Filipinov je poginil leta 1988 v živalskem vrtu v Antwerpnu, kjer je živel od leta 1964 (razen nekaj časa v živalskem vrtu Planckendael v Belgiji). Prva vzreja v ujetništvu se je zgodila šele leta 1992 v ustanovi filipinske fundacije za orle v mestu Davao, kjer so ga do leta 2025 vzredili 31-krat.<ref>Philippine Eagle Working Group (1996). Integrated Conservation Plan For The Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'').</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} {{Wikispecies|Pithecophaga jefferyi}} * [http://www.philippineeaglefoundation.org/ Philippine Eagle Foundation.] A foundation devoted to saving the Philippine eagle. * [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Pithecophaga_jefferyi.html Animal Diversity Web – Pithecophaga jefferyi] * [https://web.archive.org/web/20080225175159/http://ngm.nationalgeographic.com/2008/02/philippine-eagles/mel-white-text National Geographic Magazine – "The Lord of the Forest"] * [http://www.drmartinwilliams.com/conservation/philippine-eagle-mindanao.html Bringing Back Ol' Blue Eyes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210428081254/http://www.drmartinwilliams.com/conservation/philippine-eagle-mindanao.html |date=April 28, 2021 }} – article on Philippine Eagle Foundation work on Mindanao * [https://web.archive.org/web/20100204134046/http://www.arkive.org/philippine-eagle/pithecophaga-jefferyi/video-08.html Video of Philippine eagle hunting flying lemurs] * [https://web.archive.org/web/20180327204743/http://www.nigge.com/projects/philippine_eagle/thumbnails.html Photos of the Philippine eagle] by Klaus Nigge * [https://www.biodiversitylibrary.org/item/101092#page/376/ Original announcement of 1896] and [https://www.biodiversitylibrary.org/item/54800#page/262/ detailed account from 1897] by W. R. Ogilvie-Grant. {{Taxonbar|from=Q185213}} {{Authority control}} [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1896]] [[Kategorija:Circaetinae]] [[Kategorija:Favna Filipinov]] oh299qgr3dbtfihpjk8btb7ih3kqqni Filipinski dvorožec 0 607349 6740425 6738580 2026-08-21T14:08:17Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6740425 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Rufous hornbill | image = Roufus Hornbill (cropped).jpg | image_caption = A female Northern Rufous Hornbill ssp. hydrocorax | image2 = Southern Rufous Hornbill.jpg | image2_caption = A male Southern Rufous Hornbill ssp. mindanensis | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn|author=BirdLife International |date=2020 |title=''Buceros hydrocorax'' |article-number=e.T22727019A184595905 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T22727019A184595905.en}}</ref> | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | ordo = [[Bucerotiformes]] (kljunorožci) | familia = [[Bucerotidae]] | genus = '''''Buceros''''' | species = '''''B. hydrocorax''''' | binomial = '''''Buceros hydrocorax''''' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1766 | synonyms = *''Buceros mindanensis'' {{small|Tweeddale,&nbsp;1877}} }} '''Rdeči dvorožec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Buceros hydrocorax'''''), znan tudi kot '''filipinski kljunorožec''' in lokalno kot '''kalav''' (izgovarja se KAH-lau), je velika vrsta [[kljunorožci|kljunorožca]], endemična na [[Filipini]]h (največji kljunorožec v državi). Domačini ga zaradi glasnega bobnečega klica, ki se običajno sliši vsako uro, imenujejo "ura v gorah". Rdeči kljunorožci naseljujejo vlažna tropska nižinska gozdna območja in jih danes obravnavajo kot ogroženo vrsto. Razlogi za upad populacije vključujejo uničevanje habitatov, lov in krivolov za nezakonito trgovino z živalmi. Lov, ulov ali posedovanje rdečkastih kljunorožcev je po filipinskem zakonu RA 9147 nezakonito.<ref>{{Cite web|last=11th Congress|title=Republic Act No. 9147|url=https://www.officialgazette.gov.ph/2001/07/30/republic-act-no-9417/https://www.officialgazette.gov.ph/2001/07/30/republic-act-no-9417/|website=Official Gazette of the Philippines}}</ref> == Opis in taksonomija == [[File:Ee rufous hornbill cebu zoo a.jpg|left|thumb|V ujetništvu živeča vrsta ''semigaleatus'']] Ptica je endemična za Filipine, kjer se pojavlja v primarnih, zrelih sekundarnih in motenih gozdovih, najdemo pa jo po večjem delu države, razen v regijah Mimaropa, Sulu in Zahodni Visaje. Opisana je kot velika ptica s temnim telesom, rjavimi nogami, prsmi in vratom, umazano belim repom, črnim obrazom in rumenim prsnim košem. Kljun nominatne podvrste je v celoti rdeč, medtem ko je kljun podvrst ''semigaleatus'' in ''mindanensis'' na distalni polovici bledo rumen. Ptice so spolno dimorfne, pri čemer imajo samice izrazito električno modre oči, manjšo kapo in brez očesnega obroča, medtem ko imajo samci rumene oči in večjo kapo.<ref>{{Cite web |title=Rufous Hornbill – eBird |url=https://ebird.org/ebird/species/rufhor1 |access-date=2024-09-03 |website=ebird.org |language=en}}</ref> Njen izrazito rdeč kljun je posledica oksidacije olj, ki jih proizvaja uropigialna žleza. === Podvrsta === Priznane so tri podvrste: *B. h. hydrocorax – Linnaeus, 1766: Luzon in Marinduque, večji z rdečim kljunom, velika čelada. Na Marinduqueu je zdaj izumrl; *B. h. semigaelatus – Tweeddale, 1878: Samar, Leyte, Bohol, Panaon, Biliran, Calicoan in Buad; rumena sprednja polovica kljuna; bolj raven vrh glave z manjšo čelado (rog), ki se združi v čeljust; *B. h. mindanensis – Tweeddale, 1877: Dinagat, Siargao, Mindanao (plus Balut, Bucas in Talicud) in Basilan; rumena sprednja polovica kljuna; velika čelada;<ref>{{Cite book|last=Allen|first=Desmond|title=Birds of the Philippines|publisher=Lynx and Birdlife Guides International|year=2020|location=Barcelona|pages=200–201}}</ref> Ilustrirani kontrolni seznam ptic sveta HBW in BirdLife International je to vrsto razdelil na dve vrsti, pri čemer severnega rjavokljunega kljunorožca sestavlja nominatna vrsta, južnega pa podvrsti ''semigaelatus'' in ''mindanensis''. == Vedenje in ekologija == Včasih jo imenujejo ''ura v gorah'' zaradi njenega občasnega opoldanskega klica, ki ga je mogoče slišati do 1,5 kilometra daleč.<ref name="clock">{{cite news | last =Ortiz | first =Margaux C. | date = 2 February 2013 | title =Hornbills in the city: Clock ticking on nature's timekeeper | newspaper = Philippine Daily Inquirer | url =http://newsinfo.inquirer.net/351605/hornbills-in-the-city-clock-ticking-on-natures-timekeeper | access-date = 9 May 2013}}</ref> Zaradi velike velikosti njegova krila med letom oddajajo izrazito brenčanje. Zabeleženo je bilo, da ga je uplenil [[filipinski orel]].<ref>{{Cite web|title=Searching for the Philippine Eagle in the Angat Watershed Forest Reserve|url=https://www.fpe.ph/news/searching-for-the-philippine-eagle-in-the-angat-watershed-forest-reserve/1/0?fbclid=IwAR13yhml4InvtaqtqFTPfU89NKH0MP6ifVXzhaB2YTlVKiO4dmwV3Wo00j0}}</ref> Južnega rjavega kljunorožca, ki ga vidimo v jatah do 12 ptic, občasno opazimo z drugimi kljunorožci, ki tvorijo jate do 20 ptic. === Hranjenje === Rdeči dvorožec igra ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja svojega ekosistema. Velja za ključno vrsto zaradi svojih vsejedih prehranjevalnih navad, ki mu omogočajo, da razprši semena po gozdnih tleh iz plodov, ki jih zaužije in nadzoruje populacije škodljivcev žuželk, ki jih lovi.<ref>{{Cite journal |last1=Matutes |first1=Heremerose |last2=Densing |first2=Libertine Agatha |date=2022-05-21 |title=Avifauna composition and communities in Leyte Sab-a Basin Peatland and its vicinity in Northeastern Leyte, Philippines |url=https://zenodo.org/record/6569636 |journal=Journal of Wildlife and Biodiversity |volume=6 |issue=2 |pages=35–60 |doi=10.5281/zenodo.6569636}}</ref> === Vzreja === Zabeleženo je, da odlaga jajca od marca do maja, vendar so mladiče opazili šele novembra v Luzonu. Gnezdi v votlinah velikih dipterokarpov 15 do 30 metrov nad tlemi. [[File:Buceros hydrocorax 2007 stamp of the Philippines.jpg|thumb|Filipinska poštna znamka iz leta 2007 nepravilno označuje Rufous hornbill kot Writhed hornbill]] Kot pri drugih kljunorožcih se samice zaprejo v gnezdno votlino, kjer položijo leglo in ostanejo z odraščajočimi mladiči večino ali celotno obdobje gnezdenja. Pri nekaterih vrstah samec pomaga pri tesnjenju zunaj votline gnezda. Samica izleže 2 veliki beli jajci, ki sta težki od 465 do 480 gramov. Mladiče in samico hrani samec skozi ozko navpično režo v zaprti odprtini gnezda, včasih pa se jim pridružijo samci pomočniki, ki se ne razmnožujejo.<ref>{{cite journal|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v110n04/p0933-p0936.pdf|journal=The Auk|volume=110|issue=4|pages=933–936|year=1993|title=Cooperative Breeding by Rufous Hornbills on Mindanao Island, Philippines |author=Witmer, Mark|doi=10.2307/4088652|jstor=4088652 }}</ref> Čas gnezdenja traja v povprečju 4–6 mesecev. V tem času samec zagotavlja hrano svoji samici in mladičem v gnezdu. So monogamne in ohranjajo vezi med letom in bodo več let skupaj v paru in se bodo hranile s dvorjenjem. == Habitat in stanje ohranjenosti == Ta vrsta se pojavlja predvsem v primarnih zimzelenih dipterokarpnih gozdovih, uporablja pa tudi sekundarne gozdove. Severni kljunorožec je na Luzonu dosegel višino do 760 metrov, medtem ko je bil njegov južni sorodnik zabeležen do 2100 metrov nadmorske višine na [[Apo (gora)|gori Apo]]. Ta vrsta je bila razvrščena kot ranljiva. Domneva se, da je severni bolj ogrožen, saj ga je Nacionalni seznam ogroženih kopenskih živali Filipinov uvrstil med [[Ogrožena vrsta|ogrožene vrste]], južno vrsto ali podvrsto pa med [[Ranljiva vrsta|ranljive vrste]]. Ta vrsta trpi zaradi znatnega lova in obsežne izgube habitata zaradi sečnje in preusmeritve v kmetijstvo. Nadaljnji lov za samooskrbo in sečnja preostalih dipterokarpnih gozdov za kmetijstvo naj bi še dodatno zmanjšala število populacij, območje pa je zdaj zelo razdrobljeno in verjetno trpi zaradi akutnega pomanjkanja primernih dreves za gnezdenje, vsaj v nekaterih delih območja. Lovci plezajo po drevesih za gnezdenje, da bi ujeli mater in njene mladiče za nezakonito trgovino z divjimi živalmi. Lov za šport in hrano je bil zabeležen na celotnem območju razširjenosti. Severni kljunorožec se pojavlja na nekaj zavarovanih območjih, kot so zaščitena pokrajina Quezon, narodni park Bataan, naravni park severne Sierre Madre, narodni park Aurora Memorial in naravni park Kalbario–Patapat. Južni se pojavlja v naravnem parku otoka Samar, na gori Apo in v naravnem parku Pasonanca. Kljub temu, da se pojavlja na številnih zavarovanih območjih, pa je dejanska zaščita pred nezakonito sečnjo, lovom in ulovom za trgovino z divjimi živalmi šibka.<ref>{{Cite journal |last1=Kirwan |first1=Guy M. |last2=Kemp |first2=Alan C. |last3=del Hoyo |first3=Josep |last4=Collar |first4=Nigel |last5=Boesman |first5=Peter F. D. |date=2021 |title=Rufous Hornbill (Buceros hydrocorax), version 2.0 |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/rufhor1/2.0/introduction |journal=Birds of the World |language=en |doi=10.2173/bow.rufhor1.02 |issn=2771-3105|url-access=subscription }}</ref> Leta 2014 so v Adamsu, Ilocos Norte, fotografirali sina podžupana, ki je nosil umrlega mladiča, ki ga je pravkar ustrelil.<ref>{{Cite news |date=April 7, 2014 |title=Photo of hunter with dead hornbill sparks online outrage |url=https://www.gmanetwork.com/news/scitech/science/355836/photo-of-hunter-with-dead-hornbill-sparks-online-outrage/story/ |work=GMA News}}</ref> Ta vrsta je lokalno izumrla v Caviteju na gori Palay-palay zaradi lova ter gradnje cest in predora Kajbiang. <gallery widths="200" heights="200"> File:Buceros hydrocorax - Weltvogelpark Walsrode 2011-07.jpg|Ujeta samica ''ssp. hydrocorax'' File:Buceros hydrocorax mindanensis.jpg|Podvrsta ''B. h. mindanensis''; ilustracija Josepha Smitha, 1881 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Buceros hydrocorax}} {{Taxonbar|from=Q1085327}} [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] [[Kategorija:Kljunorožci]] [[Kategorija:Favna Filipinov]] qv004cnv9h6czpnea7n4mnfh93dgzm6 6740537 6740425 2026-08-21T16:58:13Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6740537 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Filipinski dvorožec | image = Roufus Hornbill (cropped).jpg | image_caption = Samica filipinskega kljunorožca ssp. hydrocorax | image2 = Southern Rufous Hornbill.jpg | image2_caption = Samec filipinskega kljunorožca ssp. mindanensis | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn|author=BirdLife International |date=2020 |title=''Buceros hydrocorax'' |article-number=e.T22727019A184595905 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T22727019A184595905.en}}</ref> | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | genus = Buceros | species = hydrocorax | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1766 | synonyms = *''Buceros mindanensis'' {{small|Tweeddale,&nbsp;1877}} }} '''Rdeči dvorožec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Buceros hydrocorax'''''), znan tudi kot '''filipinski kljunorožec''' in lokalno kot '''kalav''' (izgovarja se KAH-lau), je velika vrsta [[kljunorožci|kljunorožca]], endemična na [[Filipini]]h (največji kljunorožec v državi). Domačini ga zaradi glasnega bobnečega klica, ki se običajno sliši vsako uro, imenujejo "ura v gorah". Rdeči kljunorožci naseljujejo vlažna tropska nižinska gozdna območja in jih danes obravnavajo kot ogroženo vrsto. Razlogi za upad populacije vključujejo uničevanje habitatov, lov in krivolov za nezakonito trgovino z živalmi. Lov, ulov ali posedovanje rdečkastih kljunorožcev je po filipinskem zakonu RA 9147 nezakonito.<ref>{{Cite web|last=11th Congress|title=Republic Act No. 9147|url=https://www.officialgazette.gov.ph/2001/07/30/republic-act-no-9417/https://www.officialgazette.gov.ph/2001/07/30/republic-act-no-9417/|website=Official Gazette of the Philippines}}</ref> == Opis in taksonomija == [[File:Ee rufous hornbill cebu zoo a.jpg|left|thumb|V ujetništvu živeča vrsta ''semigaleatus'']] Ptica je endemična za Filipine, kjer se pojavlja v primarnih, zrelih sekundarnih in motenih gozdovih, najdemo pa jo po večjem delu države, razen v regijah Mimaropa, Sulu in Zahodni Visaje. Opisana je kot velika ptica s temnim telesom, rjavimi nogami, prsmi in vratom, umazano belim repom, črnim obrazom in rumenim prsnim košem. Kljun nominatne podvrste je v celoti rdeč, medtem ko je kljun podvrst ''semigaleatus'' in ''mindanensis'' na distalni polovici bledo rumen. Ptice so spolno dimorfne, pri čemer imajo samice izrazito električno modre oči, manjšo kapo in brez očesnega obroča, medtem ko imajo samci rumene oči in večjo kapo.<ref>{{Cite web |title=Rufous Hornbill – eBird |url=https://ebird.org/ebird/species/rufhor1 |access-date=2024-09-03 |website=ebird.org |language=en}}</ref> Njen izrazito rdeč kljun je posledica oksidacije olj, ki jih proizvaja uropigialna žleza. === Podvrsta === Priznane so tri podvrste: *B. h. hydrocorax – Linnaeus, 1766: Luzon in Marinduque, večji z rdečim kljunom, velika čelada. Na Marinduqueu je zdaj izumrl; *B. h. semigaelatus – Tweeddale, 1878: Samar, Leyte, Bohol, Panaon, Biliran, Calicoan in Buad; rumena sprednja polovica kljuna; bolj raven vrh glave z manjšo čelado (rog), ki se združi v čeljust; *B. h. mindanensis – Tweeddale, 1877: Dinagat, Siargao, Mindanao (plus Balut, Bucas in Talicud) in Basilan; rumena sprednja polovica kljuna; velika čelada;<ref>{{Cite book|last=Allen|first=Desmond|title=Birds of the Philippines|publisher=Lynx and Birdlife Guides International|year=2020|location=Barcelona|pages=200–201}}</ref> Ilustrirani kontrolni seznam ptic sveta HBW in BirdLife International je to vrsto razdelil na dve vrsti, pri čemer severnega rjavokljunega kljunorožca sestavlja nominatna vrsta, južnega pa podvrsti ''semigaelatus'' in ''mindanensis''. == Vedenje in ekologija == Včasih jo imenujejo ''ura v gorah'' zaradi njenega občasnega opoldanskega klica, ki ga je mogoče slišati do 1,5 kilometra daleč.<ref name="clock">{{cite news | last =Ortiz | first =Margaux C. | date = 2 February 2013 | title =Hornbills in the city: Clock ticking on nature's timekeeper | newspaper = Philippine Daily Inquirer | url =http://newsinfo.inquirer.net/351605/hornbills-in-the-city-clock-ticking-on-natures-timekeeper | access-date = 9 May 2013}}</ref> Zaradi velike velikosti njegova krila med letom oddajajo izrazito brenčanje. Zabeleženo je bilo, da ga je uplenil [[filipinski orel]].<ref>{{Cite web|title=Searching for the Philippine Eagle in the Angat Watershed Forest Reserve|url=https://www.fpe.ph/news/searching-for-the-philippine-eagle-in-the-angat-watershed-forest-reserve/1/0?fbclid=IwAR13yhml4InvtaqtqFTPfU89NKH0MP6ifVXzhaB2YTlVKiO4dmwV3Wo00j0}}</ref> Južnega rjavega kljunorožca, ki ga vidimo v jatah do 12 ptic, občasno opazimo z drugimi kljunorožci, ki tvorijo jate do 20 ptic. === Hranjenje === Rdeči dvorožec igra ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja svojega ekosistema. Velja za ključno vrsto zaradi svojih vsejedih prehranjevalnih navad, ki mu omogočajo, da razprši semena po gozdnih tleh iz plodov, ki jih zaužije in nadzoruje populacije škodljivcev žuželk, ki jih lovi.<ref>{{Cite journal |last1=Matutes |first1=Heremerose |last2=Densing |first2=Libertine Agatha |date=2022-05-21 |title=Avifauna composition and communities in Leyte Sab-a Basin Peatland and its vicinity in Northeastern Leyte, Philippines |url=https://zenodo.org/record/6569636 |journal=Journal of Wildlife and Biodiversity |volume=6 |issue=2 |pages=35–60 |doi=10.5281/zenodo.6569636}}</ref> === Vzreja === Zabeleženo je, da odlaga jajca od marca do maja, vendar so mladiče opazili šele novembra v Luzonu. Gnezdi v votlinah velikih dipterokarpov 15 do 30 metrov nad tlemi. [[File:Buceros hydrocorax 2007 stamp of the Philippines.jpg|thumb|Filipinska poštna znamka iz leta 2007 nepravilno označuje Rufous hornbill kot Writhed hornbill]] Kot pri drugih kljunorožcih se samice zaprejo v gnezdno votlino, kjer položijo leglo in ostanejo z odraščajočimi mladiči večino ali celotno obdobje gnezdenja. Pri nekaterih vrstah samec pomaga pri tesnjenju zunaj votline gnezda. Samica izleže 2 veliki beli jajci, ki sta težki od 465 do 480 gramov. Mladiče in samico hrani samec skozi ozko navpično režo v zaprti odprtini gnezda, včasih pa se jim pridružijo samci pomočniki, ki se ne razmnožujejo.<ref>{{cite journal|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v110n04/p0933-p0936.pdf|journal=The Auk|volume=110|issue=4|pages=933–936|year=1993|title=Cooperative Breeding by Rufous Hornbills on Mindanao Island, Philippines |author=Witmer, Mark|doi=10.2307/4088652|jstor=4088652 }}</ref> Čas gnezdenja traja v povprečju 4–6 mesecev. V tem času samec zagotavlja hrano svoji samici in mladičem v gnezdu. So monogamne in ohranjajo vezi med letom in bodo več let skupaj v paru in se bodo hranile s dvorjenjem. == Habitat in stanje ohranjenosti == Ta vrsta se pojavlja predvsem v primarnih zimzelenih dipterokarpnih gozdovih, uporablja pa tudi sekundarne gozdove. Severni kljunorožec je na Luzonu dosegel višino do 760 metrov, medtem ko je bil njegov južni sorodnik zabeležen do 2100 metrov nadmorske višine na [[Apo (gora)|gori Apo]]. Ta vrsta je bila razvrščena kot ranljiva. Domneva se, da je severni bolj ogrožen, saj ga je Nacionalni seznam ogroženih kopenskih živali Filipinov uvrstil med [[Ogrožena vrsta|ogrožene vrste]], južno vrsto ali podvrsto pa med [[Ranljiva vrsta|ranljive vrste]]. Ta vrsta trpi zaradi znatnega lova in obsežne izgube habitata zaradi sečnje in preusmeritve v kmetijstvo. Nadaljnji lov za samooskrbo in sečnja preostalih dipterokarpnih gozdov za kmetijstvo naj bi še dodatno zmanjšala število populacij, območje pa je zdaj zelo razdrobljeno in verjetno trpi zaradi akutnega pomanjkanja primernih dreves za gnezdenje, vsaj v nekaterih delih območja. Lovci plezajo po drevesih za gnezdenje, da bi ujeli mater in njene mladiče za nezakonito trgovino z divjimi živalmi. Lov za šport in hrano je bil zabeležen na celotnem območju razširjenosti. Severni kljunorožec se pojavlja na nekaj zavarovanih območjih, kot so zaščitena pokrajina Quezon, narodni park Bataan, naravni park severne Sierre Madre, narodni park Aurora Memorial in naravni park Kalbario–Patapat. Južni se pojavlja v naravnem parku otoka Samar, na gori Apo in v naravnem parku Pasonanca. Kljub temu, da se pojavlja na številnih zavarovanih območjih, pa je dejanska zaščita pred nezakonito sečnjo, lovom in ulovom za trgovino z divjimi živalmi šibka.<ref>{{Cite journal |last1=Kirwan |first1=Guy M. |last2=Kemp |first2=Alan C. |last3=del Hoyo |first3=Josep |last4=Collar |first4=Nigel |last5=Boesman |first5=Peter F. D. |date=2021 |title=Rufous Hornbill (Buceros hydrocorax), version 2.0 |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/rufhor1/2.0/introduction |journal=Birds of the World |language=en |doi=10.2173/bow.rufhor1.02 |issn=2771-3105|url-access=subscription }}</ref> Leta 2014 so v Adamsu, Ilocos Norte, fotografirali sina podžupana, ki je nosil umrlega mladiča, ki ga je pravkar ustrelil.<ref>{{Cite news |date=April 7, 2014 |title=Photo of hunter with dead hornbill sparks online outrage |url=https://www.gmanetwork.com/news/scitech/science/355836/photo-of-hunter-with-dead-hornbill-sparks-online-outrage/story/ |work=GMA News}}</ref> Ta vrsta je lokalno izumrla v Caviteju na gori Palay-palay zaradi lova ter gradnje cest in predora Kajbiang. <gallery widths="200" heights="200"> File:Buceros hydrocorax - Weltvogelpark Walsrode 2011-07.jpg|Ujeta samica ''ssp. hydrocorax'' File:Buceros hydrocorax mindanensis.jpg|Podvrsta ''B. h. mindanensis''; ilustracija Josepha Smitha, 1881 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Buceros hydrocorax}} {{Taxonbar|from=Q1085327}} [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] [[Kategorija:Kljunorožci]] [[Kategorija:Favna Filipinov]] 06yvoz7ymktwjkl1rmkkvv6c4ladsgw 6740543 6740537 2026-08-21T17:12:51Z Pinky sl 2932 slog podvrste, np 6740543 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Filipinski dvorožec | image = Roufus Hornbill (cropped).jpg | image_caption = Samica filipinskega kljunorožca ssp. hydrocorax | image2 = Southern Rufous Hornbill.jpg | image2_caption = Samec filipinskega kljunorožca ssp. mindanensis | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn|author=BirdLife International |date=2020 |title=''Buceros hydrocorax'' |article-number=e.T22727019A184595905 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T22727019A184595905.en}}</ref> | status2 = CITES_A2 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | genus = Buceros | species = hydrocorax | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1766 | synonyms = *''Buceros mindanensis'' {{small|Tweeddale,&nbsp;1877}} }} '''Filipinski kljunorožec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Buceros hydrocorax'''''), znan tudi kot '''rdeči dvorožec''' in lokalno kot '''kalav''' (izgovarja se KAH-lau), je velika vrsta [[kljunorožci|kljunorožca]], endemična na [[Filipini]]h (največji kljunorožec v državi). Domačini ga zaradi glasnega bobnečega klica, ki se običajno sliši vsako uro, imenujejo "ura v gorah". Rdeči kljunorožci naseljujejo vlažna tropska nižinska gozdna območja in jih danes obravnavajo kot ogroženo vrsto. Razlogi za upad populacije vključujejo uničevanje habitatov, lov in krivolov za nezakonito trgovino z živalmi. Lov, ulov ali posedovanje rdečkastih kljunorožcev je po filipinskem zakonu RA 9147 nezakonito.<ref>{{Cite web|last=11th Congress|title=Republic Act No. 9147|url=https://www.officialgazette.gov.ph/2001/07/30/republic-act-no-9417/https://www.officialgazette.gov.ph/2001/07/30/republic-act-no-9417/|website=Official Gazette of the Philippines}}</ref> == Opis in taksonomija == [[File:Ee rufous hornbill cebu zoo a.jpg|left|thumb|V ujetništvu živeča vrsta ''semigaleatus'']] Ptica je endemična za [[Filipini|Filipine]], kjer se pojavlja v primarnih, zrelih sekundarnih in motenih gozdovih, najdemo pa jo po večjem delu države, razen v regijah [[Mimaropa]], [[Sulu]] in [[Zahodni Visaje]]. Opisana je kot velika ptica s temnim telesom, rjavimi nogami, prsmi in vratom, umazano belim repom, črnim obrazom in rumenim prsnim košem. Kljun [[Nominatna podvrsta|nominatne podvrste]] je v celoti rdeč, medtem ko je kljun podvrst ''semigaleatus'' in ''mindanensis'' na distalni polovici bledo rumen. Ptice so spolno dimorfne, pri čemer imajo samice izrazito električno modre oči, manjšo kapo in brez očesnega obroča, medtem ko imajo samci rumene oči in večjo kapo.<ref>{{Cite web |title=Rufous Hornbill – eBird |url=https://ebird.org/ebird/species/rufhor1 |access-date=2024-09-03 |website=ebird.org |language=en}}</ref> Njen izrazito rdeč kljun je posledica oksidacije olj, ki jih proizvaja uropigialna žleza. === Podvrste === Priznane so tri [[Podvrsta (biologija)|podvrste]]: * ''B. h. hydrocorax'' – <small>[[Linnaeus]], 1766</small>: Luzon in Marinduque, večji z rdečim kljunom, velika čelada. Na Marinduqueu je zdaj izumrl; * ''B. h. semigaelatus'' – <small>[[Arthur Hay|Tweeddale]], 1878</small>'':: Samar, Leyte, Bohol, Panaon, Biliran, Calicoan in Buad; rumena sprednja polovica kljuna; bolj raven vrh glave z manjšo čelado (rog), ki se združi v čeljust; * ''B. h. mindanensis'' – <small>[[Arthur Hay|Tweeddale]], 1877</small>: Dinagat, Siargao, Mindanao (plus Balut, Bucas in Talicud) in Basilan; rumena sprednja polovica kljuna; velika čelada;<ref>{{Cite book|last=Allen|first=Desmond|title=Birds of the Philippines|publisher=Lynx and Birdlife Guides International|year=2020|location=Barcelona|pages=200–201}}</ref> [[HBW and BirdLife International Illustrated Checklist of the Birds of the World|''Ilustrirani kontrolni seznam ptic sveta HBW in BirdLife International'']] je to vrsto razdelil na dve vrsti, pri čemer severnega rjavokljunega kljunorožca sestavlja nominatna vrsta, južnega pa podvrsti ''semigaelatus'' in ''mindanensis''. == Vedenje in ekologija == Včasih jo imenujejo ''ura v gorah'' zaradi njenega občasnega opoldanskega klica, ki ga je mogoče slišati do 1,5 kilometra daleč.<ref name="clock">{{cite news | last =Ortiz | first =Margaux C. | date = 2 February 2013 | title =Hornbills in the city: Clock ticking on nature's timekeeper | newspaper = Philippine Daily Inquirer | url =http://newsinfo.inquirer.net/351605/hornbills-in-the-city-clock-ticking-on-natures-timekeeper | access-date = 9 May 2013}}</ref> Zaradi velike velikosti njegova krila med letom oddajajo izrazito brenčanje. Zabeleženo je bilo, da ga je uplenil [[filipinski orel]].<ref>{{Cite web|title=Searching for the Philippine Eagle in the Angat Watershed Forest Reserve|url=https://www.fpe.ph/news/searching-for-the-philippine-eagle-in-the-angat-watershed-forest-reserve/1/0?fbclid=IwAR13yhml4InvtaqtqFTPfU89NKH0MP6ifVXzhaB2YTlVKiO4dmwV3Wo00j0}}</ref> Južnega rjavega kljunorožca, ki ga vidimo v jatah do 12 ptic, občasno opazimo z drugimi kljunorožci, ki tvorijo jate do 20 ptic. === Hranjenje === Rdeči dvorožec igra ključno vlogo pri ohranjanju ravnovesja svojega ekosistema. Velja za ključno vrsto zaradi svojih vsejedih prehranjevalnih navad, ki mu omogočajo, da razprši semena po gozdnih tleh iz plodov, ki jih zaužije in nadzoruje populacije škodljivcev žuželk, ki jih lovi.<ref>{{Cite journal |last1=Matutes |first1=Heremerose |last2=Densing |first2=Libertine Agatha |date=2022-05-21 |title=Avifauna composition and communities in Leyte Sab-a Basin Peatland and its vicinity in Northeastern Leyte, Philippines |url=https://zenodo.org/record/6569636 |journal=Journal of Wildlife and Biodiversity |volume=6 |issue=2 |pages=35–60 |doi=10.5281/zenodo.6569636}}</ref> === Vzreja === Zabeleženo je, da odlaga jajca od marca do maja, vendar so mladiče opazili šele novembra v Luzonu. Gnezdi v votlinah velikih dipterokarpov 15 do 30 metrov nad tlemi. [[File:Buceros hydrocorax 2007 stamp of the Philippines.jpg|thumb|Filipinska poštna znamka iz leta 2007 nepravilno označuje Rufous hornbill kot Writhed hornbill]] Kot pri drugih kljunorožcih se samice zaprejo v gnezdno votlino, kjer položijo leglo in ostanejo z odraščajočimi mladiči večino ali celotno obdobje gnezdenja. Pri nekaterih vrstah samec pomaga pri tesnjenju zunaj votline gnezda. Samica izleže 2 veliki beli jajci, ki sta težki od 465 do 480 gramov. Mladiče in samico hrani samec skozi ozko navpično režo v zaprti odprtini gnezda, včasih pa se jim pridružijo samci pomočniki, ki se ne razmnožujejo.<ref>{{cite journal|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v110n04/p0933-p0936.pdf|journal=The Auk|volume=110|issue=4|pages=933–936|year=1993|title=Cooperative Breeding by Rufous Hornbills on Mindanao Island, Philippines |author=Witmer, Mark|doi=10.2307/4088652|jstor=4088652 }}</ref> Čas gnezdenja traja v povprečju 4–6 mesecev. V tem času samec zagotavlja hrano svoji samici in mladičem v gnezdu. So monogamne in ohranjajo vezi med letom in bodo več let skupaj v paru in se bodo hranile s dvorjenjem. == Habitat in stanje ohranjenosti == Ta vrsta se pojavlja predvsem v primarnih zimzelenih [[Dipterocarpus|dipterokarpnih]] gozdovih, uporablja pa tudi sekundarne gozdove. Severni kljunorožec je na Luzonu dosegel višino do 760 metrov, medtem ko je bil njegov južni sorodnik zabeležen do 2100 metrov nadmorske višine na [[Apo (gora)|gori Apo]]. Ta vrsta je bila razvrščena kot ranljiva. Domneva se, da je severni bolj ogrožen, saj ga je Nacionalni seznam ogroženih kopenskih živali Filipinov uvrstil med [[Ogrožena vrsta|ogrožene vrste]], južno vrsto ali podvrsto pa med [[Ranljiva vrsta|ranljive vrste]]. Ta vrsta trpi zaradi znatnega lova in obsežne izgube habitata zaradi sečnje in preusmeritve v kmetijstvo. Nadaljnji lov za samooskrbo in sečnja preostalih dipterokarpnih gozdov za kmetijstvo naj bi še dodatno zmanjšala število populacij, območje pa je zdaj zelo razdrobljeno in verjetno trpi zaradi akutnega pomanjkanja primernih dreves za gnezdenje, vsaj v nekaterih delih območja. Lovci plezajo po drevesih za gnezdenje, da bi ujeli mater in njene mladiče za nezakonito trgovino z divjimi živalmi. Lov za šport in hrano je bil zabeležen na celotnem območju razširjenosti. Severni kljunorožec se pojavlja na nekaj zavarovanih območjih, kot so zaščitena pokrajina Quezon, narodni park Bataan, naravni park severne Sierre Madre, narodni park Aurora Memorial in naravni park Kalbario–Patapat. Južni se pojavlja v naravnem parku otoka Samar, na gori Apo in v naravnem parku Pasonanca. Kljub temu, da se pojavlja na številnih zavarovanih območjih, pa je dejanska zaščita pred nezakonito sečnjo, lovom in ulovom za trgovino z divjimi živalmi šibka.<ref>{{Cite journal |last1=Kirwan |first1=Guy M. |last2=Kemp |first2=Alan C. |last3=del Hoyo |first3=Josep |last4=Collar |first4=Nigel |last5=Boesman |first5=Peter F. D. |date=2021 |title=Rufous Hornbill (Buceros hydrocorax), version 2.0 |url=https://birdsoftheworld.org/bow/species/rufhor1/2.0/introduction |journal=Birds of the World |language=en |doi=10.2173/bow.rufhor1.02 |issn=2771-3105|url-access=subscription }}</ref> Leta 2014 so v Adamsu, Ilocos Norte, fotografirali sina podžupana, ki je nosil umrlega mladiča, ki ga je pravkar ustrelil.<ref>{{Cite news |date=April 7, 2014 |title=Photo of hunter with dead hornbill sparks online outrage |url=https://www.gmanetwork.com/news/scitech/science/355836/photo-of-hunter-with-dead-hornbill-sparks-online-outrage/story/ |work=GMA News}}</ref> Ta vrsta je lokalno izumrla v Caviteju na gori Palay-palay zaradi lova ter gradnje cest in predora Kajbiang. <gallery widths="200" heights="200"> File:Buceros hydrocorax - Weltvogelpark Walsrode 2011-07.jpg|Ujeta samica ''ssp. hydrocorax'' File:Buceros hydrocorax mindanensis.jpg|Podvrsta ''B. h. mindanensis''; ilustracija Josepha Smitha, 1881 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Buceros hydrocorax}} {{Taxonbar|from=Q1085327}} [[Kategorija:Ptiči Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1766]] [[Kategorija:Kljunorožci]] [[Kategorija:Favna Filipinov]] tns0kicu0yzciwtfmremwnkfiidwni6 Šatuoji 0 607495 6740398 6740288 2026-08-21T13:12:16Z Octopus 13285 /* Dinastija Song */ nadaljevanje 6740398 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese| title = Šatuo| c = 沙陀| p = Shātuó| w = Sha<sup>1</sup>-tʻo<sup>2</sup>| mi = /ʂä⁵⁵ tʰwɔ³⁵/| mc = /ʃˠa dɑ/ |altname = Turki Šatuoja| c2 = 沙陀突厥| p2 = Shātuó Tūjué| w2 = Sha<sup>1</sup>-tʻo<sup>2</sup> Tʻu<sup>1</sup>-chüeh<sup>2</sup>| mi2 = /ʂä⁵⁵ tʰwɔ³⁵ tʰu⁵⁵ t͡ɕɥɛ³⁵/| mc2 = /ʃˠa dɑ tʰuət̚ kɨut̚/ }} '''Šatuoji''' ali '''Turki Šatuoji'''<ref>{{cite journal|journal=The Medieval History Journal|title=The Ethnogonic Tales of the Türks|author=Peter Golden|page=294|date=July 2018}}</ref> (turško: Şatuo ali Şatuo Türkleri, {{zh|c=沙陀突厥|p=Shātuó Tūjué}}), včasih tudi '''Šatoji''',<ref name="Zuev_127">Zuev Yu.A., Horse Tamgas from Vassal Princedoms (prevod kitajskega besedila "Tanghuyao" iz 8.-10. stoletja)', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127 (v ruščini)</ref> so bili [[Turška ljudstva|turško pleme]], ki je od poznega 9. do 10. stoletja močno vplivalo na politiko severne [[Kitajska|Kitajske]]. Znani so po tem, da so v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] ustanovili tri dinastije od petih ([[Kasnejši Tang]], [[Kasnejši Džin]] in [[Kasnejši Han]]) in eno kraljestvo od desetih ([[Severni Han]]). Severni Han je kasneje osvojila dinastija [[Dinastija Song|Song]]. Nekaj pred 12. stoletjem so Šatuoji izginili kot posebna etnična skupina. Mnogi med njimi so prevzeli kulturo prebivalstva okoli sebe in se asimilirali.{{sfn|Davis|2014|p=xiii}} ==Izvor== ===Čigili=== Pleme Šatuo je izhajalo predvsem iz zahodnoturškega plemena [[Čigili|Čigilov]],<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties''. Vol. 4</ref><ref name="Atwood 2010">{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatuo Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 693–621}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ki je pripadalo skupini štirih plemen Čujev, skupaj znanih kot Juebani (staroturško: Örpün).<ref name="Zuev_127" /> Država Juebanov je preživela do konca 480. let, ko so jo uničili [[Tieleji]]. Po padcu države so se Juebani razdelili na štiri plemena: Čujuje, Čumije, Čumuhune in Čubane. Ta plemena so postala pomembni akterji v [[Prvi turški kaganat|Prvem turškem kaganatu]] in pozneje.<ref>Gumilev L.N., ''"Hunnu in China"'', Moscow, 'Science', 1974, Ch. 9, http://gumilevica.kulichki.com/HIC/hic09.htm (v ruščini)</ref> Čujuji in Čumiji niso pripadali prevladujoči Onoški plemenski zvezi ([[Deset puščic]]), medtem ko so ji Čumukuni in Čubani pripadali.<ref>Gumilev L.N., "Ancient Turks", Moscow, 1967, Ch. 16</ref> ===Tieleji=== Drugi viri trdijo, da so Šatuoji izvirali iz plemena Tiele. [[Epitaf]] Šatuoja Li Kejonga, vojaškega komisarja ([[džjeduši]]ja) iz poznega obdobja dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], navaja, da je bil njegov prednik ''"Jidu, gospodar države Šuejantuo, neprekosljiv general"''.<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> Šuejantuoji so bili pleme Tielejev.<ref>Suishu, vol. 84 [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 Tiele]</ref> Drugi kitajski kronisti so izsledili skupino sorodnih plemen, ki so za svoje ime privzeli Šatuo in za priimek Džušje, potem ko se je njihov poglavar Džingdžong (dobesedno 'Zvest do konca') v času cesarja Tanga [[Dedzong]]a (vladal 780–804) preselil v protektorat Bejting.<ref name="Atwood 2010"/> ===Šatuoji=== Pripadniki plemena Čujue, ki so pod vodstvom Onoka ostali v [[Zahodni turški kaganat|Zahodnem turškem kaganatu]], so zasedli ozemlje vzhodno od jezera Barkul in so se v kitajščini imenovali Šatuo (dobesedno 'peščeno pobočje' ali 'gramoz', tj. puščava). Šatuo je bilo tudi ime puščave v severnem [[Šindžjang]]u.{{sfn|Davis|2016|p=3}} Pleme Šatuo so sestavljala tri podplemena: Čigili, Turkeši<ref>Golden, Peter Benjamin (1992). "An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis Ans State Formation in the Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East". ''Turcologica''. 9. Wiesbaden: Harrassowitz. {{ISBN|978-3-447-03274-2}}. str. 165</ref> in Ančingi. Slednji so bili [[Sogdija|sogdijskega]] porekla.<ref name="Atwood 2010"/> Šatuoji so sodelovali v vojnah v imenu dinastije Tang, tudi proti drugim turškim ljudstvom, na primer [[Ujguri|Ujgurom]]. Dinasti Tanga so zato njihovim voditeljem podeljevali različne nazive in nagrade. Po porazu Čujev v vojni s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] leta 808 je veja Čujev Šatuojev prosila Kitajsko za zaščito in se preselila v notranjo Kitajsko. Šatuoji so potem, ko so pomagali zatreti Huang Čaojevo vstajo v letih 875–883, ustanovili tri od petih kratkotrajnih dinastij v obdobju petih dinastij in desetih kraljestev (907–960). Kasneje se je njihovo število na Kitajskem zmanjšalo 50.000 do 100.000 oseb. Podrobno analizo izraza Šatuo ([[sanskrt]]sko Sart) je podal Čjan Si-man.<ref>Chjan Si-man: "New research about historical tribes of the Western Territory"</ref> Njihovo družbeno in gospodarsko življenje je preučeval W. Eberhard.<ref>W. Eberhard: "Some Cultural Traits of the Shato-Türks. "Oriental Art", vol. 1 (1948), No 2, str. 50-55</ref> V delu ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je upodobljena [[tamga]] Šatoujev [[Slika:ShatoTamgaZuev.gif]]<ref>Zuev Yu.A., ''"Horse Tamgas from Vassal Princedoms (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries)"'', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127, 132 (v ruščini)</ref> Šatuojski plemiči so ustanovili kitajsko dinastijo [[Kasnejši Tang]] (923–956).<ref>Yu. Zuev, "Early Türks: Sketches of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 8</ref> V mongolskem obdobju so Šatuoji pripadli [[Čagatajski kanat]] in po njegovem propadu ostali v [[Sedmerorečje|Sedmerorečju]] in severnem [[Tjanšan]]u. Šatuoji so leta 966 pobirali davek od [[Tatari|Tatarov]] severno od [[Ordos]]a, medtem ko so bili sami vazali [[Kitani|kitanskega]] cesarja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=JqRDAAAAYAAJ&q=966 |title=Journal of the China Branch of the Royal Asiatic Society for the year ..., Volumes 30-31|author=Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland. China Branch|year=1897|publisher=The Branch|location=SHANGHAI|page=23|access-date=2011-06-28}}</ref> ==Zgodovina== ===Zgodnji Šatuo (7.–8. stoletje)=== [[Slika:Li Keyong.jpg|thumb|200px|Li Kejong (856-908), šatuojski vojskovodja v pozni dinastiji Tang]] Šatuoji so se prvotno imenovali Turki Šatuoja. Občasno so se omenjala tri plemena Šatuojev: Šatuo, Anking in Jinge. Njihovo število ni bilo nikoli veliko, vendar so njihovi bojevniki sloveli kot pogumni in agresivni borci, spretni v obleganju in lokostrelstvu. Sodelovali so v pohodih cesarja [[Tajdzong]]a iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] proti [[Korjo]]ju v 640. letih in se kljub končnemu neuspehu odlikovali. Šatuoji so hkrati s Korjojem prišli v konflikt tudi s sosednjimi plemeni, zaradi česar so postali vse bolj odvisni od podpore dinastije Tang. Leta 702 je Šatuo Džinšan, prednik Li Kejonga, vojskovodje dinastije Tang, začel pošiljati poklone dvoru Tanga.{{sfn|Davis|2016|p=5}} Leta 714 je bil povabljen v Čangan, kjer je cesar [[Šuandzong]] iz dinastije Tang zanj priredil banket.{{sfn|Davis|2016|p=6}} Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] v 750. letih so Šatuoji skupaj z [[Ujgurski kaganat|Ujgurskim kagagatom]] nudili znatno vojaško pomoč dinastiji Tang. Jao Runeng v svojem delu ''An Lušanova dejanja'', napisanem v 9. stoletju, med nekitajskimi plemeni v regijah He in Long omenja dve plemeni - Šatuoje in Džujeje/Džušjeje pod turško-hotanskim lojalnim [[džjeduši]]jem Gešu Hanom.<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 53–54|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Podložniki dinastije Tang (9. stoletje)=== Leta 808 je 30.000 Šatuojev pod vodstvom Džuje Džindžonga prebegnilo od Tibetancev v Kitajsko dinastijo Tang. Tibetanci so jih zasledovali in jih kaznovali z usmrtitvijo Džuje Jindžonga.<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=Mm-cEAAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PT248 | title=From the Khitans to the Jurchens & Mongols: A History of Barbarians in Triangle Wars & Quartet Conflicts | isbn=9781663242587 | last1=Yuan | first1=Hong | date=14 November 2022 | publisher=iUniverse }}</ref> Proti zavezništvu Šatuojev in Tibetancev so se borili tudi Ujguri v bitki pri Bešbaliku.<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=RA1-PA310 | title=History of Central Asia, the: 4-volume set | isbn=9781838608682 | last1=Baumer | first1=Christoph | date=18 April 2018 | publisher=Bloomsbury }}</ref> Leta 809 je dinastija Tang naselila več plemen Šatuojev v Hedong (današnji severni [[Šanši]]), imenovan tudi Jin. Tamkajšnji Šatuoji so bili polnomadi, ki so trgovali s konji, ovcami in govedom. Njihov način življenja se je v 9. stoletju postopoma spremenil, saj so se nekoliko ustalili in se poročali z obmejnimi ljudstvi in [[Kitajci Han]]i. Povečalo se je tudi njihovo število. V začetku 9. stoletja poročila omenjajo 6.000–7.000 šotorov Šatuojev, se pravi okoli 30.000 ljudi, vključno z ženskami in otroki. Do konca 9. stoletja so imela plemena Šatuojev 50.000–60.000 bojevnikov.{{sfn|Davis|2016|p=5-6}} Leta 821 je Džuje Džiji, praded Li Kejonga, vodil neuspešen napad na uporniškega džjedušija Čengdeja.{{sfn|Davis|2016|p=5-6}} Šatuoji pod vodstvom Džuje Čišina (Li Guočanga) so služili dinastiji Tang v bojih proti svojim rojakom Turkom v Ujgurskem kaganatu. Ko se je leta 839 general Ujgurskega kaganata Džueluovu uprl vladavini takrat vladajočega kagana [[Džangšin kagan|Džangšina]], je od Džuje Čišina zahteval pomoč. Slednji mu je dal 300 konjenikov in skupaj sta premagala Džangšin kagana. Slednji je po porazu storil samomor, kar je sprožilo poznejši propad Ujgurskega kaganata. Ko so ostanki Ujgurskega kaganata v naslednjih nekaj letih napadali meje dinastije Tang, so Šatuoji skupaj z drugimi plemeni, zvestimi Tangu, sodelovali v protinapadih na Ujgurski kaganat.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> Leta 843 je Džuje Čišin pod poveljstvom hanskega častnika Ši Šjonga sodeloval v napadu na Ujgurski kaganat in pokolu ujgurske vojske na gori Šahu.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷247|vol. 247]].</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PA32 | title=Governing China: 150-1850 | isbn=9781603844475 | last1=Dardess | first1=John W. | date=10 September 2010 | publisher=Hackett }}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=nSk7EAAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PA173 | title=Warfare in Chinese History | isbn=9789004482944 | last1=Ven | first1=Hans van de | date=26 July 2021 | publisher=BRILL }}</ref> Vladajoča družina Šatuojev je začela uporabljati priimek Džuje. Džuje Čišin (umrl 888) je priimek opustil, ko mu je cesar Tanga za zasluge pri zatiranju Pang Šunovega upora leta 869 podelil ime Li Guočang.{{sfn|Davis|2016|p=6}} Guočang je kasneje razburil dvor Tanga, ko je leta 872 ubil guvernerja Datonga Duan Venčuja. Leta 880 so napetosti dosegle vrhunec, ko so Guočangove sile porazili plačanci Tanga. Guočang je v bitki izgubil 17.000 mož in se zato obrnil na sever po pomoč svojih tatarskih prijateljev.{{sfn|Davis|2016|p=8}} ===Li Kejong=== Li Guočangov sin Li Kejong je bil zelo sposoben bojevnik. Legenda pravi, da je lahko ''"iz ležečega položaja zadel dve leteči rački"''. Imenovali so ga Zmaj z enim očesom, ker je imel eno oko opazno večje od drugega.{{sfn|Davis|2016|p=9}} Poveljeval je Šatuojem proti upornemu Huang Čaoju in leta 881 zavzel [[Čangan]]. Zmaga Šatuojev leta 883 je Huang Čaoja prisilila k umiku iz Čangana. Takrat 28-letni Li Kejong, ki je po očetovi upokojitvi vodil Šatuoje, je imel izjemne zasluge za zatrtje upora in rešitev dinastije Tang, njegovi vojaki pa so kljub temu leta 885 izropali Čangan. Li Kejong je bil imenovan za prefekta Dajdžova in guvernerja Janmena. Od tam je razširil svoje ozemlje na Džinjang, Dzedžov in Ljaodžov. Leta 890 so Šatuoji zavzeli Džaoji.{{sfn|Davis|2016|p=8-9}} Džinjang je postal prestolnica Šatuojev. Mesto je stalo med dvema skoraj tisoč metrov visokima gorama. Zaradi grap in suhih rečnih strug je bil napad nanj mogoč samo z jugovzhoda in severozahoda. Mesto je bilo trdnjava z 20 km dolgim obzidjem in zalogami, zadostnimi za celo leto. Takrat je veljal za "severna vrata v kitajski imperij".{{sfn|Davis|2016|p=11}} ==Pet dinastij== Dinastija Tang je propadla leta 907. Zamenjal jo je [[Kasnejši Ljang]]. Šatuoji so imeli pod dinastijo Tang svojo kneževino Džin, predhodnico [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]], na ozemlju sedanjega [[Šanši]]ja. Ozemlje jim je leta 883 podelil cesar Tanga kot fevd. Kneževina Džin je preživela padec dinastije Tang. Cesar je poglavarju Šatuojev Li Kejongu podelil cesarski priimek Li in naziv princ Džina in ga posvojili v cesarsko družino. Šatuoji so imeli napete odnose s Kasnejšim Ljangom in dobre odnose z vzhajajočimi [[Kitani]] na severu. ==Kasnejši Tang== {{Glavni| Kasnejši Tang}} Li Kejongovemu sinu Li Cunšuju je leta 923 uspelo uničiti Kasnejši Ljang in se razglasiti za cesarja Obnovljenega Tanga, uradno znanega kot Kasnejši Tang. Razglasitev za legitimnega cesarja dinastije Tang je utemeljeval z dejstvom, da je dinastija Tang njegovi družini podelila cesarski priimek Li in knežji naziv. Prestolnico je iz [[Kajfeng]]a preselil nazaj v [[Luojang]], kjer je bila med dinastijo Tang. Kasnejši Tang je posedoval več ozemlja kot Kasnejši Ljang, vključno z območjem [[Peking]]a, okoliškimi [[Šestnajst prefektur|šestnajstimi prefekturami]] in provincama [[Šanši]] in [[Šaanši]]. Li Cunšujeva dinastija je bila prva od treh kratkoživih dinastij Šatuojev. Zadnji cesar Kasnejšega Tanga je bil Kitajec Han Li Congke, s prvotnim priimkom Vang, ki ga je posvojil cesar Kasnejšega Tanga Li Sijuan, mu podelil cesarski priimek Li in ga postavil za princa Luja. ===Kasnejši Džin=== {{Glavni | Kasnejši Džin}} Kasnejši Tang je ugasnil leta 936, ko se je Ši Džingtang, posmrtno znan kot cesart Gaodzu, prav tako Šatuo, uspešno uprl kitajskemu cesarju Li Congkeju iz dinastije Han in ustanovil dinastijo Kasnješi Džin. Ši je prestolnico preselil nazaj v Kajfeng, takrat imenovan Bjan. Kasnejši Džin je vladal v bistvu na istem ozemlju kot Kasnejši Tang, vendar brez strateško pomembnih šestnajstih prefektur, ki so bile odstopljene rastočemu cesarstvu [[Dinastija Ljao|Ljao]], ki so ga ustanovili Kitani. Zgodovinarji so omalovaževali Kasnejši Džin kot marionetni režim mogočnega Ljaa na severu, kar ni bilo res. Ker je Šijev naslednik kljuboval dinastiji Ljao, je invazija Kitanov leta 946 pomenila konec njegove dinastije. === Kasnejši Han in Severni Han=== {{Glavni| Kasnejši Han | Severni Han}} Smrt kitanskega cesarja po vrnitvi s pohoda na Kasnejši Džin je povzročija praznino moči, ki jo je zapolnil Lju Džijuan, še en Šatuo, ki je leta 947 ustanovil Kasnejši Han. Glavno mesto dinastije je bil Kajfeng. Država je imela enako ozemlje kot njen predhodnik. Lju je umrl že po enem letu vladavine. Nasledil ga je njegov najstniški sin, ki ni uspel vladati več kot dve leti. Oblast je prevzela dinastija [[Kasnejši Džov]]. Ostanki Šatuojev iz Kasnejšega Hana so se vrnili v svojo tradicionalno trdnjavo Šanši in ustanovili kraljestvo Severni Han. Zadnji cesar severnega Hana je bil Lju Džijuan, prvotno He, je bil posvojenec cesarja Severnega Hana Liu Čonga, njegovega starega očeta po materini strani. Heju je podelil cesarski priimek Lju. Lju Džijuan je cesarski priimek podelil kitajskemu generalu Jang Jeju in ga posvojil kot brata. Pod zaščito kitanske dinastije Ljao je majhno kraljestvo preživelo do leta 979, ko je bilo dokončno vključeno v dinastijo Song. ==Dinastija Song== Šatuoji, ki so ostali v stepah, so se sčasoma zlili z različnimi [[Mongoli|mongolskimi]] ali [[Turška ljudstva|turškimi plemeni]]. Njihovi ostanki so se od 10. do 13. stoletja morda pridružili tatarski plemenski zvezi na ozemlju sodobne [[Mongolija|Mongolije]] in postali znani kot Ongudi ali Beli Tatari kot veja Tatarov.<ref>Ozkan Izgi, "The ancient cultures of Central Asia and the relations with the Chinese civilization" ''The Turks'', Ankara, 2002, str. 98, {{ISBN|975-6782-56-0}}</ref><ref>Paulillo, Mauricio. "White Tatars: The Problem of the Öngũt conversion to Jingjiao and the Uighur Connection" in ''From the Oxus River to the Chinese Shores: Studies on East Syriac Christianity in China and Central Asia (orientalia - patristica - oecumenica)'' Ur. Tang, Winkler. (2013). str. 237-252</ref> ==Vera== Zgodnji Šatuoji so očitno poleg čaščenja duhov in vedeževanja prakticirali tudi nekatere vidike [[Manihejstvo|manihejstva]]. Verjeli so tudi v 'nebeškega boga' ali 'nebesnega boga', tako kot druga nomadska ljudstva. Na skulpture Šatuojev je vplival tudi [[budizem]].{{sfn|Davis|2016|p=4}} ==Priimki Šatuojev== * Li (李) *Džuje (朱耶/朱邪) *Džu (朱) *Šadžin (沙金) *Ša (沙)* *Lju (劉)* == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Turška ljudstva]] cv68drqete7zc212575ub637abw9qyp 6740401 6740398 2026-08-21T13:15:34Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6740401 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese| title = Šatuo| c = 沙陀| p = Shātuó| w = Sha<sup>1</sup>-tʻo<sup>2</sup>| mi = /ʂä⁵⁵ tʰwɔ³⁵/| mc = /ʃˠa dɑ/ |altname = Turki Šatuoja| c2 = 沙陀突厥| p2 = Shātuó Tūjué| w2 = Sha<sup>1</sup>-tʻo<sup>2</sup> Tʻu<sup>1</sup>-chüeh<sup>2</sup>| mi2 = /ʂä⁵⁵ tʰwɔ³⁵ tʰu⁵⁵ t͡ɕɥɛ³⁵/| mc2 = /ʃˠa dɑ tʰuət̚ kɨut̚/ }} '''Šatuoji''' ali '''Turki Šatuoji'''<ref>{{cite journal|journal=The Medieval History Journal|title=The Ethnogonic Tales of the Türks|author=Peter Golden|page=294|date=July 2018}}</ref> (turško: Şatuo ali Şatuo Türkleri, {{zh|c=沙陀突厥|p=Shātuó Tūjué}}), včasih tudi '''Šatoji''',<ref name="Zuev_127">Zuev Yu.A., Horse Tamgas from Vassal Princedoms (prevod kitajskega besedila "Tanghuyao" iz 8.-10. stoletja)', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127 (v ruščini)</ref> so bili [[Turška ljudstva|turško pleme]], ki je od poznega 9. do 10. stoletja močno vplivalo na politiko severne [[Kitajska|Kitajske]]. Znani so po tem, da so v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] ustanovili tri dinastije od petih ([[Kasnejši Tang]], [[Kasnejši Džin]] in [[Kasnejši Han]]) in eno kraljestvo od desetih ([[Severni Han]]). Severni Han je kasneje osvojila dinastija [[Dinastija Song|Song]]. Nekaj pred 12. stoletjem so Šatuoji izginili kot posebna etnična skupina. Mnogi med njimi so prevzeli kulturo prebivalstva okoli sebe in se asimilirali.{{sfn|Davis|2014|p=xiii}} ==Izvor== ===Čigili=== Pleme Šatuo je izhajalo predvsem iz zahodnoturškega plemena [[Čigili|Čigilov]],<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties''. Vol. 4</ref><ref name="Atwood 2010">{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatuo Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 693–621}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ki je pripadalo skupini štirih plemen Čujev, skupaj znanih kot Juebani (staroturško: Örpün).<ref name="Zuev_127" /> Država Juebanov je preživela do konca 480. let, ko so jo uničili [[Tieleji]]. Po padcu države so se Juebani razdelili na štiri plemena: Čujuje, Čumije, Čumuhune in Čubane. Ta plemena so postala pomembni akterji v [[Prvi turški kaganat|Prvem turškem kaganatu]] in pozneje.<ref>Gumilev L.N., ''"Hunnu in China"'', Moscow, 'Science', 1974, Ch. 9, http://gumilevica.kulichki.com/HIC/hic09.htm (v ruščini)</ref> Čujuji in Čumiji niso pripadali prevladujoči Onoški plemenski zvezi ([[Deset puščic]]), medtem ko so ji Čumukuni in Čubani pripadali.<ref>Gumilev L.N., "Ancient Turks", Moscow, 1967, Ch. 16</ref> ===Tieleji=== Drugi viri trdijo, da so Šatuoji izvirali iz plemena Tiele. [[Epitaf]] Šatuoja Li Kejonga, vojaškega komisarja ([[džjeduši]]ja) iz poznega obdobja dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], navaja, da je bil njegov prednik ''"Jidu, gospodar države Šuejantuo, neprekosljiv general"''.<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> Šuejantuoji so bili pleme Tielejev.<ref>Suishu, vol. 84 [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 Tiele]</ref> Drugi kitajski kronisti so izsledili skupino sorodnih plemen, ki so za svoje ime privzeli Šatuo in za priimek Džušje, potem ko se je njihov poglavar Džingdžong (dobesedno 'Zvest do konca') v času cesarja Tanga [[Dedzong]]a (vladal 780–804) preselil v protektorat Bejting.<ref name="Atwood 2010"/> ===Šatuoji=== Pripadniki plemena Čujue, ki so pod vodstvom Onoka ostali v [[Zahodni turški kaganat|Zahodnem turškem kaganatu]], so zasedli ozemlje vzhodno od jezera Barkul in so se v kitajščini imenovali Šatuo (dobesedno 'peščeno pobočje' ali 'gramoz', tj. puščava). Šatuo je bilo tudi ime puščave v severnem [[Šindžjang]]u.{{sfn|Davis|2016|p=3}} Pleme Šatuo so sestavljala tri podplemena: Čigili, Turkeši<ref>Golden, Peter Benjamin (1992). "An Introduction to the History of the Turkic Peoples: Ethnogenesis Ans State Formation in the Medieval and Early Modern Eurasia and the Middle East". ''Turcologica''. 9. Wiesbaden: Harrassowitz. {{ISBN|978-3-447-03274-2}}. str. 165</ref> in Ančingi. Slednji so bili [[Sogdija|sogdijskega]] porekla.<ref name="Atwood 2010"/> Šatuoji so sodelovali v vojnah v imenu dinastije Tang, tudi proti drugim turškim ljudstvom, na primer [[Ujguri|Ujgurom]]. Dinasti Tanga so zato njihovim voditeljem podeljevali različne nazive in nagrade. Po porazu Čujev v vojni s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] leta 808 je veja Čujev Šatuojev prosila Kitajsko za zaščito in se preselila v notranjo Kitajsko. Šatuoji so potem, ko so pomagali zatreti Huang Čaojevo vstajo v letih 875–883, ustanovili tri od petih kratkotrajnih dinastij v obdobju petih dinastij in desetih kraljestev (907–960). Kasneje se je njihovo število na Kitajskem zmanjšalo 50.000 do 100.000 oseb. Podrobno analizo izraza Šatuo ([[sanskrt]]sko Sart) je podal Čjan Si-man.<ref>Chjan Si-man: "New research about historical tribes of the Western Territory"</ref> Njihovo družbeno in gospodarsko življenje je preučeval W. Eberhard.<ref>W. Eberhard: "Some Cultural Traits of the Shato-Türks. "Oriental Art", vol. 1 (1948), No 2, str. 50-55</ref> V delu ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je upodobljena [[tamga]] Šatoujev [[Slika:ShatoTamgaZuev.gif]]<ref>Zuev Yu.A., ''"Horse Tamgas from Vassal Princedoms (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries)"'', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127, 132 (v ruščini)</ref> Šatuojski plemiči so ustanovili kitajsko dinastijo [[Kasnejši Tang]] (923–956).<ref>Yu. Zuev, "Early Türks: Sketches of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 8</ref> V mongolskem obdobju so Šatuoji pripadli [[Čagatajski kanat]] in po njegovem propadu ostali v [[Sedmerorečje|Sedmerorečju]] in severnem [[Tjanšan]]u. Šatuoji so leta 966 pobirali davek od [[Tatari|Tatarov]] severno od [[Ordos]]a, medtem ko so bili sami vazali [[Kitani|kitanskega]] cesarja.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=JqRDAAAAYAAJ&q=966 |title=Journal of the China Branch of the Royal Asiatic Society for the year ..., Volumes 30-31|author=Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland. China Branch|year=1897|publisher=The Branch|location=SHANGHAI|page=23|access-date=2011-06-28}}</ref> ==Zgodovina== ===Zgodnji Šatuo (7.–8. stoletje)=== [[Slika:Li Keyong.jpg|thumb|200px|Li Kejong (856-908), šatuojski vojskovodja v pozni dinastiji Tang]] Šatuoji so se prvotno imenovali Turki Šatuoja. Občasno so se omenjala tri plemena Šatuojev: Šatuo, Anking in Jinge. Njihovo število ni bilo nikoli veliko, vendar so njihovi bojevniki sloveli kot pogumni in agresivni borci, spretni v obleganju in lokostrelstvu. Sodelovali so v pohodih cesarja [[Tajdzong]]a iz dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] proti [[Korjo]]ju v 640. letih in se kljub končnemu neuspehu odlikovali. Šatuoji so hkrati s Korjojem prišli v konflikt tudi s sosednjimi plemeni, zaradi česar so postali vse bolj odvisni od podpore dinastije Tang. Leta 702 je Šatuo Džinšan, prednik Li Kejonga, vojskovodje dinastije Tang, začel pošiljati poklone dvoru Tanga.{{sfn|Davis|2016|p=5}} Leta 714 je bil povabljen v Čangan, kjer je cesar [[Šuandzong]] iz dinastije Tang zanj priredil banket.{{sfn|Davis|2016|p=6}} Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] v 750. letih so Šatuoji skupaj z [[Ujgurski kaganat|Ujgurskim kagagatom]] nudili znatno vojaško pomoč dinastiji Tang. Jao Runeng v svojem delu ''An Lušanova dejanja'', napisanem v 9. stoletju, med nekitajskimi plemeni v regijah He in Long omenja dve plemeni - Šatuoje in Džujeje/Džušjeje pod turško-hotanskim lojalnim [[džjeduši]]jem Gešu Hanom.<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 53–54|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2020-05-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Podložniki dinastije Tang (9. stoletje)=== Leta 808 je 30.000 Šatuojev pod vodstvom Džuje Džindžonga prebegnilo od Tibetancev v Kitajsko dinastijo Tang. Tibetanci so jih zasledovali in jih kaznovali z usmrtitvijo Džuje Jindžonga.<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=Mm-cEAAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PT248 | title=From the Khitans to the Jurchens & Mongols: A History of Barbarians in Triangle Wars & Quartet Conflicts | isbn=9781663242587 | last1=Yuan | first1=Hong | date=14 November 2022 | publisher=iUniverse }}</ref> Proti zavezništvu Šatuojev in Tibetancev so se borili tudi Ujguri v bitki pri Bešbaliku.<ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=RA1-PA310 | title=History of Central Asia, the: 4-volume set | isbn=9781838608682 | last1=Baumer | first1=Christoph | date=18 April 2018 | publisher=Bloomsbury }}</ref> Leta 809 je dinastija Tang naselila več plemen Šatuojev v Hedong (današnji severni [[Šanši]]), imenovan tudi Jin. Tamkajšnji Šatuoji so bili polnomadi, ki so trgovali s konji, ovcami in govedom. Njihov način življenja se je v 9. stoletju postopoma spremenil, saj so se nekoliko ustalili in se poročali z obmejnimi ljudstvi in [[Kitajci Han]]i. Povečalo se je tudi njihovo število. V začetku 9. stoletja poročila omenjajo 6.000–7.000 šotorov Šatuojev, se pravi okoli 30.000 ljudi, vključno z ženskami in otroki. Do konca 9. stoletja so imela plemena Šatuojev 50.000–60.000 bojevnikov.{{sfn|Davis|2016|p=5-6}} Leta 821 je Džuje Džiji, praded Li Kejonga, vodil neuspešen napad na uporniškega džjedušija Čengdeja.{{sfn|Davis|2016|p=5-6}} Šatuoji pod vodstvom Džuje Čišina (Li Guočanga) so služili dinastiji Tang v bojih proti svojim rojakom Turkom v Ujgurskem kaganatu. Ko se je leta 839 general Ujgurskega kaganata Džueluovu uprl vladavini takrat vladajočega kagana [[Džangšin kagan|Džangšina]], je od Džuje Čišina zahteval pomoč. Slednji mu je dal 300 konjenikov in skupaj sta premagala Džangšin kagana. Slednji je po porazu storil samomor, kar je sprožilo poznejši propad Ujgurskega kaganata. Ko so ostanki Ujgurskega kaganata v naslednjih nekaj letih napadali meje dinastije Tang, so Šatuoji skupaj z drugimi plemeni, zvestimi Tangu, sodelovali v protinapadih na Ujgurski kaganat.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> Leta 843 je Džuje Čišin pod poveljstvom hanskega častnika Ši Šjonga sodeloval v napadu na Ujgurski kaganat in pokolu ujgurske vojske na gori Šahu.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷247|vol. 247]].</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PA32 | title=Governing China: 150-1850 | isbn=9781603844475 | last1=Dardess | first1=John W. | date=10 September 2010 | publisher=Hackett }}</ref><ref>{{cite book | url=https://books.google.com/books?id=nSk7EAAAQBAJ&dq=843+shatuo&pg=PA173 | title=Warfare in Chinese History | isbn=9789004482944 | last1=Ven | first1=Hans van de | date=26 July 2021 | publisher=BRILL }}</ref> Vladajoča družina Šatuojev je začela uporabljati priimek Džuje. Džuje Čišin (umrl 888) je priimek opustil, ko mu je cesar Tanga za zasluge pri zatiranju Pang Šunovega upora leta 869 podelil ime Li Guočang.{{sfn|Davis|2016|p=6}} Guočang je kasneje razburil dvor Tanga, ko je leta 872 ubil guvernerja Datonga Duan Venčuja. Leta 880 so napetosti dosegle vrhunec, ko so Guočangove sile porazili plačanci Tanga. Guočang je v bitki izgubil 17.000 mož in se zato obrnil na sever po pomoč svojih tatarskih prijateljev.{{sfn|Davis|2016|p=8}} ===Li Kejong=== Li Guočangov sin Li Kejong je bil zelo sposoben bojevnik. Legenda pravi, da je lahko ''"iz ležečega položaja zadel dve leteči rački"''. Imenovali so ga Zmaj z enim očesom, ker je imel eno oko opazno večje od drugega.{{sfn|Davis|2016|p=9}} Poveljeval je Šatuojem proti upornemu Huang Čaoju in leta 881 zavzel [[Čangan]]. Zmaga Šatuojev leta 883 je Huang Čaoja prisilila k umiku iz Čangana. Takrat 28-letni Li Kejong, ki je po očetovi upokojitvi vodil Šatuoje, je imel izjemne zasluge za zatrtje upora in rešitev dinastije Tang, njegovi vojaki pa so kljub temu leta 885 izropali Čangan. Li Kejong je bil imenovan za prefekta Dajdžova in guvernerja Janmena. Od tam je razširil svoje ozemlje na Džinjang, Dzedžov in Ljaodžov. Leta 890 so Šatuoji zavzeli Džaoji.{{sfn|Davis|2016|p=8-9}} Džinjang je postal prestolnica Šatuojev. Mesto je stalo med dvema skoraj tisoč metrov visokima gorama. Zaradi grap in suhih rečnih strug je bil napad nanj mogoč samo z jugovzhoda in severozahoda. Mesto je bilo trdnjava z 20 km dolgim obzidjem in zalogami, zadostnimi za celo leto. Takrat je veljal za "severna vrata v kitajski imperij".{{sfn|Davis|2016|p=11}} ==Pet dinastij== Dinastija Tang je propadla leta 907. Zamenjal jo je [[Kasnejši Ljang]]. Šatuoji so imeli pod dinastijo Tang svojo kneževino Džin, predhodnico [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]], na ozemlju sedanjega [[Šanši]]ja. Ozemlje jim je leta 883 podelil cesar Tanga kot fevd. Kneževina Džin je preživela padec dinastije Tang. Cesar je poglavarju Šatuojev Li Kejongu podelil cesarski priimek Li in naziv princ Džina in ga posvojili v cesarsko družino. Šatuoji so imeli napete odnose s Kasnejšim Ljangom in dobre odnose z vzhajajočimi [[Kitani]] na severu. ==Kasnejši Tang== {{Glavni| Kasnejši Tang}} Li Kejongovemu sinu Li Cunšuju je leta 923 uspelo uničiti Kasnejši Ljang in se razglasiti za cesarja Obnovljenega Tanga, uradno znanega kot Kasnejši Tang. Razglasitev za legitimnega cesarja dinastije Tang je utemeljeval z dejstvom, da je dinastija Tang njegovi družini podelila cesarski priimek Li in knežji naziv. Prestolnico je iz [[Kajfeng]]a preselil nazaj v [[Luojang]], kjer je bila med dinastijo Tang. Kasnejši Tang je posedoval več ozemlja kot Kasnejši Ljang, vključno z območjem [[Peking]]a, okoliškimi [[Šestnajst prefektur|šestnajstimi prefekturami]] in provincama [[Šanši]] in [[Šaanši]]. Li Cunšujeva dinastija je bila prva od treh kratkoživih dinastij Šatuojev. Zadnji cesar Kasnejšega Tanga je bil Kitajec Han Li Congke, s prvotnim priimkom Vang, ki ga je posvojil cesar Kasnejšega Tanga Li Sijuan, mu podelil cesarski priimek Li in ga postavil za princa Luja. ===Kasnejši Džin=== {{Glavni | Kasnejši Džin}} Kasnejši Tang je ugasnil leta 936, ko se je Ši Džingtang, posmrtno znan kot cesart Gaodzu, prav tako Šatuo, uspešno uprl kitajskemu cesarju Li Congkeju iz dinastije Han in ustanovil dinastijo Kasnješi Džin. Ši je prestolnico preselil nazaj v Kajfeng, takrat imenovan Bjan. Kasnejši Džin je vladal v bistvu na istem ozemlju kot Kasnejši Tang, vendar brez strateško pomembnih šestnajstih prefektur, ki so bile odstopljene rastočemu cesarstvu [[Dinastija Ljao|Ljao]], ki so ga ustanovili Kitani. Zgodovinarji so omalovaževali Kasnejši Džin kot marionetni režim mogočnega Ljaa na severu, kar ni bilo res. Ker je Šijev naslednik kljuboval dinastiji Ljao, je invazija Kitanov leta 946 pomenila konec njegove dinastije. === Kasnejši Han in Severni Han=== {{Glavni| Kasnejši Han | Severni Han}} Smrt kitanskega cesarja po vrnitvi s pohoda na Kasnejši Džin je povzročija praznino moči, ki jo je zapolnil Lju Džijuan, še en Šatuo, ki je leta 947 ustanovil Kasnejši Han. Glavno mesto dinastije je bil Kajfeng. Država je imela enako ozemlje kot njen predhodnik. Lju je umrl že po enem letu vladavine. Nasledil ga je njegov najstniški sin, ki ni uspel vladati več kot dve leti. Oblast je prevzela dinastija [[Kasnejši Džov]]. Ostanki Šatuojev iz Kasnejšega Hana so se vrnili v svojo tradicionalno trdnjavo Šanši in ustanovili kraljestvo Severni Han. Zadnji cesar severnega Hana je bil Lju Džijuan, prvotno He, je bil posvojenec cesarja Severnega Hana Liu Čonga, njegovega starega očeta po materini strani. Heju je podelil cesarski priimek Lju. Lju Džijuan je cesarski priimek podelil kitajskemu generalu Jang Jeju in ga posvojil kot brata. Pod zaščito kitanske dinastije Ljao je majhno kraljestvo preživelo do leta 979, ko je bilo dokončno vključeno v dinastijo Song. ==Dinastija Song== Šatuoji, ki so ostali v stepah, so se sčasoma zlili z različnimi [[Mongoli|mongolskimi]] ali [[Turška ljudstva|turškimi plemeni]]. Njihovi ostanki so se od 10. do 13. stoletja morda pridružili tatarski plemenski zvezi na ozemlju sodobne [[Mongolija|Mongolije]] in postali znani kot Ongudi ali Beli Tatari kot veja Tatarov.<ref>Ozkan Izgi, "The ancient cultures of Central Asia and the relations with the Chinese civilization" ''The Turks'', Ankara, 2002, str. 98, {{ISBN|975-6782-56-0}}</ref><ref>Paulillo, Mauricio. "White Tatars: The Problem of the Öngũt conversion to Jingjiao and the Uighur Connection" in ''From the Oxus River to the Chinese Shores: Studies on East Syriac Christianity in China and Central Asia (orientalia - patristica - oecumenica)'' Ur. Tang, Winkler. (2013). str. 237-252</ref> ==Vera== Zgodnji Šatuoji so očitno poleg čaščenja duhov in vedeževanja prakticirali tudi nekatere vidike [[Manihejstvo|manihejstva]]. Verjeli so tudi v 'nebeškega boga' ali 'nebesnega boga', tako kot druga nomadska ljudstva. Na skulpture Šatuojev je vplival tudi [[budizem]].{{sfn|Davis|2016|p=4}} ==Priimki Šatuojev== * Li (李) *Džuje (朱耶/朱邪) *Džu (朱) *Šadžin (沙金) *Ša (沙)* *Lju (劉)* == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Chavannes, Édouard (1900), ''Documents sur les Tou-kiue (Turcs) occidentaux.'' Paris, Librairie d’Amérique et d’Orient. Reprint: Taipei. Cheng Wen Publishing Co. 1969. *{{citation|last=Davis|first=Richard L.|year=2014|title=From Warhorses to Ploughshares: The Later Tang Reign of Emperor Mingzong|publisher=Hong Kong University Press}} * Findley, Carter Vaughn, ''The Turks in World History''. Oxford University Press, (2005). {{ISBN|0-19-516770-8}}; 0-19-517726-6 (pbk.) * Mote, F.W.: Imperial China: 900–1800, Harvard University Press, 1999 * Zuev Yu.A., ''"Se-Yanto Kaganate And Kimeks (Türkic ethnogeography of the Central Asia in the middle of 7th century)"'', Shygys, 2004, No 1, pp.&nbsp;11–21, No 2, pp.&nbsp;3–26, Oriental Studies Institute, Almaty (''In Russian'') * Chinaknowledge: [http://www.chinaknowledge.de/History/Tang/wudai-event.html 5 DYNASTIES & 10 STATES] * [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/shatuo.html Shatuo] * Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland. China Branch. Journal of the China Branch of the Royal Asiatic Society for the year ..., Volumes 30-31, 1897 * {{citation|last=Davis|first=Richard L.|year=2016|title=Fire and Ice: Li Cunxu and the Founding of the Later Tang}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Turška ljudstva]] avxn0kbz07coq8kl3fcgo0f2b27wz5t Margerita (pica) 0 607517 6740433 6740146 2026-08-21T14:16:12Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6740433 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Margerita | image = [[Slika:Pizza Margherita stu spivack.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = [[Raffaele Esposito]] (1889) | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[paradižnik]], [[mocarela]], [[Navadna bazilika|bazilika]], [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica Margerita''' ({{langx|it|'''pizza margherita'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz mesta [[Neapelj]]. Po legendi naj bi bila arhetipska pica Margerita, kot jo poznamo danes, ustvarjena 10. junija 1889, ko je kraljeva palača Capodimonte neapeljskemu picopeku [[Raffaele Esposito]]ju naročila, da pripravi pico v čast italijanski kraljici Margeriti, ki je bila takrat na obisku. In odločil se je za pico v barvah italijanske zastave: bazilika (zelena), mocarela (bela) in paradižnik (rdeča). To se je zgodilo v piceriji Brandi, ki so jo odprli že leta 1760 pod imenom "Pietro e basta così" ("Pietro in to je to") v ulici Salita S. Anna di Palazzo, 1/2. Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za to pico pa tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]], ki izvira iz italijanske pokrajine [[Kampanija]], in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]], ki ga gojijo prav v Neaplju. Uporabljajo tudi sir [[mocarela]], tradicionalno proizveden v Kampaniji iz [[krava|kravjega]] ali mediteranskega [[bivol|bivoljičinega]]jega mleka. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Neapeljska pica|neapeljske pice]], druga pa je [[Marinara (pica)|Marinara]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Res pa je, da velika večina slovenskih picerij (z svetlimi izjemami) na meniju nima tiste prave avtentične margerite, saj namesto mocarele dajejo gor navaden sir, namesto bazilike pa ponavadi origano. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik]] ![[Mocarela]] ![[Navadna bazilika|Bazilika]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://pizzeriabrandi.com/ Picerija Brandi] rojstni kraj pice Margerita * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] scbmmdxv8z25obld3zuzm4ddo4yzpho 6740511 6740433 2026-08-21T16:09:34Z Sportomanokin 14776 6740511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Margerita | image = [[Slika:Pizza Margherita stu spivack.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = [[Raffaele Esposito]] (1889) | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[pelati]], [[mocarela]], [[Navadna bazilika|bazilika]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica Margerita''' ({{langx|it|'''pizza margherita'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz mesta [[Neapelj]]. Po legendi naj bi bila arhetipska pica Margerita, kot jo poznamo danes, ustvarjena 10. junija 1889, ko je kraljeva palača Capodimonte neapeljskemu picopeku [[Raffaele Esposito]]ju naročila, da pripravi pico v čast italijanski kraljici Margeriti, ki je bila takrat na obisku. In odločil se je za pico v barvah italijanske zastave: bazilika (zelena), mocarela (bela) in paradižnik (rdeča). To se je zgodilo v piceriji Brandi, ki so jo odprli že leta 1760 pod imenom "Pietro e basta così" ("Pietro in to je to") v ulici Salita S. Anna di Palazzo, 1/2. Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za njo tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] ([[pelati]]) iz [[Kampanija|Kampanije]] kjer ga tudi gojijo; ali [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]] grozdni paradižnik, ki pa ga gojijo v Neaplju. Uporabljajo tudi sir [[mocarela]], tradicionalno tudi proizveden v Kampaniji iz [[krava|kravjega]] ali mediteranskega [[bivol|bivoljičinega]]jega mleka. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Neapeljska pica|neapeljske pice]], druga pa je [[Marinara (pica)|Marinara]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Res pa je, da velika večina slovenskih picerij (z svetlimi izjemami) na meniju nima tiste prave avtentične margerite, saj namesto mocarele dajejo gor navaden sir, namesto bazilike pa ponavadi origano. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Navadna bazilika|Bazilika]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://pizzeriabrandi.com/ Picerija Brandi] rojstni kraj pice Margerita * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] a1aiom9crjx3vf6fqeczxvs3aobu7nw 6740560 6740511 2026-08-21T17:42:05Z Sportomanokin 14776 /* Zunanje povezave */ 6740560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Margerita | image = [[Slika:Pizza Margherita stu spivack.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = [[Raffaele Esposito]] (1889) | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[pelati]], [[mocarela]], [[Navadna bazilika|bazilika]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica Margerita''' ({{langx|it|'''pizza margherita'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz mesta [[Neapelj]]. Po legendi naj bi bila arhetipska pica Margerita, kot jo poznamo danes, ustvarjena 10. junija 1889, ko je kraljeva palača Capodimonte neapeljskemu picopeku [[Raffaele Esposito]]ju naročila, da pripravi pico v čast italijanski kraljici Margeriti, ki je bila takrat na obisku. In odločil se je za pico v barvah italijanske zastave: bazilika (zelena), mocarela (bela) in paradižnik (rdeča). To se je zgodilo v piceriji Brandi, ki so jo odprli že leta 1760 pod imenom "Pietro e basta così" ("Pietro in to je to") v ulici Salita S. Anna di Palazzo, 1/2. Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za njo tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] ([[pelati]]) iz [[Kampanija|Kampanije]] kjer ga tudi gojijo; ali [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]] grozdni paradižnik, ki pa ga gojijo v Neaplju. Uporabljajo tudi sir [[mocarela]], tradicionalno tudi proizveden v Kampaniji iz [[krava|kravjega]] ali mediteranskega [[bivol|bivoljičinega]]jega mleka. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Neapeljska pica|neapeljske pice]], druga pa je [[Marinara (pica)|Marinara]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Res pa je, da velika večina slovenskih picerij (z svetlimi izjemami) na meniju nima tiste prave avtentične margerite, saj namesto mocarele dajejo gor navaden sir, namesto bazilike pa ponavadi origano. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Navadna bazilika|Bazilika]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://pizzeriabrandi.com/ Picerija Brandi] rojstni kraj pice Margerita * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] tmhnju34iuufw62onq6tmedr6qhkskp EFL Championship 0 607519 6740379 6740228 2026-08-21T12:03:22Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom uvodnega razdelka strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1370147037|EFL Championship]]« 6740379 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width:auto; min-width:21em; max-width:25em" |+ class="infobox-title" id="6" |EFL Championship | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:EFL_Championship_Logo.svg|195x195_pik]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Organizator | class="infobox-data" |[[English Football League]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Ustanovitev | class="infobox-data" |1892<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 134 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">1892</span>)</span> (kot Football League Second Division) 1992<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 34 leti (kot</span> Football League First Division) 2004<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 22 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">2004</span>)</span> (kot Football League Championship) 2016<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 10 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">2016</span>)</span> (kot EFL Championship) |- ! class="infobox-label" scope="row" |Država | class="infobox-data" |[[Anglija]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Druge države | class="infobox-data" |[[Wales]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Število klubov | class="infobox-data" |[[EFL Championship|24]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Nivo na piramidi | class="infobox-data" |2 |- ! class="infobox-label" scope="row" |Napredovanje v | class="infobox-data" |[[Premier liga|Premier League]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Izpad v | class="infobox-data" |EFL League One |- ! class="infobox-label" scope="row" |Domači pokal | class="infobox-data" |[[FA pokal]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Ligaški pokal | class="infobox-data" |[[Pokal Carabao]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Mednarodna tekmovanja | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * [[Evropska liga|UEFA Evropska liga]] (preko [[FA pokal|FA pokala]]) * [[Evropska konferenčna liga|UEFA Konferenčna liga]] (preko [[Pokal Carabao|Pokala Carabao]]) </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" |Trenutni prvaki | class="infobox-data" |Coventry City<br /><br />1. naslov vChampionshipu<br /><br />2. naslov v 2. nivoju<br /><br />(2025/26) |- ! class="infobox-label" scope="row" |Največ naslovov | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (8 naslovov) </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" |Prenos | class="infobox-data" |Seznam |- ! class="infobox-label" scope="row" |Sponzor | class="infobox-data" |Sky Bet |- ! class="infobox-label" scope="row" |Spletna stran | class="infobox-data" |<span class="official-website"><span class="url">[https://www.efl.com/competitions/efl-championship Official website]</span></span> |- | colspan="2" class="infobox-full-data" |''Trenutno: 2026–27 EFL Championship'' |} '''EFL Championship ('''Angleška nogometna liga) je najvišja divizija Angleške nogometne lige (EFL) in druga najvišja v sistemu angleških nogometnih lig, pod [[Premier liga|Premier ligo]], v njem pa tekmuje 24 profesionalnih klubov iz Anglije in Walesa. V svoji sedanji obliki Championship sledi svoji zapuščini prvotne druge divizije nogometne lige (Football League Second Division), ki je leta 1992 postala prva divizija, ko se je najvišja liga angleškega nogometa reorganizirala v Premier ligo . Trenutno tekmovanje je bilo za sezono 2004–05 namenjeno kot '''prvenstvo nogometne lige (Football League Championship)''' in preimenovanje v prvo divizijo (First Division). Zmagovalni [[Nogometni klub|klub]] te divizije vsako sezono prejme pokal EFL Championship, ki je bil prejšnji pokal, podeljen zmagovalcem angleške najvišje lige pred začetkom Premier lige. Tako kot pri drugih divizijah profesionalnega angleškega nogometa so lahko tudi valižanski klubi del te divizije, s čimer postane čezmejna liga. Vsako sezono se dve prvouvrščeni ekipi iz Championshipa samodejno uvrstita v Premier ligo. Ekipe, ki sezono končajo na tretjem do osmem mestu, se uvrstijo v končnico, zmagovalec pa si zagotovi tudi napredovanje v Premier ligo. Tri najnižje uvrščene ekipe v Championshipu izpadejo v League One . Championship je najbogatejša [[Nogomet|nogometna]] liga na svetu, ki ni najvišja liga, deveta najbogatejša liga v [[Evropa|Evropi]] <ref>{{Navedi splet |title=Cumulative revenue of Europe's 'big five' leagues grew by 5% in 2012/13 to €9.8 billion |url=http://www2.deloitte.com/ba/en/pages/press/press-2014-06-05.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200204173527/https://www2.deloitte.com/ba/en/pages/press/press-2014-06-05.html |archive-date=4 February 2020 |access-date=5 August 2015 |website=deloitte.com |publisher=Deloitte Touche Tohmatsu Limited}}</ref> in 12. najbolje obiskana liga v svetovnem nogometu (z drugo najvišjo obiskanostjo na tekmo med vsemi sekundarnimi ligami – takoj za nemško 2. Bundesligo ). Povprečna obiskanost tekem v sezoni 2022–23 je bila 18.787. <ref>{{Navedi splet |title=Championship 2022/2023 – Attendance |url=https://www.worldfootball.net/competition/co20/se45821/attendance/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325105702/https://www.worldfootball.net/attendance/eng-championship-2022-2023/1/ |archive-date=25 March 2023 |access-date=13 December 2023 |website=worldfootball.net}}</ref> [[Cardiff City F.C.|Cardiff City]] je v tej diviziji preživel več sezon kot katerakoli druga ekipa, Bristol City, Preston North End in [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]] pa imajo trenutno najdaljši staž v tej diviziji, saj so bili nazadnje odsotni v sezoni 2014–15. [[Barnsley F.C.|Barnsley]] je 3. januarja 2011 z zmago 2:1 nad Coventry Cityjem postal prvi klub, ki je dosegel 1000 zmag v drugi angleški ligi. Postal je tudi prvi klub, ki je odigral 3000 tekem v angleški drugi ligi, potem ko je 12. marca 2013 zmagali z 2:1 doma, tokrat proti [[Brighton & Hove Albion F.C.|Brighton & Hove Albionu.]] <ref>{{Navedi splet |date=12 March 2013 |title=Barnsley 2–1 Brighton |url=https://www.bbc.co.uk/sport/football/21665814 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122161023/https://www.bbc.co.uk/sport/football/21665814 |archive-date=22 November 2018 |access-date=11 August 2017 |publisher=[[BBC Sport]] |quote=Barnsley became the first team to play 3,000 games in second level league football.}}</ref> Trenutni prvak lige je Coventry City. krexmhibnzpu0rk9hc6ckfvkwzzd7nh 6740382 6740379 2026-08-21T12:26:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6740382 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width:auto; min-width:21em; max-width:25em" |+ class="infobox-title" id="6" |EFL Championship | colspan="2" class="infobox-image" |[[File:EFL_Championship_Logo.svg|195x195_pik]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Organizator | class="infobox-data" |[[English Football League]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Ustanovitev | class="infobox-data" |1892<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 134 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">1892</span>)</span> (kot Football League Second Division) 1992<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 34 leti (kot</span> Football League First Division) 2004<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 22 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">2004</span>)</span> (kot Football League Championship) 2016<span class="noprint">&#x3B;&#x20;pred 10 leti</span><span style="display:none">&nbsp;(<span class="bday dtstart published updated">2016</span>)</span> (kot EFL Championship) |- ! class="infobox-label" scope="row" |Država | class="infobox-data" |[[Anglija]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Druge države | class="infobox-data" |[[Wales]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Število klubov | class="infobox-data" |[[EFL Championship|24]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Nivo na piramidi | class="infobox-data" |2 |- ! class="infobox-label" scope="row" |Napredovanje v | class="infobox-data" |[[Premier liga|Premier League]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Izpad v | class="infobox-data" |EFL League One |- ! class="infobox-label" scope="row" |Domači pokal | class="infobox-data" |[[FA pokal]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Ligaški pokal | class="infobox-data" |[[Pokal Carabao]] |- ! class="infobox-label" scope="row" |Mednarodna tekmovanja | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * [[Evropska liga|UEFA Evropska liga]] (preko [[FA pokal|FA pokala]]) * [[Evropska konferenčna liga|UEFA Konferenčna liga]] (preko [[Pokal Carabao|Pokala Carabao]]) </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" |Trenutni prvaki | class="infobox-data" |Coventry City<br /><br />1. naslov vChampionshipu<br /><br />2. naslov v 2. nivoju<br /><br />(2025/26) |- ! class="infobox-label" scope="row" |Največ naslovov | class="infobox-data" |<templatestyles src="Plainlist/styles.css"></templatestyles><div class="plainlist"> * [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (8 naslovov) </div> |- ! class="infobox-label" scope="row" |Prenos | class="infobox-data" |Seznam |- ! class="infobox-label" scope="row" |Sponzor | class="infobox-data" |Sky Bet |- ! class="infobox-label" scope="row" |Spletna stran | class="infobox-data" |<span class="official-website"><span class="url">[https://www.efl.com/competitions/efl-championship Official website]</span></span> |- | colspan="2" class="infobox-full-data" |''Trenutno: 2026–27 EFL Championship'' |} '''EFL Championship ('''Angleška nogometna liga) je najvišja divizija Angleške nogometne lige (EFL) in druga najvišja v sistemu angleških nogometnih lig, pod [[Premier liga|Premier ligo]], v njem pa tekmuje 24 profesionalnih klubov iz Anglije in Walesa. V svoji sedanji obliki Championship sledi svoji zapuščini prvotne druge divizije nogometne lige (Football League Second Division), ki je leta 1992 postala prva divizija, ko se je najvišja liga angleškega nogometa reorganizirala v Premier ligo . Trenutno tekmovanje je bilo za sezono 2004–05 namenjeno kot '''prvenstvo nogometne lige (Football League Championship)''' in preimenovanje v prvo divizijo (First Division). Zmagovalni [[Nogometni klub|klub]] te divizije vsako sezono prejme pokal EFL Championship, ki je bil prejšnji pokal, podeljen zmagovalcem angleške najvišje lige pred začetkom Premier lige. Tako kot pri drugih divizijah profesionalnega angleškega nogometa so lahko tudi valižanski klubi del te divizije, s čimer postane čezmejna liga. Vsako sezono se dve prvouvrščeni ekipi iz Championshipa samodejno uvrstita v Premier ligo. Ekipe, ki sezono končajo na tretjem do osmem mestu, se uvrstijo v končnico, zmagovalec pa si zagotovi tudi napredovanje v Premier ligo. Tri najnižje uvrščene ekipe v Championshipu izpadejo v League One . Championship je najbogatejša [[Nogomet|nogometna]] liga na svetu, ki ni najvišja liga, deveta najbogatejša liga v [[Evropa|Evropi]] <ref>{{Navedi splet |title=Cumulative revenue of Europe's 'big five' leagues grew by 5% in 2012/13 to €9.8 billion |url=http://www2.deloitte.com/ba/en/pages/press/press-2014-06-05.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200204173527/https://www2.deloitte.com/ba/en/pages/press/press-2014-06-05.html |archive-date=4 February 2020 |access-date=5 August 2015 |website=deloitte.com |publisher=Deloitte Touche Tohmatsu Limited}}</ref> in 12. najbolje obiskana liga v svetovnem nogometu (z drugo najvišjo obiskanostjo na tekmo med vsemi sekundarnimi ligami – takoj za nemško 2. Bundesligo ). Povprečna obiskanost tekem v sezoni 2022–23 je bila 18.787. <ref>{{Navedi splet |title=Championship 2022/2023 – Attendance |url=https://www.worldfootball.net/competition/co20/se45821/attendance/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325105702/https://www.worldfootball.net/attendance/eng-championship-2022-2023/1/ |archive-date=25 March 2023 |access-date=13 December 2023 |website=worldfootball.net}}</ref> [[Cardiff City F.C.|Cardiff City]] je v tej diviziji preživel več sezon kot katerakoli druga ekipa, Bristol City, Preston North End in [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]] pa imajo trenutno najdaljši staž v tej diviziji, saj so bili nazadnje odsotni v sezoni 2014–15. [[Barnsley F.C.|Barnsley]] je 3. januarja 2011 z zmago 2:1 nad Coventry Cityjem postal prvi klub, ki je dosegel 1000 zmag v drugi angleški ligi. Postal je tudi prvi klub, ki je odigral 3000 tekem v angleški drugi ligi, potem ko je 12. marca 2013 zmagali z 2:1 doma, tokrat proti [[Brighton & Hove Albion F.C.|Brighton & Hove Albionu.]] <ref>{{Navedi splet |date=12 March 2013 |title=Barnsley 2–1 Brighton |url=https://www.bbc.co.uk/sport/football/21665814 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181122161023/https://www.bbc.co.uk/sport/football/21665814 |archive-date=22 November 2018 |access-date=11 August 2017 |publisher=[[BBC Sport]] |quote=Barnsley became the first team to play 3,000 games in second level league football.}}</ref> Trenutni prvak lige je Coventry City. == Sklici == debnp5wlrc0sjvppl7676mf15djsupn Predloga:Taksonomija/Labridae 10 607538 6740448 6740002 2026-08-21T14:38:25Z Pinky sl 2932 |link=Ustnače|Labridae 6740448 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Ustnače|Labridae |parent=Labroidei |refs={{cite web |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |website=www.calacademy.org |access-date=10 November 2024 |language=en}} }} h2ep7bnse17c51txzgytl3zn54y97au Marinara (pica) 0 607541 6740432 6740143 2026-08-21T14:15:58Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6740432 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Marinara | image = [[Slika:Pizza marinara.jpg|260px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = leta 1734 | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[paradižnik]], [[Navadna dobra misel|origano]], [[Česen|česen]], [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica marinara''' ({{langx|it|pizza marinara}}, dob. »mornarska pica«) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz [[Neapelj|Neapelja]] in velja za najstarejšo pico s paradižnikovim nadevom oziroma pelati na svetu. Glede na uredbo Evropske komisije št. 97/2010 je bila pica marinara prvič predstavljena že leta 1734, takrat je bilo na njej pet sestavin, poleg današnjih priznanih štirih klasičnih sestavin še [[Navadna bazilika|bazilika]]. Zgleda pa, da je leta 1866 je [[Francesco de Bourcard]] v svoji knjigi ''[[Usi e costumi di Napoli]]'' ("Navade in običaji v Neaplju", str. 124) to pico opisal pod drugim imenom (paradižnik pri obeh picah je bil dodatek). Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za to pico tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] (znan tudi kot pelati), ki izvira iz italijanske pokrajine [[Kampanija]], in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]], ki ga gojijo prav v Neaplju. Poleg paradižnika nadev tradicionalno sestavljajo še [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[česen]] in [[Navadna dobra misel|origano]]. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Napolitanska pizza|neapeljske pice]], druga je [[Margerita (pica)|Margerita]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Kot zanimivost, v veliki večini slovenskih picerij (z nekaj izjemami) prave originalne marinare ni na meniju, saj naj bi bila preveč borna, slovenska pica pa sloni predvsem na veliko sira in številnih dodatkih. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" |- ![[Paradižnik]] ![[Česen]] ![[Navadna dobra misel|Origano]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=110|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=135|[[Slika:GarlicBasket.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=100|[[Slika:Wild marjoram (Origanum vulgare) - geograph.org.uk - 5529019.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} ==Glej tudi== * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] j8428tinlexhtj5eq83iwtv8g1pczw5 6740507 6740432 2026-08-21T15:58:50Z Sportomanokin 14776 6740507 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Marinara | image = [[Slika:Pizza marinara.jpg|260px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = leta 1734 | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[pelati]], [[Navadna dobra misel|origano]], [[Česen|česen]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica marinara''' ({{langx|it|pizza marinara}}, dob. »mornarska pica«) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz [[Neapelj|Neapelja]] in velja za najstarejšo pico s paradižnikovim nadevom oziroma pelati na svetu. Glede na uredbo Evropske komisije št. 97/2010 je bila pica marinara prvič predstavljena že leta 1734, takrat je bilo na njej pet sestavin, poleg današnjih priznanih štirih klasičnih sestavin še [[Navadna bazilika|bazilika]]. Zgleda pa, da je leta 1866 je [[Francesco de Bourcard]] v svoji knjigi ''[[Usi e costumi di Napoli]]'' ("Navade in običaji v Neaplju", str. 124) to pico opisal pod drugim imenom (paradižnik pri obeh picah je bil dodatek). Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za njo tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] (znan tudi kot [[pelati]]), ki izvira iz italijanske pokrajine [[Kampanija]], in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]], ki ga gojijo prav v Neaplju. Poleg paradižnika nadev tradicionalno sestavljajo še [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[česen]] in [[Navadna dobra misel|origano]]. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Napolitanska pizza|neapeljske pice]], druga je [[Margerita (pica)|Margerita]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Kot zanimivost, v veliki večini slovenskih picerij (z nekaj izjemami) prave originalne marinare ni na meniju, saj naj bi bila preveč borna, slovenska pica pa sloni predvsem na veliko sira in številnih dodatkih. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" |- ![[Pelati]] ![[Česen]] ![[Navadna dobra misel|Origano]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=110|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=135|[[Slika:GarlicBasket.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=100|[[Slika:Wild marjoram (Origanum vulgare) - geograph.org.uk - 5529019.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} ==Glej tudi== * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] 1uruu7nnnp8xulop6exfsyfgk7rvul7 6740561 6740507 2026-08-21T17:42:21Z Sportomanokin 14776 /* Zunanje povezave */ 6740561 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Marinara | image = [[Slika:Pizza marinara.jpg|260px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = leta 1734 | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[pelati]], [[Navadna dobra misel|origano]], [[Česen|česen]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica marinara''' ({{langx|it|pizza marinara}}, dob. »mornarska pica«) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz [[Neapelj|Neapelja]] in velja za najstarejšo pico s paradižnikovim nadevom oziroma pelati na svetu. Glede na uredbo Evropske komisije št. 97/2010 je bila pica marinara prvič predstavljena že leta 1734, takrat je bilo na njej pet sestavin, poleg današnjih priznanih štirih klasičnih sestavin še [[Navadna bazilika|bazilika]]. Zgleda pa, da je leta 1866 je [[Francesco de Bourcard]] v svoji knjigi ''[[Usi e costumi di Napoli]]'' ("Navade in običaji v Neaplju", str. 124) to pico opisal pod drugim imenom (paradižnik pri obeh picah je bil dodatek). Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za njo tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] (znan tudi kot [[pelati]]), ki izvira iz italijanske pokrajine [[Kampanija]], in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]], ki ga gojijo prav v Neaplju. Poleg paradižnika nadev tradicionalno sestavljajo še [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[česen]] in [[Navadna dobra misel|origano]]. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Napolitanska pizza|neapeljske pice]], druga je [[Margerita (pica)|Margerita]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Kot zanimivost, v veliki večini slovenskih picerij (z nekaj izjemami) prave originalne marinare ni na meniju, saj naj bi bila preveč borna, slovenska pica pa sloni predvsem na veliko sira in številnih dodatkih. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" |- ![[Pelati]] ![[Česen]] ![[Navadna dobra misel|Origano]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=110|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=135|[[Slika:GarlicBasket.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=100|[[Slika:Wild marjoram (Origanum vulgare) - geograph.org.uk - 5529019.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} ==Glej tudi== * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] p1e17ghy7pene34w5q4zu4smbsvepw8 Cerkev sv. Avguština, Paoay 0 607551 6740514 6740291 2026-08-21T16:23:08Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Sv. Avguštin, Paoay]] na [[Cerkev sv. Avguština, Paoay]] 6740291 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Sv. Avguštin, Paoay | full name = Župnijska cerkev sv. Avguština | native_name = {{native name|es|Iglesia de San Agustín de Paoay}} | other name = | image = Paoay Church and Bell Tower.jpg | caption = Pročelje cerkve in zvonik leta 2023 | pushpin map = Luzon mainland#Philippines | pushpin caption = | coordinates = {{coord|18|3|41.5|N|120|31|17.5|E|dim:30_region:PH_type:landmark|display=inline,title|format=dms}} | location = Paoay, Ilocos Norte | country = Filipini | denomination = [[Rimskokatoliška]] | website = | former name = | founded date = 1686 (ustanovitev) | founder = Padre Antonio Estavillo | dedication = [[Avguštin iz Hipona]] | dedicated = | consecrated = | events = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = Nacionalni kulturni zaklad, Svetovna dediščina | designated = 1973, 1993 | architect = Padre Antonio Estavillo | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]] | groundbreaking = {{start date and age|1694}} | completed = {{start date and age|1710}} | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = 110 m | width = 40 m | height = | materials = Koralni kamen in opeka | parish = | province = Nueva Segovia | diocese = Laoag | bishop = | rector = | vicar = | priest = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Church of San Agustin (Paoay) | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-003 | year = 1993 | extension = 2013 }} {{designation list | embed = yes | designation2 = PNCT | designation2_offname = Cerkev Paoay | designation2_type = Bogoslužna hiša | designation2_date = {{start date and age|1973|8|1}}<ref name=PD260>{{cite PH act|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973|title=Declaring the Sta. Ana Site Museum in Manila, the Roman Catholic Churches of Paoay and Bacarra in Ilocos Norte, the San Agustin Church and Liturgical Objects Therein in Intramuros, Manila, Fort Pilar in Zamboanga City, the Petroglyphs of the Rock-shelter in Angono, Rizal, the Petroglyphs of Alab, Bontoc, the Stone Agricultural Calendars of Dap-ay Guiday in Besao, Bontoc, the Mummy Caves of Kabayan, Benguet and of Sagada and Alab, Bontoc, the Ifugao Rice Terraces of Banaue as National Cultural Treasures; and the Barasoain Church in Malolos, Bulacan, Tirad Pass in Cervantes, Ilocos Sur, the Miagao Church in Miagao, Iloilo, the Site of the Battle of Mactan on Mactan Island, Cebu, the San Sebastian Church in Quiapo, Manila, and the Church and Convent of Santo Niño in Cebu City as National Shrines, Monuments, and/ or Landmarks, Defining the Implementing Agencies and Providing Funds Therefor|chamber=PD|number=260|date=1973-08-01|publisher=The Official Gazette|accessdate=2024-09-14}}</ref> | designation2_free1name = Legal basis | designation2_free1value = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/church-of-paoay PD No. 260, s. 1973] | designation2_free2name = Regija | designation2_free2value = Ilocos Region | designation2_free3name = Marker date | designation2_free3value = {{Start date and age|1980|5|2}} }} }} '''Župnijska cerkev svetega Avguština''', splošno znana kot '''cerkev Paoay''', je rimskokatoliška cerkev v občini Paoay v Ilocos Norte na [[Filipini]]h. Je pod cerkveno jurisdikcijo škofije Laoag. Cerkev, dokončana leta 1710, je znana po svoji značilni arhitekturi, katere vrhunec so ogromni [[opornik]]i na straneh in zadnji strani stavbe. Filipinska vlada jo je leta 1973 razglasila za narodni kulturni zaklad, leta 1993 pa za Unescov seznam svetovne dediščine v okviru kolektivne skupine baročnih cerkva Filipinov. == Zgodovina == Najstarejši zgodovinski zapis o tem območju sega v leto 1593, samostojna avguštinska župnija pa je postala do leta 1686.<ref name="Heritage">{{cite web|title=Heritage Conservation Society. "Paoay Church" |url=http://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |date=July 27, 2006 |access-date=July 9, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220911154540/https://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |archive-date=September 11, 2022 |url-status=live}}</ref> Gradnjo sedanje cerkve je leta 1694 začel avguštinski menih oče Antonio Estavillo in je bila končana leta 1710. Ponovno je bila posvečena leta 1896.<ref name=":1">{{Cite web|url = http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/|title=Retrofitting of Paoay church sought |date=June 28, 2014 |access-date = September 19, 2014 |work=Manila Bulletin |last=Lazaro |first=Freddie |archive-url=https://web.archive.org/web/20141018111811/http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/ |archive-date=October 18, 2014 |url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url = http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html|title = Earthquake Baroque: Paoay Church in the Ilocos|date = 1996|access-date = September 19, 2014|last = Gaspar|first = Roger|archive-url = https://web.archive.org/web/20081102025646/http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html |archive-date = November 2, 2008 |url-status=dead}}</ref> Nekateri deli cerkve so bili poškodovani v potresih leta 1865 in 1885, a so bili kasneje obnovljeni na pobudo nekdanje prve dame Imelde Marcos.<ref name=":3">{{Cite web|url = http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|title = Historic churches of Ilocos Norte|date = April 20, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Sun.Star|last = Bagaforo|first = Nelson|archive-url = https://web.archive.org/web/20141014185314/http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|archive-date = October 14, 2014|url-status = dead}}</ref> === Obnove === [[File:Paoay Church Close up.jpg|thumb|left|Fasada leta 2012, pred obnovo]] Vladne in nevladne organizacije so zaradi morebitnih vprašanj o njeni strukturni celovitosti iskale več projektov za obnovo cerkve Paoay. Pokrajinska vlada Ilocos Norte je leta 2014 z resolucijo zahtevala prenovo cerkve in obnovo cerkvenega samostana, ki je bil v ruševinah.<ref name=":1" /><ref>{{Cite news|url = http://www.philstar.com/good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed|title = Restoration of Paoay church pushed|date = June 23, 2014|access-date = September 19, 2014|work=The Philippine Star |archive-url=https://web.archive.org/web/20220625031119/https://www.philstar.com/other-sections/the-good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed |archive-date=June 25, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnova cerkvenih opornikov, zidov, stolpa in notranjosti je bila napovedana leta 2018.<ref>{{Cite news |last=Adriano |first=Leilanie |date=December 11, 2018 |title=NHCP to restore historic Paoay Church, Bacarra Tower in Ilocos |language=en |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806123903/https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |archive-date=August 6, 2022 |url-status=live}}</ref> Konserviranje zunanjosti cerkve je začela Nacionalna zgodovinska komisija Filipinov v drugem četrtletju 2019 in končala junija 2020. Dela so se osredotočila na zgodovinske kamnite zidove in opornike. Z zunanjosti je bilo odstranjeno rastlinje, da bi preprečili erozijo kamna in izgubo apnene mase. Na stopnišču zvonika je bilo opravljeno večje strukturno popravilo. V okviru projekta je bil saniran tudi celoten strešni sistem.<ref>{{Cite web|last=Magcamit|first=Yann|date=June 22, 2020|title=This UNESCO heritage site just got restored, and now you can visit it via video|url=https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/|website=Nolisoli|language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20220615184402/https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/ |archive-date=June 15, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnovljena struktura je bila novembra 2020 predana škofiji Laoag in je bila ponovno odprta 15. novembra istega leta.<ref>{{Cite news |last=Tabios |first=Hanah |date=November 19, 2020 |title=NHCP delivers restored heritage icons to Ilocos Norte |work=Manila Bulletin |url=https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202004022/https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |archive-date=December 2, 2020 |url-status=dead}}</ref> == Arhitektura == Cerkev Paoay je glavni filipinski primer španske kolonialne [[potresni barok|potresno baročne arhitekture]], ki jo je poimenovala Alicia Coseteng,<ref name=":2" /> interpretacija evropskega baroka, prilagojena potresnim razmeram v državi z uporabo ogromnih opornikov na straneh in zadnji strani stavbe. Prilagodljiva ponovna uporaba baročnega sloga proti potresom se je razvila, saj so številni uničujoči potresi uničili prejšnje cerkve v državi. Javanska arhitektura, ki spominja na [[Borobudur]] na Javi, je vidna tudi na cerkvenih stenah in fasadi. === Oporniki === [[File:San Agustin Church Side Details, Paoay, Ilocos Norte.jpg|thumb|upright=0.8|left|Oporniki]] Najbolj presenetljiva značilnost cerkve Paoay je 24 ogromnih opornikov,<ref name=":4">{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all|title = Touring the oldest churches in the Philippines|date = May 15, 2013|access-date = September 20, 2014|publisher = Yahoo News Philippines|last = Aquino|first = Mike |archive-url=https://web.archive.org/web/20211108064108/https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all |archive-date=November 8, 2021 |url-status=live}}</ref> debelih približno 1,67 metra na straneh in zadnji strani cerkvene stavbe. Raztezajo se od zunanjih sten in so bili zasnovani kot rešitev za morebitno uničenje stavbe zaradi potresov. Stopničasti oporniki na straneh cerkve so verjetno namenjeni lažjemu dostopu do strehe. === Zidovi === Njeni zidovi so v spodnjem delu zgrajeni iz velikih koralnih kamnov, v zgornjih nadstropjih pa iz opeke. Malta, uporabljena v cerkvi, vključuje pesek in apno s sokom sladkornega trsa, kuhanim z listi manga, usnjem in riževo slamo. Njeni zidovi nakazujejo javanske arhitekturne sloge.<ref>{{Cite web |title=The Paoay Church: Ilocos Norte, Philippines |url=http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |access-date=November 21, 2018 |publisher=digitaljournal.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181121161746/http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |archive-date=November 21, 2018 |url-status=dead}}</ref> === Fasada === [[File:Paoay Church facade (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|left|Fasada cerkve leta 2022]] Kamnita fasada je videti kot masivni [[pediment]], ki se dviga od tal in je zgrajen nagnjen proti sprednjemu delu. Kvadratni [[pilaster|pilastri]] in nizki venci delijo fasado navpično oziroma vodoravno. Njen spodnji del je preprost. Prisotne so tudi gotske značilnosti z uporabo filial, medtem ko trikotni pediment kaže kitajske elemente in orientalske poteze.<ref name=":5">{{Cite web|url = http://www.ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|title = 16th to 19th Century Church Architecture in the Philippines|access-date = September 20, 2014|publisher = National Commission for Culture and the Arts|last = Villalon|first = Augusto|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150428064222/http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|archive-date = April 28, 2015}}</ref> Vidne so tudi [[Cina (arhitektura)|cine]], niše, rozete in avguštinski grb. === Zvonik === [[File:Paoay Church bell tower (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|[[Zvonik]]]] Ob pročelju stoji trinadstropni koralni zvonik, zgrajen ločeno od cerkvene stavbe na desni strani, ki spominja na pagodo. Temeljni kamen zvonika je bil položen leta 1793. Stoji nekoliko oddaljeno od cerkve kot zaščita pred potresom. Služil je kot opazovalnica za filipinske revolucionarje proti Špancem leta 1898 in filipinskih gverilcev proti japonskim vojakom med drugo svetovno vojno.<ref>{{Cite web|url = http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/|title = Paoay church in Ilocos to get facelift|date = March 16, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Balita.ph |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101181817/http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/ |archive-date=January 1, 2015 |url-status=dead}}</ref> Po mnenju zgodovinarjev je zvonik služil tudi kot statusni simbol za domačine. Pravijo, da je zvon med poroko uglednega klana zvonil glasneje in večkrat kot med poroko revnih.<ref>{{Cite web |title=St. Augustine Church in Paoay|url= https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |access-date= October 15, 2018 |publisher= vigattintourism.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181015114532/https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |archive-date=October 15, 2018 |url-status=dead}}</ref> == Izjave == Filipinska vlada je cerkev Paoay s predsedniškim odlokom št. 260 leta razglasila za narodni kulturni zaklad. Cerkev je bila 11. decembra skupaj s [[Cerkev sv. Avguština, Manila|cerkvijo sv. Avguština]] v [[Manila|Manili, [[Cerkev sv. Marije, Ilocos Sur|cerkvijo Marije Vnebovzete]] v Santa Marii in župnijsko [[Cerkev v Miagao|cerkvijo sv. Tomaža de Villanueva]] v Miagau v Iloilu uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. == V popularni kulturi == Cerkev je bila predstavljena v prizoru v romantičnem filmu S''aan Ka Man Naroroon'' iz leta 1993. == Galerija == <gallery class="center" widths="175px"> File:Front doors of Paoay Church.jpg|Glavni cerkveni portal File:Retablo of Church of Paoay, Ilocos Norte.jpg|Cerkveni oltar in ''retablo mayor'' File:Paoay Church interior with visible roof trusses.jpg|Notranjost leta 2012, pred restavriranjem File:San Agustin Church Interior, Paoay, Ilocos Norte 5.jpg|Notranjost leta 2021, po restavriranju File:Paoay Church - Ilocos2171.jpg| File:Paoay Church - Ilocos2180.jpg| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|Parroquia-de-San-Agustin-Paoay-100079023232360}} [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1710]] cj3f04slq8n303p3gl5umwu1hk58pen 6740516 6740514 2026-08-21T16:24:57Z Erardo Galbi 166658 6740516 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Sv. Avguštin, Paoay | full name = Župnijska cerkev sv. Avguština | native_name = {{native name|es|Iglesia de San Agustín de Paoay}} | other name = | image = Paoay Church and Bell Tower.jpg | caption = Pročelje cerkve in zvonik leta 2023 | pushpin map = Luzon mainland#Philippines | pushpin caption = | coordinates = {{coord|18|3|41.5|N|120|31|17.5|E|dim:30_region:PH_type:landmark|display=inline,title|format=dms}} | location = Paoay, Ilocos Norte | country = Filipini | denomination = [[Rimskokatoliška]] | website = | former name = | founded date = 1686 (ustanovitev) | founder = Padre Antonio Estavillo | dedication = [[Avguštin iz Hipona]] | dedicated = | consecrated = | events = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = Nacionalni kulturni zaklad, Svetovna dediščina | designated = 1973, 1993 | architect = Padre Antonio Estavillo | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]] | groundbreaking = {{start date and age|1694}} | completed = {{start date and age|1710}} | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = 110 m | width = 40 m | height = | materials = Koralni kamen in opeka | parish = | province = Nueva Segovia | diocese = Laoag | bishop = | rector = | vicar = | priest = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Church of San Agustin (Paoay) | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-003 | year = 1993 | extension = 2013 }} {{designation list | embed = yes | designation2 = PNCT | designation2_offname = Cerkev Paoay | designation2_type = Bogoslužna hiša | designation2_date = {{start date and age|1973|8|1}}<ref name=PD260>{{cite PH act|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973|title=Declaring the Sta. Ana Site Museum in Manila, the Roman Catholic Churches of Paoay and Bacarra in Ilocos Norte, the San Agustin Church and Liturgical Objects Therein in Intramuros, Manila, Fort Pilar in Zamboanga City, the Petroglyphs of the Rock-shelter in Angono, Rizal, the Petroglyphs of Alab, Bontoc, the Stone Agricultural Calendars of Dap-ay Guiday in Besao, Bontoc, the Mummy Caves of Kabayan, Benguet and of Sagada and Alab, Bontoc, the Ifugao Rice Terraces of Banaue as National Cultural Treasures; and the Barasoain Church in Malolos, Bulacan, Tirad Pass in Cervantes, Ilocos Sur, the Miagao Church in Miagao, Iloilo, the Site of the Battle of Mactan on Mactan Island, Cebu, the San Sebastian Church in Quiapo, Manila, and the Church and Convent of Santo Niño in Cebu City as National Shrines, Monuments, and/ or Landmarks, Defining the Implementing Agencies and Providing Funds Therefor|chamber=PD|number=260|date=1973-08-01|publisher=The Official Gazette|accessdate=2024-09-14}}</ref> | designation2_free1name = Legal basis | designation2_free1value = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/church-of-paoay PD No. 260, s. 1973] | designation2_free2name = Regija | designation2_free2value = Ilocos Region | designation2_free3name = Marker date | designation2_free3value = {{Start date and age|1980|5|2}} }} }} '''Župnijska cerkev sv. Avguština''', splošno znana kot '''cerkev Paoay''', je rimskokatoliška cerkev v Občini Paoay v Ilocos Norte na [[Filipini]]h. Je pod cerkveno jurisdikcijo škofije Laoag. Cerkev, dokončana leta 1710, je znana po svoji značilni arhitekturi, katere vrhunec so ogromni [[opornik]]i na straneh in zadnji strani stavbe. Filipinska vlada jo je leta 1973 razglasila za narodni kulturni zaklad, leta 1993 pa za Unescov seznam svetovne dediščine v okviru kolektivne skupine baročnih cerkva Filipinov. == Zgodovina == Najstarejši zgodovinski zapis o tem območju sega v leto 1593, samostojna avguštinska župnija pa je postala do leta 1686.<ref name="Heritage">{{cite web|title=Heritage Conservation Society. "Paoay Church" |url=http://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |date=July 27, 2006 |access-date=July 9, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220911154540/https://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |archive-date=September 11, 2022 |url-status=live}}</ref> Gradnjo sedanje cerkve je leta 1694 začel avguštinski menih oče Antonio Estavillo in je bila končana leta 1710. Ponovno je bila posvečena leta 1896.<ref name=":1">{{Cite web|url = http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/|title=Retrofitting of Paoay church sought |date=June 28, 2014 |access-date = September 19, 2014 |work=Manila Bulletin |last=Lazaro |first=Freddie |archive-url=https://web.archive.org/web/20141018111811/http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/ |archive-date=October 18, 2014 |url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url = http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html|title = Earthquake Baroque: Paoay Church in the Ilocos|date = 1996|access-date = September 19, 2014|last = Gaspar|first = Roger|archive-url = https://web.archive.org/web/20081102025646/http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html |archive-date = November 2, 2008 |url-status=dead}}</ref> Nekateri deli cerkve so bili poškodovani v potresih leta 1865 in 1885, a so bili kasneje obnovljeni na pobudo nekdanje prve dame Imelde Marcos.<ref name=":3">{{Cite web|url = http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|title = Historic churches of Ilocos Norte|date = April 20, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Sun.Star|last = Bagaforo|first = Nelson|archive-url = https://web.archive.org/web/20141014185314/http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|archive-date = October 14, 2014|url-status = dead}}</ref> === Obnove === [[File:Paoay Church Close up.jpg|thumb|left|Fasada leta 2012, pred obnovo]] Vladne in nevladne organizacije so zaradi morebitnih vprašanj o njeni strukturni celovitosti iskale več projektov za obnovo cerkve Paoay. Pokrajinska vlada Ilocos Norte je leta 2014 z resolucijo zahtevala prenovo cerkve in obnovo cerkvenega samostana, ki je bil v ruševinah.<ref name=":1" /><ref>{{Cite news|url = http://www.philstar.com/good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed|title = Restoration of Paoay church pushed|date = June 23, 2014|access-date = September 19, 2014|work=The Philippine Star |archive-url=https://web.archive.org/web/20220625031119/https://www.philstar.com/other-sections/the-good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed |archive-date=June 25, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnova cerkvenih opornikov, zidov, stolpa in notranjosti je bila napovedana leta 2018.<ref>{{Cite news |last=Adriano |first=Leilanie |date=December 11, 2018 |title=NHCP to restore historic Paoay Church, Bacarra Tower in Ilocos |language=en |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806123903/https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |archive-date=August 6, 2022 |url-status=live}}</ref> Konserviranje zunanjosti cerkve je začela Nacionalna zgodovinska komisija Filipinov v drugem četrtletju 2019 in končala junija 2020. Dela so se osredotočila na zgodovinske kamnite zidove in opornike. Z zunanjosti je bilo odstranjeno rastlinje, da bi preprečili erozijo kamna in izgubo apnene mase. Na stopnišču zvonika je bilo opravljeno večje strukturno popravilo. V okviru projekta je bil saniran tudi celoten strešni sistem.<ref>{{Cite web|last=Magcamit|first=Yann|date=June 22, 2020|title=This UNESCO heritage site just got restored, and now you can visit it via video|url=https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/|website=Nolisoli|language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20220615184402/https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/ |archive-date=June 15, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnovljena struktura je bila novembra 2020 predana škofiji Laoag in je bila ponovno odprta 15. novembra istega leta.<ref>{{Cite news |last=Tabios |first=Hanah |date=November 19, 2020 |title=NHCP delivers restored heritage icons to Ilocos Norte |work=Manila Bulletin |url=https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202004022/https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |archive-date=December 2, 2020 |url-status=dead}}</ref> == Arhitektura == Cerkev Paoay je glavni filipinski primer španske kolonialne [[potresni barok|potresno baročne arhitekture]], ki jo je poimenovala Alicia Coseteng,<ref name=":2" /> interpretacija evropskega baroka, prilagojena potresnim razmeram v državi z uporabo ogromnih opornikov na straneh in zadnji strani stavbe. Prilagodljiva ponovna uporaba baročnega sloga proti potresom se je razvila, saj so številni uničujoči potresi uničili prejšnje cerkve v državi. Javanska arhitektura, ki spominja na [[Borobudur]] na Javi, je vidna tudi na cerkvenih stenah in fasadi. === Oporniki === [[File:San Agustin Church Side Details, Paoay, Ilocos Norte.jpg|thumb|upright=0.8|left|Oporniki]] Najbolj presenetljiva značilnost cerkve Paoay je 24 ogromnih opornikov,<ref name=":4">{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all|title = Touring the oldest churches in the Philippines|date = May 15, 2013|access-date = September 20, 2014|publisher = Yahoo News Philippines|last = Aquino|first = Mike |archive-url=https://web.archive.org/web/20211108064108/https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all |archive-date=November 8, 2021 |url-status=live}}</ref> debelih približno 1,67 metra na straneh in zadnji strani cerkvene stavbe. Raztezajo se od zunanjih sten in so bili zasnovani kot rešitev za morebitno uničenje stavbe zaradi potresov. Stopničasti oporniki na straneh cerkve so verjetno namenjeni lažjemu dostopu do strehe. === Zidovi === Njeni zidovi so v spodnjem delu zgrajeni iz velikih koralnih kamnov, v zgornjih nadstropjih pa iz opeke. Malta, uporabljena v cerkvi, vključuje pesek in apno s sokom sladkornega trsa, kuhanim z listi manga, usnjem in riževo slamo. Njeni zidovi nakazujejo javanske arhitekturne sloge.<ref>{{Cite web |title=The Paoay Church: Ilocos Norte, Philippines |url=http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |access-date=November 21, 2018 |publisher=digitaljournal.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181121161746/http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |archive-date=November 21, 2018 |url-status=dead}}</ref> === Fasada === [[File:Paoay Church facade (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|left|Fasada cerkve leta 2022]] Kamnita fasada je videti kot masivni [[pediment]], ki se dviga od tal in je zgrajen nagnjen proti sprednjemu delu. Kvadratni [[pilaster|pilastri]] in nizki venci delijo fasado navpično oziroma vodoravno. Njen spodnji del je preprost. Prisotne so tudi gotske značilnosti z uporabo filial, medtem ko trikotni pediment kaže kitajske elemente in orientalske poteze.<ref name=":5">{{Cite web|url = http://www.ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|title = 16th to 19th Century Church Architecture in the Philippines|access-date = September 20, 2014|publisher = National Commission for Culture and the Arts|last = Villalon|first = Augusto|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150428064222/http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|archive-date = April 28, 2015}}</ref> Vidne so tudi [[Cina (arhitektura)|cine]], niše, rozete in avguštinski grb. === Zvonik === [[File:Paoay Church bell tower (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|[[Zvonik]]]] Ob pročelju stoji trinadstropni koralni zvonik, zgrajen ločeno od cerkvene stavbe na desni strani, ki spominja na pagodo. Temeljni kamen zvonika je bil položen leta 1793. Stoji nekoliko oddaljeno od cerkve kot zaščita pred potresom. Služil je kot opazovalnica za filipinske revolucionarje proti Špancem leta 1898 in filipinskih gverilcev proti japonskim vojakom med drugo svetovno vojno.<ref>{{Cite web|url = http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/|title = Paoay church in Ilocos to get facelift|date = March 16, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Balita.ph |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101181817/http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/ |archive-date=January 1, 2015 |url-status=dead}}</ref> Po mnenju zgodovinarjev je zvonik služil tudi kot statusni simbol za domačine. Pravijo, da je zvon med poroko uglednega klana zvonil glasneje in večkrat kot med poroko revnih.<ref>{{Cite web |title=St. Augustine Church in Paoay|url= https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |access-date= October 15, 2018 |publisher= vigattintourism.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181015114532/https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |archive-date=October 15, 2018 |url-status=dead}}</ref> == Izjave == Filipinska vlada je cerkev Paoay s predsedniškim odlokom št. 260 leta razglasila za narodni kulturni zaklad. Cerkev je bila 11. decembra skupaj s [[Cerkev sv. Avguština, Manila|cerkvijo sv. Avguština]] v [[Manila|Manili, [[Cerkev sv. Marije, Ilocos Sur|cerkvijo Marije Vnebovzete]] v Santa Marii in župnijsko [[Cerkev v Miagao|cerkvijo sv. Tomaža de Villanueva]] v Miagau v Iloilu uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. == V popularni kulturi == Cerkev je bila predstavljena v prizoru v romantičnem filmu S''aan Ka Man Naroroon'' iz leta 1993. == Galerija == <gallery class="center" widths="175px"> File:Front doors of Paoay Church.jpg|Glavni cerkveni portal File:Retablo of Church of Paoay, Ilocos Norte.jpg|Cerkveni oltar in ''retablo mayor'' File:Paoay Church interior with visible roof trusses.jpg|Notranjost leta 2012, pred restavriranjem File:San Agustin Church Interior, Paoay, Ilocos Norte 5.jpg|Notranjost leta 2021, po restavriranju File:Paoay Church - Ilocos2171.jpg| File:Paoay Church - Ilocos2180.jpg| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|Parroquia-de-San-Agustin-Paoay-100079023232360}} [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1710]] [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština|Paoay]] lshidk3l4iehck2c0jdq0gurb599ycj 6740517 6740516 2026-08-21T16:25:20Z Erardo Galbi 166658 6740517 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Avguštin | full name = Župnijska cerkev sv. Avguština | native_name = {{native name|es|Iglesia de San Agustín de Paoay}} | other name = | image = Paoay Church and Bell Tower.jpg | caption = Pročelje cerkve in zvonik leta 2023 | pushpin map = Luzon mainland#Philippines | pushpin caption = | coordinates = {{coord|18|3|41.5|N|120|31|17.5|E|dim:30_region:PH_type:landmark|display=inline,title|format=dms}} | location = Paoay, Ilocos Norte | country = Filipini | denomination = [[Rimskokatoliška]] | website = | former name = | founded date = 1686 (ustanovitev) | founder = Padre Antonio Estavillo | dedication = [[Avguštin iz Hipona]] | dedicated = | consecrated = | events = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = Nacionalni kulturni zaklad, Svetovna dediščina | designated = 1973, 1993 | architect = Padre Antonio Estavillo | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]] | groundbreaking = {{start date and age|1694}} | completed = {{start date and age|1710}} | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = 110 m | width = 40 m | height = | materials = Koralni kamen in opeka | parish = | province = Nueva Segovia | diocese = Laoag | bishop = | rector = | vicar = | priest = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Church of San Agustin (Paoay) | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-003 | year = 1993 | extension = 2013 }} {{designation list | embed = yes | designation2 = PNCT | designation2_offname = Cerkev Paoay | designation2_type = Bogoslužna hiša | designation2_date = {{start date and age|1973|8|1}}<ref name=PD260>{{cite PH act|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973|title=Declaring the Sta. Ana Site Museum in Manila, the Roman Catholic Churches of Paoay and Bacarra in Ilocos Norte, the San Agustin Church and Liturgical Objects Therein in Intramuros, Manila, Fort Pilar in Zamboanga City, the Petroglyphs of the Rock-shelter in Angono, Rizal, the Petroglyphs of Alab, Bontoc, the Stone Agricultural Calendars of Dap-ay Guiday in Besao, Bontoc, the Mummy Caves of Kabayan, Benguet and of Sagada and Alab, Bontoc, the Ifugao Rice Terraces of Banaue as National Cultural Treasures; and the Barasoain Church in Malolos, Bulacan, Tirad Pass in Cervantes, Ilocos Sur, the Miagao Church in Miagao, Iloilo, the Site of the Battle of Mactan on Mactan Island, Cebu, the San Sebastian Church in Quiapo, Manila, and the Church and Convent of Santo Niño in Cebu City as National Shrines, Monuments, and/ or Landmarks, Defining the Implementing Agencies and Providing Funds Therefor|chamber=PD|number=260|date=1973-08-01|publisher=The Official Gazette|accessdate=2024-09-14}}</ref> | designation2_free1name = Legal basis | designation2_free1value = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/church-of-paoay PD No. 260, s. 1973] | designation2_free2name = Regija | designation2_free2value = Ilocos Region | designation2_free3name = Marker date | designation2_free3value = {{Start date and age|1980|5|2}} }} }} '''Župnijska cerkev sv. Avguština''', splošno znana kot '''cerkev Paoay''', je rimskokatoliška cerkev v Občini Paoay v Ilocos Norte na [[Filipini]]h. Je pod cerkveno jurisdikcijo škofije Laoag. Cerkev, dokončana leta 1710, je znana po svoji značilni arhitekturi, katere vrhunec so ogromni [[opornik]]i na straneh in zadnji strani stavbe. Filipinska vlada jo je leta 1973 razglasila za narodni kulturni zaklad, leta 1993 pa za Unescov seznam svetovne dediščine v okviru kolektivne skupine baročnih cerkva Filipinov. == Zgodovina == Najstarejši zgodovinski zapis o tem območju sega v leto 1593, samostojna avguštinska župnija pa je postala do leta 1686.<ref name="Heritage">{{cite web|title=Heritage Conservation Society. "Paoay Church" |url=http://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |date=July 27, 2006 |access-date=July 9, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220911154540/https://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |archive-date=September 11, 2022 |url-status=live}}</ref> Gradnjo sedanje cerkve je leta 1694 začel avguštinski menih oče Antonio Estavillo in je bila končana leta 1710. Ponovno je bila posvečena leta 1896.<ref name=":1">{{Cite web|url = http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/|title=Retrofitting of Paoay church sought |date=June 28, 2014 |access-date = September 19, 2014 |work=Manila Bulletin |last=Lazaro |first=Freddie |archive-url=https://web.archive.org/web/20141018111811/http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/ |archive-date=October 18, 2014 |url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url = http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html|title = Earthquake Baroque: Paoay Church in the Ilocos|date = 1996|access-date = September 19, 2014|last = Gaspar|first = Roger|archive-url = https://web.archive.org/web/20081102025646/http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html |archive-date = November 2, 2008 |url-status=dead}}</ref> Nekateri deli cerkve so bili poškodovani v potresih leta 1865 in 1885, a so bili kasneje obnovljeni na pobudo nekdanje prve dame Imelde Marcos.<ref name=":3">{{Cite web|url = http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|title = Historic churches of Ilocos Norte|date = April 20, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Sun.Star|last = Bagaforo|first = Nelson|archive-url = https://web.archive.org/web/20141014185314/http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|archive-date = October 14, 2014|url-status = dead}}</ref> === Obnove === [[File:Paoay Church Close up.jpg|thumb|left|Fasada leta 2012, pred obnovo]] Vladne in nevladne organizacije so zaradi morebitnih vprašanj o njeni strukturni celovitosti iskale več projektov za obnovo cerkve Paoay. Pokrajinska vlada Ilocos Norte je leta 2014 z resolucijo zahtevala prenovo cerkve in obnovo cerkvenega samostana, ki je bil v ruševinah.<ref name=":1" /><ref>{{Cite news|url = http://www.philstar.com/good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed|title = Restoration of Paoay church pushed|date = June 23, 2014|access-date = September 19, 2014|work=The Philippine Star |archive-url=https://web.archive.org/web/20220625031119/https://www.philstar.com/other-sections/the-good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed |archive-date=June 25, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnova cerkvenih opornikov, zidov, stolpa in notranjosti je bila napovedana leta 2018.<ref>{{Cite news |last=Adriano |first=Leilanie |date=December 11, 2018 |title=NHCP to restore historic Paoay Church, Bacarra Tower in Ilocos |language=en |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806123903/https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |archive-date=August 6, 2022 |url-status=live}}</ref> Konserviranje zunanjosti cerkve je začela Nacionalna zgodovinska komisija Filipinov v drugem četrtletju 2019 in končala junija 2020. Dela so se osredotočila na zgodovinske kamnite zidove in opornike. Z zunanjosti je bilo odstranjeno rastlinje, da bi preprečili erozijo kamna in izgubo apnene mase. Na stopnišču zvonika je bilo opravljeno večje strukturno popravilo. V okviru projekta je bil saniran tudi celoten strešni sistem.<ref>{{Cite web|last=Magcamit|first=Yann|date=June 22, 2020|title=This UNESCO heritage site just got restored, and now you can visit it via video|url=https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/|website=Nolisoli|language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20220615184402/https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/ |archive-date=June 15, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnovljena struktura je bila novembra 2020 predana škofiji Laoag in je bila ponovno odprta 15. novembra istega leta.<ref>{{Cite news |last=Tabios |first=Hanah |date=November 19, 2020 |title=NHCP delivers restored heritage icons to Ilocos Norte |work=Manila Bulletin |url=https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202004022/https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |archive-date=December 2, 2020 |url-status=dead}}</ref> == Arhitektura == Cerkev Paoay je glavni filipinski primer španske kolonialne [[potresni barok|potresno baročne arhitekture]], ki jo je poimenovala Alicia Coseteng,<ref name=":2" /> interpretacija evropskega baroka, prilagojena potresnim razmeram v državi z uporabo ogromnih opornikov na straneh in zadnji strani stavbe. Prilagodljiva ponovna uporaba baročnega sloga proti potresom se je razvila, saj so številni uničujoči potresi uničili prejšnje cerkve v državi. Javanska arhitektura, ki spominja na [[Borobudur]] na Javi, je vidna tudi na cerkvenih stenah in fasadi. === Oporniki === [[File:San Agustin Church Side Details, Paoay, Ilocos Norte.jpg|thumb|upright=0.8|left|Oporniki]] Najbolj presenetljiva značilnost cerkve Paoay je 24 ogromnih opornikov,<ref name=":4">{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all|title = Touring the oldest churches in the Philippines|date = May 15, 2013|access-date = September 20, 2014|publisher = Yahoo News Philippines|last = Aquino|first = Mike |archive-url=https://web.archive.org/web/20211108064108/https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all |archive-date=November 8, 2021 |url-status=live}}</ref> debelih približno 1,67 metra na straneh in zadnji strani cerkvene stavbe. Raztezajo se od zunanjih sten in so bili zasnovani kot rešitev za morebitno uničenje stavbe zaradi potresov. Stopničasti oporniki na straneh cerkve so verjetno namenjeni lažjemu dostopu do strehe. === Zidovi === Njeni zidovi so v spodnjem delu zgrajeni iz velikih koralnih kamnov, v zgornjih nadstropjih pa iz opeke. Malta, uporabljena v cerkvi, vključuje pesek in apno s sokom sladkornega trsa, kuhanim z listi manga, usnjem in riževo slamo. Njeni zidovi nakazujejo javanske arhitekturne sloge.<ref>{{Cite web |title=The Paoay Church: Ilocos Norte, Philippines |url=http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |access-date=November 21, 2018 |publisher=digitaljournal.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181121161746/http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |archive-date=November 21, 2018 |url-status=dead}}</ref> === Fasada === [[File:Paoay Church facade (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|left|Fasada cerkve leta 2022]] Kamnita fasada je videti kot masivni [[pediment]], ki se dviga od tal in je zgrajen nagnjen proti sprednjemu delu. Kvadratni [[pilaster|pilastri]] in nizki venci delijo fasado navpično oziroma vodoravno. Njen spodnji del je preprost. Prisotne so tudi gotske značilnosti z uporabo filial, medtem ko trikotni pediment kaže kitajske elemente in orientalske poteze.<ref name=":5">{{Cite web|url = http://www.ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|title = 16th to 19th Century Church Architecture in the Philippines|access-date = September 20, 2014|publisher = National Commission for Culture and the Arts|last = Villalon|first = Augusto|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150428064222/http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|archive-date = April 28, 2015}}</ref> Vidne so tudi [[Cina (arhitektura)|cine]], niše, rozete in avguštinski grb. === Zvonik === [[File:Paoay Church bell tower (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|[[Zvonik]]]] Ob pročelju stoji trinadstropni koralni zvonik, zgrajen ločeno od cerkvene stavbe na desni strani, ki spominja na pagodo. Temeljni kamen zvonika je bil položen leta 1793. Stoji nekoliko oddaljeno od cerkve kot zaščita pred potresom. Služil je kot opazovalnica za filipinske revolucionarje proti Špancem leta 1898 in filipinskih gverilcev proti japonskim vojakom med drugo svetovno vojno.<ref>{{Cite web|url = http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/|title = Paoay church in Ilocos to get facelift|date = March 16, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Balita.ph |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101181817/http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/ |archive-date=January 1, 2015 |url-status=dead}}</ref> Po mnenju zgodovinarjev je zvonik služil tudi kot statusni simbol za domačine. Pravijo, da je zvon med poroko uglednega klana zvonil glasneje in večkrat kot med poroko revnih.<ref>{{Cite web |title=St. Augustine Church in Paoay|url= https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |access-date= October 15, 2018 |publisher= vigattintourism.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181015114532/https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |archive-date=October 15, 2018 |url-status=dead}}</ref> == Izjave == Filipinska vlada je cerkev Paoay s predsedniškim odlokom št. 260 leta razglasila za narodni kulturni zaklad. Cerkev je bila 11. decembra skupaj s [[Cerkev sv. Avguština, Manila|cerkvijo sv. Avguština]] v [[Manila|Manili, [[Cerkev sv. Marije, Ilocos Sur|cerkvijo Marije Vnebovzete]] v Santa Marii in župnijsko [[Cerkev v Miagao|cerkvijo sv. Tomaža de Villanueva]] v Miagau v Iloilu uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. == V popularni kulturi == Cerkev je bila predstavljena v prizoru v romantičnem filmu S''aan Ka Man Naroroon'' iz leta 1993. == Galerija == <gallery class="center" widths="175px"> File:Front doors of Paoay Church.jpg|Glavni cerkveni portal File:Retablo of Church of Paoay, Ilocos Norte.jpg|Cerkveni oltar in ''retablo mayor'' File:Paoay Church interior with visible roof trusses.jpg|Notranjost leta 2012, pred restavriranjem File:San Agustin Church Interior, Paoay, Ilocos Norte 5.jpg|Notranjost leta 2021, po restavriranju File:Paoay Church - Ilocos2171.jpg| File:Paoay Church - Ilocos2180.jpg| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|Parroquia-de-San-Agustin-Paoay-100079023232360}} [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1710]] [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština|Paoay]] 80oimi1d9yjajqibh3d9wybal6xxlys 6740518 6740517 2026-08-21T16:25:32Z Erardo Galbi 166658 6740518 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Avguština | full name = Župnijska cerkev sv. Avguština | native_name = {{native name|es|Iglesia de San Agustín de Paoay}} | other name = | image = Paoay Church and Bell Tower.jpg | caption = Pročelje cerkve in zvonik leta 2023 | pushpin map = Luzon mainland#Philippines | pushpin caption = | coordinates = {{coord|18|3|41.5|N|120|31|17.5|E|dim:30_region:PH_type:landmark|display=inline,title|format=dms}} | location = Paoay, Ilocos Norte | country = Filipini | denomination = [[Rimskokatoliška]] | website = | former name = | founded date = 1686 (ustanovitev) | founder = Padre Antonio Estavillo | dedication = [[Avguštin iz Hipona]] | dedicated = | consecrated = | events = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = Nacionalni kulturni zaklad, Svetovna dediščina | designated = 1973, 1993 | architect = Padre Antonio Estavillo | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]] | groundbreaking = {{start date and age|1694}} | completed = {{start date and age|1710}} | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = 110 m | width = 40 m | height = | materials = Koralni kamen in opeka | parish = | province = Nueva Segovia | diocese = Laoag | bishop = | rector = | vicar = | priest = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Church of San Agustin (Paoay) | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-003 | year = 1993 | extension = 2013 }} {{designation list | embed = yes | designation2 = PNCT | designation2_offname = Cerkev Paoay | designation2_type = Bogoslužna hiša | designation2_date = {{start date and age|1973|8|1}}<ref name=PD260>{{cite PH act|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973|title=Declaring the Sta. Ana Site Museum in Manila, the Roman Catholic Churches of Paoay and Bacarra in Ilocos Norte, the San Agustin Church and Liturgical Objects Therein in Intramuros, Manila, Fort Pilar in Zamboanga City, the Petroglyphs of the Rock-shelter in Angono, Rizal, the Petroglyphs of Alab, Bontoc, the Stone Agricultural Calendars of Dap-ay Guiday in Besao, Bontoc, the Mummy Caves of Kabayan, Benguet and of Sagada and Alab, Bontoc, the Ifugao Rice Terraces of Banaue as National Cultural Treasures; and the Barasoain Church in Malolos, Bulacan, Tirad Pass in Cervantes, Ilocos Sur, the Miagao Church in Miagao, Iloilo, the Site of the Battle of Mactan on Mactan Island, Cebu, the San Sebastian Church in Quiapo, Manila, and the Church and Convent of Santo Niño in Cebu City as National Shrines, Monuments, and/ or Landmarks, Defining the Implementing Agencies and Providing Funds Therefor|chamber=PD|number=260|date=1973-08-01|publisher=The Official Gazette|accessdate=2024-09-14}}</ref> | designation2_free1name = Legal basis | designation2_free1value = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/church-of-paoay PD No. 260, s. 1973] | designation2_free2name = Regija | designation2_free2value = Ilocos Region | designation2_free3name = Marker date | designation2_free3value = {{Start date and age|1980|5|2}} }} }} '''Župnijska cerkev sv. Avguština''', splošno znana kot '''cerkev Paoay''', je rimskokatoliška cerkev v Občini Paoay v Ilocos Norte na [[Filipini]]h. Je pod cerkveno jurisdikcijo škofije Laoag. Cerkev, dokončana leta 1710, je znana po svoji značilni arhitekturi, katere vrhunec so ogromni [[opornik]]i na straneh in zadnji strani stavbe. Filipinska vlada jo je leta 1973 razglasila za narodni kulturni zaklad, leta 1993 pa za Unescov seznam svetovne dediščine v okviru kolektivne skupine baročnih cerkva Filipinov. == Zgodovina == Najstarejši zgodovinski zapis o tem območju sega v leto 1593, samostojna avguštinska župnija pa je postala do leta 1686.<ref name="Heritage">{{cite web|title=Heritage Conservation Society. "Paoay Church" |url=http://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |date=July 27, 2006 |access-date=July 9, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220911154540/https://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/paoay-church/ |archive-date=September 11, 2022 |url-status=live}}</ref> Gradnjo sedanje cerkve je leta 1694 začel avguštinski menih oče Antonio Estavillo in je bila končana leta 1710. Ponovno je bila posvečena leta 1896.<ref name=":1">{{Cite web|url = http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/|title=Retrofitting of Paoay church sought |date=June 28, 2014 |access-date = September 19, 2014 |work=Manila Bulletin |last=Lazaro |first=Freddie |archive-url=https://web.archive.org/web/20141018111811/http://www.mb.com.ph/retrofitting-of-paoay-church-sought/ |archive-date=October 18, 2014 |url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|url = http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html|title = Earthquake Baroque: Paoay Church in the Ilocos|date = 1996|access-date = September 19, 2014|last = Gaspar|first = Roger|archive-url = https://web.archive.org/web/20081102025646/http://www2.hawaii.edu/~gaspar/paoay.html |archive-date = November 2, 2008 |url-status=dead}}</ref> Nekateri deli cerkve so bili poškodovani v potresih leta 1865 in 1885, a so bili kasneje obnovljeni na pobudo nekdanje prve dame Imelde Marcos.<ref name=":3">{{Cite web|url = http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|title = Historic churches of Ilocos Norte|date = April 20, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Sun.Star|last = Bagaforo|first = Nelson|archive-url = https://web.archive.org/web/20141014185314/http://www.sunstar.com.ph/davao/lifestyle/2011/04/20/historic-churches-ilocos-norte-151552|archive-date = October 14, 2014|url-status = dead}}</ref> === Obnove === [[File:Paoay Church Close up.jpg|thumb|left|Fasada leta 2012, pred obnovo]] Vladne in nevladne organizacije so zaradi morebitnih vprašanj o njeni strukturni celovitosti iskale več projektov za obnovo cerkve Paoay. Pokrajinska vlada Ilocos Norte je leta 2014 z resolucijo zahtevala prenovo cerkve in obnovo cerkvenega samostana, ki je bil v ruševinah.<ref name=":1" /><ref>{{Cite news|url = http://www.philstar.com/good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed|title = Restoration of Paoay church pushed|date = June 23, 2014|access-date = September 19, 2014|work=The Philippine Star |archive-url=https://web.archive.org/web/20220625031119/https://www.philstar.com/other-sections/the-good-news/2014/06/23/1337812/restoration-paoay-church-pushed |archive-date=June 25, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnova cerkvenih opornikov, zidov, stolpa in notranjosti je bila napovedana leta 2018.<ref>{{Cite news |last=Adriano |first=Leilanie |date=December 11, 2018 |title=NHCP to restore historic Paoay Church, Bacarra Tower in Ilocos |language=en |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806123903/https://www.pna.gov.ph/articles/1056330 |archive-date=August 6, 2022 |url-status=live}}</ref> Konserviranje zunanjosti cerkve je začela Nacionalna zgodovinska komisija Filipinov v drugem četrtletju 2019 in končala junija 2020. Dela so se osredotočila na zgodovinske kamnite zidove in opornike. Z zunanjosti je bilo odstranjeno rastlinje, da bi preprečili erozijo kamna in izgubo apnene mase. Na stopnišču zvonika je bilo opravljeno večje strukturno popravilo. V okviru projekta je bil saniran tudi celoten strešni sistem.<ref>{{Cite web|last=Magcamit|first=Yann|date=June 22, 2020|title=This UNESCO heritage site just got restored, and now you can visit it via video|url=https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/|website=Nolisoli|language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20220615184402/https://nolisoli.ph/82292/paoay-church-exterior-restoration-bn-ymagcamit-20200622/ |archive-date=June 15, 2022 |url-status=live}}</ref> Obnovljena struktura je bila novembra 2020 predana škofiji Laoag in je bila ponovno odprta 15. novembra istega leta.<ref>{{Cite news |last=Tabios |first=Hanah |date=November 19, 2020 |title=NHCP delivers restored heritage icons to Ilocos Norte |work=Manila Bulletin |url=https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |access-date=August 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202004022/https://mb.com.ph/2020/11/19/nhcp-delivers-restored-heritage-icons-to-ilocos-norte/ |archive-date=December 2, 2020 |url-status=dead}}</ref> == Arhitektura == Cerkev Paoay je glavni filipinski primer španske kolonialne [[potresni barok|potresno baročne arhitekture]], ki jo je poimenovala Alicia Coseteng,<ref name=":2" /> interpretacija evropskega baroka, prilagojena potresnim razmeram v državi z uporabo ogromnih opornikov na straneh in zadnji strani stavbe. Prilagodljiva ponovna uporaba baročnega sloga proti potresom se je razvila, saj so številni uničujoči potresi uničili prejšnje cerkve v državi. Javanska arhitektura, ki spominja na [[Borobudur]] na Javi, je vidna tudi na cerkvenih stenah in fasadi. === Oporniki === [[File:San Agustin Church Side Details, Paoay, Ilocos Norte.jpg|thumb|upright=0.8|left|Oporniki]] Najbolj presenetljiva značilnost cerkve Paoay je 24 ogromnih opornikov,<ref name=":4">{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all|title = Touring the oldest churches in the Philippines|date = May 15, 2013|access-date = September 20, 2014|publisher = Yahoo News Philippines|last = Aquino|first = Mike |archive-url=https://web.archive.org/web/20211108064108/https://ph.news.yahoo.com/the-oldest-churches-in-the-philippines-021459898.html?page=all |archive-date=November 8, 2021 |url-status=live}}</ref> debelih približno 1,67 metra na straneh in zadnji strani cerkvene stavbe. Raztezajo se od zunanjih sten in so bili zasnovani kot rešitev za morebitno uničenje stavbe zaradi potresov. Stopničasti oporniki na straneh cerkve so verjetno namenjeni lažjemu dostopu do strehe. === Zidovi === Njeni zidovi so v spodnjem delu zgrajeni iz velikih koralnih kamnov, v zgornjih nadstropjih pa iz opeke. Malta, uporabljena v cerkvi, vključuje pesek in apno s sokom sladkornega trsa, kuhanim z listi manga, usnjem in riževo slamo. Njeni zidovi nakazujejo javanske arhitekturne sloge.<ref>{{Cite web |title=The Paoay Church: Ilocos Norte, Philippines |url=http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |access-date=November 21, 2018 |publisher=digitaljournal.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181121161746/http://www.digitaljournal.com/blog/3098 |archive-date=November 21, 2018 |url-status=dead}}</ref> === Fasada === [[File:Paoay Church facade (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|left|Fasada cerkve leta 2022]] Kamnita fasada je videti kot masivni [[pediment]], ki se dviga od tal in je zgrajen nagnjen proti sprednjemu delu. Kvadratni [[pilaster|pilastri]] in nizki venci delijo fasado navpično oziroma vodoravno. Njen spodnji del je preprost. Prisotne so tudi gotske značilnosti z uporabo filial, medtem ko trikotni pediment kaže kitajske elemente in orientalske poteze.<ref name=":5">{{Cite web|url = http://www.ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|title = 16th to 19th Century Church Architecture in the Philippines|access-date = September 20, 2014|publisher = National Commission for Culture and the Arts|last = Villalon|first = Augusto|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150428064222/http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/articles-on-c-n-a/article.php?igm=2&i=199|archive-date = April 28, 2015}}</ref> Vidne so tudi [[Cina (arhitektura)|cine]], niše, rozete in avguštinski grb. === Zvonik === [[File:Paoay Church bell tower (Marcos Avenue, Paoay, Ilocos Norte; 11-16-2022).jpg|thumb|upright=0.8|[[Zvonik]]]] Ob pročelju stoji trinadstropni koralni zvonik, zgrajen ločeno od cerkvene stavbe na desni strani, ki spominja na pagodo. Temeljni kamen zvonika je bil položen leta 1793. Stoji nekoliko oddaljeno od cerkve kot zaščita pred potresom. Služil je kot opazovalnica za filipinske revolucionarje proti Špancem leta 1898 in filipinskih gverilcev proti japonskim vojakom med drugo svetovno vojno.<ref>{{Cite web|url = http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/|title = Paoay church in Ilocos to get facelift|date = March 16, 2011|access-date = September 20, 2014|publisher = Balita.ph |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101181817/http://balita.ph/2011/03/16/paoay-church-in-ilocos-to-get-facelift/ |archive-date=January 1, 2015 |url-status=dead}}</ref> Po mnenju zgodovinarjev je zvonik služil tudi kot statusni simbol za domačine. Pravijo, da je zvon med poroko uglednega klana zvonil glasneje in večkrat kot med poroko revnih.<ref>{{Cite web |title=St. Augustine Church in Paoay|url= https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |access-date= October 15, 2018 |publisher= vigattintourism.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20181015114532/https://www.vigattintourism.com/tourism/articles/St-Augustine-Church-in-Paoay |archive-date=October 15, 2018 |url-status=dead}}</ref> == Izjave == Filipinska vlada je cerkev Paoay s predsedniškim odlokom št. 260 leta razglasila za narodni kulturni zaklad. Cerkev je bila 11. decembra skupaj s [[Cerkev sv. Avguština, Manila|cerkvijo sv. Avguština]] v [[Manila|Manili, [[Cerkev sv. Marije, Ilocos Sur|cerkvijo Marije Vnebovzete]] v Santa Marii in župnijsko [[Cerkev v Miagao|cerkvijo sv. Tomaža de Villanueva]] v Miagau v Iloilu uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. == V popularni kulturi == Cerkev je bila predstavljena v prizoru v romantičnem filmu S''aan Ka Man Naroroon'' iz leta 1993. == Galerija == <gallery class="center" widths="175px"> File:Front doors of Paoay Church.jpg|Glavni cerkveni portal File:Retablo of Church of Paoay, Ilocos Norte.jpg|Cerkveni oltar in ''retablo mayor'' File:Paoay Church interior with visible roof trusses.jpg|Notranjost leta 2012, pred restavriranjem File:San Agustin Church Interior, Paoay, Ilocos Norte 5.jpg|Notranjost leta 2021, po restavriranju File:Paoay Church - Ilocos2171.jpg| File:Paoay Church - Ilocos2180.jpg| </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|Parroquia-de-San-Agustin-Paoay-100079023232360}} [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1710]] [[Kategorija:Cerkve svetega Avguština|Paoay]] e3isgg92id2ne65vvvd6hjr4eaekumf Slovesne grofije v Angliji 0 607552 6740395 6740262 2026-08-21T13:07:48Z Erardo Galbi 166658 6740395 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Območja v Angliji}} {{v delu}} {{Infobox subdivision type | name = Ceremonial counties of England<br><small>and</small><br>shrieval counties of England | map = {{England Ceremonial Counties Labelled Map|Londonprefix = Greater|WMsuffix = (county)|float=right|width=400}} | territory = [[England]] | current_number = 48 | population_range = 8,000 ([[City of London]]) to 8,167,000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3km² to 8,611 km² | density_range = 62/km² to 4,806/km² }} '''Ceremonial counties''',<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> formally known as ''counties for the purposes of the lieutenancies'',<ref name="sched_1" /> are areas of [[England]] to which [[lord-lieutenant|lord-lieutenants]] are appointed. A lord-lieutenant is the [[Monarchy of the United Kingdom|monarch]]'s representative in an area.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Shrieval counties''' have the same boundaries and serve a similar purpose, being the areas to which [[High sheriff#England, Wales, and Northern Ireland|high sheriffs]] are appointed. High sheriffs are the monarch's judicial representative in an area.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk}}</ref> The ceremonial counties are defined in the [[Lieutenancies Act 1997]], and the shrieval counties in the [[Sheriffs Act 1887]]. Both are defined as groups of [[Local government in England|counties used for local government]]. == Definition == The [[Lieutenancies Act 1997]] defines counties for the purposes of lieutenancies in terms of metropolitan and non-metropolitan counties (created by the [[Local Government Act 1972]], as amended) as well as Greater London and the Isles of Scilly (which lie outside the 1972 Act's system). Although the term is not used in the act, these counties are sometimes known as "ceremonial counties". The counties are defined in Schedule 1, paragraphs 2–5<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> as amended<ref name="amend_1">{{UK-LEG|path=uksi/1997/1992/contents/made|title=Lord-Lieutenants – The Local Government Changes for England (Lord-Lieutenants and Sheriffs) Order 1997|asmade=yes|access_date=2011-05-03}}</ref> (in 2009,<ref name="amend_2">{{UK-LEG|path=uksi/2009/837/contents/made|title=The Local Government (Structural Changes) (Miscellaneous Amendments and Other Provision) Order 2009 (SI 2009/837)|asmade=yes|access_date=2011-05-03|noprefix=yes}}</ref> 2019<ref name=Dorset>{{Cite web|url=http://www.legislation.gov.uk/uksi/2019/615/article/4/made|title=The Local Government (Structural and Boundary Changes) (Supplementary Provision and Miscellaneous Amendments) Order 2019|website=www.legislation.gov.uk}}</ref> and 2023).<ref name=Cumbria>[https://www.legislation.gov.uk/uksi/2022/331/article/28/made The Cumbria (Structural Changes) Order 2022]</ref> Generally, each time a new non-metropolitan county is created, the 1997 Act is amended to redefine the existing areas of the lieutenancies in terms of the new areas.{{NoteTag|For example, Cheshire was prior to [[2009 structural changes to local government in England|the 2009 structural changes to local government]] defined as the non-metropolitan counties of Cheshire, Halton & Warrington; the non-metropolitan county of Cheshire on 1 April that year split into the non-metropolitan counties of Cheshire East, Cheshire West and Chester, and Schedule 1 of the Lieutenancies Act 1997 was duly amended to take into account these changes to local government within the ceremonial county.}} No such amendment was made in 1997 when Rutland was made a unitary authority or in 1998 when Herefordshire and Worcestershire were re-established; those three therefore have been given their own lieutenants again since the passing of the 1997 Act. The actual areas of the ceremonial counties have not changed since 1998. === Lieutenancy areas since 1998 === These are the 48 counties for the purposes of the lieutenancies in England, as currently defined: {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ Lieutenancy areas of England since 1998 ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024)<ref name="popstats">{{English cerem counties|TXT=Cite}}</ref> !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | 1,235 | 749,943 |607 |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | 1,262 | 992,327 |786 |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[West Berkshire]] |[[Windsor and Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | 110 |494,399 |4,508 |[[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | 1,874 |884,656 |472 |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | 3,390 |933,972 |276 |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | 2,346 |1,139,884 | |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | 2.89 |15,111 | |Mesto London |- | [[Cornwall]] | 3,562 |585,655 | |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | 6,768 |510,680 | |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland and Furness]]<ref name=Cumbria/> }} |- | [[Derbyshire]] | 2,625 |1,096,526 | |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | 6,707 |1,254,506 | |{{cslist |Devon |[[Plymouth]] |[[Torbay]] }} |- | [[Dorset]] | 2,653 |798,914 | |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch and Poole]]<ref name=Dorset/> }} |- | [[County Durham|Durham]] | 2,676 |894,025 | |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[East Riding of Yorkshire]] | 2,475 |631,285 | |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[East Sussex]] | 1,791 |844,752 | |{{cslist |East Sussex |[[Brighton and Hove]] }} |- | [[Essex]] | 3,664 |1,929,610 | |{{cslist |Essex |[[Southend-on-Sea]] |[[Thurrock]] }} |- | [[Gloucestershire]] | 3,149 |975,712 | |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Greater London]] | 1,569 |9,074,625 | |None (see [[London boroughs]]) |- | [[Greater Manchester]] | 1,276 |3,009,664 | |Greater Manchester |- | [[Hampshire]] | 3,769 |1,920,959 | |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | 2,180 |191,047 | |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | 1,643 |1,236,191 | |Hertfordshire |- | [[Isle of Wight]] | 380 |141,660 | |Isle of Wight |- | [[Kent]] | 3,738 |1,931,684 | |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | 3,066 |1,601,645 | |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | 2,156 |1,133,921 | |{{cslist |Leicestershire |[[Leicester]] }} |- | [[Lincolnshire]] | 6,976 |1,120,749 | |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | 652 |1,475,541 | |Merseyside |- | [[Norfolk]] | 5,384 |940,359 | |Norfolk |- | [[North Yorkshire]] | 8,654 |1,201,415 | |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | 2,364 |813,682 | |{{cslist |[[North Northamptonshire]] |[[West Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | 5,020 |331,420 | |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | 2,159 |1,188,090 | |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | 2,605 |763,218 | |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | 382 |41,443 | |Rutland |- | [[Shropshire]] | 3,488 |528,407 | |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | 4,170 |1,012,934 | |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[South Yorkshire]] | 1,552 |1,430,623 | |South Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | 2,714 |1,177,578 | |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | 3,800 |786,231 | |Suffolk |- | [[Surrey]] | 1,663 |1,248,649 | |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | 540 |1,178,389 | |Tyne and Wear |- | [[Warwickshire]] | 1,975 |632,207 | |Warwickshire |- | [[West Midlands (county)|West Midlands]] | 902 |3,036,605 | |West Midlands |- | [[West Sussex]] | 1,991 |915,037 | |West Sussex |- | [[West Yorkshire]] | 2,029 |2,435,236 | |West Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | 3,485 |767,575 | |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | 1,741 |621,360 | |Worcestershire |} == Opombe == {{NoteFoot}} {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] p5v7iktnu3drzn6cn02pcibt5wijruv 6740403 6740395 2026-08-21T13:19:22Z Erardo Galbi 166658 6740403 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Območja v Angliji}} {{v delu}} {{Infobox subdivision type | name = Ceremonial counties of England<br><small>and</small><br>shrieval counties of England | map = {{England Ceremonial Counties Labelled Map|Londonprefix = Greater|WMsuffix = (county)|float=right|width=400}} | territory = [[England]] | current_number = 48 | population_range = 8,000 ([[City of London]]) to 8,167,000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3km² to 8,611 km² | density_range = 62/km² to 4,806/km² }} '''Ceremonial counties''',<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> formally known as ''counties for the purposes of the lieutenancies'',<ref name="sched_1" /> are areas of [[England]] to which [[lord-lieutenant|lord-lieutenants]] are appointed. A lord-lieutenant is the [[Monarchy of the United Kingdom|monarch]]'s representative in an area.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Shrieval counties''' have the same boundaries and serve a similar purpose, being the areas to which [[High sheriff#England, Wales, and Northern Ireland|high sheriffs]] are appointed. High sheriffs are the monarch's judicial representative in an area.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk}}</ref> The ceremonial counties are defined in the [[Lieutenancies Act 1997]], and the shrieval counties in the [[Sheriffs Act 1887]]. Both are defined as groups of [[Local government in England|counties used for local government]]. == Definition == The [[Lieutenancies Act 1997]] defines counties for the purposes of lieutenancies in terms of metropolitan and non-metropolitan counties (created by the [[Local Government Act 1972]], as amended) as well as Greater London and the Isles of Scilly (which lie outside the 1972 Act's system). Although the term is not used in the act, these counties are sometimes known as "ceremonial counties". The counties are defined in Schedule 1, paragraphs 2–5<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> as amended<ref name="amend_1">{{UK-LEG|path=uksi/1997/1992/contents/made|title=Lord-Lieutenants – The Local Government Changes for England (Lord-Lieutenants and Sheriffs) Order 1997|asmade=yes|access_date=2011-05-03}}</ref> (in 2009,<ref name="amend_2">{{UK-LEG|path=uksi/2009/837/contents/made|title=The Local Government (Structural Changes) (Miscellaneous Amendments and Other Provision) Order 2009 (SI 2009/837)|asmade=yes|access_date=2011-05-03|noprefix=yes}}</ref> 2019<ref name=Dorset>{{Cite web|url=http://www.legislation.gov.uk/uksi/2019/615/article/4/made|title=The Local Government (Structural and Boundary Changes) (Supplementary Provision and Miscellaneous Amendments) Order 2019|website=www.legislation.gov.uk}}</ref> and 2023).<ref name=Cumbria>[https://www.legislation.gov.uk/uksi/2022/331/article/28/made The Cumbria (Structural Changes) Order 2022]</ref> Generally, each time a new non-metropolitan county is created, the 1997 Act is amended to redefine the existing areas of the lieutenancies in terms of the new areas.{{NoteTag|For example, Cheshire was prior to [[2009 structural changes to local government in England|the 2009 structural changes to local government]] defined as the non-metropolitan counties of Cheshire, Halton & Warrington; the non-metropolitan county of Cheshire on 1 April that year split into the non-metropolitan counties of Cheshire East, Cheshire West and Chester, and Schedule 1 of the Lieutenancies Act 1997 was duly amended to take into account these changes to local government within the ceremonial county.}} No such amendment was made in 1997 when Rutland was made a unitary authority or in 1998 when Herefordshire and Worcestershire were re-established; those three therefore have been given their own lieutenants again since the passing of the 1997 Act. The actual areas of the ceremonial counties have not changed since 1998. === Lieutenancy areas since 1998 === These are the 48 counties for the purposes of the lieutenancies in England, as currently defined: {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ Lieutenancy areas of England since 1998 ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024)<ref name="popstats">{{English cerem counties|TXT=Cite}}</ref> !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | 1,235 | 749,943 |607 |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | 1,262 | 992,327 |786 |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[West Berkshire]] |[[Windsor and Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | 110 |494,399 |4,508 |[[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | 1,874 |884,656 |472 |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | 3,390 |933,972 |276 |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | 2,346 |1,139,884 |486 |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | 2.89 |15,111 |5,229 |Mesto London |- | [[Cornwall]] | 3,562 |585,655 |164 |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | 6,768 |510,680 |75 |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland and Furness]]<ref name=Cumbria/> }} |- | [[Derbyshire]] | 2,625 |1,096,526 |418 |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | 6,707 |1,254,506 |187 |{{cslist |Devon |[[Plymouth]] |[[Torbay]] }} |- | [[Dorset]] | 2,653 |798,914 |301 |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch and Poole]]<ref name=Dorset/> }} |- | [[County Durham|Durham]] | 2,676 |894,025 |334 |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[Vzhodni Yorkshire]] | 2,475 |631,285 |255 |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[Vzhodni Sussex]] | 1,791 |844,752 |472 |{{cslist |East Sussex |[[Brighton and Hove]] }} |- | [[Essex]] | 3,664 |1,929,610 |527 |{{cslist |Essex |[[Southend-on-Sea]] |[[Thurrock]] }} |- | [[Gloucestershire]] | 3,149 |975,712 |310 |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Greater London]] | 1,569 |9,074,625 |5,783 |None (see [[London boroughs]]) |- | [[Veliki Manchester]] | 1,276 |3,009,664 |2,359 |Greater Manchester |- | [[Hampshire]] | 3,769 |1,920,959 |510 |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | 2,180 |191,047 |88 |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | 1,643 |1,236,191 |752 |Hertfordshire |- | [[Otok Wight]] | 380 |141,660 |373 |Isle of Wight |- | [[Kent]] | 3,738 |1,931,684 |517 |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | 3,066 |1,601,645 |522 |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | 2,156 |1,133,921 |526 |{{cslist |Leicestershire |[[Leicester]] }} |- | [[Lincolnshire]] | 6,976 |1,120,749 |161 |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | 652 |1,475,541 |2,262 |Merseyside |- | [[Norfolk]] | 5,384 |940,359 |175 |Norfolk |- | [[Severni Yorkshire]] | 8,654 |1,201,415 |139 |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | 2,364 |813,682 |344 |{{cslist |[[North Northamptonshire]] |[[West Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | 5,020 |331,420 |66 |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | 2,159 |1,188,090 |550 |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | 2,605 |763,218 |293 |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | 382 |41,443 |109 |Rutland |- | [[Shropshire]] | 3,488 |528,407 |152 |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | 4,170 |1,012,934 |243 |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[Južni Yorkshire]] | 1,552 |1,430,623 |922 |South Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | 2,714 |1,177,578 |434 |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | 3,800 |786,231 |207 |Suffolk |- | [[Surrey]] | 1,663 |1,248,649 |751 |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | 540 |1,178,389 |2,182 |Tyne and Wear |- | [[Warwickshire]] | 1,975 |632,207 |320 |Warwickshire |- | [[Zahodni Midlands]] | 902 |3,036,605 |3,368 |West Midlands |- | [[Zahodni Sussex]] | 1,991 |915,037 |460 |West Sussex |- | [[Zahodni Yorkshire]] | 2,029 |2,435,236 |1,20 |West Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | 3,485 |767,575 |220 |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | 1,741 |621,360 |357 |Worcestershire |} == Opombe == {{NoteFoot}} {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] 7hg6813a1szcqo8uy2ffzj2qecmc644 6740405 6740403 2026-08-21T13:33:45Z Erardo Galbi 166658 6740405 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Območja v Angliji}} {{v delu}} {{Infobox subdivision type | name = Ceremonial counties of England<br><small>and</small><br>shrieval counties of England | map = {{England Ceremonial Counties Labelled Map|Londonprefix = Greater|WMsuffix = (county)|float=right|width=400}} | territory = [[England]] | current_number = 48 | population_range = 8,000 ([[City of London]]) to 8,167,000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3km² to 8,611 km² | density_range = 62/km² to 4,806/km² }} '''Slovesne grofije''' (ceremonial counties),<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> uradno znane kot ''grofije za namene namestništva'',<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> so območja v [[Anglija|Angliji]], za katera so imenovani lord-namestniki. Lord-namestnik je predstavnik monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Šerifovske grofije''' (shrieval counties) imajo enake meje in služijo podobnemu namenu, saj so to območja, za katera so imenovani visoki šerifi. Visoki šerifi so sodni predstavniki monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk}}</ref> Slovesne grofije so opredeljene v Zakonu o namestnikih iz leta 1997 (''Lieutenancies Act 1997''), šerifovske grofije pa v Zakonu o šerifih iz leta 1887 (''Sheriffs Act 1887''). Obe skupini sta opredeljeni kot skupini grofij za lokalno upravo. == Seznam == === Upravne enote od leta 1998 === {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024)<ref name="popstats">{{English cerem counties|TXT=Cite}}</ref> !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | 1,235 | 749,943 |607 |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | 1,262 | 992,327 |786 |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[Zahodni Berkshire]] |[[Windsor in Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | 110 |494,399 |4,508 |[[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | 1,874 |884,656 |472 |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | 3,390 |933,972 |276 |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | 2,346 |1,139,884 |486 |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | 2.89 |15,111 |5,229 |Mesto London |- | [[Cornwall]] | 3,562 |585,655 |164 |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | 6,768 |510,680 |75 |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland and Furness]]<ref name=Cumbria/> }} |- | [[Derbyshire]] | 2,625 |1,096,526 |418 |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | 6,707 |1,254,506 |187 |{{cslist |Devon |[[Plymouth]] |[[Torbay]] }} |- | [[Dorset]] | 2,653 |798,914 |301 |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch and Poole]]<ref name=Dorset/> }} |- | [[County Durham|Durham]] | 2,676 |894,025 |334 |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[Vzhodni Yorkshire]] | 2,475 |631,285 |255 |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[Vzhodni Sussex]] | 1,791 |844,752 |472 |{{cslist |East Sussex |[[Brighton and Hove]] }} |- | [[Essex]] | 3,664 |1,929,610 |527 |{{cslist |Essex |[[Southend-on-Sea]] |[[Thurrock]] }} |- | [[Gloucestershire]] | 3,149 |975,712 |310 |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Veliki London]] | 1,569 |9,074,625 |5,783 |''noben'' |- | [[Veliki Manchester]] | 1,276 |3,009,664 |2,359 |Veliki Manchester |- | [[Hampshire]] | 3,769 |1,920,959 |510 |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | 2,180 |191,047 |88 |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | 1,643 |1,236,191 |752 |Hertfordshire |- | [[Otok Wight]] | 380 |141,660 |373 |Otok Wight |- | [[Kent]] | 3,738 |1,931,684 |517 |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | 3,066 |1,601,645 |522 |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | 2,156 |1,133,921 |526 |{{cslist |Leicestershire |[[Leicester]] }} |- | [[Lincolnshire]] | 6,976 |1,120,749 |161 |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | 652 |1,475,541 |2,262 |Merseyside |- | [[Norfolk]] | 5,384 |940,359 |175 |Norfolk |- | [[Severni Yorkshire]] | 8,654 |1,201,415 |139 |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | 2,364 |813,682 |344 |{{cslist |[[Severni Northamptonshire]] |[[Zahodni Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | 5,020 |331,420 |66 |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | 2,159 |1,188,090 |550 |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | 2,605 |763,218 |293 |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | 382 |41,443 |109 |Rutland |- | [[Shropshire]] | 3,488 |528,407 |152 |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | 4,170 |1,012,934 |243 |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[Južni Yorkshire]] | 1,552 |1,430,623 |922 |Južni Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | 2,714 |1,177,578 |434 |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | 3,800 |786,231 |207 |Suffolk |- | [[Surrey]] | 1,663 |1,248,649 |751 |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | 540 |1,178,389 |2,182 |Tyne in Wear |- | [[Warwickshire]] | 1,975 |632,207 |320 |Warwickshire |- | [[Zahodni Midlands]] | 902 |3,036,605 |3,368 |Zahodni Midlands |- | [[Zahodni Sussex]] | 1,991 |915,037 |460 |Zahodni Sussex |- | [[Zahodni Yorkshire]] | 2,029 |2,435,236 |1,20 |Zahodni Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | 3,485 |767,575 |220 |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | 1,741 |621,360 |357 |Worcestershire |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] kf05nhbt7woenngb8xp2v9fzk4jm99j 6740406 6740405 2026-08-21T13:35:06Z Erardo Galbi 166658 6740406 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Območja v Angliji}} {{v delu}} {{Infobox subdivision type | name = Ceremonial counties of England<br><small>and</small><br>shrieval counties of England | map = {{England Ceremonial Counties Labelled Map|Londonprefix = Greater|WMsuffix = (county)|float=right|width=400}} | territory = [[England]] | current_number = 48 | population_range = 8,000 ([[City of London]]) to 8,167,000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3km² to 8,611 km² | density_range = 62/km² to 4,806/km² }} '''Slovesne grofije''' (ceremonial counties),<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> uradno znane kot ''grofije za namene namestništva'',<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> so območja v [[Anglija|Angliji]], za katera so imenovani lord-namestniki. Lord-namestnik je predstavnik monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Šerifovske grofije''' (shrieval counties) imajo enake meje in služijo podobnemu namenu, saj so to območja, za katera so imenovani visoki šerifi. Visoki šerifi so sodni predstavniki monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk}}</ref> Slovesne grofije so opredeljene v Zakonu o namestnikih iz leta 1997 (''Lieutenancies Act 1997''), šerifovske grofije pa v Zakonu o šerifih iz leta 1887 (''Sheriffs Act 1887''). Obe skupini sta opredeljeni kot skupini grofij za lokalno upravo. == Seznam == === Upravne enote od leta 1998 === {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024)<ref name="popstats">{{English cerem counties|TXT=Cite}}</ref> !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | 1,235 | 749,943 |607 |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | 1,262 | 992,327 |786 |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[Zahodni Berkshire]] |[[Windsor in Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | 110 |494,399 |4,508 |[[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | 1,874 |884,656 |472 |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | 3,390 |933,972 |276 |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | 2,346 |1,139,884 |486 |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | 2.89 |15,111 |5,229 |Mesto London |- | [[Cornwall]] | 3,562 |585,655 |164 |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | 6,768 |510,680 |75 |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland in Furness]]}} |- | [[Derbyshire]] | 2,625 |1,096,526 |418 |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | 6,707 |1,254,506 |187 |{{cslist |Devon |[[Plymouth]] |[[Torbay]] }} |- | [[Dorset]] | 2,653 |798,914 |301 |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch in Poole]]}} |- | [[County Durham|Durham]] | 2,676 |894,025 |334 |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[Vzhodni Yorkshire]] | 2,475 |631,285 |255 |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[Vzhodni Sussex]] | 1,791 |844,752 |472 |{{cslist |East Sussex |[[Brighton and Hove]] }} |- | [[Essex]] | 3,664 |1,929,610 |527 |{{cslist |Essex |[[Southend-on-Sea]] |[[Thurrock]] }} |- | [[Gloucestershire]] | 3,149 |975,712 |310 |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Veliki London]] | 1,569 |9,074,625 |5,783 |''noben'' |- | [[Veliki Manchester]] | 1,276 |3,009,664 |2,359 |Veliki Manchester |- | [[Hampshire]] | 3,769 |1,920,959 |510 |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | 2,180 |191,047 |88 |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | 1,643 |1,236,191 |752 |Hertfordshire |- | [[Otok Wight]] | 380 |141,660 |373 |Otok Wight |- | [[Kent]] | 3,738 |1,931,684 |517 |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | 3,066 |1,601,645 |522 |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | 2,156 |1,133,921 |526 |{{cslist |Leicestershire |[[Leicester]] }} |- | [[Lincolnshire]] | 6,976 |1,120,749 |161 |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | 652 |1,475,541 |2,262 |Merseyside |- | [[Norfolk]] | 5,384 |940,359 |175 |Norfolk |- | [[Severni Yorkshire]] | 8,654 |1,201,415 |139 |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | 2,364 |813,682 |344 |{{cslist |[[Severni Northamptonshire]] |[[Zahodni Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | 5,020 |331,420 |66 |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | 2,159 |1,188,090 |550 |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | 2,605 |763,218 |293 |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | 382 |41,443 |109 |Rutland |- | [[Shropshire]] | 3,488 |528,407 |152 |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | 4,170 |1,012,934 |243 |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[Južni Yorkshire]] | 1,552 |1,430,623 |922 |Južni Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | 2,714 |1,177,578 |434 |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | 3,800 |786,231 |207 |Suffolk |- | [[Surrey]] | 1,663 |1,248,649 |751 |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | 540 |1,178,389 |2,182 |Tyne in Wear |- | [[Warwickshire]] | 1,975 |632,207 |320 |Warwickshire |- | [[Zahodni Midlands]] | 902 |3,036,605 |3,368 |Zahodni Midlands |- | [[Zahodni Sussex]] | 1,991 |915,037 |460 |Zahodni Sussex |- | [[Zahodni Yorkshire]] | 2,029 |2,435,236 |1,20 |Zahodni Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | 3,485 |767,575 |220 |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | 1,741 |621,360 |357 |Worcestershire |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] i13bpfqne293xcu0uitzb68y9swquq4 6740700 6740406 2026-08-22T08:25:24Z Erardo Galbi 166658 6740700 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Območja v Angliji}} {{v delu}} {{Infobox subdivision type | name = Ceremonial counties of England<br><small>and</small><br>shrieval counties of England | map = {{England Ceremonial Counties Labelled Map|Londonprefix = Greater|WMsuffix = (county)|float=right|width=400}} | territory = [[Anglija]] | current_number = 48 | population_range = 8.000 ([[City of London]]) do 8.167.000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3 km² do 8.611 km² | density_range = 62/km² do 4.806/km² }} '''Slovesne grofije''' (ceremonial counties),<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> uradno znane kot ''grofije za namene namestništva'',<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> so območja v [[Anglija|Angliji]], za katera so imenovani lord-namestniki. Lord-namestnik je predstavnik monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Šerifovske grofije''' (shrieval counties) imajo enake meje in služijo podobnemu namenu, saj so to območja, za katera so imenovani visoki šerifi. Visoki šerifi so sodni predstavniki monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk}}</ref> Slovesne grofije so opredeljene v Zakonu o namestnikih iz leta 1997 (''Lieutenancies Act 1997''), šerifovske grofije pa v Zakonu o šerifih iz leta 1887 (''Sheriffs Act 1887''). Obe skupini sta opredeljeni kot skupini grofij za lokalno upravo. == Seznam == === Upravne enote od leta 1998 === {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024) !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | {{formatnum:1235}} | {{formatnum:749,943}} | {{formatnum:607}} |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | {{formatnum:1262}} | {{formatnum:992327}} | {{formatnum:786}} |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[Zahodni Berkshire]] |[[Windsor in Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | {{formatnum:110}} | {{formatnum:494399}} | {{formatnum:4508}} | [[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | {{formatnum:1874}} | {{formatnum:884656}} | {{formatnum:472}} |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | {{formatnum:3390}} | {{formatnum:933972}} | {{formatnum:276}} |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | {{formatnum:2346}} | {{formatnum:1139884}} | 486 |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | {{formatnum:2.89}} | {{formatnum:15111}} | {{formatnum:5229}} |Mesto London |- | [[Cornwall]] | {{formatnum:3562}} | {{formatnum:585655}} | 164 |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | {{formatnum:6768}} | {{formatnum:510680}} | 75 |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland in Furness]]}} |- | [[Derbyshire]] | {{formatnum:2625}} | {{formatnum:1096526}} | 418 |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | {{formatnum:6707}} | {{formatnum:1254506}} | 187 |{{cslist |Devon|[[Plymouth]] |[[Torbay]]}} |- | [[Dorset]] | {{formatnum:2653}} | {{formatnum:798914}} | 301 |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch in Poole]]}} |- | [[Grofija Durham|Durham]] | {{formatnum:2676}} | {{formatnum:894025}} | 334 |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[Vzhodni Yorkshire]] | {{formatnum:2475}} | {{formatnum:631285}} | 255 |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[Vzhodni Sussex]] | {{formatnum:1791}} | {{formatnum:844752}} | 472 |{{cslist |East Sussex|[[Brighton and Hove]]}} |- | [[Essex]] | {{formatnum:3664}} | {{formatnum:1929610}} | 527 |{{cslist |Essex|[[Southend-on-Sea]]|[[Thurrock]]}} |- | [[Gloucestershire]] | {{formatnum:3149}} | {{formatnum:975712}} | 310 |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Veliki London]] | {{formatnum:1569}} | {{formatnum:9074625}} | {{formatnum:5783}} |''noben'' |- | [[Veliki Manchester]] | {{formatnum:1276}} | {{formatnum:3009664}} | {{formatnum:2359}} |Veliki Manchester |- | [[Hampshire]] | {{formatnum:3769}} | {{formatnum:1920959}} | 510 |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | {{formatnum:2180}} | {{formatnum:191047}} | 88 |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | {{formatnum:1643}} | {{formatnum:1236191}} | 752 |Hertfordshire |- | [[Otok Wight]] | {{formatnum:380}} | {{formatnum:141660}} | {{formatnum:373}} |Otok Wight |- | [[Kent]] | {{formatnum:3738}} | {{formatnum:1931684}} |517 |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | {{formatnum:3066}} | {{formatnum:1601645}} | {{formatnum:522}} |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | {{formatnum:2156}} | {{formatnum:1133921}} | {{formatnum:526}} |{{cslist |Leicestershire|[[Leicester]]}} |- | [[Lincolnshire]] | {{formatnum:6976}} | {{formatnum:1120749}} | {{formatnum:161}} |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | {{formatnum:652}} | {{formatnum:1475541}} | {{formatnum:2262}} |Merseyside |- | [[Norfolk]] | {{formatnum:5384}} | {{formatnum:940359}} | {{formatnum:175}} |Norfolk |- | [[Severni Yorkshire]] | {{formatnum:8654}} | {{formatnum:1201415}} | {{formatnum:139}} |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | {{formatnum:2364}} | {{formatnum:813682}} | {{formatnum:344}} |{{cslist |[[Severni Northamptonshire]] |[[Zahodni Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | {{formatnum:5020}} | {{formatnum:331420}} | {{formatnum:66}} |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | {{formatnum:2159}} | {{formatnum:1188090}} | {{formatnum:550}} |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | 2,605 |763,218 |293 |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | 382 |41,443 |109 |Rutland |- | [[Shropshire]] | 3,488 |528,407 |152 |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | 4,170 |1,012,934 |243 |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[Južni Yorkshire]] | 1,552 |1,430,623 |922 |Južni Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | 2,714 |1,177,578 |434 |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | 3,800 |786,231 |207 |Suffolk |- | [[Surrey]] | 1,663 |1,248,649 |751 |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | 540 |1,178,389 |2,182 |Tyne in Wear |- | [[Warwickshire]] | 1,975 |632,207 |320 |Warwickshire |- | [[Zahodni Midlands]] | 902 |3,036,605 |3,368 |Zahodni Midlands |- | [[Zahodni Sussex]] | 1,991 |915,037 |460 |Zahodni Sussex |- | [[Zahodni Yorkshire]] | 2,029 |2,435,236 |1,20 |Zahodni Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | 3,485 |767,575 |220 |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | 1,741 |621,360 |357 |Worcestershire |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] 96k94ho84waktcrivrpmfds7twz2gl3 6740703 6740700 2026-08-22T08:40:06Z Erardo Galbi 166658 6740703 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Območja v Angliji}} {{v delu}} {{Infobox subdivision type | name = Ceremonial counties of England<br><small>and</small><br>shrieval counties of England | map = | territory = [[Anglija]] | current_number = 48 | population_range = 8.000 ([[City of London]]) do 8.167.000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3 km² do 8.611 km² | density_range = 62/km² do 4.806/km² }} '''Slovesne grofije''' (ceremonial counties),<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> uradno znane kot ''grofije za namene namestništva'',<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> so območja v [[Anglija|Angliji]], za katera so imenovani lord-namestniki. Lord-namestnik je predstavnik monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Šerifovske grofije''' (shrieval counties) imajo enake meje in služijo podobnemu namenu, saj so to območja, za katera so imenovani visoki šerifi. Visoki šerifi so sodni predstavniki monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk}}</ref> Slovesne grofije so opredeljene v Zakonu o namestnikih iz leta 1997 (''Lieutenancies Act 1997''), šerifovske grofije pa v Zakonu o šerifih iz leta 1887 (''Sheriffs Act 1887''). Obe skupini sta opredeljeni kot skupini grofij za lokalno upravo. == Seznam == === Upravne enote od leta 1998 === {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024) !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | {{formatnum:1235}} | {{formatnum:749,943}} | {{formatnum:607}} |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | {{formatnum:1262}} | {{formatnum:992327}} | {{formatnum:786}} |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[Zahodni Berkshire]] |[[Windsor in Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | {{formatnum:110}} | {{formatnum:494399}} | {{formatnum:4508}} | [[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | {{formatnum:1874}} | {{formatnum:884656}} | {{formatnum:472}} |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | {{formatnum:3390}} | {{formatnum:933972}} | {{formatnum:276}} |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | {{formatnum:2346}} | {{formatnum:1139884}} | 486 |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | {{formatnum:2.89}} | {{formatnum:15111}} | {{formatnum:5229}} |Mesto London |- | [[Cornwall]] | {{formatnum:3562}} | {{formatnum:585655}} | 164 |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | {{formatnum:6768}} | {{formatnum:510680}} | 75 |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland in Furness]]}} |- | [[Derbyshire]] | {{formatnum:2625}} | {{formatnum:1096526}} | 418 |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | {{formatnum:6707}} | {{formatnum:1254506}} | 187 |{{cslist |Devon|[[Plymouth]] |[[Torbay]]}} |- | [[Dorset]] | {{formatnum:2653}} | {{formatnum:798914}} | 301 |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch in Poole]]}} |- | [[Grofija Durham|Durham]] | {{formatnum:2676}} | {{formatnum:894025}} | 334 |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[Vzhodni Yorkshire]] | {{formatnum:2475}} | {{formatnum:631285}} | 255 |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[Vzhodni Sussex]] | {{formatnum:1791}} | {{formatnum:844752}} | 472 |{{cslist |East Sussex|[[Brighton and Hove]]}} |- | [[Essex]] | {{formatnum:3664}} | {{formatnum:1929610}} | 527 |{{cslist |Essex|[[Southend-on-Sea]]|[[Thurrock]]}} |- | [[Gloucestershire]] | {{formatnum:3149}} | {{formatnum:975712}} | 310 |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Veliki London]] | {{formatnum:1569}} | {{formatnum:9074625}} | {{formatnum:5783}} |''noben'' |- | [[Veliki Manchester]] | {{formatnum:1276}} | {{formatnum:3009664}} | {{formatnum:2359}} |Veliki Manchester |- | [[Hampshire]] | {{formatnum:3769}} | {{formatnum:1920959}} | 510 |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | {{formatnum:2180}} | {{formatnum:191047}} | 88 |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | {{formatnum:1643}} | {{formatnum:1236191}} | 752 |Hertfordshire |- | [[Otok Wight]] | {{formatnum:380}} | {{formatnum:141660}} | {{formatnum:373}} |Otok Wight |- | [[Kent]] | {{formatnum:3738}} | {{formatnum:1931684}} |517 |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | {{formatnum:3066}} | {{formatnum:1601645}} | {{formatnum:522}} |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | {{formatnum:2156}} | {{formatnum:1133921}} | {{formatnum:526}} |{{cslist |Leicestershire|[[Leicester]]}} |- | [[Lincolnshire]] | {{formatnum:6976}} | {{formatnum:1120749}} | {{formatnum:161}} |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | {{formatnum:652}} | {{formatnum:1475541}} | {{formatnum:2262}} |Merseyside |- | [[Norfolk]] | {{formatnum:5384}} | {{formatnum:940359}} | {{formatnum:175}} |Norfolk |- | [[Severni Yorkshire]] | {{formatnum:8654}} | {{formatnum:1201415}} | {{formatnum:139}} |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | {{formatnum:2364}} | {{formatnum:813682}} | {{formatnum:344}} |{{cslist |[[Severni Northamptonshire]] |[[Zahodni Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | {{formatnum:5020}} | {{formatnum:331420}} | {{formatnum:66}} |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | {{formatnum:2159}} | {{formatnum:1188090}} | {{formatnum:550}} |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | {{formatnum:2605}} | {{formatnum:763218}} | {{formatnum:293}} |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | {{formatnum:382}} | {{formatnum:41443}} | {{formatnum:109}} |Rutland |- | [[Shropshire]] | {{formatnum:3488}} | {{formatnum:528407}} | {{formatnum:152}} |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | {{formatnum:4170}} | {{formatnum:1012934}} | {{formatnum:243}} |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[Južni Yorkshire]] | {{formatnum:1552}} | {{formatnum:1430623}} | {{formatnum:922}} |Južni Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | {{formatnum:2714}} | {{formatnum:1177578}} | {{formatnum:434}} |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | {{formatnum:3800}} | {{formatnum:786231}} | {{formatnum:207}} |Suffolk |- | [[Surrey]] | {{formatnum:1663}} | {{formatnum:1248649}} | {{formatnum:751}} |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | {{formatnum:540}} | {{formatnum:1178389}} | {{formatnum:2182}} |Tyne in Wear |- | [[Warwickshire]] | {{formatnum:1975}} | {{formatnum:632,207}} | {{formatnum:320}} |Warwickshire |- | [[Zahodni Midlands]] | {{formatnum:902}} | {{formatnum:3036605}} | {{formatnum:3368}} |Zahodni Midlands |- | [[Zahodni Sussex]] | {{formatnum:1991}} | {{formatnum:915037}} | {{formatnum:460}} |Zahodni Sussex |- | [[Zahodni Yorkshire]] | {{formatnum:2029}} | {{formatnum:2435236}} | {{formatnum:1200}} |Zahodni Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | {{formatnum:3485}} | {{formatnum:767575}} | {{formatnum:220}} |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | {{formatnum:1741}} | {{formatnum:621360}} | {{formatnum:357}} |Worcestershire |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] 6nfokb8c96cam9xcdnrsudy5tzjwtr5 6740705 6740703 2026-08-22T08:48:41Z Erardo Galbi 166658 6740705 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Območja v Angliji}} {{v delu}} {{Infobox subdivision type | name = Slovesne grofije v Angliji<br><small>in</small><br>šerifovske grofije v Angliji | map = | territory = [[Anglija]] | current_number = 48 | population_range = 8.000 ([[City of London]]) do 8.167.000 ([[Greater London]])<ref>Table 2 2011 Census: Usual resident population and population density, local authorities in the United Kingdom UK Census 2011 UK usual resident population Greater London excluding City of London<!--Accessed 22 December 2012--></ref> | area_range = 3 km² do 8.611 km² | density_range = 62/km² do 4.806/km² }} '''Slovesne grofije''' (ceremonial counties),<ref>{{Cite web |title=Ceremonial Counties |url=https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf |access-date=29 November 2023 |website=Ordnance Survey|archive-url=https://web.archive.org/web/20240221114039/https://www.ordnancesurvey.co.uk/documents/product-support/ceremonial-county-boundaries-creation-process.pdf|archive-date=2024-02-21|url-status=dead}}</ref> uradno znane kot ''grofije za namene namestništva'',<ref name="sched_1">{{UK-LEG|path=ukpga/1997/23/schedule/1|title=Lieutenancies Act 1997 – Schedule 1: Counties and areas for the purposes of the lieutenancies in Great Britain|access_date=2011-05-03}}</ref> so območja v [[Anglija|Angliji]], za katera so imenovani lord-namestniki. Lord-namestnik je predstavnik monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |date=2023-11-29 |title=Document (01) The Lord-Lieutenant |url=https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |access-date=2023-11-29 |website=council.lancashire.gov.uk |archive-date=2023-12-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231216041559/https://council.lancashire.gov.uk/ecSDDisplayClassic.aspx?NAME=SD1072&id=1072&rpid=0 |url-status=dead }}</ref> '''Šerifovske grofije''' (shrieval counties) imajo enake meje in služijo podobnemu namenu, saj so to območja, za katera so imenovani visoki šerifi. Visoki šerifi so sodni predstavniki monarha na določenem območju.<ref>{{Cite web |title=High Sheriff of Lancashire |url=https://www.highsheriffoflancashire.co.uk/ |access-date=2023-11-29 |website=www.highsheriffoflancashire.co.uk}}</ref> Slovesne grofije so opredeljene v Zakonu o namestnikih iz leta 1997 (''Lieutenancies Act 1997''), šerifovske grofije pa v Zakonu o šerifih iz leta 1887 (''Sheriffs Act 1887''). Obe skupini sta opredeljeni kot skupini grofij za lokalno upravo. == Seznam == === Upravne enote od leta 1998 === {{sticky header}}{{table alignment}}{{static row numbers}} {| class="wikitable sortable sticky-header-multi static-row-numbers static-row-numbers-center col4right" id="list" |+ ! rowspan=2 | Grofija ! Površina<ref name="popstats"/> ! rowspan=2 | Prebivalci (2024) !Gostota<ref name="popstats" /> ! rowspan="2" |Sestavek |- class="static-row-header" ! (km<sup>2</sup>) !(/km<sup>2</sup>) |- | [[Bedfordshire]] | {{formatnum:1235}} | {{formatnum:749,943}} | {{formatnum:607}} |{{cslist |[[Borough of Bedford|Bedford]] |[[Central Bedfordshire]] |[[Borough of Luton|Luton]] }} |- | [[Berkshire]] | {{formatnum:1262}} | {{formatnum:992327}} | {{formatnum:786}} |{{cslist |[[Bracknell Forest]] |[[Borough of Reading|Reading]] |[[Borough of Slough|Slough]] |[[Zahodni Berkshire]] |[[Windsor in Maidenhead]] |[[Borough of Wokingham|Wokingham]] }} |- | [[Bristol]] | {{formatnum:110}} | {{formatnum:494399}} | {{formatnum:4508}} | [[Bristol]] |- | [[Buckinghamshire]] | {{formatnum:1874}} | {{formatnum:884656}} | {{formatnum:472}} |{{cslist |[[Buckinghamshire (district)|Buckinghamshire]] |[[City of Milton Keynes|Milton Keynes]] }} |- | [[Cambridgeshire]] | {{formatnum:3390}} | {{formatnum:933972}} | {{formatnum:276}} |{{cslist |Cambridgeshire |[[City of Peterborough|Peterborough]] }} |- | [[Cheshire]] | {{formatnum:2346}} | {{formatnum:1139884}} | 486 |{{cslist |[[Cheshire East]] |[[Cheshire West and Chester]] |[[Halton (borough)|Halton]] |[[Borough of Warrington|Warrington]] }} |- | [[City of London|Mesto London]]{{efn|Because the City of London has a Commission of Lieutenancy rather than a single lord-lieutenant, it is treated as a county for some purposes of the Lieutenancy Act. ([http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/ukpga_19970023_en_2 Schedule 1] paragraph 4)}} | {{formatnum:2.89}} | {{formatnum:15111}} | {{formatnum:5229}} |Mesto London |- | [[Cornwall]] | {{formatnum:3562}} | {{formatnum:585655}} | 164 |{{cslist |[[Cornwall (district)|Cornwall]] |[[Isles of Scilly]] }} |- | [[Cumbria]] | {{formatnum:6768}} | {{formatnum:510680}} | 75 |{{cslist |[[Cumberland (unitary authority)|Cumberland]] |[[Westmorland in Furness]]}} |- | [[Derbyshire]] | {{formatnum:2625}} | {{formatnum:1096526}} | 418 |{{cslist |Derbyshire |[[Derby]] }} |- | [[Devon]] | {{formatnum:6707}} | {{formatnum:1254506}} | 187 |{{cslist |Devon|[[Plymouth]] |[[Torbay]]}} |- | [[Dorset]] | {{formatnum:2653}} | {{formatnum:798914}} | 301 |{{cslist |[[Dorset (unitary authority)|Dorset]] |[[Bournemouth, Christchurch in Poole]]}} |- | [[Grofija Durham|Durham]] | {{formatnum:2676}} | {{formatnum:894025}} | 334 |{{cslist |[[County Durham (district)|County Durham]] |[[Darlington (borough)|Darlington]] |[[Hartlepool (borough)|Hartlepool]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] north of the [[River Tees]] }} |- | [[Vzhodni Yorkshire]] | {{formatnum:2475}} | {{formatnum:631285}} | 255 |{{cslist |[[East Riding of Yorkshire (district)|East Riding of Yorkshire]] |[[Kingston upon Hull]] }} |- | [[Vzhodni Sussex]] | {{formatnum:1791}} | {{formatnum:844752}} | 472 |{{cslist |East Sussex|[[Brighton and Hove]]}} |- | [[Essex]] | {{formatnum:3664}} | {{formatnum:1929610}} | 527 |{{cslist |Essex|[[Southend-on-Sea]]|[[Thurrock]]}} |- | [[Gloucestershire]] | {{formatnum:3149}} | {{formatnum:975712}} | 310 |{{cslist |Gloucestershire |[[South Gloucestershire]] }} |- | [[Veliki London]] | {{formatnum:1569}} | {{formatnum:9074625}} | {{formatnum:5783}} |''noben'' |- | [[Veliki Manchester]] | {{formatnum:1276}} | {{formatnum:3009664}} | {{formatnum:2359}} |Veliki Manchester |- | [[Hampshire]] | {{formatnum:3769}} | {{formatnum:1920959}} | 510 |{{cslist |Hampshire |[[Portsmouth]] |[[Southampton]] }} |- | [[Herefordshire]] | {{formatnum:2180}} | {{formatnum:191047}} | 88 |Herefordshire |- | [[Hertfordshire]] | {{formatnum:1643}} | {{formatnum:1236191}} | 752 |Hertfordshire |- | [[Otok Wight]] | {{formatnum:380}} | {{formatnum:141660}} | {{formatnum:373}} |Otok Wight |- | [[Kent]] | {{formatnum:3738}} | {{formatnum:1931684}} |517 |{{cslist |Kent |[[Medway]] }} |- | [[Lancashire]] | {{formatnum:3066}} | {{formatnum:1601645}} | {{formatnum:522}} |{{cslist |[[Blackburn with Darwen]] |[[Borough of Blackpool|Blackpool]] |Lancashire }} |- | [[Leicestershire]] | {{formatnum:2156}} | {{formatnum:1133921}} | {{formatnum:526}} |{{cslist |Leicestershire|[[Leicester]]}} |- | [[Lincolnshire]] | {{formatnum:6976}} | {{formatnum:1120749}} | {{formatnum:161}} |{{cslist |Lincolnshire |[[North Lincolnshire]] |[[North East Lincolnshire]] }} |- | [[Merseyside]] | {{formatnum:652}} | {{formatnum:1475541}} | {{formatnum:2262}} |Merseyside |- | [[Norfolk]] | {{formatnum:5384}} | {{formatnum:940359}} | {{formatnum:175}} |Norfolk |- | [[Severni Yorkshire]] | {{formatnum:8654}} | {{formatnum:1201415}} | {{formatnum:139}} |{{cslist |[[Middlesbrough (borough)|Middlesbrough]] |[[North Yorkshire (district)|North Yorkshire]] |[[Redcar and Cleveland]] |[[City of York|York]] |part of [[Stockton-on-Tees (borough)|Stockton-on-Tees]] south of the [[River Tees]] }} |- | [[Northamptonshire]] | {{formatnum:2364}} | {{formatnum:813682}} | {{formatnum:344}} |{{cslist |[[Severni Northamptonshire]] |[[Zahodni Northamptonshire]] }} |- | [[Northumberland]] | {{formatnum:5020}} | {{formatnum:331420}} | {{formatnum:66}} |Northumberland |- | [[Nottinghamshire]] | {{formatnum:2159}} | {{formatnum:1188090}} | {{formatnum:550}} |{{cslist |Nottinghamshire |[[Nottingham]] }} |- | [[Oxfordshire]] | {{formatnum:2605}} | {{formatnum:763218}} | {{formatnum:293}} |Oxfordshire |- | [[Rutland]] | {{formatnum:382}} | {{formatnum:41443}} | {{formatnum:109}} |Rutland |- | [[Shropshire]] | {{formatnum:3488}} | {{formatnum:528407}} | {{formatnum:152}} |{{cslist |[[Shropshire (district)|Shropshire]] |[[Telford and Wrekin]] }} |- | [[Somerset]] | {{formatnum:4170}} | {{formatnum:1012934}} | {{formatnum:243}} |{{cslist |[[Bath and North East Somerset]] |[[North Somerset]] |[[Somerset (district)|Somerset]] }} |- | [[Južni Yorkshire]] | {{formatnum:1552}} | {{formatnum:1430623}} | {{formatnum:922}} |Južni Yorkshire |- | [[Staffordshire]] | {{formatnum:2714}} | {{formatnum:1177578}} | {{formatnum:434}} |{{cslist |Staffordshire |[[Stoke-on-Trent]] }} |- | [[Suffolk]] | {{formatnum:3800}} | {{formatnum:786231}} | {{formatnum:207}} |Suffolk |- | [[Surrey]] | {{formatnum:1663}} | {{formatnum:1248649}} | {{formatnum:751}} |Surrey |- | [[Tyne in Wear]] | {{formatnum:540}} | {{formatnum:1178389}} | {{formatnum:2182}} |Tyne in Wear |- | [[Warwickshire]] | {{formatnum:1975}} | {{formatnum:632,207}} | {{formatnum:320}} |Warwickshire |- | [[Zahodni Midlands]] | {{formatnum:902}} | {{formatnum:3036605}} | {{formatnum:3368}} |Zahodni Midlands |- | [[Zahodni Sussex]] | {{formatnum:1991}} | {{formatnum:915037}} | {{formatnum:460}} |Zahodni Sussex |- | [[Zahodni Yorkshire]] | {{formatnum:2029}} | {{formatnum:2435236}} | {{formatnum:1200}} |Zahodni Yorkshire |- | [[Wiltshire]] | {{formatnum:3485}} | {{formatnum:767575}} | {{formatnum:220}} |{{cslist |[[Swindon (borough)|Swindon]] |[[Wiltshire (district)|Wiltshire]] }} |- | [[Worcestershire]] | {{formatnum:1741}} | {{formatnum:621360}} | {{formatnum:357}} |Worcestershire |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji| ]] 4plchridqojo4fs4xbdjskfvas6be9o Bohol 0 607584 6740394 2026-08-21T13:00:32Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740394 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bohol | settlement_type = otok, provinca | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 260 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Chocolate Hills Bohol Philippines.jpg | image2 = Baclayon Immaculate Concepcion Church (Tagbilaran East Road, Baclayon, Bohol; 01-12-2023).jpg | image3 = Man made Forest.jpg | image4 = Loboc River 01.jpg | image5 = Panglao Island Beach.jpg }} '''Clockwise from the top''': [[Chocolate Hills]], [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]], Panglao (otok), Loboc (reka), cerkev Baclajon | image_flag = | flag_size = 120x80px | image_seal = Bohol Seal 1.svg | seal_size = 80px | image_shield = | anthem = {{native name|ceb|[[Awit sa Bohol]]|nolink=yes}}<br/>{{center|[[File:Awit sa Bohol.ogg]]}} | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = | latd=9 | latm=54 | lats=0 | latNS=N | longd=124 | longm=12 | longs=0 | longEW=E | subdivision_type = Država | subdivision_name = Filipini | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visajas | established_title = Špansko odkritje | established_date = 16. marec 1565 | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = 22. julij 1854 | seat_type = glavno in največje mesto | seat = | government_type = Sangguniang Panlalavigan | leader_title = Guverner | leader_name = Erico Aristotle Aumentado | leader_title1 = Vice guverner | leader_name1 = Nick Besas | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 4820,95 km2 | elevation_max_m = 864 m | elevation_max_point = Mount Matunog | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 1.412.726 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_rank = 20. | population_density_km2 = auto | population_blank2_title = jeziki | population_blank2 = {{hlist|cebuanščina (Boholsko narečje)|Hiligajnon| [[Tagaloščina]]|[[angleščina]]|Eskajan}} | population_demonym = | timezone = UTC+08:00 (PST) | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | iso_code = | website = [https://bohol.gov.ph/Spletna stran] }} '''Bohol''' ({{IPA|tl|buˈhol}}), uradno '''Provinca Bohol''' ({{langx|ceb|Probinsya sa Bohol}}; {{langx|tl|Lalawigan ng Bohol}}), je otoška provinca na [[Filipini]] v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov.<ref name="b-p">{{cite web|url=http://www.bohol-philippines.com/bohol.html|title=Bohol Island Philippines|website=bohol-philippines.com |publisher=Bohol Philippines Travel Guide |access-date=February 20, 2009}}</ref> Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je Tagbilaran, največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.<ref name="bgov-i">[https://web.archive.org/web/20061206204022/http://www.bohol.gov.ph/island.html The Island-Province of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin.{{sfn|NEDA|2000}} Ima 1109 barangajev. Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči.<ref name="socioecon">{{Cite web|url=http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119162031/http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html |title=Socio-economic Profile|archive-date=November 19, 2015}}</ref> Najbolj priljubljena atrakcija so [[Chocolate Hills]], številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. [[Filipinski nartničar]], eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku. To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.<ref>[http://www.aenet.org/bohol/bountboh.htm Bountiful Bohol] {{URL|http://www.aenet.org}} Retrieved November 15, 2006.</ref> 15. oktobra 2013 je Bohol opustošil [[potres]] z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-24530042 Philippines quake hits Cebu and Bohol] BBC News. Retrieved on October 15, 2013</ref><ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/330957/news/regions/powerful-quake-kills-74-people-destroys-heritage-churches-in-bohol-cebu Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu] GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013</ref> Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za [[Unescovi globalni geoparki|UNESCO-ov globalni geopark]], prvi na Filipinih.<ref>{{Cite web |last=Almazan |first=Faye |title=Bohol is PH's first UNESCO Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/lifestyle/travel/101802/bohol-is-phs-first-unesco-global-geopark/story |access-date=2023-05-25 |website=www.gmanetwork.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark {{!}} UNESCO |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |access-date=2023-05-25 |website=www.unesco.org |language=en}}</ref> Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran. == Etimologija == ''Bohol'' torej izhaja iz lokalne besede ''bo-ol'', vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v [[nahuatl]]u se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot ''Bool'', barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title=History – City Government of Tagbilaran – City of Peace and Friendship}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === ==== Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) ==== Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot ''zibelka boholske civilizacije'' zaradi arheoloških najdb predkolonialnih [[petroglif]]ov in starodavnih trupel iz grobišč, ​​ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na [[Mindanao|Mindanau]], [[Palavan]]u, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na [[Borneo|Borneu]] in v [[Vietnam]]u.<ref name="jstor.org">{{cite journal |last1=Tenazas |first1=Rosa CP |title=The Boat-Coffin Burial Complex in the Philippines and ITS Relation to Similar Practices in Southeast Asia |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1973 |volume=1 |issue=1 |pages=19–25 |jstor=29791037 }}</ref> Danes lokalni zdravilci in [[šaman]]i še vedno izvajajo obrede ''pagdivata'' oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi.<ref name="jstor.org"/> Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev.<ref>{{cite journal |last1=Ronquillo |first1=Wilfredo P. |title=Anthropological and Cultural Values of Caves |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1995 |volume=23 |issue=2 |pages=138–150 |jstor=29792183 }}</ref> Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino. Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.<ref>{{cite web |title=Repatriating A Skull From the Philippines |url=https://www.thegallerytalk.com/post/repatriating-a-skull-from-the-philippines |website=GALLERY TALK Connecting Museums & Society|date=October 18, 2021 }}</ref><ref>{{cite web |title=EXPLORING ETHICAL STEWARDSHIP OF HUMAN REMAINS |url=https://www.reconnect-recollect.com/the-toolkit/exploring-ethical-stewardship-of-human-remains/ |website=ReConnect/ReCollect |access-date=2024-04-01}}</ref> ==== 12. do 16. stoletje ==== [[File:Visayans 1.png|thumb|left|150px|Risba iz ''Boxer Codexa'', ki prikazuje Pintadose]] V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi.<ref name="discoverbohol.com">{{Cite web|url=http://www.discoverbohol.com/Features/Dauis-History-Part-1.htm|title = Discover Bohol}}</ref> Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji ''Historia de Mindanao'' omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=143 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Combes poudarja, da so prebivalci Panglaa nekoč v svoji zgodovini napadli celinski Bohol in nato na tem območju uvedli gospodarsko in politično prevlado, tako da so stare Boholane zaradi vojne imeli za svoje sužnje. Dober primer je, da je Pagbuaya Si Catunaoja, kralja Bohola, imel za svojega vazala in sorodnika.}}</ref> Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z ''kraljestvom'' Bohol. Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=144 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Ternatanski kralj je načrtoval povračilni napad na Boholane. Svoje načrte je uspel tako, da je na skrivaj poslal svojih dvajset "joang" enega za drugim na Bohol, pri čemer je prevarantsko rekel, da so "trgovci, ki se ukvarjajo le s prodajo svojega blaga".}}</ref> Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so [[mušketa|muškete]] in [[arkebuza|arkebuze]], ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.<ref>{{cite book |last1=Lach |first1=Donald F. |last2=Kley |first2=Edwin J. Van |title=Asia in the Making of Europe, Volume III: A Century of Advance. Book 3: Southeast Asia |date=2018 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-46698-9 |page=1535 |url=https://books.google.com/books?id=5wq9BgAAQBAJ |language=en |quote=Tisoč družin bisajskih svobodnjakov je pod vodstvom svojega poglavarja Pagbuaye prečkalo Mindanao in zavzelo majhen, razgiban hrib na severni obali, ki ga je bilo mogoče zlahka braniti in s katerega so lahko še naprej sodelovali v medotoški trgovini.}}</ref> Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.{{sfn|Hellingman|2002b}} === Špansko kolonialno obdobje (1500–1890) === [[File:Clarin Ancestral Home, Bohol.png|left|thumb|259x259px|Notranjost hiše prednikov Clarin v Loaju]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 200 | image1 = Roman Catholic church, Loay, Bohol, Philippines.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = Loon Church interior - 2 - NHCP.jpg | alt2 = | caption2 = | footer_align = left | footer = Tri cerkve iz španskega obdobja na Boholu, od zgoraj navzdol: cerkev v Loaju, notranjost cerkve Loon, vhod v samostan Loboc. | perrow = 3 | width = 2 | image3 = Loboc, Museum of Loboc, Loboc Church, Bohol, Philippines.jpg }} Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal ''datuje'' (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s ''sandugom'' (krvnim sporazumom) med obema možema.{{refn|name=zaide|{{harvnb|Gardner|1997}}, sourced from {{harvnb|Zaide|1949}}}} Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje ''Sandugo'' ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in ​​pečatu Bohola.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182712/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325] "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."</ref> Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829.<ref name="zaide"/> Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es |url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref> 1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).<ref name=":0" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.<ref name=":0">National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>[https://books.google.com/books?id=e6zNvZsVdFAC ''Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865''.] Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p.&#x20;125.</ref><ref>''[https://books.google.com/books?id=_k1BAAAAcAAJ Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863]''. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp.&#x20;212–213. </ref> 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182754/http://www.bohol.gov.ph/history.html History of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.<ref>{{cite web|url=https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|website=laagsaisla.com|access-date=November 23, 2018|title=Islang Tinubuan|date=January 1, 2018}}</ref> === Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) === Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton. Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile.{{sfn|Foreman|1906|p=528}}<ref>{{cite book |last1=Luspo |first1=Marianito Jose |title=Tubod: The Heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila, Philippines |chapter=Bohol Through the Centuries}}</ref> Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.<ref>{{cite book |last1=Peligrino |first1=Hugo |last2=Fernandez |first2=Rustico |title=History and Cultural Life of the Town and Barrios of Guindulman |date=1950}}</ref> V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran<ref>{{cite web |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/9374 |publisher=Supreme Court of the Philippines |date=April 20, 1901 |access-date=15 June 2023|title=Act 117: An Act Extending the Provisions of the Provincial Government Act to the Province of Bohol.}}</ref> kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.<ref>{{cite web |title=Act No. 968 |url=https://lawyerly.ph/laws/view/l8aa3 |website=Lawyerly.ph |access-date=15 June 2023}}</ref> === Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) === Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.{{sfn|Hellingman|2002c}} Plošča, postavljena v pristanišču Tagbilaran v spomin na osvoboditev, se glasi: {{quote|Tisoč sto dvainsedemdeset častnikov in mož 3. bataljona 164. pehotnega polka Ameriške divizije pod poveljstvom podpolkovnika Williama H. ​​Considineja je pristalo na otoškem pomolu Tagbilaran ob 7.00 zjutraj 11. aprila 1945.}} Konvoj, ki je filipinske in ameriške osvobodilne sile prepeljal v Bohol, je sestavljala flotila šestih desantnih ladij (srednje)-(LSM), šestih desantnih plovil (pehota)-(LCI), dveh desantnih plovil (srednje)-(LCM) in ene desantne ladje, srednje (raketna)-[LSM(R)]. Po prihodu je okrepljena bataljonska bojna skupina hitro napredovala proti vzhodu in severovzhodu z nalogo uničenja vseh sovražnih sil v Boholu. Polkovnik Considine, poveljnik operativne skupine, je takoj poslal motorizirane patrulje, ki so prečesale območje proti severu in vzhodu, približno na polovici otoka, vendar med izvidovanjem niso našli nobenih sovražnikov. Končno so severno od Ginopolana v Valencii, blizu meje Sierra-Bullones, našli sovražno skupino nedoločene moči. Do 17. aprila je bila operativna skupina pripravljena na napad v Ginopolanu. Glavnina japonskih sil je bila v desetih dneh delovanja uničena in poražena. Bohol je bil 25. maja 1945 uradno razglašen za osvobojenega s strani generalmajorja Williama H. ​​Arnolda, poveljnika Ameriške divizije. Približno v tem času so večino častnikov in mož poveljstva območja Bohol obdelale enote Osme ameriške armade. 31. maja 1945 je bilo poveljstvo območja Bohol uradno deaktivirano po ukazu generalpodpolkovnika Roberta L. Eichelbergerja, poveljnika Osme ameriške armade, skupaj z rednimi in policijskimi četami filipinske Commonwealth vojske, filipinske policije in boholskih gverilcev. Med drugo bitko za Bohol od marca do avgusta 1945 so filipinske čete 3., 8., 83., 85. in 86. pehotne divizije filipinske Commonwealth Army in 8. policijskega polka filipinske policije zavzele in osvobodile otoško provinco Bohol ter pomagale boholskim gverilskim borcem in ameriškim osvobodilnim silam premagati japonske cesarske sile pod poveljstvom generala Sōsakuja Suzukija. === Povojno obdobje === Po smrti predsednika Ramona Magsajsaja je predsedniški položaj nasledil podpredsednik Carlos P. Garcia, ki se je rodil v Talibonu. Na predsedniških volitvah leta 1957 je osvojil polni mandat. Na predsedniških volitvah leta 1961 se je potegoval za drugi polni mandat kot predsednik, a ga je premagal podpredsednik Diosdado Macapagal.<ref name="Eufronio Alip 1958">Eufronio Alip, ed., The Philippine Presidents from Aguinaldo to Garcia (1958); Jesús V. Merritt, Our Presidents: Profiles in History (1962); and Pedro A. Gagelonia, Presidents All (1967). See also Hernando J. Abaya, The Untold Philippine Story (1967). Further information can be found in Ester G. Maring and Joel M. Maring, eds., Historical and Cultural Dictionary of the Philippines (1973).</ref> Leta 1965 so po številnih poskusih, da bi Tagbilaran preoblikovali v mesto, trije kongresniki iz Bohola podprli zakon, ki je kasneje postal Zakon o republiki 4660, s katerim je bila 18. junija 1966 ustanovljena mestna listina Tagbilarana.<ref>{{cite web | url=https://tagbilaran.gov.ph/history/ | title=HISTORY &#124; City Government of Tagbilaran }}</ref> === Marcosova diktatura === Postopno povojno okrevanje Filipinov se je v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih poslabšalo, pri čemer je bila filipinska plačilnobilančna kriza leta 1969 eden prvih prelomnih dogodkov.<ref name=Balbosas1992>{{Cite journal |last=Balbosa |first=Joven Zamoras |date=1992 |title=IMF Stabilization Program and Economic Growth: The Case of the Philippines |journal=Journal of Philippine Development |volume=XIX |issue=35 |url=https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf |access-date=November 6, 2022 |archive-date=September 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921141056/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf }}</ref> Ekonomski analitiki to običajno pripisujejo povečanju vladne porabe, financirane s posojili, za spodbujanje kampanje za ponovno izvolitev Ferdinanda Marcosa leta 1969,<ref name=Balbosas1992/><ref name="Balisacan&Hill2003">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=O_L9k58WM9UC&q=The+Philippine+economy+under+Marcos:+A+balance+sheet |title=The Philippine Economy: Development, Policies, and Challenges |last1=Balisacan |first1=A. M. |last2=Hill |first2=Hal |date=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515898-4 |language=en}}</ref><ref name="Cororaton1997">{{Cite journal |last=Cororaton |first=Cesar B. |title=Exchange Rate Movements in the Philippines |journal=DPIDS Discussion Paper Series 97-05 |pages=3, 19}}</ref> čeprav Marcos za nemire krivi ustanovitev Komunistične partije Filipinov leta 1968, da bi si pridobila politično in vojaško podporo goreče protikomunističnih administracij Nixona in Forda v ZDA.<ref name="Celoza1997">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Sp3U1oCNKlgC|title=Ferdinand Marcos and the Philippines: The Political Economy of Authoritarianism|last=Celoza|first=Albert F.|date=1997|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-94137-6|language=en}}</ref><ref>{{Cite book | url=https://archive.org/details/philippinesreade00schi |title=The Philippines reader: a history of colonialism, neocolonialism, dictatorship, and resistance |last=Schirmer |first=Daniel B. |date=1987 |publisher=South End Press |isbn=0-89608-276-8 |edition=1st |location=Boston |oclc=14214735 }}</ref> Na Boholu, ki ga je do takrat zaznamovala kmetijska samozadostnost<ref name="Clausen2006">Clausen, Anne (2006). Disparities of poverty and wealth in the Philippines. An analysis of policy effect(iveness). PhD thesis, University of Cologne.</ref> in "nenavadno egalitarni" niz družbenih norm za vzorce posesti zemlje,<ref name="Urich2003">{{Cite journal |last=Urich |first=Peter |date=2003 |title=Land Tenure History, Insurgency, and Social Forestry in Bohol |url=https://www.jstor.org/stable/29792524 |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |volume=31 |issue=3 |pages=156–181 |issn=0115-0243}}</ref> so te gospodarske pretrese še poslabšali hitra rast prebivalstva in upad pridelka riža. Uvedba intenzivnega riževega kmetijstva v višavju je povzročila obsežno krčenje gozdov, kar je nato povzročilo izgubo vode za riževa polja v nižavju.<ref name="Clausen2006"/> Začelo se je povečevati število primerov uzurpacije zemlje, kar je nato poslabšalo odnose med lastniki zemljišč in najemniki.<ref name="Urich2003"/> Leta 1972, eno leto pred pričakovanim koncem svojega zadnjega ustavno dovoljenega predsedniškega mandata leta 1973, je [[Ferdinand Marcos]] na Filipinih uvedel vojno stanje.<ref name ="Kasaysayan9ch10">{{Cite book |title=Kasaysayan, The Story of the Filipino People Volume 9:A Nation Reborn. |publisher=Asia Publishing Company Limited |year=1998 |editor-last=Magno |editor-first=Alexander R. |location=Hong Kong |chapter=Democracy at the Crossroads}}</ref> To je Marcosu omogočilo, da je ostal na oblasti še štirinajst let, med katerimi je Bohol doživel številne družbene in gospodarske vzpone in padce.<ref name ="Kasaysayan9ch10"/> Gospodarske težave, skupaj s kronističnim kapitalizmom in dragim življenjskim slogom družine Marcos, so povzročile razočaranje in ko so protesti naleteli na neupravičene pridržanja in kršitve človekovih pravic, so se mnogi opozicijski aktivisti, ki so prej imeli 'zmerna' stališča (tj. pozivali k zakonodajnim reformam), prepričali, da nimajo druge izbire, kot da pozivajo k bolj radikalnim družbenim spremembam.<ref name="Rodis">{{Cite news |url=https://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm |title=Remembering the First Quarter Storm |last=Rodis |first=Rodel |newspaper=Philippine Daily Inquirer |access-date=January 27, 2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150131131959/http://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm/ |archive-date=January 31, 2015 |language=en}}</ref><ref name="Lacaba 1982 11–45, 157–178">{{Cite book|title=Days of Disquiet, Nights of Rage: The First Quarter Storm & Related Events|last=Lacaba|first=Jose F.|publisher=Salinlahi Pub. House|year=1982|location=Manila|pages=11–45, 157–178}}</ref> Dejavnosti Marcosove administracije so "mitologizirale" Novo ljudsko armado (NPA) CPP, zato se je veliko radikaliziranih protestnikov odzvalo s pridružitvijo NPA. Do leta 1981 so se dejavnosti NPA začele opažati na gorskih območjih Seville, Bilarja, Batuana in Balilihana. V tem času je tabor Dagohoy v Tagbilaranu deloval kot eden od mnogih centrov za pridržanje med Marcosovo diktaturo pod okriljem Regionalnega poveljstva za pridržane III (RECAD III) v taboru Lapu-Lapu v mestu Cebu. Med priporniki v taborišču Dagohoy je bil 19-letni brat sodnika Meinrada Paredesa, ki so ga pretepli s strelnim orožjem, tako da je sčasoma utrpel trajno poškodbo sluha.<ref>{{Cite news |last=de Leon |first=Marguerite |date=2022-09-28 |title=Have Filipinos forgotten the biggest crime made against us? |url=https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221227120714/https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |archive-date=2022-12-27 |access-date=2024-04-04 |work=Rappler |language=en-US}}</ref> Takojšen odziv vlade na prisotnost NPA je bil integriran ''socialni, ekonomski, kulturni in politični'' program, v okviru katerega je bila leta 1985 na otok napotena tudi ''posebna akcijska enota'', vendar so se konflikti nadaljevali in celo stopnjevali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vlada je Bohol lahko razglasila za "brez NPA" šele v letu 2010, po uspehu prizadevanj, imenovanih "Boholski model", v katerem je vojaško delovanje igralo stransko vlogo, hkrati pa je poudarjalo zagotavljanje storitev civilne vlade, ki so obravnavale lokalno revščino in druge temeljne vzroke nezadovoljstva skupnosti.<ref>Torres, E. C. (2011). A Success Story in Philippine Counterinsurgency: A Study of Bohol. Kansas City: US Army General Staff College</ref><ref>Bulambot, Jolene. ―Bohol Model Cited for Insurgency Defeat.‖ Inquirer.net, 18 September 2006. http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20060918-21555/Bohol_model_cited_for_insurgency_defeat (accessed 2 May 2011)</ref> === Sodobnost === [[File:North Bohol fault.jpg|thumb|Del severnoboholskega preloma v Inabangi]] ==== Potres leta 2013 ==== 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PST) je otoško provinco prizadel močan potres z magnitudo 7,2 po Richterjevi lestvici.<ref name="Phivolcs 1">{{cite web |date=October 15, 2013 |title=Earthquake Bulletin No. 3: 7.2 Bohol Earthquake |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/html/update_SOEPD/2013_Earthquake_Bulletins/October/2013_1015_0012_B3F.html |access-date=October 15, 2013 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Njegov epicenter je bil na {{coord|9.86|N|124.07|E|format=dms|dim:1000}} (6 km J 24° Z od Sagbayana in 629 km od Manile), globina žarišča pa je bila 12 km. Potres so čutili vse do mesta Davao na Mindanau. Po uradnih poročilih Nacionalnega sveta za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč (NDRRMC) je v Boholu umrlo 57 ljudi, 104 pa jih je bilo ranjenih. Severni boholski [[prelom (geologija)|prelom]] ali ''Veliki boholski zid'' je zmični prelom, ki je bil odkrit 15. oktobra 2013 med potresom na Boholu leta 2013. Postal je ena od turističnih znamenitosti province Bohol.<ref name="NDRRMC 1">{{cite web |date=October 13, 2013 |title=SitRep No.2 re Effects of Earthquake in Carmen, Bohol |url=http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016004749/http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-date=October 16, 2013 |access-date=October 15, 2013 |publisher=National Disaster Risk Reduction and Management Council}}</ref> To je bil najsmrtonosnejši potres na Filipinih od potresa z magnitudo 7,8 na Luzonu leta 1990.{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2013}} Prej, 8. februarja 1990, je Bohol prizadel potres z epicentrom skoraj enakim kot leta 2013,{sfn|EERI|1990}} ki je povzročil šest smrtnih žrtev in 200 ranjenih. Poškodovanih je bilo več stavb in povzročil je [[cunami]].{{sfn|New York Times|2013}} ==== Vdor militantov leta 2017 ==== 12. aprila 2017 je 11 militantov skupine Abu Sajaf (ASG) izvedlo napad na Bohol. V spopadih, ki so se začeli ob 5. uri zjutraj, so bili ubiti trije vojaki, policist in vsaj štirje oboroženi moški, vključno z njihovim vodjo Abujem Ramijem. Ubita sta bila tudi dva vaščana Inabanga, čeprav ni bilo jasno, ali sta bila ubita v navzkrižnem ognju ali pa so ju usmrtili stisnjeni militanti. Varnostni uradniki so preostanek ASG, ki je pristala v Boholu, izsledili iz notranjosti na sosednji otok v provinci, kar je maja na koncu privedlo do nevtralizacije Abuja Asisa, zadnjega preostalega bandita. V Barangaj Lavisu v Calapeju so ga ustrelili policisti iz oddelka za specialno orožje in taktiko, medtem ko se je skupaj z Ubajdo boril do konca. Vseh 11 članov ASG, ubitih v vdoru, je bilo ustrezno pokopanih v skladu z muslimansko tradicijo.{{sfn|Rappler|2017}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017b}}{{sfn|Sun Star|2017}} Turistična industrija v Boholu je bila negativno prizadeta zaradi vdora militantov ASG na otok,{{sfn|Cebu Daily News|2017a}}{{sfn|Cebu Daily News|2017b}} čeprav organizatorji potovanj verjamejo, da si lahko industrija opomore.{{sfn|Cebu Daily News|2017c}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017c}} ==== Priznanje UNESCO 2023 ==== Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je 24. maja 2023 Bohol dodala kot eno od 18 novih lokacij v svojo mrežo globalnih geoparkov – prvega na Filipinih. UNESCO geoparke navaja kot »enotna, enotna geografska območja«, kjer imajo najdišča in pokrajine mednarodni geološki pomen in jih je treba »upravljati s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref name="rappler.com">{{cite web |title=What makes Bohol Island the Philippines' first UNESCO global geopark? |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/bohol-philippines-first-unesco-global-geopark/ |website=Rappler |date=May 25, 2023 |access-date=20 April 2024}}</ref> Bohol pokriva 8.808 kvadratnih kilometrov zemlje, ki obdaja bujna morska zaščitena območja. Ponaša se s čudovitimi, še ne priljubljenimi kraškimi geo-najdišči, kot so jame in vrtače, med drugim. UNESCO je navedel »400 let bogate zgodovine in kulturnih tradicij otoka Bohol v harmoniji z njegovimi edinstvenimi geološkimi zakladi«.<ref>{{cite web |date=May 24, 2023 |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |website=[[UNESCO]] |publisher= |access-date=May 25, 2023}}</ref><ref>{{cite news |author=GMA Integrated News |date=May 25, 2023 |title=UNESCO declares Bohol as PH's first Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/regions/871076/unesco-declares-bohol-as-ph-s-first-global-geopark/story/ |work=GMA News Online |access-date=May 25, 2023}}</ref> Dodatna najdišča v Unescovem globalnem geoparku vključujejo: dvojni koralni greben Danajon Bank, panoramski park Alicia, jama princese Manan-av, slapovi Can-umantad, obalni geomorfološki ohranitveni park Loon, dvignjena morska terasa Maribojoc, morske terase Baclajon, jama Hinagdanan, hladni izvir Canava, jamski bazeni Anda, otok Lamanok in jama Batungaj.<ref name="rappler.com"/> == Geografija == [[File:Bohol Island, PH, Sentinel-2.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Bohol]] [[File:Chocolate Hills overview.JPG|thumb|[[Chocolate Hills]], Bohol]] Zahodno od Bohola leži [[Cebu]], na severovzhodu otok Lejyte, južno pa čez Boholsko morje [[Mindanao]]. Cebujski preliv ločuje Bohol od Cebuja in obe otoški provinci imata skupni jezik, vendar se Boholano zavestno razlikuje od Cebuana. Podnebje Bohola je na splošno suho, z največ padavinami med junijem in oktobrom. Notranjost je hladnejša od obale.<ref>{{cite web|url=https://psa.gov.ph/content/bohol-growth-rate-made-sudden-leap-295-percent-results-2000-census-population-and-housing|website=psa.gov.ph|publisher=Philippine Statistics Authority|title=Bohol: Growth Rate Made a Sudden Leap to 2.95 Percent (Results from the 2000 Census of Population and Housing, NSO)|date=September 10, 2002|access-date=December 14, 2018}}</ref> === Fizične značilnosti === Bohol s površino 4821 km<sup>2</sup> in obalo, dolgo 261 km, je deseti največji otok na Filipinih. Glavni otok obdaja približno 70 manjših otokov, od katerih sta največja otok Panglao, ki sjea nasproti Tagbilarana na jugozahodu in otok Lapinig na severovzhodu. Teren Bohola je v osnovi valovit in hribovit, približno polovica otoka pa je prekrita z [[apnenec|apnencem]]. V bližini zunanjih območij otoka so nizka gorska veriga. Notranjost je velika planota z nepravilnimi reliefnimi oblikami. V bližini Carmena so [[Chocolate Hills]] (Čokoladni griči) več kot 1200 enakomerno stožčastih hribov, poimenovanih po travi, ki raste na hribih in poleti porjavi, zaradi česar je pokrajina videti kot čokoladni kupi. To so hribi iz apnenca, ki je ostal od koralnih grebenov med ledeno dobo, ko je bil otok potopljen. Chocolate Hills veljajo za eno od filipinskih naravnih čudes, Bohol pa pogosto imenujejo ''filipinski dragulj''. Pojavljajo se na pokrajinskem pečatu Bohola. Bohol ima 114 izvirov, 172 potokov in štiri glavne reke, ki tečejo skozi Bohol z radialnim vzorcem drenaže.<ref>{{cite book |editor1-last=Villegas |editor1-first=Ramon N. |title=Tubod: the heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila |isbn=971-814-036-0}}</ref> Največja reka, Inabanga, teče v severozahodnem delu province; reka Loboc odvaja vodo iz središča otoka do srednje južne obale; reka Abatan teče na jugozahodu in reka Ipil na severu. Edino naravno jezero v provinci je jezero Cabilao Island, imenovano tudi jezero Danao ali Lanao, na otoku Cabilao.<ref name="glimpse">{{cite web |title=A Glimpse of Loon |url=https://www.loon.gov.ph/a-glimpse-of-loon/ |website=www.loon.gov.ph |publisher=Municipality of Loon |access-date=May 7, 2019}}</ref> Po otoku so raztreseni številni slapovi in ​​jame, vključno s slapovi Mag-Aso v Antequeri. ''Mag-Aso'' v domačem jeziku pomeni 'dim'. Voda je hladna in v vlažnih jutrih pogosto ustvari meglico, ki lahko skrije slapove. [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]] varuje največji preostali nižinski gozd Bohola in je v južnem delu otoka blizu Bilarja. === Nartničar === Leta 1996 je bila v Corelli na Boholu ustanovljena filipinska fundacija za nartničarje, da bi pomagala ohraniti in zaščititi [[nartničarji|nartničarje]] in njihov [[habitat]]. Ustanovljeni so bili gozdni in habitatni rezervati, ki zagotavljajo varnost nartničarjev, hkrati pa obiskovalcem omogočajo, da se sprehajajo in odkrivajo te miniaturne primate v njihovih naravnih habitatih. nartničar je najmanjši živeči [[primat]] in danes obstaja v več državah jugovzhodne Azije. [[Filipinski nartničar]], ''Tarsius syrichta'', lokalno znan kot ''mamag'' v Boholanu, je po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN skoraj ogrožen.<ref>{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 12, 2021}}</ref> Prilagoditev njihovim velikim izbuljenim očem jim omogoča, da ponoči jasno lovijo plen, s podolgovatimi okončinami in prsti pa skakanje z drevesa na drevo nartničarju ne predstavlja nobene omejitve.<ref>{{Cite web|title = Primate Factsheets: Tarsier (Tarsius) Taxonomy, Morphology, & Ecology|url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier|website = pin.primate.wisc.edu|access-date = January 27, 2016}}</ref> Njihovi možgani so približno enake velikosti kot njihove oči. Povezava med očmi in možgani ima za te živali edinstveno funkcijo, ki je pomembna za njihovo stabilnost in ravnotežje.<ref>{{cite web|title= Endangered Species International|url = https://www.britannica.com/animal/tarsier|publisher = Endangered Species International.org|access-date = January 27, 2016}}</ref> Nartničarji imajo neverjetne slušne sposobnosti. Slišijo lahko frekvenco do 91 kHz (kilohercev) in oddajajo zvoke 70 kHz.<ref>{{Cite web|title = World's Highest-Pitched Primate Calls Out Like a Bat|url = http://www.livescience.com/18359-embargoed-world-highest-pitched-primate-calls-bat.html|website = LiveScience.com| date=February 8, 2012 |access-date = January 27, 2016}}</ref> === Podnebje === Od novembra do aprila prevladuje severovzhodni [[monsun]] (''amihan''). Razen redkih nalivov je to najmilejši čas v letu. Dnevne temperature so povprečno 28 °C, ponoči pa se ohladijo na približno 25 °C. Poletna sezona od maja do julija prinaša višje temperature in zelo vlažne dni. Od avgusta do oktobra traja jugozahodni monsun (''habagat''). Vreme v tej sezoni ni zelo predvidljivo, saj se tedni mirnega vremena izmenjujejo z deževnimi dnevi. Dežuje lahko kateri koli dan v letu, vendar je večja verjetnost močnih nalivov od novembra do januarja. === Geološka formacija === Nastanek otoka Bohol se je začel v pozni juri (pred približno 160 do 145 milijoni let). Otok je bil še vedno potopljen, razen tistega, kar je danes gora Malibalibod v Ubaju in sosednje območje v Aliciji na Boholu. Pred približno 66 milijoni let, ob koncu krede, se je severni del otoka začel postopoma dvigovati. Vulkanska aktivnost v tem času je povzročila odlaganje številnih plasti vulkanskih kamnin v regiji. Kopenska masa se je povečala in rasla na začetku [[paleogen]]a (pred približno 60 milijoni let). V tem obdobju je bil na območje Talibona vnesen [[diorit]], oblika magmatske kamnine. Med [[eocen]]om in [[oligocen]]om se je razvoj otoka za milijone let ustavil. Na začetku [[miocen]]a (pred približno 23 milijoni let) se je geološki razvoj otoka nadaljeval. Kombinacija dviga in vulkanizma je povzročila odlaganje apnenca in izbruh [[andezit]]a, oblike vulkanske kamnine. V tem času je bila nad vodo le vzhodna polovica otoka. Pred približno 5 milijoni let se je jugovzhodni del otoka začel dvigati iz oceana. Od poznega [[pliocen]]a do [[pleistocen]]a (pred približno 3,6 do 1,8 milijona let) se je preostali del nekoč potopljenega dela otoka Bohol dvignil na površje, kar je otoku dalo sedanjo obliko. == Demografija == [[File:Ph fil bohol.png|thumb|400px|{{center|Politični zemljevid Bohola}}]] Po popisu leta 2024 ima 1.412.726 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> Ljudstvo Boholano, posebna etnična podskupina Cebuana, obsega večino Bohola s številnimi prebivalci v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Eskajanci, posebna etnična skupina, ki prav tako izvira iz Bohola, so prebivalci notranjosti gozdnega zaledja jugovzhodnih občin Duero, Guindulman, Pilar in Sierra Bullones. V provinci prebivajo tudi nedomorodci, ki vključujejo Cebuanonce (s severovzhoda), Butuanonce, Surigaonone (oboje iz Caraga na Mindanau), Hiligajnonce, Ilocanose (iz Panajya, Negros Occidentala in Ilocandije, neposredno ali prek Mindanaa, kar pomeni, da tudi prebivajo oba (s severovzhoda), Varajn in Varajn Visaje). === Jeziki === Večina prebivalcev Boholana govori boholsko cebuanščino, narečje cebuanščine, ki izvira iz province. Govorci so tudi v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Boholani govorijo in razumejo tudi standardno cebuansko. Tagaloščina in angleščina se uporabljata predvsem v poslovnih, vladnih zadevah in v lokalnem akademskem svetu. Eskajci imajo svoj umetni jezik z istim imenom in lastno abecedo. Velja za ogrožen jezik, zaradi česar si prostovoljci v skupnosti Eskajcev prizadevajo za ohranitev jezika, da bi ga učili mlajše Eskajce. V provinci se različno govorijo tudi butuanon, surigaonon, hiligaynon, ilokano in varaj. == Upravna delitev == V Boholu je 47 občin,<ref>{{cite web|url=https://www.bohol.ph/municipalities.php |publisher= Bohol Philippines|title=City and Municipalities of Bohol|website=Bohol.ph|date=August 10, 2018|access-date= October 18, 2018}}</ref> 1 sestavno mesto in 1109 barangajev. == Gospodarstvo == Turizem igra vse večjo vlogo v gospodarstvu otoka. Mednarodno letališče Bohol-Panglao je aktivno od leta 2018 za domače lete in mednarodne lete od leta 2023. Na letališču se nahajajo najbolj obiskane in dostopne plaže v provinci. Zagovorniki projekta upajo, da bo novo letališče povečalo ugled Bohola kot mednarodne turistične destinacije, čeprav načrt nenehno kritizirajo.<ref name="infra">{{cite web |url=http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |title=Bohol Profile on Infrastructure |publisher=Government of Bohol |archive-url=https://web.archive.org/web/20061010125458/http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |archive-date=October 10, 2006}}</ref> Potapljanje in prosto potapljanje sta med gonilnimi silami turistične industrije Bohola. Panglao je vodilni z več kot 70 potapljaškimi centri in operaterji prostega potapljanja zaradi številnih potapljaških mest, vključno s Pamilacanom. Občina Dauis je drugouvrščena v provinci s številnimi potapljaškimi objekti, usmerjenimi v Pamilacan in Napaling. Anda in Cabilao prav tako kažeta nekaj pomembnosti pri rasti potapljaške industrije v Boholu. Zaradi hitre rasti zasebne in javne regulativne organizacije ščitijo morsko okolje pred škodo, ki jo povzroči človek.<ref>{{cite web | url=https://www.boholchronicle.com.ph/2022/11/24/pado-wants-to-protect-promote-bohol-dive-sites/ | title=PADO wants to protect, promote Bohol dive sites | date=November 24, 2022 }}</ref> Poleg rastoče turistične industrije je Bohol tudi nastajajoče središče zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO) in je spodbudil več kot štiri podjetja BPO v provinci, s svetovnimi podjetji BPO, kot so Sagility, Genpact, TaskUs in Ibex Global, ki so večinoma v mestu Tagbilaran, glavnem mestu in največjem mestu province.<ref>{{Cite web |date=2021-02-28 |title=New BPO opening in Tagbilaran |url=https://www.boholchronicle.com.ph/2021/02/28/new-bpo-opening-in-tagbilaran/ |access-date=2025-06-23 |website=BOHOLCHRONICLE.COM.PH |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=visayas_cv |date=2024-09-17 |title=Call center sa daan nga CAAP passenger terminal, gibuksan - Philippine Information Agency |url=https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/,%20https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/ |access-date=2025-06-23 |language=en-US}}</ref> Leta 2023 so panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, poskočile s 7,1-odstotno stopnjo rasti. Druge panoge, kot so storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter promet in skladiščenje, so prav tako občutno rasle.<ref>{{Cite web |last=Cordova |first=Calvin |date=2 December 2024 |title=Bohol GDP up in 2023 – PSA |url=https://mb.com.ph/2/12/2024/bohol-gdp-up-in-2023-psa |access-date=23 June 2025 |website=Manila Bulletin}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150" heights="120"> File:Baclayon church, Bohol.png|Cerkev Baclayon File:Calape Catholic Church (2017).jpg|Cerkev Calape File:Loboc church - panoramio.jpg|Loboška cerkev File:Chocolate Hills Bohol.JPG|Boholska notranjost File:Forest road in Bohol 2, Philippines.jpg|Gozd mahagonija v Boholu File:Dumaluan beach.jpg|Plaža Dumaluan na otoku Panglao File:Loboc Bohol 2.jpg|Loboc File:Tarsier Hugs Mossy Branch.jpg|Nartničar File:Boholano delicacy Kalamay.png|Kalamajska sladica File:Cadapdapan Rice Terraces Candijay.jpg|Riževe terase Cadapdapan File:Maribojoc uplifted marine terrace.jpg|Dvignjena morska terasa Maribojoc File:Watchtower in the Municipality of Panglao, Bohol.jpg|Stražni stolp Panglao File:Punta Cruz Watchtower, Maribojoc, Bohol in 2025.jpg|Stražni stolp Punta Cruz, Maribojoc File:Photo_shows_the_exterior_of_the_Bohol-Panglao_International_Airport.jpg|Mednarodno letališče Bohol-Panglao File:Snorkeling_in_Hinagdanan_Cave.jpg|Jama Hinagdanan </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category||Bohol}} {{Wikivoyage|Bohol}} * [http://www.bohol.gov.ph Official website of the provincial government of Bohol] * [https://web.archive.org/web/20170824191139/http://www.ppdobohol.lgu.ph/ Provincial Planning and Development Office of Bohol] (includes provincial atlas) [[Kategorija:Bohol| ]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1854]] 2t5d1ycubistgkw50inzvfsja1faga2 6740399 6740394 2026-08-21T13:12:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slovnica 6740399 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bohol | settlement_type = otok, provinca | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 260 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Chocolate Hills Bohol Philippines.jpg | image2 = Baclayon Immaculate Concepcion Church (Tagbilaran East Road, Baclayon, Bohol; 01-12-2023).jpg | image3 = Man made Forest.jpg | image4 = Loboc River 01.jpg | image5 = Panglao Island Beach.jpg }} '''Clockwise from the top''': [[Chocolate Hills]], [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]], Panglao (otok), Loboc (reka), cerkev Baclajon | image_flag = | flag_size = 120x80px | image_seal = Bohol Seal 1.svg | seal_size = 80px | image_shield = | anthem = {{native name|ceb|[[Awit sa Bohol]]|nolink=yes}}<br/>{{center|[[File:Awit sa Bohol.ogg]]}} | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = | latd=9 | latm=54 | lats=0 | latNS=N | longd=124 | longm=12 | longs=0 | longEW=E | subdivision_type = Država | subdivision_name = Filipini | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visajas | established_title = Špansko odkritje | established_date = 16. marec 1565 | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = 22. julij 1854 | seat_type = glavno in največje mesto | seat = | government_type = Sangguniang Panlalavigan | leader_title = Guverner | leader_name = Erico Aristotle Aumentado | leader_title1 = Vice guverner | leader_name1 = Nick Besas | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 4820,95 km2 | elevation_max_m = 864 m | elevation_max_point = Mount Matunog | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 1.412.726 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_rank = 20. | population_density_km2 = auto | population_blank2_title = jeziki | population_blank2 = {{hlist|cebuanščina (Boholsko narečje)|Hiligajnon| [[Tagaloščina]]|[[angleščina]]|Eskajan}} | population_demonym = | timezone = UTC+08:00 (PST) | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | iso_code = | website = [https://bohol.gov.ph/Spletna stran] }} '''Bohol''' ({{IPA|tl|buˈhol}}), uradno '''Provinca Bohol''' ({{langx|ceb|Probinsya sa Bohol}}; {{langx|tl|Lalawigan ng Bohol}}), je otoška provinca na [[Filipini|Filipinih]] v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov.<ref name="b-p">{{cite web|url=http://www.bohol-philippines.com/bohol.html|title=Bohol Island Philippines|website=bohol-philippines.com |publisher=Bohol Philippines Travel Guide |access-date=February 20, 2009}}</ref> Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je Tagbilaran, največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.<ref name="bgov-i">[https://web.archive.org/web/20061206204022/http://www.bohol.gov.ph/island.html The Island-Province of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin.{{sfn|NEDA|2000}} Ima 1109 barangajev. Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči.<ref name="socioecon">{{Cite web|url=http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119162031/http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html |title=Socio-economic Profile|archive-date=November 19, 2015}}</ref> Najbolj priljubljena atrakcija so [[Chocolate Hills]], številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. [[Filipinski nartničar]], eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku. To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.<ref>[http://www.aenet.org/bohol/bountboh.htm Bountiful Bohol] {{URL|http://www.aenet.org}} Retrieved November 15, 2006.</ref> 15. oktobra 2013 je Bohol opustošil [[potres]] z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-24530042 Philippines quake hits Cebu and Bohol] BBC News. Retrieved on October 15, 2013</ref><ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/330957/news/regions/powerful-quake-kills-74-people-destroys-heritage-churches-in-bohol-cebu Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu] GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013</ref> Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za [[Unescovi globalni geoparki|UNESCO-ov globalni geopark]], prvi na Filipinih.<ref>{{Cite web |last=Almazan |first=Faye |title=Bohol is PH's first UNESCO Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/lifestyle/travel/101802/bohol-is-phs-first-unesco-global-geopark/story |access-date=2023-05-25 |website=www.gmanetwork.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark {{!}} UNESCO |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |access-date=2023-05-25 |website=www.unesco.org |language=en}}</ref> Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran. == Etimologija == ''Bohol'' torej izhaja iz lokalne besede ''bo-ol'', vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v [[nahuatl]]u se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot ''Bool'', barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title=History – City Government of Tagbilaran – City of Peace and Friendship}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === ==== Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) ==== Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot ''zibelka boholske civilizacije'' zaradi arheoloških najdb predkolonialnih [[petroglif]]ov in starodavnih trupel iz grobišč, ​​ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na [[Mindanao|Mindanau]], [[Palavan]]u, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na [[Borneo|Borneu]] in v [[Vietnam]]u.<ref name="jstor.org">{{cite journal |last1=Tenazas |first1=Rosa CP |title=The Boat-Coffin Burial Complex in the Philippines and ITS Relation to Similar Practices in Southeast Asia |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1973 |volume=1 |issue=1 |pages=19–25 |jstor=29791037 }}</ref> Danes lokalni zdravilci in [[šaman]]i še vedno izvajajo obrede ''pagdivata'' oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi.<ref name="jstor.org"/> Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev.<ref>{{cite journal |last1=Ronquillo |first1=Wilfredo P. |title=Anthropological and Cultural Values of Caves |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1995 |volume=23 |issue=2 |pages=138–150 |jstor=29792183 }}</ref> Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino. Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.<ref>{{cite web |title=Repatriating A Skull From the Philippines |url=https://www.thegallerytalk.com/post/repatriating-a-skull-from-the-philippines |website=GALLERY TALK Connecting Museums & Society|date=October 18, 2021 }}</ref><ref>{{cite web |title=EXPLORING ETHICAL STEWARDSHIP OF HUMAN REMAINS |url=https://www.reconnect-recollect.com/the-toolkit/exploring-ethical-stewardship-of-human-remains/ |website=ReConnect/ReCollect |access-date=2024-04-01}}</ref> ==== 12. do 16. stoletje ==== [[File:Visayans 1.png|thumb|left|150px|Risba iz ''Boxer Codexa'', ki prikazuje Pintadose]] V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi.<ref name="discoverbohol.com">{{Cite web|url=http://www.discoverbohol.com/Features/Dauis-History-Part-1.htm|title = Discover Bohol}}</ref> Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji ''Historia de Mindanao'' omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=143 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Combes poudarja, da so prebivalci Panglaa nekoč v svoji zgodovini napadli celinski Bohol in nato na tem območju uvedli gospodarsko in politično prevlado, tako da so stare Boholane zaradi vojne imeli za svoje sužnje. Dober primer je, da je Pagbuaya Si Catunaoja, kralja Bohola, imel za svojega vazala in sorodnika.}}</ref> Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z ''kraljestvom'' Bohol. Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=144 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Ternatanski kralj je načrtoval povračilni napad na Boholane. Svoje načrte je uspel tako, da je na skrivaj poslal svojih dvajset "joang" enega za drugim na Bohol, pri čemer je prevarantsko rekel, da so "trgovci, ki se ukvarjajo le s prodajo svojega blaga".}}</ref> Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so [[mušketa|muškete]] in [[arkebuza|arkebuze]], ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.<ref>{{cite book |last1=Lach |first1=Donald F. |last2=Kley |first2=Edwin J. Van |title=Asia in the Making of Europe, Volume III: A Century of Advance. Book 3: Southeast Asia |date=2018 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-46698-9 |page=1535 |url=https://books.google.com/books?id=5wq9BgAAQBAJ |language=en |quote=Tisoč družin bisajskih svobodnjakov je pod vodstvom svojega poglavarja Pagbuaye prečkalo Mindanao in zavzelo majhen, razgiban hrib na severni obali, ki ga je bilo mogoče zlahka braniti in s katerega so lahko še naprej sodelovali v medotoški trgovini.}}</ref> Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.{{sfn|Hellingman|2002b}} === Špansko kolonialno obdobje (1500–1890) === [[File:Clarin Ancestral Home, Bohol.png|left|thumb|259x259px|Notranjost hiše prednikov Clarin v Loaju]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 200 | image1 = Roman Catholic church, Loay, Bohol, Philippines.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = Loon Church interior - 2 - NHCP.jpg | alt2 = | caption2 = | footer_align = left | footer = Tri cerkve iz španskega obdobja na Boholu, od zgoraj navzdol: cerkev v Loaju, notranjost cerkve Loon, vhod v samostan Loboc. | perrow = 3 | width = 2 | image3 = Loboc, Museum of Loboc, Loboc Church, Bohol, Philippines.jpg }} Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal ''datuje'' (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s ''sandugom'' (krvnim sporazumom) med obema možema.{{refn|name=zaide|{{harvnb|Gardner|1997}}, sourced from {{harvnb|Zaide|1949}}}} Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje ''Sandugo'' ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in ​​pečatu Bohola.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182712/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325] "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."</ref> Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829.<ref name="zaide"/> Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es |url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref> 1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).<ref name=":0" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.<ref name=":0">National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>[https://books.google.com/books?id=e6zNvZsVdFAC ''Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865''.] Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p.&#x20;125.</ref><ref>''[https://books.google.com/books?id=_k1BAAAAcAAJ Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863]''. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp.&#x20;212–213. </ref> 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182754/http://www.bohol.gov.ph/history.html History of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.<ref>{{cite web|url=https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|website=laagsaisla.com|access-date=November 23, 2018|title=Islang Tinubuan|date=January 1, 2018}}</ref> === Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) === Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton. Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile.{{sfn|Foreman|1906|p=528}}<ref>{{cite book |last1=Luspo |first1=Marianito Jose |title=Tubod: The Heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila, Philippines |chapter=Bohol Through the Centuries}}</ref> Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.<ref>{{cite book |last1=Peligrino |first1=Hugo |last2=Fernandez |first2=Rustico |title=History and Cultural Life of the Town and Barrios of Guindulman |date=1950}}</ref> V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran<ref>{{cite web |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/9374 |publisher=Supreme Court of the Philippines |date=April 20, 1901 |access-date=15 June 2023|title=Act 117: An Act Extending the Provisions of the Provincial Government Act to the Province of Bohol.}}</ref> kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.<ref>{{cite web |title=Act No. 968 |url=https://lawyerly.ph/laws/view/l8aa3 |website=Lawyerly.ph |access-date=15 June 2023}}</ref> === Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) === Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.{{sfn|Hellingman|2002c}} Plošča, postavljena v pristanišču Tagbilaran v spomin na osvoboditev, se glasi: {{quote|Tisoč sto dvainsedemdeset častnikov in mož 3. bataljona 164. pehotnega polka Ameriške divizije pod poveljstvom podpolkovnika Williama H. ​​Considineja je pristalo na otoškem pomolu Tagbilaran ob 7.00 zjutraj 11. aprila 1945.}} Konvoj, ki je filipinske in ameriške osvobodilne sile prepeljal v Bohol, je sestavljala flotila šestih desantnih ladij (srednje)-(LSM), šestih desantnih plovil (pehota)-(LCI), dveh desantnih plovil (srednje)-(LCM) in ene desantne ladje, srednje (raketna)-[LSM(R)]. Po prihodu je okrepljena bataljonska bojna skupina hitro napredovala proti vzhodu in severovzhodu z nalogo uničenja vseh sovražnih sil v Boholu. Polkovnik Considine, poveljnik operativne skupine, je takoj poslal motorizirane patrulje, ki so prečesale območje proti severu in vzhodu, približno na polovici otoka, vendar med izvidovanjem niso našli nobenih sovražnikov. Končno so severno od Ginopolana v Valencii, blizu meje Sierra-Bullones, našli sovražno skupino nedoločene moči. Do 17. aprila je bila operativna skupina pripravljena na napad v Ginopolanu. Glavnina japonskih sil je bila v desetih dneh delovanja uničena in poražena. Bohol je bil 25. maja 1945 uradno razglašen za osvobojenega s strani generalmajorja Williama H. ​​Arnolda, poveljnika Ameriške divizije. Približno v tem času so večino častnikov in mož poveljstva območja Bohol obdelale enote Osme ameriške armade. 31. maja 1945 je bilo poveljstvo območja Bohol uradno deaktivirano po ukazu generalpodpolkovnika Roberta L. Eichelbergerja, poveljnika Osme ameriške armade, skupaj z rednimi in policijskimi četami filipinske Commonwealth vojske, filipinske policije in boholskih gverilcev. Med drugo bitko za Bohol od marca do avgusta 1945 so filipinske čete 3., 8., 83., 85. in 86. pehotne divizije filipinske Commonwealth Army in 8. policijskega polka filipinske policije zavzele in osvobodile otoško provinco Bohol ter pomagale boholskim gverilskim borcem in ameriškim osvobodilnim silam premagati japonske cesarske sile pod poveljstvom generala Sōsakuja Suzukija. === Povojno obdobje === Po smrti predsednika Ramona Magsajsaja je predsedniški položaj nasledil podpredsednik Carlos P. Garcia, ki se je rodil v Talibonu. Na predsedniških volitvah leta 1957 je osvojil polni mandat. Na predsedniških volitvah leta 1961 se je potegoval za drugi polni mandat kot predsednik, a ga je premagal podpredsednik Diosdado Macapagal.<ref name="Eufronio Alip 1958">Eufronio Alip, ed., The Philippine Presidents from Aguinaldo to Garcia (1958); Jesús V. Merritt, Our Presidents: Profiles in History (1962); and Pedro A. Gagelonia, Presidents All (1967). See also Hernando J. Abaya, The Untold Philippine Story (1967). Further information can be found in Ester G. Maring and Joel M. Maring, eds., Historical and Cultural Dictionary of the Philippines (1973).</ref> Leta 1965 so po številnih poskusih, da bi Tagbilaran preoblikovali v mesto, trije kongresniki iz Bohola podprli zakon, ki je kasneje postal Zakon o republiki 4660, s katerim je bila 18. junija 1966 ustanovljena mestna listina Tagbilarana.<ref>{{cite web | url=https://tagbilaran.gov.ph/history/ | title=HISTORY &#124; City Government of Tagbilaran }}</ref> === Marcosova diktatura === Postopno povojno okrevanje Filipinov se je v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih poslabšalo, pri čemer je bila filipinska plačilnobilančna kriza leta 1969 eden prvih prelomnih dogodkov.<ref name=Balbosas1992>{{Cite journal |last=Balbosa |first=Joven Zamoras |date=1992 |title=IMF Stabilization Program and Economic Growth: The Case of the Philippines |journal=Journal of Philippine Development |volume=XIX |issue=35 |url=https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf |access-date=November 6, 2022 |archive-date=September 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921141056/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf }}</ref> Ekonomski analitiki to običajno pripisujejo povečanju vladne porabe, financirane s posojili, za spodbujanje kampanje za ponovno izvolitev Ferdinanda Marcosa leta 1969,<ref name=Balbosas1992/><ref name="Balisacan&Hill2003">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=O_L9k58WM9UC&q=The+Philippine+economy+under+Marcos:+A+balance+sheet |title=The Philippine Economy: Development, Policies, and Challenges |last1=Balisacan |first1=A. M. |last2=Hill |first2=Hal |date=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515898-4 |language=en}}</ref><ref name="Cororaton1997">{{Cite journal |last=Cororaton |first=Cesar B. |title=Exchange Rate Movements in the Philippines |journal=DPIDS Discussion Paper Series 97-05 |pages=3, 19}}</ref> čeprav Marcos za nemire krivi ustanovitev Komunistične partije Filipinov leta 1968, da bi si pridobila politično in vojaško podporo goreče protikomunističnih administracij Nixona in Forda v ZDA.<ref name="Celoza1997">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Sp3U1oCNKlgC|title=Ferdinand Marcos and the Philippines: The Political Economy of Authoritarianism|last=Celoza|first=Albert F.|date=1997|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-94137-6|language=en}}</ref><ref>{{Cite book | url=https://archive.org/details/philippinesreade00schi |title=The Philippines reader: a history of colonialism, neocolonialism, dictatorship, and resistance |last=Schirmer |first=Daniel B. |date=1987 |publisher=South End Press |isbn=0-89608-276-8 |edition=1st |location=Boston |oclc=14214735 }}</ref> Na Boholu, ki ga je do takrat zaznamovala kmetijska samozadostnost<ref name="Clausen2006">Clausen, Anne (2006). Disparities of poverty and wealth in the Philippines. An analysis of policy effect(iveness). PhD thesis, University of Cologne.</ref> in "nenavadno egalitarni" niz družbenih norm za vzorce posesti zemlje,<ref name="Urich2003">{{Cite journal |last=Urich |first=Peter |date=2003 |title=Land Tenure History, Insurgency, and Social Forestry in Bohol |url=https://www.jstor.org/stable/29792524 |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |volume=31 |issue=3 |pages=156–181 |issn=0115-0243}}</ref> so te gospodarske pretrese še poslabšali hitra rast prebivalstva in upad pridelka riža. Uvedba intenzivnega riževega kmetijstva v višavju je povzročila obsežno krčenje gozdov, kar je nato povzročilo izgubo vode za riževa polja v nižavju.<ref name="Clausen2006"/> Začelo se je povečevati število primerov uzurpacije zemlje, kar je nato poslabšalo odnose med lastniki zemljišč in najemniki.<ref name="Urich2003"/> Leta 1972, eno leto pred pričakovanim koncem svojega zadnjega ustavno dovoljenega predsedniškega mandata leta 1973, je [[Ferdinand Marcos]] na Filipinih uvedel vojno stanje.<ref name ="Kasaysayan9ch10">{{Cite book |title=Kasaysayan, The Story of the Filipino People Volume 9:A Nation Reborn. |publisher=Asia Publishing Company Limited |year=1998 |editor-last=Magno |editor-first=Alexander R. |location=Hong Kong |chapter=Democracy at the Crossroads}}</ref> To je Marcosu omogočilo, da je ostal na oblasti še štirinajst let, med katerimi je Bohol doživel številne družbene in gospodarske vzpone in padce.<ref name ="Kasaysayan9ch10"/> Gospodarske težave, skupaj s kronističnim kapitalizmom in dragim življenjskim slogom družine Marcos, so povzročile razočaranje in ko so protesti naleteli na neupravičene pridržanja in kršitve človekovih pravic, so se mnogi opozicijski aktivisti, ki so prej imeli 'zmerna' stališča (tj. pozivali k zakonodajnim reformam), prepričali, da nimajo druge izbire, kot da pozivajo k bolj radikalnim družbenim spremembam.<ref name="Rodis">{{Cite news |url=https://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm |title=Remembering the First Quarter Storm |last=Rodis |first=Rodel |newspaper=Philippine Daily Inquirer |access-date=January 27, 2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150131131959/http://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm/ |archive-date=January 31, 2015 |language=en}}</ref><ref name="Lacaba 1982 11–45, 157–178">{{Cite book|title=Days of Disquiet, Nights of Rage: The First Quarter Storm & Related Events|last=Lacaba|first=Jose F.|publisher=Salinlahi Pub. House|year=1982|location=Manila|pages=11–45, 157–178}}</ref> Dejavnosti Marcosove administracije so "mitologizirale" Novo ljudsko armado (NPA) CPP, zato se je veliko radikaliziranih protestnikov odzvalo s pridružitvijo NPA. Do leta 1981 so se dejavnosti NPA začele opažati na gorskih območjih Seville, Bilarja, Batuana in Balilihana. V tem času je tabor Dagohoy v Tagbilaranu deloval kot eden od mnogih centrov za pridržanje med Marcosovo diktaturo pod okriljem Regionalnega poveljstva za pridržane III (RECAD III) v taboru Lapu-Lapu v mestu Cebu. Med priporniki v taborišču Dagohoy je bil 19-letni brat sodnika Meinrada Paredesa, ki so ga pretepli s strelnim orožjem, tako da je sčasoma utrpel trajno poškodbo sluha.<ref>{{Cite news |last=de Leon |first=Marguerite |date=2022-09-28 |title=Have Filipinos forgotten the biggest crime made against us? |url=https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221227120714/https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |archive-date=2022-12-27 |access-date=2024-04-04 |work=Rappler |language=en-US}}</ref> Takojšen odziv vlade na prisotnost NPA je bil integriran ''socialni, ekonomski, kulturni in politični'' program, v okviru katerega je bila leta 1985 na otok napotena tudi ''posebna akcijska enota'', vendar so se konflikti nadaljevali in celo stopnjevali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vlada je Bohol lahko razglasila za "brez NPA" šele v letu 2010, po uspehu prizadevanj, imenovanih "Boholski model", v katerem je vojaško delovanje igralo stransko vlogo, hkrati pa je poudarjalo zagotavljanje storitev civilne vlade, ki so obravnavale lokalno revščino in druge temeljne vzroke nezadovoljstva skupnosti.<ref>Torres, E. C. (2011). A Success Story in Philippine Counterinsurgency: A Study of Bohol. Kansas City: US Army General Staff College</ref><ref>Bulambot, Jolene. ―Bohol Model Cited for Insurgency Defeat.‖ Inquirer.net, 18 September 2006. http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20060918-21555/Bohol_model_cited_for_insurgency_defeat (accessed 2 May 2011)</ref> === Sodobnost === [[File:North Bohol fault.jpg|thumb|Del severnoboholskega preloma v Inabangi]] ==== Potres leta 2013 ==== 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PST) je otoško provinco prizadel močan potres z magnitudo 7,2 po Richterjevi lestvici.<ref name="Phivolcs 1">{{cite web |date=October 15, 2013 |title=Earthquake Bulletin No. 3: 7.2 Bohol Earthquake |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/html/update_SOEPD/2013_Earthquake_Bulletins/October/2013_1015_0012_B3F.html |access-date=October 15, 2013 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Njegov epicenter je bil na {{coord|9.86|N|124.07|E|format=dms|dim:1000}} (6 km J 24° Z od Sagbayana in 629 km od Manile), globina žarišča pa je bila 12 km. Potres so čutili vse do mesta Davao na Mindanau. Po uradnih poročilih Nacionalnega sveta za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč (NDRRMC) je v Boholu umrlo 57 ljudi, 104 pa jih je bilo ranjenih. Severni boholski [[prelom (geologija)|prelom]] ali ''Veliki boholski zid'' je zmični prelom, ki je bil odkrit 15. oktobra 2013 med potresom na Boholu leta 2013. Postal je ena od turističnih znamenitosti province Bohol.<ref name="NDRRMC 1">{{cite web |date=October 13, 2013 |title=SitRep No.2 re Effects of Earthquake in Carmen, Bohol |url=http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016004749/http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-date=October 16, 2013 |access-date=October 15, 2013 |publisher=National Disaster Risk Reduction and Management Council}}</ref> To je bil najsmrtonosnejši potres na Filipinih od potresa z magnitudo 7,8 na Luzonu leta 1990.{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2013}} Prej, 8. februarja 1990, je Bohol prizadel potres z epicentrom skoraj enakim kot leta 2013,{sfn|EERI|1990}} ki je povzročil šest smrtnih žrtev in 200 ranjenih. Poškodovanih je bilo več stavb in povzročil je [[cunami]].{{sfn|New York Times|2013}} ==== Vdor militantov leta 2017 ==== 12. aprila 2017 je 11 militantov skupine Abu Sajaf (ASG) izvedlo napad na Bohol. V spopadih, ki so se začeli ob 5. uri zjutraj, so bili ubiti trije vojaki, policist in vsaj štirje oboroženi moški, vključno z njihovim vodjo Abujem Ramijem. Ubita sta bila tudi dva vaščana Inabanga, čeprav ni bilo jasno, ali sta bila ubita v navzkrižnem ognju ali pa so ju usmrtili stisnjeni militanti. Varnostni uradniki so preostanek ASG, ki je pristala v Boholu, izsledili iz notranjosti na sosednji otok v provinci, kar je maja na koncu privedlo do nevtralizacije Abuja Asisa, zadnjega preostalega bandita. V Barangaj Lavisu v Calapeju so ga ustrelili policisti iz oddelka za specialno orožje in taktiko, medtem ko se je skupaj z Ubajdo boril do konca. Vseh 11 članov ASG, ubitih v vdoru, je bilo ustrezno pokopanih v skladu z muslimansko tradicijo.{{sfn|Rappler|2017}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017b}}{{sfn|Sun Star|2017}} Turistična industrija v Boholu je bila negativno prizadeta zaradi vdora militantov ASG na otok,{{sfn|Cebu Daily News|2017a}}{{sfn|Cebu Daily News|2017b}} čeprav organizatorji potovanj verjamejo, da si lahko industrija opomore.{{sfn|Cebu Daily News|2017c}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017c}} ==== Priznanje UNESCO 2023 ==== Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je 24. maja 2023 Bohol dodala kot eno od 18 novih lokacij v svojo mrežo globalnih geoparkov – prvega na Filipinih. UNESCO geoparke navaja kot »enotna, enotna geografska območja«, kjer imajo najdišča in pokrajine mednarodni geološki pomen in jih je treba »upravljati s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref name="rappler.com">{{cite web |title=What makes Bohol Island the Philippines' first UNESCO global geopark? |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/bohol-philippines-first-unesco-global-geopark/ |website=Rappler |date=May 25, 2023 |access-date=20 April 2024}}</ref> Bohol pokriva 8.808 kvadratnih kilometrov zemlje, ki obdaja bujna morska zaščitena območja. Ponaša se s čudovitimi, še ne priljubljenimi kraškimi geo-najdišči, kot so jame in vrtače, med drugim. UNESCO je navedel »400 let bogate zgodovine in kulturnih tradicij otoka Bohol v harmoniji z njegovimi edinstvenimi geološkimi zakladi«.<ref>{{cite web |date=May 24, 2023 |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |website=[[UNESCO]] |publisher= |access-date=May 25, 2023}}</ref><ref>{{cite news |author=GMA Integrated News |date=May 25, 2023 |title=UNESCO declares Bohol as PH's first Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/regions/871076/unesco-declares-bohol-as-ph-s-first-global-geopark/story/ |work=GMA News Online |access-date=May 25, 2023}}</ref> Dodatna najdišča v Unescovem globalnem geoparku vključujejo: dvojni koralni greben Danajon Bank, panoramski park Alicia, jama princese Manan-av, slapovi Can-umantad, obalni geomorfološki ohranitveni park Loon, dvignjena morska terasa Maribojoc, morske terase Baclajon, jama Hinagdanan, hladni izvir Canava, jamski bazeni Anda, otok Lamanok in jama Batungaj.<ref name="rappler.com"/> == Geografija == [[File:Bohol Island, PH, Sentinel-2.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Bohol]] [[File:Chocolate Hills overview.JPG|thumb|[[Chocolate Hills]], Bohol]] Zahodno od Bohola leži [[Cebu]], na severovzhodu otok Lejyte, južno pa čez Boholsko morje [[Mindanao]]. Cebujski preliv ločuje Bohol od Cebuja in obe otoški provinci imata skupni jezik, vendar se Boholano zavestno razlikuje od Cebuana. Podnebje Bohola je na splošno suho, z največ padavinami med junijem in oktobrom. Notranjost je hladnejša od obale.<ref>{{cite web|url=https://psa.gov.ph/content/bohol-growth-rate-made-sudden-leap-295-percent-results-2000-census-population-and-housing|website=psa.gov.ph|publisher=Philippine Statistics Authority|title=Bohol: Growth Rate Made a Sudden Leap to 2.95 Percent (Results from the 2000 Census of Population and Housing, NSO)|date=September 10, 2002|access-date=December 14, 2018}}</ref> === Fizične značilnosti === Bohol s površino 4821 km<sup>2</sup> in obalo, dolgo 261 km, je deseti največji otok na Filipinih. Glavni otok obdaja približno 70 manjših otokov, od katerih sta največja otok Panglao, ki sjea nasproti Tagbilarana na jugozahodu in otok Lapinig na severovzhodu. Teren Bohola je v osnovi valovit in hribovit, približno polovica otoka pa je prekrita z [[apnenec|apnencem]]. V bližini zunanjih območij otoka so nizka gorska veriga. Notranjost je velika planota z nepravilnimi reliefnimi oblikami. V bližini Carmena so [[Chocolate Hills]] (Čokoladni griči) več kot 1200 enakomerno stožčastih hribov, poimenovanih po travi, ki raste na hribih in poleti porjavi, zaradi česar je pokrajina videti kot čokoladni kupi. To so hribi iz apnenca, ki je ostal od koralnih grebenov med ledeno dobo, ko je bil otok potopljen. Chocolate Hills veljajo za eno od filipinskih naravnih čudes, Bohol pa pogosto imenujejo ''filipinski dragulj''. Pojavljajo se na pokrajinskem pečatu Bohola. Bohol ima 114 izvirov, 172 potokov in štiri glavne reke, ki tečejo skozi Bohol z radialnim vzorcem drenaže.<ref>{{cite book |editor1-last=Villegas |editor1-first=Ramon N. |title=Tubod: the heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila |isbn=971-814-036-0}}</ref> Največja reka, Inabanga, teče v severozahodnem delu province; reka Loboc odvaja vodo iz središča otoka do srednje južne obale; reka Abatan teče na jugozahodu in reka Ipil na severu. Edino naravno jezero v provinci je jezero Cabilao Island, imenovano tudi jezero Danao ali Lanao, na otoku Cabilao.<ref name="glimpse">{{cite web |title=A Glimpse of Loon |url=https://www.loon.gov.ph/a-glimpse-of-loon/ |website=www.loon.gov.ph |publisher=Municipality of Loon |access-date=May 7, 2019}}</ref> Po otoku so raztreseni številni slapovi in ​​jame, vključno s slapovi Mag-Aso v Antequeri. ''Mag-Aso'' v domačem jeziku pomeni 'dim'. Voda je hladna in v vlažnih jutrih pogosto ustvari meglico, ki lahko skrije slapove. [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]] varuje največji preostali nižinski gozd Bohola in je v južnem delu otoka blizu Bilarja. === Nartničar === Leta 1996 je bila v Corelli na Boholu ustanovljena filipinska fundacija za nartničarje, da bi pomagala ohraniti in zaščititi [[nartničarji|nartničarje]] in njihov [[habitat]]. Ustanovljeni so bili gozdni in habitatni rezervati, ki zagotavljajo varnost nartničarjev, hkrati pa obiskovalcem omogočajo, da se sprehajajo in odkrivajo te miniaturne primate v njihovih naravnih habitatih. nartničar je najmanjši živeči [[primat]] in danes obstaja v več državah jugovzhodne Azije. [[Filipinski nartničar]], ''Tarsius syrichta'', lokalno znan kot ''mamag'' v Boholanu, je po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN skoraj ogrožen.<ref>{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 12, 2021}}</ref> Prilagoditev njihovim velikim izbuljenim očem jim omogoča, da ponoči jasno lovijo plen, s podolgovatimi okončinami in prsti pa skakanje z drevesa na drevo nartničarju ne predstavlja nobene omejitve.<ref>{{Cite web|title = Primate Factsheets: Tarsier (Tarsius) Taxonomy, Morphology, & Ecology|url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier|website = pin.primate.wisc.edu|access-date = January 27, 2016}}</ref> Njihovi možgani so približno enake velikosti kot njihove oči. Povezava med očmi in možgani ima za te živali edinstveno funkcijo, ki je pomembna za njihovo stabilnost in ravnotežje.<ref>{{cite web|title= Endangered Species International|url = https://www.britannica.com/animal/tarsier|publisher = Endangered Species International.org|access-date = January 27, 2016}}</ref> Nartničarji imajo neverjetne slušne sposobnosti. Slišijo lahko frekvenco do 91 kHz (kilohercev) in oddajajo zvoke 70 kHz.<ref>{{Cite web|title = World's Highest-Pitched Primate Calls Out Like a Bat|url = http://www.livescience.com/18359-embargoed-world-highest-pitched-primate-calls-bat.html|website = LiveScience.com| date=February 8, 2012 |access-date = January 27, 2016}}</ref> === Podnebje === Od novembra do aprila prevladuje severovzhodni [[monsun]] (''amihan''). Razen redkih nalivov je to najmilejši čas v letu. Dnevne temperature so povprečno 28 °C, ponoči pa se ohladijo na približno 25 °C. Poletna sezona od maja do julija prinaša višje temperature in zelo vlažne dni. Od avgusta do oktobra traja jugozahodni monsun (''habagat''). Vreme v tej sezoni ni zelo predvidljivo, saj se tedni mirnega vremena izmenjujejo z deževnimi dnevi. Dežuje lahko kateri koli dan v letu, vendar je večja verjetnost močnih nalivov od novembra do januarja. === Geološka formacija === Nastanek otoka Bohol se je začel v pozni juri (pred približno 160 do 145 milijoni let). Otok je bil še vedno potopljen, razen tistega, kar je danes gora Malibalibod v Ubaju in sosednje območje v Aliciji na Boholu. Pred približno 66 milijoni let, ob koncu krede, se je severni del otoka začel postopoma dvigovati. Vulkanska aktivnost v tem času je povzročila odlaganje številnih plasti vulkanskih kamnin v regiji. Kopenska masa se je povečala in rasla na začetku [[paleogen]]a (pred približno 60 milijoni let). V tem obdobju je bil na območje Talibona vnesen [[diorit]], oblika magmatske kamnine. Med [[eocen]]om in [[oligocen]]om se je razvoj otoka za milijone let ustavil. Na začetku [[miocen]]a (pred približno 23 milijoni let) se je geološki razvoj otoka nadaljeval. Kombinacija dviga in vulkanizma je povzročila odlaganje apnenca in izbruh [[andezit]]a, oblike vulkanske kamnine. V tem času je bila nad vodo le vzhodna polovica otoka. Pred približno 5 milijoni let se je jugovzhodni del otoka začel dvigati iz oceana. Od poznega [[pliocen]]a do [[pleistocen]]a (pred približno 3,6 do 1,8 milijona let) se je preostali del nekoč potopljenega dela otoka Bohol dvignil na površje, kar je otoku dalo sedanjo obliko. == Demografija == [[File:Ph fil bohol.png|thumb|400px|{{center|Politični zemljevid Bohola}}]] Po popisu leta 2024 ima 1.412.726 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> Ljudstvo Boholano, posebna etnična podskupina Cebuana, obsega večino Bohola s številnimi prebivalci v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Eskajanci, posebna etnična skupina, ki prav tako izvira iz Bohola, so prebivalci notranjosti gozdnega zaledja jugovzhodnih občin Duero, Guindulman, Pilar in Sierra Bullones. V provinci prebivajo tudi nedomorodci, ki vključujejo Cebuanonce (s severovzhoda), Butuanonce, Surigaonone (oboje iz Caraga na Mindanau), Hiligajnonce, Ilocanose (iz Panajya, Negros Occidentala in Ilocandije, neposredno ali prek Mindanaa, kar pomeni, da tudi prebivajo oba (s severovzhoda), Varajn in Varajn Visaje). === Jeziki === Večina prebivalcev Boholana govori boholsko cebuanščino, narečje cebuanščine, ki izvira iz province. Govorci so tudi v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Boholani govorijo in razumejo tudi standardno cebuansko. Tagaloščina in angleščina se uporabljata predvsem v poslovnih, vladnih zadevah in v lokalnem akademskem svetu. Eskajci imajo svoj umetni jezik z istim imenom in lastno abecedo. Velja za ogrožen jezik, zaradi česar si prostovoljci v skupnosti Eskajcev prizadevajo za ohranitev jezika, da bi ga učili mlajše Eskajce. V provinci se različno govorijo tudi butuanon, surigaonon, hiligaynon, ilokano in varaj. == Upravna delitev == V Boholu je 47 občin,<ref>{{cite web|url=https://www.bohol.ph/municipalities.php |publisher= Bohol Philippines|title=City and Municipalities of Bohol|website=Bohol.ph|date=August 10, 2018|access-date= October 18, 2018}}</ref> 1 sestavno mesto in 1109 barangajev. == Gospodarstvo == Turizem igra vse večjo vlogo v gospodarstvu otoka. Mednarodno letališče Bohol-Panglao je aktivno od leta 2018 za domače lete in mednarodne lete od leta 2023. Na letališču se nahajajo najbolj obiskane in dostopne plaže v provinci. Zagovorniki projekta upajo, da bo novo letališče povečalo ugled Bohola kot mednarodne turistične destinacije, čeprav načrt nenehno kritizirajo.<ref name="infra">{{cite web |url=http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |title=Bohol Profile on Infrastructure |publisher=Government of Bohol |archive-url=https://web.archive.org/web/20061010125458/http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |archive-date=October 10, 2006}}</ref> Potapljanje in prosto potapljanje sta med gonilnimi silami turistične industrije Bohola. Panglao je vodilni z več kot 70 potapljaškimi centri in operaterji prostega potapljanja zaradi številnih potapljaških mest, vključno s Pamilacanom. Občina Dauis je drugouvrščena v provinci s številnimi potapljaškimi objekti, usmerjenimi v Pamilacan in Napaling. Anda in Cabilao prav tako kažeta nekaj pomembnosti pri rasti potapljaške industrije v Boholu. Zaradi hitre rasti zasebne in javne regulativne organizacije ščitijo morsko okolje pred škodo, ki jo povzroči človek.<ref>{{cite web | url=https://www.boholchronicle.com.ph/2022/11/24/pado-wants-to-protect-promote-bohol-dive-sites/ | title=PADO wants to protect, promote Bohol dive sites | date=November 24, 2022 }}</ref> Poleg rastoče turistične industrije je Bohol tudi nastajajoče središče zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO) in je spodbudil več kot štiri podjetja BPO v provinci, s svetovnimi podjetji BPO, kot so Sagility, Genpact, TaskUs in Ibex Global, ki so večinoma v mestu Tagbilaran, glavnem mestu in največjem mestu province.<ref>{{Cite web |date=2021-02-28 |title=New BPO opening in Tagbilaran |url=https://www.boholchronicle.com.ph/2021/02/28/new-bpo-opening-in-tagbilaran/ |access-date=2025-06-23 |website=BOHOLCHRONICLE.COM.PH |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=visayas_cv |date=2024-09-17 |title=Call center sa daan nga CAAP passenger terminal, gibuksan - Philippine Information Agency |url=https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/,%20https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/ |access-date=2025-06-23 |language=en-US}}</ref> Leta 2023 so panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, poskočile s 7,1-odstotno stopnjo rasti. Druge panoge, kot so storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter promet in skladiščenje, so prav tako občutno rasle.<ref>{{Cite web |last=Cordova |first=Calvin |date=2 December 2024 |title=Bohol GDP up in 2023 – PSA |url=https://mb.com.ph/2/12/2024/bohol-gdp-up-in-2023-psa |access-date=23 June 2025 |website=Manila Bulletin}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150" heights="120"> File:Baclayon church, Bohol.png|Cerkev Baclayon File:Calape Catholic Church (2017).jpg|Cerkev Calape File:Loboc church - panoramio.jpg|Loboška cerkev File:Chocolate Hills Bohol.JPG|Boholska notranjost File:Forest road in Bohol 2, Philippines.jpg|Gozd mahagonija v Boholu File:Dumaluan beach.jpg|Plaža Dumaluan na otoku Panglao File:Loboc Bohol 2.jpg|Loboc File:Tarsier Hugs Mossy Branch.jpg|Nartničar File:Boholano delicacy Kalamay.png|Kalamajska sladica File:Cadapdapan Rice Terraces Candijay.jpg|Riževe terase Cadapdapan File:Maribojoc uplifted marine terrace.jpg|Dvignjena morska terasa Maribojoc File:Watchtower in the Municipality of Panglao, Bohol.jpg|Stražni stolp Panglao File:Punta Cruz Watchtower, Maribojoc, Bohol in 2025.jpg|Stražni stolp Punta Cruz, Maribojoc File:Photo_shows_the_exterior_of_the_Bohol-Panglao_International_Airport.jpg|Mednarodno letališče Bohol-Panglao File:Snorkeling_in_Hinagdanan_Cave.jpg|Jama Hinagdanan </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category||Bohol}} {{Wikivoyage|Bohol}} * [http://www.bohol.gov.ph Official website of the provincial government of Bohol] * [https://web.archive.org/web/20170824191139/http://www.ppdobohol.lgu.ph/ Provincial Planning and Development Office of Bohol] (includes provincial atlas) [[Kategorija:Bohol| ]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1854]] qzenw09wkwf89m25f7dyzlv77kigums 6740520 6740399 2026-08-21T16:33:10Z Ljuba24b 92351 /* Fizične značilnosti */ np 6740520 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bohol | settlement_type = otok, provinca | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 260 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Chocolate Hills Bohol Philippines.jpg | image2 = Baclayon Immaculate Concepcion Church (Tagbilaran East Road, Baclayon, Bohol; 01-12-2023).jpg | image3 = Man made Forest.jpg | image4 = Loboc River 01.jpg | image5 = Panglao Island Beach.jpg }} '''Clockwise from the top''': [[Chocolate Hills]], [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]], Panglao (otok), Loboc (reka), cerkev Baclajon | image_flag = | flag_size = 120x80px | image_seal = Bohol Seal 1.svg | seal_size = 80px | image_shield = | anthem = {{native name|ceb|[[Awit sa Bohol]]|nolink=yes}}<br/>{{center|[[File:Awit sa Bohol.ogg]]}} | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = | latd=9 | latm=54 | lats=0 | latNS=N | longd=124 | longm=12 | longs=0 | longEW=E | subdivision_type = Država | subdivision_name = Filipini | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visajas | established_title = Špansko odkritje | established_date = 16. marec 1565 | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = 22. julij 1854 | seat_type = glavno in največje mesto | seat = | government_type = Sangguniang Panlalavigan | leader_title = Guverner | leader_name = Erico Aristotle Aumentado | leader_title1 = Vice guverner | leader_name1 = Nick Besas | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 4820,95 km2 | elevation_max_m = 864 m | elevation_max_point = Mount Matunog | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 1.412.726 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_rank = 20. | population_density_km2 = auto | population_blank2_title = jeziki | population_blank2 = {{hlist|cebuanščina (Boholsko narečje)|Hiligajnon| [[Tagaloščina]]|[[angleščina]]|Eskajan}} | population_demonym = | timezone = UTC+08:00 (PST) | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | iso_code = | website = [https://bohol.gov.ph/Spletna stran] }} '''Bohol''' ({{IPA|tl|buˈhol}}), uradno '''Provinca Bohol''' ({{langx|ceb|Probinsya sa Bohol}}; {{langx|tl|Lalawigan ng Bohol}}), je otoška provinca na [[Filipini|Filipinih]] v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov.<ref name="b-p">{{cite web|url=http://www.bohol-philippines.com/bohol.html|title=Bohol Island Philippines|website=bohol-philippines.com |publisher=Bohol Philippines Travel Guide |access-date=February 20, 2009}}</ref> Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je Tagbilaran, največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.<ref name="bgov-i">[https://web.archive.org/web/20061206204022/http://www.bohol.gov.ph/island.html The Island-Province of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin.{{sfn|NEDA|2000}} Ima 1109 barangajev. Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči.<ref name="socioecon">{{Cite web|url=http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119162031/http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html |title=Socio-economic Profile|archive-date=November 19, 2015}}</ref> Najbolj priljubljena atrakcija so [[Chocolate Hills]], številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. [[Filipinski nartničar]], eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku. To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.<ref>[http://www.aenet.org/bohol/bountboh.htm Bountiful Bohol] {{URL|http://www.aenet.org}} Retrieved November 15, 2006.</ref> 15. oktobra 2013 je Bohol opustošil [[potres]] z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-24530042 Philippines quake hits Cebu and Bohol] BBC News. Retrieved on October 15, 2013</ref><ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/330957/news/regions/powerful-quake-kills-74-people-destroys-heritage-churches-in-bohol-cebu Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu] GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013</ref> Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za [[Unescovi globalni geoparki|UNESCO-ov globalni geopark]], prvi na Filipinih.<ref>{{Cite web |last=Almazan |first=Faye |title=Bohol is PH's first UNESCO Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/lifestyle/travel/101802/bohol-is-phs-first-unesco-global-geopark/story |access-date=2023-05-25 |website=www.gmanetwork.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark {{!}} UNESCO |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |access-date=2023-05-25 |website=www.unesco.org |language=en}}</ref> Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran. == Etimologija == ''Bohol'' torej izhaja iz lokalne besede ''bo-ol'', vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v [[nahuatl]]u se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot ''Bool'', barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title=History – City Government of Tagbilaran – City of Peace and Friendship}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === ==== Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) ==== Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot ''zibelka boholske civilizacije'' zaradi arheoloških najdb predkolonialnih [[petroglif]]ov in starodavnih trupel iz grobišč, ​​ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na [[Mindanao|Mindanau]], [[Palavan]]u, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na [[Borneo|Borneu]] in v [[Vietnam]]u.<ref name="jstor.org">{{cite journal |last1=Tenazas |first1=Rosa CP |title=The Boat-Coffin Burial Complex in the Philippines and ITS Relation to Similar Practices in Southeast Asia |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1973 |volume=1 |issue=1 |pages=19–25 |jstor=29791037 }}</ref> Danes lokalni zdravilci in [[šaman]]i še vedno izvajajo obrede ''pagdivata'' oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi.<ref name="jstor.org"/> Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev.<ref>{{cite journal |last1=Ronquillo |first1=Wilfredo P. |title=Anthropological and Cultural Values of Caves |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1995 |volume=23 |issue=2 |pages=138–150 |jstor=29792183 }}</ref> Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino. Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.<ref>{{cite web |title=Repatriating A Skull From the Philippines |url=https://www.thegallerytalk.com/post/repatriating-a-skull-from-the-philippines |website=GALLERY TALK Connecting Museums & Society|date=October 18, 2021 }}</ref><ref>{{cite web |title=EXPLORING ETHICAL STEWARDSHIP OF HUMAN REMAINS |url=https://www.reconnect-recollect.com/the-toolkit/exploring-ethical-stewardship-of-human-remains/ |website=ReConnect/ReCollect |access-date=2024-04-01}}</ref> ==== 12. do 16. stoletje ==== [[File:Visayans 1.png|thumb|left|150px|Risba iz ''Boxer Codexa'', ki prikazuje Pintadose]] V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi.<ref name="discoverbohol.com">{{Cite web|url=http://www.discoverbohol.com/Features/Dauis-History-Part-1.htm|title = Discover Bohol}}</ref> Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji ''Historia de Mindanao'' omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=143 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Combes poudarja, da so prebivalci Panglaa nekoč v svoji zgodovini napadli celinski Bohol in nato na tem območju uvedli gospodarsko in politično prevlado, tako da so stare Boholane zaradi vojne imeli za svoje sužnje. Dober primer je, da je Pagbuaya Si Catunaoja, kralja Bohola, imel za svojega vazala in sorodnika.}}</ref> Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z ''kraljestvom'' Bohol. Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=144 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Ternatanski kralj je načrtoval povračilni napad na Boholane. Svoje načrte je uspel tako, da je na skrivaj poslal svojih dvajset "joang" enega za drugim na Bohol, pri čemer je prevarantsko rekel, da so "trgovci, ki se ukvarjajo le s prodajo svojega blaga".}}</ref> Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so [[mušketa|muškete]] in [[arkebuza|arkebuze]], ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.<ref>{{cite book |last1=Lach |first1=Donald F. |last2=Kley |first2=Edwin J. Van |title=Asia in the Making of Europe, Volume III: A Century of Advance. Book 3: Southeast Asia |date=2018 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-46698-9 |page=1535 |url=https://books.google.com/books?id=5wq9BgAAQBAJ |language=en |quote=Tisoč družin bisajskih svobodnjakov je pod vodstvom svojega poglavarja Pagbuaye prečkalo Mindanao in zavzelo majhen, razgiban hrib na severni obali, ki ga je bilo mogoče zlahka braniti in s katerega so lahko še naprej sodelovali v medotoški trgovini.}}</ref> Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.{{sfn|Hellingman|2002b}} === Špansko kolonialno obdobje (1500–1890) === [[File:Clarin Ancestral Home, Bohol.png|left|thumb|259x259px|Notranjost hiše prednikov Clarin v Loaju]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 200 | image1 = Roman Catholic church, Loay, Bohol, Philippines.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = Loon Church interior - 2 - NHCP.jpg | alt2 = | caption2 = | footer_align = left | footer = Tri cerkve iz španskega obdobja na Boholu, od zgoraj navzdol: cerkev v Loaju, notranjost cerkve Loon, vhod v samostan Loboc. | perrow = 3 | width = 2 | image3 = Loboc, Museum of Loboc, Loboc Church, Bohol, Philippines.jpg }} Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal ''datuje'' (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s ''sandugom'' (krvnim sporazumom) med obema možema.{{refn|name=zaide|{{harvnb|Gardner|1997}}, sourced from {{harvnb|Zaide|1949}}}} Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje ''Sandugo'' ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in ​​pečatu Bohola.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182712/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325] "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."</ref> Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829.<ref name="zaide"/> Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es |url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref> 1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).<ref name=":0" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.<ref name=":0">National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>[https://books.google.com/books?id=e6zNvZsVdFAC ''Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865''.] Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p.&#x20;125.</ref><ref>''[https://books.google.com/books?id=_k1BAAAAcAAJ Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863]''. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp.&#x20;212–213. </ref> 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182754/http://www.bohol.gov.ph/history.html History of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.<ref>{{cite web|url=https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|website=laagsaisla.com|access-date=November 23, 2018|title=Islang Tinubuan|date=January 1, 2018}}</ref> === Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) === Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton. Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile.{{sfn|Foreman|1906|p=528}}<ref>{{cite book |last1=Luspo |first1=Marianito Jose |title=Tubod: The Heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila, Philippines |chapter=Bohol Through the Centuries}}</ref> Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.<ref>{{cite book |last1=Peligrino |first1=Hugo |last2=Fernandez |first2=Rustico |title=History and Cultural Life of the Town and Barrios of Guindulman |date=1950}}</ref> V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran<ref>{{cite web |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/9374 |publisher=Supreme Court of the Philippines |date=April 20, 1901 |access-date=15 June 2023|title=Act 117: An Act Extending the Provisions of the Provincial Government Act to the Province of Bohol.}}</ref> kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.<ref>{{cite web |title=Act No. 968 |url=https://lawyerly.ph/laws/view/l8aa3 |website=Lawyerly.ph |access-date=15 June 2023}}</ref> === Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) === Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.{{sfn|Hellingman|2002c}} Plošča, postavljena v pristanišču Tagbilaran v spomin na osvoboditev, se glasi: {{quote|Tisoč sto dvainsedemdeset častnikov in mož 3. bataljona 164. pehotnega polka Ameriške divizije pod poveljstvom podpolkovnika Williama H. ​​Considineja je pristalo na otoškem pomolu Tagbilaran ob 7.00 zjutraj 11. aprila 1945.}} Konvoj, ki je filipinske in ameriške osvobodilne sile prepeljal v Bohol, je sestavljala flotila šestih desantnih ladij (srednje)-(LSM), šestih desantnih plovil (pehota)-(LCI), dveh desantnih plovil (srednje)-(LCM) in ene desantne ladje, srednje (raketna)-[LSM(R)]. Po prihodu je okrepljena bataljonska bojna skupina hitro napredovala proti vzhodu in severovzhodu z nalogo uničenja vseh sovražnih sil v Boholu. Polkovnik Considine, poveljnik operativne skupine, je takoj poslal motorizirane patrulje, ki so prečesale območje proti severu in vzhodu, približno na polovici otoka, vendar med izvidovanjem niso našli nobenih sovražnikov. Končno so severno od Ginopolana v Valencii, blizu meje Sierra-Bullones, našli sovražno skupino nedoločene moči. Do 17. aprila je bila operativna skupina pripravljena na napad v Ginopolanu. Glavnina japonskih sil je bila v desetih dneh delovanja uničena in poražena. Bohol je bil 25. maja 1945 uradno razglašen za osvobojenega s strani generalmajorja Williama H. ​​Arnolda, poveljnika Ameriške divizije. Približno v tem času so večino častnikov in mož poveljstva območja Bohol obdelale enote Osme ameriške armade. 31. maja 1945 je bilo poveljstvo območja Bohol uradno deaktivirano po ukazu generalpodpolkovnika Roberta L. Eichelbergerja, poveljnika Osme ameriške armade, skupaj z rednimi in policijskimi četami filipinske Commonwealth vojske, filipinske policije in boholskih gverilcev. Med drugo bitko za Bohol od marca do avgusta 1945 so filipinske čete 3., 8., 83., 85. in 86. pehotne divizije filipinske Commonwealth Army in 8. policijskega polka filipinske policije zavzele in osvobodile otoško provinco Bohol ter pomagale boholskim gverilskim borcem in ameriškim osvobodilnim silam premagati japonske cesarske sile pod poveljstvom generala Sōsakuja Suzukija. === Povojno obdobje === Po smrti predsednika Ramona Magsajsaja je predsedniški položaj nasledil podpredsednik Carlos P. Garcia, ki se je rodil v Talibonu. Na predsedniških volitvah leta 1957 je osvojil polni mandat. Na predsedniških volitvah leta 1961 se je potegoval za drugi polni mandat kot predsednik, a ga je premagal podpredsednik Diosdado Macapagal.<ref name="Eufronio Alip 1958">Eufronio Alip, ed., The Philippine Presidents from Aguinaldo to Garcia (1958); Jesús V. Merritt, Our Presidents: Profiles in History (1962); and Pedro A. Gagelonia, Presidents All (1967). See also Hernando J. Abaya, The Untold Philippine Story (1967). Further information can be found in Ester G. Maring and Joel M. Maring, eds., Historical and Cultural Dictionary of the Philippines (1973).</ref> Leta 1965 so po številnih poskusih, da bi Tagbilaran preoblikovali v mesto, trije kongresniki iz Bohola podprli zakon, ki je kasneje postal Zakon o republiki 4660, s katerim je bila 18. junija 1966 ustanovljena mestna listina Tagbilarana.<ref>{{cite web | url=https://tagbilaran.gov.ph/history/ | title=HISTORY &#124; City Government of Tagbilaran }}</ref> === Marcosova diktatura === Postopno povojno okrevanje Filipinov se je v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih poslabšalo, pri čemer je bila filipinska plačilnobilančna kriza leta 1969 eden prvih prelomnih dogodkov.<ref name=Balbosas1992>{{Cite journal |last=Balbosa |first=Joven Zamoras |date=1992 |title=IMF Stabilization Program and Economic Growth: The Case of the Philippines |journal=Journal of Philippine Development |volume=XIX |issue=35 |url=https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf |access-date=November 6, 2022 |archive-date=September 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921141056/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf }}</ref> Ekonomski analitiki to običajno pripisujejo povečanju vladne porabe, financirane s posojili, za spodbujanje kampanje za ponovno izvolitev Ferdinanda Marcosa leta 1969,<ref name=Balbosas1992/><ref name="Balisacan&Hill2003">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=O_L9k58WM9UC&q=The+Philippine+economy+under+Marcos:+A+balance+sheet |title=The Philippine Economy: Development, Policies, and Challenges |last1=Balisacan |first1=A. M. |last2=Hill |first2=Hal |date=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515898-4 |language=en}}</ref><ref name="Cororaton1997">{{Cite journal |last=Cororaton |first=Cesar B. |title=Exchange Rate Movements in the Philippines |journal=DPIDS Discussion Paper Series 97-05 |pages=3, 19}}</ref> čeprav Marcos za nemire krivi ustanovitev Komunistične partije Filipinov leta 1968, da bi si pridobila politično in vojaško podporo goreče protikomunističnih administracij Nixona in Forda v ZDA.<ref name="Celoza1997">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Sp3U1oCNKlgC|title=Ferdinand Marcos and the Philippines: The Political Economy of Authoritarianism|last=Celoza|first=Albert F.|date=1997|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-94137-6|language=en}}</ref><ref>{{Cite book | url=https://archive.org/details/philippinesreade00schi |title=The Philippines reader: a history of colonialism, neocolonialism, dictatorship, and resistance |last=Schirmer |first=Daniel B. |date=1987 |publisher=South End Press |isbn=0-89608-276-8 |edition=1st |location=Boston |oclc=14214735 }}</ref> Na Boholu, ki ga je do takrat zaznamovala kmetijska samozadostnost<ref name="Clausen2006">Clausen, Anne (2006). Disparities of poverty and wealth in the Philippines. An analysis of policy effect(iveness). PhD thesis, University of Cologne.</ref> in "nenavadno egalitarni" niz družbenih norm za vzorce posesti zemlje,<ref name="Urich2003">{{Cite journal |last=Urich |first=Peter |date=2003 |title=Land Tenure History, Insurgency, and Social Forestry in Bohol |url=https://www.jstor.org/stable/29792524 |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |volume=31 |issue=3 |pages=156–181 |issn=0115-0243}}</ref> so te gospodarske pretrese še poslabšali hitra rast prebivalstva in upad pridelka riža. Uvedba intenzivnega riževega kmetijstva v višavju je povzročila obsežno krčenje gozdov, kar je nato povzročilo izgubo vode za riževa polja v nižavju.<ref name="Clausen2006"/> Začelo se je povečevati število primerov uzurpacije zemlje, kar je nato poslabšalo odnose med lastniki zemljišč in najemniki.<ref name="Urich2003"/> Leta 1972, eno leto pred pričakovanim koncem svojega zadnjega ustavno dovoljenega predsedniškega mandata leta 1973, je [[Ferdinand Marcos]] na Filipinih uvedel vojno stanje.<ref name ="Kasaysayan9ch10">{{Cite book |title=Kasaysayan, The Story of the Filipino People Volume 9:A Nation Reborn. |publisher=Asia Publishing Company Limited |year=1998 |editor-last=Magno |editor-first=Alexander R. |location=Hong Kong |chapter=Democracy at the Crossroads}}</ref> To je Marcosu omogočilo, da je ostal na oblasti še štirinajst let, med katerimi je Bohol doživel številne družbene in gospodarske vzpone in padce.<ref name ="Kasaysayan9ch10"/> Gospodarske težave, skupaj s kronističnim kapitalizmom in dragim življenjskim slogom družine Marcos, so povzročile razočaranje in ko so protesti naleteli na neupravičene pridržanja in kršitve človekovih pravic, so se mnogi opozicijski aktivisti, ki so prej imeli 'zmerna' stališča (tj. pozivali k zakonodajnim reformam), prepričali, da nimajo druge izbire, kot da pozivajo k bolj radikalnim družbenim spremembam.<ref name="Rodis">{{Cite news |url=https://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm |title=Remembering the First Quarter Storm |last=Rodis |first=Rodel |newspaper=Philippine Daily Inquirer |access-date=January 27, 2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150131131959/http://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm/ |archive-date=January 31, 2015 |language=en}}</ref><ref name="Lacaba 1982 11–45, 157–178">{{Cite book|title=Days of Disquiet, Nights of Rage: The First Quarter Storm & Related Events|last=Lacaba|first=Jose F.|publisher=Salinlahi Pub. House|year=1982|location=Manila|pages=11–45, 157–178}}</ref> Dejavnosti Marcosove administracije so "mitologizirale" Novo ljudsko armado (NPA) CPP, zato se je veliko radikaliziranih protestnikov odzvalo s pridružitvijo NPA. Do leta 1981 so se dejavnosti NPA začele opažati na gorskih območjih Seville, Bilarja, Batuana in Balilihana. V tem času je tabor Dagohoy v Tagbilaranu deloval kot eden od mnogih centrov za pridržanje med Marcosovo diktaturo pod okriljem Regionalnega poveljstva za pridržane III (RECAD III) v taboru Lapu-Lapu v mestu Cebu. Med priporniki v taborišču Dagohoy je bil 19-letni brat sodnika Meinrada Paredesa, ki so ga pretepli s strelnim orožjem, tako da je sčasoma utrpel trajno poškodbo sluha.<ref>{{Cite news |last=de Leon |first=Marguerite |date=2022-09-28 |title=Have Filipinos forgotten the biggest crime made against us? |url=https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221227120714/https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |archive-date=2022-12-27 |access-date=2024-04-04 |work=Rappler |language=en-US}}</ref> Takojšen odziv vlade na prisotnost NPA je bil integriran ''socialni, ekonomski, kulturni in politični'' program, v okviru katerega je bila leta 1985 na otok napotena tudi ''posebna akcijska enota'', vendar so se konflikti nadaljevali in celo stopnjevali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vlada je Bohol lahko razglasila za "brez NPA" šele v letu 2010, po uspehu prizadevanj, imenovanih "Boholski model", v katerem je vojaško delovanje igralo stransko vlogo, hkrati pa je poudarjalo zagotavljanje storitev civilne vlade, ki so obravnavale lokalno revščino in druge temeljne vzroke nezadovoljstva skupnosti.<ref>Torres, E. C. (2011). A Success Story in Philippine Counterinsurgency: A Study of Bohol. Kansas City: US Army General Staff College</ref><ref>Bulambot, Jolene. ―Bohol Model Cited for Insurgency Defeat.‖ Inquirer.net, 18 September 2006. http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20060918-21555/Bohol_model_cited_for_insurgency_defeat (accessed 2 May 2011)</ref> === Sodobnost === [[File:North Bohol fault.jpg|thumb|Del severnoboholskega preloma v Inabangi]] ==== Potres leta 2013 ==== 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PST) je otoško provinco prizadel močan potres z magnitudo 7,2 po Richterjevi lestvici.<ref name="Phivolcs 1">{{cite web |date=October 15, 2013 |title=Earthquake Bulletin No. 3: 7.2 Bohol Earthquake |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/html/update_SOEPD/2013_Earthquake_Bulletins/October/2013_1015_0012_B3F.html |access-date=October 15, 2013 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Njegov epicenter je bil na {{coord|9.86|N|124.07|E|format=dms|dim:1000}} (6 km J 24° Z od Sagbayana in 629 km od Manile), globina žarišča pa je bila 12 km. Potres so čutili vse do mesta Davao na Mindanau. Po uradnih poročilih Nacionalnega sveta za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč (NDRRMC) je v Boholu umrlo 57 ljudi, 104 pa jih je bilo ranjenih. Severni boholski [[prelom (geologija)|prelom]] ali ''Veliki boholski zid'' je zmični prelom, ki je bil odkrit 15. oktobra 2013 med potresom na Boholu leta 2013. Postal je ena od turističnih znamenitosti province Bohol.<ref name="NDRRMC 1">{{cite web |date=October 13, 2013 |title=SitRep No.2 re Effects of Earthquake in Carmen, Bohol |url=http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016004749/http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-date=October 16, 2013 |access-date=October 15, 2013 |publisher=National Disaster Risk Reduction and Management Council}}</ref> To je bil najsmrtonosnejši potres na Filipinih od potresa z magnitudo 7,8 na Luzonu leta 1990.{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2013}} Prej, 8. februarja 1990, je Bohol prizadel potres z epicentrom skoraj enakim kot leta 2013,{sfn|EERI|1990}} ki je povzročil šest smrtnih žrtev in 200 ranjenih. Poškodovanih je bilo več stavb in povzročil je [[cunami]].{{sfn|New York Times|2013}} ==== Vdor militantov leta 2017 ==== 12. aprila 2017 je 11 militantov skupine Abu Sajaf (ASG) izvedlo napad na Bohol. V spopadih, ki so se začeli ob 5. uri zjutraj, so bili ubiti trije vojaki, policist in vsaj štirje oboroženi moški, vključno z njihovim vodjo Abujem Ramijem. Ubita sta bila tudi dva vaščana Inabanga, čeprav ni bilo jasno, ali sta bila ubita v navzkrižnem ognju ali pa so ju usmrtili stisnjeni militanti. Varnostni uradniki so preostanek ASG, ki je pristala v Boholu, izsledili iz notranjosti na sosednji otok v provinci, kar je maja na koncu privedlo do nevtralizacije Abuja Asisa, zadnjega preostalega bandita. V Barangaj Lavisu v Calapeju so ga ustrelili policisti iz oddelka za specialno orožje in taktiko, medtem ko se je skupaj z Ubajdo boril do konca. Vseh 11 članov ASG, ubitih v vdoru, je bilo ustrezno pokopanih v skladu z muslimansko tradicijo.{{sfn|Rappler|2017}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017b}}{{sfn|Sun Star|2017}} Turistična industrija v Boholu je bila negativno prizadeta zaradi vdora militantov ASG na otok,{{sfn|Cebu Daily News|2017a}}{{sfn|Cebu Daily News|2017b}} čeprav organizatorji potovanj verjamejo, da si lahko industrija opomore.{{sfn|Cebu Daily News|2017c}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017c}} ==== Priznanje UNESCO 2023 ==== Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je 24. maja 2023 Bohol dodala kot eno od 18 novih lokacij v svojo mrežo globalnih geoparkov – prvega na Filipinih. UNESCO geoparke navaja kot »enotna, enotna geografska območja«, kjer imajo najdišča in pokrajine mednarodni geološki pomen in jih je treba »upravljati s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref name="rappler.com">{{cite web |title=What makes Bohol Island the Philippines' first UNESCO global geopark? |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/bohol-philippines-first-unesco-global-geopark/ |website=Rappler |date=May 25, 2023 |access-date=20 April 2024}}</ref> Bohol pokriva 8.808 kvadratnih kilometrov zemlje, ki obdaja bujna morska zaščitena območja. Ponaša se s čudovitimi, še ne priljubljenimi kraškimi geo-najdišči, kot so jame in vrtače, med drugim. UNESCO je navedel »400 let bogate zgodovine in kulturnih tradicij otoka Bohol v harmoniji z njegovimi edinstvenimi geološkimi zakladi«.<ref>{{cite web |date=May 24, 2023 |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |website=[[UNESCO]] |publisher= |access-date=May 25, 2023}}</ref><ref>{{cite news |author=GMA Integrated News |date=May 25, 2023 |title=UNESCO declares Bohol as PH's first Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/regions/871076/unesco-declares-bohol-as-ph-s-first-global-geopark/story/ |work=GMA News Online |access-date=May 25, 2023}}</ref> Dodatna najdišča v Unescovem globalnem geoparku vključujejo: dvojni koralni greben Danajon Bank, panoramski park Alicia, jama princese Manan-av, slapovi Can-umantad, obalni geomorfološki ohranitveni park Loon, dvignjena morska terasa Maribojoc, morske terase Baclajon, jama Hinagdanan, hladni izvir Canava, jamski bazeni Anda, otok Lamanok in jama Batungaj.<ref name="rappler.com"/> == Geografija == [[File:Bohol Island, PH, Sentinel-2.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Bohol]] [[File:Chocolate Hills overview.JPG|thumb|[[Chocolate Hills]], Bohol]] Zahodno od Bohola leži [[Cebu]], na severovzhodu otok Lejyte, južno pa čez Boholsko morje [[Mindanao]]. Cebujski preliv ločuje Bohol od Cebuja in obe otoški provinci imata skupni jezik, vendar se Boholano zavestno razlikuje od Cebuana. Podnebje Bohola je na splošno suho, z največ padavinami med junijem in oktobrom. Notranjost je hladnejša od obale.<ref>{{cite web|url=https://psa.gov.ph/content/bohol-growth-rate-made-sudden-leap-295-percent-results-2000-census-population-and-housing|website=psa.gov.ph|publisher=Philippine Statistics Authority|title=Bohol: Growth Rate Made a Sudden Leap to 2.95 Percent (Results from the 2000 Census of Population and Housing, NSO)|date=September 10, 2002|access-date=December 14, 2018}}</ref> === Fizične značilnosti === Bohol s površino 4821 km<sup>2</sup> in obalo, dolgo 261 km, je deseti največji otok na Filipinih. Glavni otok obdaja približno 70 manjših otokov, od katerih sta največja otok Panglao, ki sjea nasproti Tagbilarana na jugozahodu in otok Lapinig na severovzhodu. Teren Bohola je v osnovi valovit in hribovit, približno polovica otoka pa je prekrita z [[apnenec|apnencem]]. V bližini zunanjih območij otoka so nizka gorska veriga. Notranjost je velika planota z nepravilnimi reliefnimi oblikami. V bližini Carmena so [[Chocolate Hills]] (Čokoladni griči) več kot 1200 enakomerno stožčastih hribov, poimenovanih po travi, ki raste na hribih in poleti porjavi, zaradi česar je pokrajina videti kot čokoladni kupi. To so hribi iz apnenca, ki je ostal od koralnih grebenov med ledeno dobo, ko je bil otok potopljen. Chocolate Hills veljajo za eno od filipinskih naravnih čudes, Bohol pa pogosto imenujejo ''filipinski dragulj''. Pojavljajo se na pokrajinskem pečatu Bohola. Bohol ima 114 izvirov, 172 potokov in štiri glavne reke, ki tečejo skozi Bohol z radialnim vzorcem drenaže.<ref>{{cite book |editor1-last=Villegas |editor1-first=Ramon N. |title=Tubod: the heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila |isbn=971-814-036-0}}</ref> Največja reka, Inabanga, teče v severozahodnem delu province; [[Loboc (reka)|reka Loboc]] odvaja vodo iz središča otoka do srednje južne obale; reka Abatan teče na jugozahodu in reka Ipil na severu. Edino naravno jezero v provinci je jezero Cabilao Island, imenovano tudi jezero Danao ali Lanao, na otoku Cabilao.<ref name="glimpse">{{cite web |title=A Glimpse of Loon |url=https://www.loon.gov.ph/a-glimpse-of-loon/ |website=www.loon.gov.ph |publisher=Municipality of Loon |access-date=May 7, 2019}}</ref> Po otoku so raztreseni številni slapovi in ​​jame, vključno s slapovi Mag-Aso v Antequeri. ''Mag-Aso'' v domačem jeziku pomeni 'dim'. Voda je hladna in v vlažnih jutrih pogosto ustvari meglico, ki lahko skrije slapove. [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]] varuje največji preostali nižinski gozd Bohola in je v južnem delu otoka blizu Bilarja. === Nartničar === Leta 1996 je bila v Corelli na Boholu ustanovljena filipinska fundacija za nartničarje, da bi pomagala ohraniti in zaščititi [[nartničarji|nartničarje]] in njihov [[habitat]]. Ustanovljeni so bili gozdni in habitatni rezervati, ki zagotavljajo varnost nartničarjev, hkrati pa obiskovalcem omogočajo, da se sprehajajo in odkrivajo te miniaturne primate v njihovih naravnih habitatih. nartničar je najmanjši živeči [[primat]] in danes obstaja v več državah jugovzhodne Azije. [[Filipinski nartničar]], ''Tarsius syrichta'', lokalno znan kot ''mamag'' v Boholanu, je po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN skoraj ogrožen.<ref>{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 12, 2021}}</ref> Prilagoditev njihovim velikim izbuljenim očem jim omogoča, da ponoči jasno lovijo plen, s podolgovatimi okončinami in prsti pa skakanje z drevesa na drevo nartničarju ne predstavlja nobene omejitve.<ref>{{Cite web|title = Primate Factsheets: Tarsier (Tarsius) Taxonomy, Morphology, & Ecology|url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier|website = pin.primate.wisc.edu|access-date = January 27, 2016}}</ref> Njihovi možgani so približno enake velikosti kot njihove oči. Povezava med očmi in možgani ima za te živali edinstveno funkcijo, ki je pomembna za njihovo stabilnost in ravnotežje.<ref>{{cite web|title= Endangered Species International|url = https://www.britannica.com/animal/tarsier|publisher = Endangered Species International.org|access-date = January 27, 2016}}</ref> Nartničarji imajo neverjetne slušne sposobnosti. Slišijo lahko frekvenco do 91 kHz (kilohercev) in oddajajo zvoke 70 kHz.<ref>{{Cite web|title = World's Highest-Pitched Primate Calls Out Like a Bat|url = http://www.livescience.com/18359-embargoed-world-highest-pitched-primate-calls-bat.html|website = LiveScience.com| date=February 8, 2012 |access-date = January 27, 2016}}</ref> === Podnebje === Od novembra do aprila prevladuje severovzhodni [[monsun]] (''amihan''). Razen redkih nalivov je to najmilejši čas v letu. Dnevne temperature so povprečno 28 °C, ponoči pa se ohladijo na približno 25 °C. Poletna sezona od maja do julija prinaša višje temperature in zelo vlažne dni. Od avgusta do oktobra traja jugozahodni monsun (''habagat''). Vreme v tej sezoni ni zelo predvidljivo, saj se tedni mirnega vremena izmenjujejo z deževnimi dnevi. Dežuje lahko kateri koli dan v letu, vendar je večja verjetnost močnih nalivov od novembra do januarja. === Geološka formacija === Nastanek otoka Bohol se je začel v pozni juri (pred približno 160 do 145 milijoni let). Otok je bil še vedno potopljen, razen tistega, kar je danes gora Malibalibod v Ubaju in sosednje območje v Aliciji na Boholu. Pred približno 66 milijoni let, ob koncu krede, se je severni del otoka začel postopoma dvigovati. Vulkanska aktivnost v tem času je povzročila odlaganje številnih plasti vulkanskih kamnin v regiji. Kopenska masa se je povečala in rasla na začetku [[paleogen]]a (pred približno 60 milijoni let). V tem obdobju je bil na območje Talibona vnesen [[diorit]], oblika magmatske kamnine. Med [[eocen]]om in [[oligocen]]om se je razvoj otoka za milijone let ustavil. Na začetku [[miocen]]a (pred približno 23 milijoni let) se je geološki razvoj otoka nadaljeval. Kombinacija dviga in vulkanizma je povzročila odlaganje apnenca in izbruh [[andezit]]a, oblike vulkanske kamnine. V tem času je bila nad vodo le vzhodna polovica otoka. Pred približno 5 milijoni let se je jugovzhodni del otoka začel dvigati iz oceana. Od poznega [[pliocen]]a do [[pleistocen]]a (pred približno 3,6 do 1,8 milijona let) se je preostali del nekoč potopljenega dela otoka Bohol dvignil na površje, kar je otoku dalo sedanjo obliko. == Demografija == [[File:Ph fil bohol.png|thumb|400px|{{center|Politični zemljevid Bohola}}]] Po popisu leta 2024 ima 1.412.726 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> Ljudstvo Boholano, posebna etnična podskupina Cebuana, obsega večino Bohola s številnimi prebivalci v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Eskajanci, posebna etnična skupina, ki prav tako izvira iz Bohola, so prebivalci notranjosti gozdnega zaledja jugovzhodnih občin Duero, Guindulman, Pilar in Sierra Bullones. V provinci prebivajo tudi nedomorodci, ki vključujejo Cebuanonce (s severovzhoda), Butuanonce, Surigaonone (oboje iz Caraga na Mindanau), Hiligajnonce, Ilocanose (iz Panajya, Negros Occidentala in Ilocandije, neposredno ali prek Mindanaa, kar pomeni, da tudi prebivajo oba (s severovzhoda), Varajn in Varajn Visaje). === Jeziki === Večina prebivalcev Boholana govori boholsko cebuanščino, narečje cebuanščine, ki izvira iz province. Govorci so tudi v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Boholani govorijo in razumejo tudi standardno cebuansko. Tagaloščina in angleščina se uporabljata predvsem v poslovnih, vladnih zadevah in v lokalnem akademskem svetu. Eskajci imajo svoj umetni jezik z istim imenom in lastno abecedo. Velja za ogrožen jezik, zaradi česar si prostovoljci v skupnosti Eskajcev prizadevajo za ohranitev jezika, da bi ga učili mlajše Eskajce. V provinci se različno govorijo tudi butuanon, surigaonon, hiligaynon, ilokano in varaj. == Upravna delitev == V Boholu je 47 občin,<ref>{{cite web|url=https://www.bohol.ph/municipalities.php |publisher= Bohol Philippines|title=City and Municipalities of Bohol|website=Bohol.ph|date=August 10, 2018|access-date= October 18, 2018}}</ref> 1 sestavno mesto in 1109 barangajev. == Gospodarstvo == Turizem igra vse večjo vlogo v gospodarstvu otoka. Mednarodno letališče Bohol-Panglao je aktivno od leta 2018 za domače lete in mednarodne lete od leta 2023. Na letališču se nahajajo najbolj obiskane in dostopne plaže v provinci. Zagovorniki projekta upajo, da bo novo letališče povečalo ugled Bohola kot mednarodne turistične destinacije, čeprav načrt nenehno kritizirajo.<ref name="infra">{{cite web |url=http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |title=Bohol Profile on Infrastructure |publisher=Government of Bohol |archive-url=https://web.archive.org/web/20061010125458/http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |archive-date=October 10, 2006}}</ref> Potapljanje in prosto potapljanje sta med gonilnimi silami turistične industrije Bohola. Panglao je vodilni z več kot 70 potapljaškimi centri in operaterji prostega potapljanja zaradi številnih potapljaških mest, vključno s Pamilacanom. Občina Dauis je drugouvrščena v provinci s številnimi potapljaškimi objekti, usmerjenimi v Pamilacan in Napaling. Anda in Cabilao prav tako kažeta nekaj pomembnosti pri rasti potapljaške industrije v Boholu. Zaradi hitre rasti zasebne in javne regulativne organizacije ščitijo morsko okolje pred škodo, ki jo povzroči človek.<ref>{{cite web | url=https://www.boholchronicle.com.ph/2022/11/24/pado-wants-to-protect-promote-bohol-dive-sites/ | title=PADO wants to protect, promote Bohol dive sites | date=November 24, 2022 }}</ref> Poleg rastoče turistične industrije je Bohol tudi nastajajoče središče zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO) in je spodbudil več kot štiri podjetja BPO v provinci, s svetovnimi podjetji BPO, kot so Sagility, Genpact, TaskUs in Ibex Global, ki so večinoma v mestu Tagbilaran, glavnem mestu in največjem mestu province.<ref>{{Cite web |date=2021-02-28 |title=New BPO opening in Tagbilaran |url=https://www.boholchronicle.com.ph/2021/02/28/new-bpo-opening-in-tagbilaran/ |access-date=2025-06-23 |website=BOHOLCHRONICLE.COM.PH |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=visayas_cv |date=2024-09-17 |title=Call center sa daan nga CAAP passenger terminal, gibuksan - Philippine Information Agency |url=https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/,%20https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/ |access-date=2025-06-23 |language=en-US}}</ref> Leta 2023 so panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, poskočile s 7,1-odstotno stopnjo rasti. Druge panoge, kot so storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter promet in skladiščenje, so prav tako občutno rasle.<ref>{{Cite web |last=Cordova |first=Calvin |date=2 December 2024 |title=Bohol GDP up in 2023 – PSA |url=https://mb.com.ph/2/12/2024/bohol-gdp-up-in-2023-psa |access-date=23 June 2025 |website=Manila Bulletin}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150" heights="120"> File:Baclayon church, Bohol.png|Cerkev Baclayon File:Calape Catholic Church (2017).jpg|Cerkev Calape File:Loboc church - panoramio.jpg|Loboška cerkev File:Chocolate Hills Bohol.JPG|Boholska notranjost File:Forest road in Bohol 2, Philippines.jpg|Gozd mahagonija v Boholu File:Dumaluan beach.jpg|Plaža Dumaluan na otoku Panglao File:Loboc Bohol 2.jpg|Loboc File:Tarsier Hugs Mossy Branch.jpg|Nartničar File:Boholano delicacy Kalamay.png|Kalamajska sladica File:Cadapdapan Rice Terraces Candijay.jpg|Riževe terase Cadapdapan File:Maribojoc uplifted marine terrace.jpg|Dvignjena morska terasa Maribojoc File:Watchtower in the Municipality of Panglao, Bohol.jpg|Stražni stolp Panglao File:Punta Cruz Watchtower, Maribojoc, Bohol in 2025.jpg|Stražni stolp Punta Cruz, Maribojoc File:Photo_shows_the_exterior_of_the_Bohol-Panglao_International_Airport.jpg|Mednarodno letališče Bohol-Panglao File:Snorkeling_in_Hinagdanan_Cave.jpg|Jama Hinagdanan </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category||Bohol}} {{Wikivoyage|Bohol}} * [http://www.bohol.gov.ph Official website of the provincial government of Bohol] * [https://web.archive.org/web/20170824191139/http://www.ppdobohol.lgu.ph/ Provincial Planning and Development Office of Bohol] (includes provincial atlas) [[Kategorija:Bohol| ]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1854]] 0oiog0x2pz096iycyjtrhct4hwi0bxs 6740528 6740520 2026-08-21T16:44:56Z Ljuba24b 92351 np 6740528 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bohol | settlement_type = otok, provinca | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 260 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Chocolate Hills Bohol Philippines.jpg | image2 = Baclayon Immaculate Concepcion Church (Tagbilaran East Road, Baclayon, Bohol; 01-12-2023).jpg | image3 = Man made Forest.jpg | image4 = Loboc River 01.jpg | image5 = Panglao Island Beach.jpg }} '''Clockwise from the top''': [[Chocolate Hills]], [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]], Panglao (otok), Loboc (reka), cerkev Baclajon | image_flag = | flag_size = 120x80px | image_seal = Bohol Seal 1.svg | seal_size = 80px | image_shield = | anthem = {{native name|ceb|[[Awit sa Bohol]]|nolink=yes}}<br/>{{center|[[File:Awit sa Bohol.ogg]]}} | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = | latd=9 | latm=54 | lats=0 | latNS=N | longd=124 | longm=12 | longs=0 | longEW=E | subdivision_type = Država | subdivision_name = Filipini | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visajas | established_title = Špansko odkritje | established_date = 16. marec 1565 | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = 22. julij 1854 | seat_type = glavno in največje mesto | seat = | government_type = Sangguniang Panlalavigan | leader_title = Guverner | leader_name = Erico Aristotle Aumentado | leader_title1 = Vice guverner | leader_name1 = Nick Besas | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 4820,95 km2 | elevation_max_m = 864 m | elevation_max_point = Mount Matunog | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 1.412.726 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_rank = 20. | population_density_km2 = auto | population_blank2_title = jeziki | population_blank2 = {{hlist|cebuanščina (Boholsko narečje)|Hiligajnon| [[Tagaloščina]]|[[angleščina]]|Eskajan}} | population_demonym = | timezone = UTC+08:00 (PST) | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | iso_code = | website = [https://bohol.gov.ph/Spletna stran] }} '''Bohol''' ({{IPA|tl|buˈhol}}), uradno '''Provinca Bohol''' ({{langx|ceb|Probinsya sa Bohol}}; {{langx|tl|Lalawigan ng Bohol}}), je otoška provinca na [[Filipini|Filipinih]] v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov.<ref name="b-p">{{cite web|url=http://www.bohol-philippines.com/bohol.html|title=Bohol Island Philippines|website=bohol-philippines.com |publisher=Bohol Philippines Travel Guide |access-date=February 20, 2009}}</ref> Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je [[Tagbilaran]], največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.<ref name="bgov-i">[https://web.archive.org/web/20061206204022/http://www.bohol.gov.ph/island.html The Island-Province of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin.{{sfn|NEDA|2000}} Ima 1109 barangajev. Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči.<ref name="socioecon">{{Cite web|url=http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119162031/http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html |title=Socio-economic Profile|archive-date=November 19, 2015}}</ref> Najbolj priljubljena atrakcija so [[Chocolate Hills]], številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. [[Filipinski nartničar]], eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku. To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.<ref>[http://www.aenet.org/bohol/bountboh.htm Bountiful Bohol] {{URL|http://www.aenet.org}} Retrieved November 15, 2006.</ref> 15. oktobra 2013 je Bohol opustošil [[potres]] z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-24530042 Philippines quake hits Cebu and Bohol] BBC News. Retrieved on October 15, 2013</ref><ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/330957/news/regions/powerful-quake-kills-74-people-destroys-heritage-churches-in-bohol-cebu Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu] GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013</ref> Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za [[Unescovi globalni geoparki|UNESCO-ov globalni geopark]], prvi na Filipinih.<ref>{{Cite web |last=Almazan |first=Faye |title=Bohol is PH's first UNESCO Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/lifestyle/travel/101802/bohol-is-phs-first-unesco-global-geopark/story |access-date=2023-05-25 |website=www.gmanetwork.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark {{!}} UNESCO |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |access-date=2023-05-25 |website=www.unesco.org |language=en}}</ref> Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran. == Etimologija == ''Bohol'' torej izhaja iz lokalne besede ''bo-ol'', vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v [[nahuatl]]u se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot ''Bool'', barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title=History – City Government of Tagbilaran – City of Peace and Friendship}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === ==== Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) ==== Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot ''zibelka boholske civilizacije'' zaradi arheoloških najdb predkolonialnih [[petroglif]]ov in starodavnih trupel iz grobišč, ​​ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na [[Mindanao|Mindanau]], [[Palavan]]u, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na [[Borneo|Borneu]] in v [[Vietnam]]u.<ref name="jstor.org">{{cite journal |last1=Tenazas |first1=Rosa CP |title=The Boat-Coffin Burial Complex in the Philippines and ITS Relation to Similar Practices in Southeast Asia |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1973 |volume=1 |issue=1 |pages=19–25 |jstor=29791037 }}</ref> Danes lokalni zdravilci in [[šaman]]i še vedno izvajajo obrede ''pagdivata'' oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi.<ref name="jstor.org"/> Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev.<ref>{{cite journal |last1=Ronquillo |first1=Wilfredo P. |title=Anthropological and Cultural Values of Caves |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1995 |volume=23 |issue=2 |pages=138–150 |jstor=29792183 }}</ref> Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino. Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.<ref>{{cite web |title=Repatriating A Skull From the Philippines |url=https://www.thegallerytalk.com/post/repatriating-a-skull-from-the-philippines |website=GALLERY TALK Connecting Museums & Society|date=October 18, 2021 }}</ref><ref>{{cite web |title=EXPLORING ETHICAL STEWARDSHIP OF HUMAN REMAINS |url=https://www.reconnect-recollect.com/the-toolkit/exploring-ethical-stewardship-of-human-remains/ |website=ReConnect/ReCollect |access-date=2024-04-01}}</ref> ==== 12. do 16. stoletje ==== [[File:Visayans 1.png|thumb|left|150px|Risba iz ''Boxer Codexa'', ki prikazuje Pintadose]] V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi.<ref name="discoverbohol.com">{{Cite web|url=http://www.discoverbohol.com/Features/Dauis-History-Part-1.htm|title = Discover Bohol}}</ref> Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji ''Historia de Mindanao'' omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=143 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Combes poudarja, da so prebivalci Panglaa nekoč v svoji zgodovini napadli celinski Bohol in nato na tem območju uvedli gospodarsko in politično prevlado, tako da so stare Boholane zaradi vojne imeli za svoje sužnje. Dober primer je, da je Pagbuaya Si Catunaoja, kralja Bohola, imel za svojega vazala in sorodnika.}}</ref> Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z ''kraljestvom'' Bohol. Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=144 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Ternatanski kralj je načrtoval povračilni napad na Boholane. Svoje načrte je uspel tako, da je na skrivaj poslal svojih dvajset "joang" enega za drugim na Bohol, pri čemer je prevarantsko rekel, da so "trgovci, ki se ukvarjajo le s prodajo svojega blaga".}}</ref> Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so [[mušketa|muškete]] in [[arkebuza|arkebuze]], ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.<ref>{{cite book |last1=Lach |first1=Donald F. |last2=Kley |first2=Edwin J. Van |title=Asia in the Making of Europe, Volume III: A Century of Advance. Book 3: Southeast Asia |date=2018 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-46698-9 |page=1535 |url=https://books.google.com/books?id=5wq9BgAAQBAJ |language=en |quote=Tisoč družin bisajskih svobodnjakov je pod vodstvom svojega poglavarja Pagbuaye prečkalo Mindanao in zavzelo majhen, razgiban hrib na severni obali, ki ga je bilo mogoče zlahka braniti in s katerega so lahko še naprej sodelovali v medotoški trgovini.}}</ref> Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.{{sfn|Hellingman|2002b}} === Špansko kolonialno obdobje (1500–1890) === [[File:Clarin Ancestral Home, Bohol.png|left|thumb|259x259px|Notranjost hiše prednikov Clarin v Loaju]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 200 | image1 = Roman Catholic church, Loay, Bohol, Philippines.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = Loon Church interior - 2 - NHCP.jpg | alt2 = | caption2 = | footer_align = left | footer = Tri cerkve iz španskega obdobja na Boholu, od zgoraj navzdol: cerkev v Loaju, notranjost cerkve Loon, vhod v samostan Loboc. | perrow = 3 | width = 2 | image3 = Loboc, Museum of Loboc, Loboc Church, Bohol, Philippines.jpg }} Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal ''datuje'' (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s ''sandugom'' (krvnim sporazumom) med obema možema.{{refn|name=zaide|{{harvnb|Gardner|1997}}, sourced from {{harvnb|Zaide|1949}}}} Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje ''Sandugo'' ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in ​​pečatu Bohola.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182712/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325] "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."</ref> Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829.<ref name="zaide"/> Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es |url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref> 1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).<ref name=":0" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.<ref name=":0">National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>[https://books.google.com/books?id=e6zNvZsVdFAC ''Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865''.] Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p.&#x20;125.</ref><ref>''[https://books.google.com/books?id=_k1BAAAAcAAJ Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863]''. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp.&#x20;212–213. </ref> 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182754/http://www.bohol.gov.ph/history.html History of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.<ref>{{cite web|url=https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|website=laagsaisla.com|access-date=November 23, 2018|title=Islang Tinubuan|date=January 1, 2018}}</ref> === Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) === Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton. Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile.{{sfn|Foreman|1906|p=528}}<ref>{{cite book |last1=Luspo |first1=Marianito Jose |title=Tubod: The Heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila, Philippines |chapter=Bohol Through the Centuries}}</ref> Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.<ref>{{cite book |last1=Peligrino |first1=Hugo |last2=Fernandez |first2=Rustico |title=History and Cultural Life of the Town and Barrios of Guindulman |date=1950}}</ref> V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran<ref>{{cite web |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/9374 |publisher=Supreme Court of the Philippines |date=April 20, 1901 |access-date=15 June 2023|title=Act 117: An Act Extending the Provisions of the Provincial Government Act to the Province of Bohol.}}</ref> kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.<ref>{{cite web |title=Act No. 968 |url=https://lawyerly.ph/laws/view/l8aa3 |website=Lawyerly.ph |access-date=15 June 2023}}</ref> === Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) === Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.{{sfn|Hellingman|2002c}} Plošča, postavljena v pristanišču Tagbilaran v spomin na osvoboditev, se glasi: {{quote|Tisoč sto dvainsedemdeset častnikov in mož 3. bataljona 164. pehotnega polka Ameriške divizije pod poveljstvom podpolkovnika Williama H. ​​Considineja je pristalo na otoškem pomolu Tagbilaran ob 7.00 zjutraj 11. aprila 1945.}} Konvoj, ki je filipinske in ameriške osvobodilne sile prepeljal v Bohol, je sestavljala flotila šestih desantnih ladij (srednje)-(LSM), šestih desantnih plovil (pehota)-(LCI), dveh desantnih plovil (srednje)-(LCM) in ene desantne ladje, srednje (raketna)-[LSM(R)]. Po prihodu je okrepljena bataljonska bojna skupina hitro napredovala proti vzhodu in severovzhodu z nalogo uničenja vseh sovražnih sil v Boholu. Polkovnik Considine, poveljnik operativne skupine, je takoj poslal motorizirane patrulje, ki so prečesale območje proti severu in vzhodu, približno na polovici otoka, vendar med izvidovanjem niso našli nobenih sovražnikov. Končno so severno od Ginopolana v Valencii, blizu meje Sierra-Bullones, našli sovražno skupino nedoločene moči. Do 17. aprila je bila operativna skupina pripravljena na napad v Ginopolanu. Glavnina japonskih sil je bila v desetih dneh delovanja uničena in poražena. Bohol je bil 25. maja 1945 uradno razglašen za osvobojenega s strani generalmajorja Williama H. ​​Arnolda, poveljnika Ameriške divizije. Približno v tem času so večino častnikov in mož poveljstva območja Bohol obdelale enote Osme ameriške armade. 31. maja 1945 je bilo poveljstvo območja Bohol uradno deaktivirano po ukazu generalpodpolkovnika Roberta L. Eichelbergerja, poveljnika Osme ameriške armade, skupaj z rednimi in policijskimi četami filipinske Commonwealth vojske, filipinske policije in boholskih gverilcev. Med drugo bitko za Bohol od marca do avgusta 1945 so filipinske čete 3., 8., 83., 85. in 86. pehotne divizije filipinske Commonwealth Army in 8. policijskega polka filipinske policije zavzele in osvobodile otoško provinco Bohol ter pomagale boholskim gverilskim borcem in ameriškim osvobodilnim silam premagati japonske cesarske sile pod poveljstvom generala Sōsakuja Suzukija. === Povojno obdobje === Po smrti predsednika Ramona Magsajsaja je predsedniški položaj nasledil podpredsednik Carlos P. Garcia, ki se je rodil v Talibonu. Na predsedniških volitvah leta 1957 je osvojil polni mandat. Na predsedniških volitvah leta 1961 se je potegoval za drugi polni mandat kot predsednik, a ga je premagal podpredsednik Diosdado Macapagal.<ref name="Eufronio Alip 1958">Eufronio Alip, ed., The Philippine Presidents from Aguinaldo to Garcia (1958); Jesús V. Merritt, Our Presidents: Profiles in History (1962); and Pedro A. Gagelonia, Presidents All (1967). See also Hernando J. Abaya, The Untold Philippine Story (1967). Further information can be found in Ester G. Maring and Joel M. Maring, eds., Historical and Cultural Dictionary of the Philippines (1973).</ref> Leta 1965 so po številnih poskusih, da bi Tagbilaran preoblikovali v mesto, trije kongresniki iz Bohola podprli zakon, ki je kasneje postal Zakon o republiki 4660, s katerim je bila 18. junija 1966 ustanovljena mestna listina Tagbilarana.<ref>{{cite web | url=https://tagbilaran.gov.ph/history/ | title=HISTORY &#124; City Government of Tagbilaran }}</ref> === Marcosova diktatura === Postopno povojno okrevanje Filipinov se je v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih poslabšalo, pri čemer je bila filipinska plačilnobilančna kriza leta 1969 eden prvih prelomnih dogodkov.<ref name=Balbosas1992>{{Cite journal |last=Balbosa |first=Joven Zamoras |date=1992 |title=IMF Stabilization Program and Economic Growth: The Case of the Philippines |journal=Journal of Philippine Development |volume=XIX |issue=35 |url=https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf |access-date=November 6, 2022 |archive-date=September 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921141056/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf }}</ref> Ekonomski analitiki to običajno pripisujejo povečanju vladne porabe, financirane s posojili, za spodbujanje kampanje za ponovno izvolitev Ferdinanda Marcosa leta 1969,<ref name=Balbosas1992/><ref name="Balisacan&Hill2003">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=O_L9k58WM9UC&q=The+Philippine+economy+under+Marcos:+A+balance+sheet |title=The Philippine Economy: Development, Policies, and Challenges |last1=Balisacan |first1=A. M. |last2=Hill |first2=Hal |date=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515898-4 |language=en}}</ref><ref name="Cororaton1997">{{Cite journal |last=Cororaton |first=Cesar B. |title=Exchange Rate Movements in the Philippines |journal=DPIDS Discussion Paper Series 97-05 |pages=3, 19}}</ref> čeprav Marcos za nemire krivi ustanovitev Komunistične partije Filipinov leta 1968, da bi si pridobila politično in vojaško podporo goreče protikomunističnih administracij Nixona in Forda v ZDA.<ref name="Celoza1997">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Sp3U1oCNKlgC|title=Ferdinand Marcos and the Philippines: The Political Economy of Authoritarianism|last=Celoza|first=Albert F.|date=1997|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-94137-6|language=en}}</ref><ref>{{Cite book | url=https://archive.org/details/philippinesreade00schi |title=The Philippines reader: a history of colonialism, neocolonialism, dictatorship, and resistance |last=Schirmer |first=Daniel B. |date=1987 |publisher=South End Press |isbn=0-89608-276-8 |edition=1st |location=Boston |oclc=14214735 }}</ref> Na Boholu, ki ga je do takrat zaznamovala kmetijska samozadostnost<ref name="Clausen2006">Clausen, Anne (2006). Disparities of poverty and wealth in the Philippines. An analysis of policy effect(iveness). PhD thesis, University of Cologne.</ref> in "nenavadno egalitarni" niz družbenih norm za vzorce posesti zemlje,<ref name="Urich2003">{{Cite journal |last=Urich |first=Peter |date=2003 |title=Land Tenure History, Insurgency, and Social Forestry in Bohol |url=https://www.jstor.org/stable/29792524 |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |volume=31 |issue=3 |pages=156–181 |issn=0115-0243}}</ref> so te gospodarske pretrese še poslabšali hitra rast prebivalstva in upad pridelka riža. Uvedba intenzivnega riževega kmetijstva v višavju je povzročila obsežno krčenje gozdov, kar je nato povzročilo izgubo vode za riževa polja v nižavju.<ref name="Clausen2006"/> Začelo se je povečevati število primerov uzurpacije zemlje, kar je nato poslabšalo odnose med lastniki zemljišč in najemniki.<ref name="Urich2003"/> Leta 1972, eno leto pred pričakovanim koncem svojega zadnjega ustavno dovoljenega predsedniškega mandata leta 1973, je [[Ferdinand Marcos]] na Filipinih uvedel vojno stanje.<ref name ="Kasaysayan9ch10">{{Cite book |title=Kasaysayan, The Story of the Filipino People Volume 9:A Nation Reborn. |publisher=Asia Publishing Company Limited |year=1998 |editor-last=Magno |editor-first=Alexander R. |location=Hong Kong |chapter=Democracy at the Crossroads}}</ref> To je Marcosu omogočilo, da je ostal na oblasti še štirinajst let, med katerimi je Bohol doživel številne družbene in gospodarske vzpone in padce.<ref name ="Kasaysayan9ch10"/> Gospodarske težave, skupaj s kronističnim kapitalizmom in dragim življenjskim slogom družine Marcos, so povzročile razočaranje in ko so protesti naleteli na neupravičene pridržanja in kršitve človekovih pravic, so se mnogi opozicijski aktivisti, ki so prej imeli 'zmerna' stališča (tj. pozivali k zakonodajnim reformam), prepričali, da nimajo druge izbire, kot da pozivajo k bolj radikalnim družbenim spremembam.<ref name="Rodis">{{Cite news |url=https://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm |title=Remembering the First Quarter Storm |last=Rodis |first=Rodel |newspaper=Philippine Daily Inquirer |access-date=January 27, 2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150131131959/http://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm/ |archive-date=January 31, 2015 |language=en}}</ref><ref name="Lacaba 1982 11–45, 157–178">{{Cite book|title=Days of Disquiet, Nights of Rage: The First Quarter Storm & Related Events|last=Lacaba|first=Jose F.|publisher=Salinlahi Pub. House|year=1982|location=Manila|pages=11–45, 157–178}}</ref> Dejavnosti Marcosove administracije so "mitologizirale" Novo ljudsko armado (NPA) CPP, zato se je veliko radikaliziranih protestnikov odzvalo s pridružitvijo NPA. Do leta 1981 so se dejavnosti NPA začele opažati na gorskih območjih Seville, Bilarja, Batuana in Balilihana. V tem času je tabor Dagohoy v Tagbilaranu deloval kot eden od mnogih centrov za pridržanje med Marcosovo diktaturo pod okriljem Regionalnega poveljstva za pridržane III (RECAD III) v taboru Lapu-Lapu v mestu Cebu. Med priporniki v taborišču Dagohoy je bil 19-letni brat sodnika Meinrada Paredesa, ki so ga pretepli s strelnim orožjem, tako da je sčasoma utrpel trajno poškodbo sluha.<ref>{{Cite news |last=de Leon |first=Marguerite |date=2022-09-28 |title=Have Filipinos forgotten the biggest crime made against us? |url=https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221227120714/https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |archive-date=2022-12-27 |access-date=2024-04-04 |work=Rappler |language=en-US}}</ref> Takojšen odziv vlade na prisotnost NPA je bil integriran ''socialni, ekonomski, kulturni in politični'' program, v okviru katerega je bila leta 1985 na otok napotena tudi ''posebna akcijska enota'', vendar so se konflikti nadaljevali in celo stopnjevali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vlada je Bohol lahko razglasila za "brez NPA" šele v letu 2010, po uspehu prizadevanj, imenovanih "Boholski model", v katerem je vojaško delovanje igralo stransko vlogo, hkrati pa je poudarjalo zagotavljanje storitev civilne vlade, ki so obravnavale lokalno revščino in druge temeljne vzroke nezadovoljstva skupnosti.<ref>Torres, E. C. (2011). A Success Story in Philippine Counterinsurgency: A Study of Bohol. Kansas City: US Army General Staff College</ref><ref>Bulambot, Jolene. ―Bohol Model Cited for Insurgency Defeat.‖ Inquirer.net, 18 September 2006. http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20060918-21555/Bohol_model_cited_for_insurgency_defeat (accessed 2 May 2011)</ref> === Sodobnost === [[File:North Bohol fault.jpg|thumb|Del severnoboholskega preloma v Inabangi]] ==== Potres leta 2013 ==== 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PST) je otoško provinco prizadel močan potres z magnitudo 7,2 po Richterjevi lestvici.<ref name="Phivolcs 1">{{cite web |date=October 15, 2013 |title=Earthquake Bulletin No. 3: 7.2 Bohol Earthquake |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/html/update_SOEPD/2013_Earthquake_Bulletins/October/2013_1015_0012_B3F.html |access-date=October 15, 2013 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Njegov epicenter je bil na {{coord|9.86|N|124.07|E|format=dms|dim:1000}} (6 km J 24° Z od Sagbayana in 629 km od Manile), globina žarišča pa je bila 12 km. Potres so čutili vse do mesta Davao na Mindanau. Po uradnih poročilih Nacionalnega sveta za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč (NDRRMC) je v Boholu umrlo 57 ljudi, 104 pa jih je bilo ranjenih. Severni boholski [[prelom (geologija)|prelom]] ali ''Veliki boholski zid'' je zmični prelom, ki je bil odkrit 15. oktobra 2013 med potresom na Boholu leta 2013. Postal je ena od turističnih znamenitosti province Bohol.<ref name="NDRRMC 1">{{cite web |date=October 13, 2013 |title=SitRep No.2 re Effects of Earthquake in Carmen, Bohol |url=http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016004749/http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-date=October 16, 2013 |access-date=October 15, 2013 |publisher=National Disaster Risk Reduction and Management Council}}</ref> To je bil najsmrtonosnejši potres na Filipinih od potresa z magnitudo 7,8 na Luzonu leta 1990.{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2013}} Prej, 8. februarja 1990, je Bohol prizadel potres z epicentrom skoraj enakim kot leta 2013,{sfn|EERI|1990}} ki je povzročil šest smrtnih žrtev in 200 ranjenih. Poškodovanih je bilo več stavb in povzročil je [[cunami]].{{sfn|New York Times|2013}} ==== Vdor militantov leta 2017 ==== 12. aprila 2017 je 11 militantov skupine Abu Sajaf (ASG) izvedlo napad na Bohol. V spopadih, ki so se začeli ob 5. uri zjutraj, so bili ubiti trije vojaki, policist in vsaj štirje oboroženi moški, vključno z njihovim vodjo Abujem Ramijem. Ubita sta bila tudi dva vaščana Inabanga, čeprav ni bilo jasno, ali sta bila ubita v navzkrižnem ognju ali pa so ju usmrtili stisnjeni militanti. Varnostni uradniki so preostanek ASG, ki je pristala v Boholu, izsledili iz notranjosti na sosednji otok v provinci, kar je maja na koncu privedlo do nevtralizacije Abuja Asisa, zadnjega preostalega bandita. V Barangaj Lavisu v Calapeju so ga ustrelili policisti iz oddelka za specialno orožje in taktiko, medtem ko se je skupaj z Ubajdo boril do konca. Vseh 11 članov ASG, ubitih v vdoru, je bilo ustrezno pokopanih v skladu z muslimansko tradicijo.{{sfn|Rappler|2017}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017b}}{{sfn|Sun Star|2017}} Turistična industrija v Boholu je bila negativno prizadeta zaradi vdora militantov ASG na otok,{{sfn|Cebu Daily News|2017a}}{{sfn|Cebu Daily News|2017b}} čeprav organizatorji potovanj verjamejo, da si lahko industrija opomore.{{sfn|Cebu Daily News|2017c}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017c}} ==== Priznanje UNESCO 2023 ==== Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je 24. maja 2023 Bohol dodala kot eno od 18 novih lokacij v svojo mrežo globalnih geoparkov – prvega na Filipinih. UNESCO geoparke navaja kot »enotna, enotna geografska območja«, kjer imajo najdišča in pokrajine mednarodni geološki pomen in jih je treba »upravljati s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref name="rappler.com">{{cite web |title=What makes Bohol Island the Philippines' first UNESCO global geopark? |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/bohol-philippines-first-unesco-global-geopark/ |website=Rappler |date=May 25, 2023 |access-date=20 April 2024}}</ref> Bohol pokriva 8.808 kvadratnih kilometrov zemlje, ki obdaja bujna morska zaščitena območja. Ponaša se s čudovitimi, še ne priljubljenimi kraškimi geo-najdišči, kot so jame in vrtače, med drugim. UNESCO je navedel »400 let bogate zgodovine in kulturnih tradicij otoka Bohol v harmoniji z njegovimi edinstvenimi geološkimi zakladi«.<ref>{{cite web |date=May 24, 2023 |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |website=[[UNESCO]] |publisher= |access-date=May 25, 2023}}</ref><ref>{{cite news |author=GMA Integrated News |date=May 25, 2023 |title=UNESCO declares Bohol as PH's first Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/regions/871076/unesco-declares-bohol-as-ph-s-first-global-geopark/story/ |work=GMA News Online |access-date=May 25, 2023}}</ref> Dodatna najdišča v Unescovem globalnem geoparku vključujejo: dvojni koralni greben Danajon Bank, panoramski park Alicia, jama princese Manan-av, slapovi Can-umantad, obalni geomorfološki ohranitveni park Loon, dvignjena morska terasa Maribojoc, morske terase Baclajon, jama Hinagdanan, hladni izvir Canava, jamski bazeni Anda, otok Lamanok in jama Batungaj.<ref name="rappler.com"/> == Geografija == [[File:Bohol Island, PH, Sentinel-2.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Bohol]] [[File:Chocolate Hills overview.JPG|thumb|[[Chocolate Hills]], Bohol]] Zahodno od Bohola leži [[Cebu]], na severovzhodu otok Lejyte, južno pa čez Boholsko morje [[Mindanao]]. Cebujski preliv ločuje Bohol od Cebuja in obe otoški provinci imata skupni jezik, vendar se Boholano zavestno razlikuje od Cebuana. Podnebje Bohola je na splošno suho, z največ padavinami med junijem in oktobrom. Notranjost je hladnejša od obale.<ref>{{cite web|url=https://psa.gov.ph/content/bohol-growth-rate-made-sudden-leap-295-percent-results-2000-census-population-and-housing|website=psa.gov.ph|publisher=Philippine Statistics Authority|title=Bohol: Growth Rate Made a Sudden Leap to 2.95 Percent (Results from the 2000 Census of Population and Housing, NSO)|date=September 10, 2002|access-date=December 14, 2018}}</ref> === Fizične značilnosti === Bohol s površino 4821 km<sup>2</sup> in obalo, dolgo 261 km, je deseti največji otok na Filipinih. Glavni otok obdaja približno 70 manjših otokov, od katerih sta največja otok Panglao, ki sjea nasproti Tagbilarana na jugozahodu in otok Lapinig na severovzhodu. Teren Bohola je v osnovi valovit in hribovit, približno polovica otoka pa je prekrita z [[apnenec|apnencem]]. V bližini zunanjih območij otoka so nizka gorska veriga. Notranjost je velika planota z nepravilnimi reliefnimi oblikami. V bližini Carmena so [[Chocolate Hills]] (Čokoladni griči) več kot 1200 enakomerno stožčastih hribov, poimenovanih po travi, ki raste na hribih in poleti porjavi, zaradi česar je pokrajina videti kot čokoladni kupi. To so hribi iz apnenca, ki je ostal od koralnih grebenov med ledeno dobo, ko je bil otok potopljen. Chocolate Hills veljajo za eno od filipinskih naravnih čudes, Bohol pa pogosto imenujejo ''filipinski dragulj''. Pojavljajo se na pokrajinskem pečatu Bohola. Bohol ima 114 izvirov, 172 potokov in štiri glavne reke, ki tečejo skozi Bohol z radialnim vzorcem drenaže.<ref>{{cite book |editor1-last=Villegas |editor1-first=Ramon N. |title=Tubod: the heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila |isbn=971-814-036-0}}</ref> Največja reka, Inabanga, teče v severozahodnem delu province; [[Loboc (reka)|reka Loboc]] odvaja vodo iz središča otoka do srednje južne obale; reka Abatan teče na jugozahodu in reka Ipil na severu. Edino naravno jezero v provinci je jezero Cabilao Island, imenovano tudi jezero Danao ali Lanao, na otoku Cabilao.<ref name="glimpse">{{cite web |title=A Glimpse of Loon |url=https://www.loon.gov.ph/a-glimpse-of-loon/ |website=www.loon.gov.ph |publisher=Municipality of Loon |access-date=May 7, 2019}}</ref> Po otoku so raztreseni številni slapovi in ​​jame, vključno s slapovi Mag-Aso v Antequeri. ''Mag-Aso'' v domačem jeziku pomeni 'dim'. Voda je hladna in v vlažnih jutrih pogosto ustvari meglico, ki lahko skrije slapove. [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]] varuje največji preostali nižinski gozd Bohola in je v južnem delu otoka blizu Bilarja. === Nartničar === Leta 1996 je bila v Corelli na Boholu ustanovljena filipinska fundacija za nartničarje, da bi pomagala ohraniti in zaščititi [[nartničarji|nartničarje]] in njihov [[habitat]]. Ustanovljeni so bili gozdni in habitatni rezervati, ki zagotavljajo varnost nartničarjev, hkrati pa obiskovalcem omogočajo, da se sprehajajo in odkrivajo te miniaturne primate v njihovih naravnih habitatih. nartničar je najmanjši živeči [[primat]] in danes obstaja v več državah jugovzhodne Azije. [[Filipinski nartničar]], ''Tarsius syrichta'', lokalno znan kot ''mamag'' v Boholanu, je po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN skoraj ogrožen.<ref>{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 12, 2021}}</ref> Prilagoditev njihovim velikim izbuljenim očem jim omogoča, da ponoči jasno lovijo plen, s podolgovatimi okončinami in prsti pa skakanje z drevesa na drevo nartničarju ne predstavlja nobene omejitve.<ref>{{Cite web|title = Primate Factsheets: Tarsier (Tarsius) Taxonomy, Morphology, & Ecology|url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier|website = pin.primate.wisc.edu|access-date = January 27, 2016}}</ref> Njihovi možgani so približno enake velikosti kot njihove oči. Povezava med očmi in možgani ima za te živali edinstveno funkcijo, ki je pomembna za njihovo stabilnost in ravnotežje.<ref>{{cite web|title= Endangered Species International|url = https://www.britannica.com/animal/tarsier|publisher = Endangered Species International.org|access-date = January 27, 2016}}</ref> Nartničarji imajo neverjetne slušne sposobnosti. Slišijo lahko frekvenco do 91 kHz (kilohercev) in oddajajo zvoke 70 kHz.<ref>{{Cite web|title = World's Highest-Pitched Primate Calls Out Like a Bat|url = http://www.livescience.com/18359-embargoed-world-highest-pitched-primate-calls-bat.html|website = LiveScience.com| date=February 8, 2012 |access-date = January 27, 2016}}</ref> === Podnebje === Od novembra do aprila prevladuje severovzhodni [[monsun]] (''amihan''). Razen redkih nalivov je to najmilejši čas v letu. Dnevne temperature so povprečno 28 °C, ponoči pa se ohladijo na približno 25 °C. Poletna sezona od maja do julija prinaša višje temperature in zelo vlažne dni. Od avgusta do oktobra traja jugozahodni monsun (''habagat''). Vreme v tej sezoni ni zelo predvidljivo, saj se tedni mirnega vremena izmenjujejo z deževnimi dnevi. Dežuje lahko kateri koli dan v letu, vendar je večja verjetnost močnih nalivov od novembra do januarja. === Geološka formacija === Nastanek otoka Bohol se je začel v pozni juri (pred približno 160 do 145 milijoni let). Otok je bil še vedno potopljen, razen tistega, kar je danes gora Malibalibod v Ubaju in sosednje območje v Aliciji na Boholu. Pred približno 66 milijoni let, ob koncu krede, se je severni del otoka začel postopoma dvigovati. Vulkanska aktivnost v tem času je povzročila odlaganje številnih plasti vulkanskih kamnin v regiji. Kopenska masa se je povečala in rasla na začetku [[paleogen]]a (pred približno 60 milijoni let). V tem obdobju je bil na območje Talibona vnesen [[diorit]], oblika magmatske kamnine. Med [[eocen]]om in [[oligocen]]om se je razvoj otoka za milijone let ustavil. Na začetku [[miocen]]a (pred približno 23 milijoni let) se je geološki razvoj otoka nadaljeval. Kombinacija dviga in vulkanizma je povzročila odlaganje apnenca in izbruh [[andezit]]a, oblike vulkanske kamnine. V tem času je bila nad vodo le vzhodna polovica otoka. Pred približno 5 milijoni let se je jugovzhodni del otoka začel dvigati iz oceana. Od poznega [[pliocen]]a do [[pleistocen]]a (pred približno 3,6 do 1,8 milijona let) se je preostali del nekoč potopljenega dela otoka Bohol dvignil na površje, kar je otoku dalo sedanjo obliko. == Demografija == [[File:Ph fil bohol.png|thumb|400px|{{center|Politični zemljevid Bohola}}]] Po popisu leta 2024 ima 1.412.726 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> Ljudstvo Boholano, posebna etnična podskupina Cebuana, obsega večino Bohola s številnimi prebivalci v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Eskajanci, posebna etnična skupina, ki prav tako izvira iz Bohola, so prebivalci notranjosti gozdnega zaledja jugovzhodnih občin Duero, Guindulman, Pilar in Sierra Bullones. V provinci prebivajo tudi nedomorodci, ki vključujejo Cebuanonce (s severovzhoda), Butuanonce, Surigaonone (oboje iz Caraga na Mindanau), Hiligajnonce, Ilocanose (iz Panajya, Negros Occidentala in Ilocandije, neposredno ali prek Mindanaa, kar pomeni, da tudi prebivajo oba (s severovzhoda), Varajn in Varajn Visaje). === Jeziki === Večina prebivalcev Boholana govori boholsko cebuanščino, narečje cebuanščine, ki izvira iz province. Govorci so tudi v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Boholani govorijo in razumejo tudi standardno cebuansko. Tagaloščina in angleščina se uporabljata predvsem v poslovnih, vladnih zadevah in v lokalnem akademskem svetu. Eskajci imajo svoj umetni jezik z istim imenom in lastno abecedo. Velja za ogrožen jezik, zaradi česar si prostovoljci v skupnosti Eskajcev prizadevajo za ohranitev jezika, da bi ga učili mlajše Eskajce. V provinci se različno govorijo tudi butuanon, surigaonon, hiligaynon, ilokano in varaj. == Upravna delitev == V Boholu je 47 občin,<ref>{{cite web|url=https://www.bohol.ph/municipalities.php |publisher= Bohol Philippines|title=City and Municipalities of Bohol|website=Bohol.ph|date=August 10, 2018|access-date= October 18, 2018}}</ref> 1 sestavno mesto in 1109 barangajev. == Gospodarstvo == Turizem igra vse večjo vlogo v gospodarstvu otoka. Mednarodno letališče Bohol-Panglao je aktivno od leta 2018 za domače lete in mednarodne lete od leta 2023. Na letališču se nahajajo najbolj obiskane in dostopne plaže v provinci. Zagovorniki projekta upajo, da bo novo letališče povečalo ugled Bohola kot mednarodne turistične destinacije, čeprav načrt nenehno kritizirajo.<ref name="infra">{{cite web |url=http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |title=Bohol Profile on Infrastructure |publisher=Government of Bohol |archive-url=https://web.archive.org/web/20061010125458/http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |archive-date=October 10, 2006}}</ref> Potapljanje in prosto potapljanje sta med gonilnimi silami turistične industrije Bohola. Panglao je vodilni z več kot 70 potapljaškimi centri in operaterji prostega potapljanja zaradi številnih potapljaških mest, vključno s Pamilacanom. Občina Dauis je drugouvrščena v provinci s številnimi potapljaškimi objekti, usmerjenimi v Pamilacan in Napaling. Anda in Cabilao prav tako kažeta nekaj pomembnosti pri rasti potapljaške industrije v Boholu. Zaradi hitre rasti zasebne in javne regulativne organizacije ščitijo morsko okolje pred škodo, ki jo povzroči človek.<ref>{{cite web | url=https://www.boholchronicle.com.ph/2022/11/24/pado-wants-to-protect-promote-bohol-dive-sites/ | title=PADO wants to protect, promote Bohol dive sites | date=November 24, 2022 }}</ref> Poleg rastoče turistične industrije je Bohol tudi nastajajoče središče zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO) in je spodbudil več kot štiri podjetja BPO v provinci, s svetovnimi podjetji BPO, kot so Sagility, Genpact, TaskUs in Ibex Global, ki so večinoma v mestu Tagbilaran, glavnem mestu in največjem mestu province.<ref>{{Cite web |date=2021-02-28 |title=New BPO opening in Tagbilaran |url=https://www.boholchronicle.com.ph/2021/02/28/new-bpo-opening-in-tagbilaran/ |access-date=2025-06-23 |website=BOHOLCHRONICLE.COM.PH |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=visayas_cv |date=2024-09-17 |title=Call center sa daan nga CAAP passenger terminal, gibuksan - Philippine Information Agency |url=https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/,%20https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/ |access-date=2025-06-23 |language=en-US}}</ref> Leta 2023 so panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, poskočile s 7,1-odstotno stopnjo rasti. Druge panoge, kot so storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter promet in skladiščenje, so prav tako občutno rasle.<ref>{{Cite web |last=Cordova |first=Calvin |date=2 December 2024 |title=Bohol GDP up in 2023 – PSA |url=https://mb.com.ph/2/12/2024/bohol-gdp-up-in-2023-psa |access-date=23 June 2025 |website=Manila Bulletin}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150" heights="120"> File:Baclayon church, Bohol.png|Cerkev Baclayon File:Calape Catholic Church (2017).jpg|Cerkev Calape File:Loboc church - panoramio.jpg|Loboška cerkev File:Chocolate Hills Bohol.JPG|Boholska notranjost File:Forest road in Bohol 2, Philippines.jpg|Gozd mahagonija v Boholu File:Dumaluan beach.jpg|Plaža Dumaluan na otoku Panglao File:Loboc Bohol 2.jpg|Loboc File:Tarsier Hugs Mossy Branch.jpg|Nartničar File:Boholano delicacy Kalamay.png|Kalamajska sladica File:Cadapdapan Rice Terraces Candijay.jpg|Riževe terase Cadapdapan File:Maribojoc uplifted marine terrace.jpg|Dvignjena morska terasa Maribojoc File:Watchtower in the Municipality of Panglao, Bohol.jpg|Stražni stolp Panglao File:Punta Cruz Watchtower, Maribojoc, Bohol in 2025.jpg|Stražni stolp Punta Cruz, Maribojoc File:Photo_shows_the_exterior_of_the_Bohol-Panglao_International_Airport.jpg|Mednarodno letališče Bohol-Panglao File:Snorkeling_in_Hinagdanan_Cave.jpg|Jama Hinagdanan </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category||Bohol}} {{Wikivoyage|Bohol}} * [http://www.bohol.gov.ph Official website of the provincial government of Bohol] * [https://web.archive.org/web/20170824191139/http://www.ppdobohol.lgu.ph/ Provincial Planning and Development Office of Bohol] (includes provincial atlas) [[Kategorija:Bohol| ]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1854]] tb3qkqiwakuc0fmup83m7pqrsdwdpdd 6740678 6740528 2026-08-22T07:03:55Z Yerpo 8417 pravopis 6740678 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bohol | settlement_type = otok, provinca | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 260 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Chocolate Hills Bohol Philippines.jpg | image2 = Baclayon Immaculate Concepcion Church (Tagbilaran East Road, Baclayon, Bohol; 01-12-2023).jpg | image3 = Man made Forest.jpg | image4 = Loboc River 01.jpg | image5 = Panglao Island Beach.jpg }} '''Clockwise from the top''': [[Chocolate Hills]], [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]], Panglao (otok), Loboc (reka), cerkev Baclajon | image_flag = | flag_size = 120x80px | image_seal = Bohol Seal 1.svg | seal_size = 80px | image_shield = | anthem = {{native name|ceb|[[Awit sa Bohol]]|nolink=yes}}<br/>{{center|[[File:Awit sa Bohol.ogg]]}} | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = | latd=9 | latm=54 | lats=0 | latNS=N | longd=124 | longm=12 | longs=0 | longEW=E | subdivision_type = Država | subdivision_name = Filipini | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visajas | established_title = Špansko odkritje | established_date = 16. marec 1565 | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = 22. julij 1854 | seat_type = glavno in največje mesto | seat = | government_type = Sangguniang Panlalavigan | leader_title = Guverner | leader_name = Erico Aristotle Aumentado | leader_title1 = Vice guverner | leader_name1 = Nick Besas | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 4820,95 km2 | elevation_max_m = 864 m | elevation_max_point = Mount Matunog | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 1.412.726 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_rank = 20. | population_density_km2 = auto | population_blank2_title = jeziki | population_blank2 = {{hlist|cebuanščina (Boholsko narečje)|Hiligajnon| [[Tagaloščina]]|[[angleščina]]|Eskajan}} | population_demonym = | timezone = UTC+08:00 (PST) | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | iso_code = | website = [https://bohol.gov.ph/Spletna stran] }} '''Bohol''' ({{IPA|tl|buˈhol}}), uradno '''Provinca Bohol''' ({{langx|ceb|Probinsya sa Bohol}}; {{langx|tl|Lalawigan ng Bohol}}), je otoška provinca na [[Filipini|Filipinih]] v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov.<ref name="b-p">{{cite web|url=http://www.bohol-philippines.com/bohol.html|title=Bohol Island Philippines|website=bohol-philippines.com |publisher=Bohol Philippines Travel Guide |access-date=February 20, 2009}}</ref> Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je [[Tagbilaran]], največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.<ref name="bgov-i">[https://web.archive.org/web/20061206204022/http://www.bohol.gov.ph/island.html The Island-Province of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin.{{sfn|NEDA|2000}} Ima 1109 barangajev. Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči.<ref name="socioecon">{{Cite web|url=http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119162031/http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html |title=Socio-economic Profile|archive-date=November 19, 2015}}</ref> Najbolj priljubljena atrakcija so [[Chocolate Hills]], številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. [[Filipinski nartničar]], eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku. To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.<ref>[http://www.aenet.org/bohol/bountboh.htm Bountiful Bohol] {{URL|http://www.aenet.org}} Retrieved November 15, 2006.</ref> 15. oktobra 2013 je Bohol opustošil [[potres]] z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-24530042 Philippines quake hits Cebu and Bohol] BBC News. Retrieved on October 15, 2013</ref><ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/330957/news/regions/powerful-quake-kills-74-people-destroys-heritage-churches-in-bohol-cebu Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu] GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013</ref> Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za [[Unescovi globalni geoparki|Unescov globalni geopark]], prvi na Filipinih.<ref>{{Cite web |last=Almazan |first=Faye |title=Bohol is PH's first UNESCO Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/lifestyle/travel/101802/bohol-is-phs-first-unesco-global-geopark/story |access-date=2023-05-25 |website=www.gmanetwork.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark {{!}} UNESCO |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |access-date=2023-05-25 |website=www.unesco.org |language=en}}</ref> Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran. == Etimologija == ''Bohol'' torej izhaja iz lokalne besede ''bo-ol'', vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v [[nahuatl]]u se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot ''Bool'', barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title=History – City Government of Tagbilaran – City of Peace and Friendship}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === ==== Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) ==== Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot ''zibelka boholske civilizacije'' zaradi arheoloških najdb predkolonialnih [[petroglif]]ov in starodavnih trupel iz grobišč, ​​ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na [[Mindanao|Mindanau]], [[Palavan]]u, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na [[Borneo|Borneu]] in v [[Vietnam]]u.<ref name="jstor.org">{{cite journal |last1=Tenazas |first1=Rosa CP |title=The Boat-Coffin Burial Complex in the Philippines and ITS Relation to Similar Practices in Southeast Asia |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1973 |volume=1 |issue=1 |pages=19–25 |jstor=29791037 }}</ref> Danes lokalni zdravilci in [[šaman]]i še vedno izvajajo obrede ''pagdivata'' oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi.<ref name="jstor.org"/> Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev.<ref>{{cite journal |last1=Ronquillo |first1=Wilfredo P. |title=Anthropological and Cultural Values of Caves |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1995 |volume=23 |issue=2 |pages=138–150 |jstor=29792183 }}</ref> Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino. Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.<ref>{{cite web |title=Repatriating A Skull From the Philippines |url=https://www.thegallerytalk.com/post/repatriating-a-skull-from-the-philippines |website=GALLERY TALK Connecting Museums & Society|date=October 18, 2021 }}</ref><ref>{{cite web |title=EXPLORING ETHICAL STEWARDSHIP OF HUMAN REMAINS |url=https://www.reconnect-recollect.com/the-toolkit/exploring-ethical-stewardship-of-human-remains/ |website=ReConnect/ReCollect |access-date=2024-04-01}}</ref> ==== 12. do 16. stoletje ==== [[File:Visayans 1.png|thumb|left|150px|Risba iz ''Boxer Codexa'', ki prikazuje Pintadose]] V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi.<ref name="discoverbohol.com">{{Cite web|url=http://www.discoverbohol.com/Features/Dauis-History-Part-1.htm|title = Discover Bohol}}</ref> Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji ''Historia de Mindanao'' omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=143 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Combes poudarja, da so prebivalci Panglaa nekoč v svoji zgodovini napadli celinski Bohol in nato na tem območju uvedli gospodarsko in politično prevlado, tako da so stare Boholane zaradi vojne imeli za svoje sužnje. Dober primer je, da je Pagbuaya Si Catunaoja, kralja Bohola, imel za svojega vazala in sorodnika.}}</ref> Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z ''kraljestvom'' Bohol. Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=144 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Ternatanski kralj je načrtoval povračilni napad na Boholane. Svoje načrte je uspel tako, da je na skrivaj poslal svojih dvajset "joang" enega za drugim na Bohol, pri čemer je prevarantsko rekel, da so "trgovci, ki se ukvarjajo le s prodajo svojega blaga".}}</ref> Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so [[mušketa|muškete]] in [[arkebuza|arkebuze]], ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.<ref>{{cite book |last1=Lach |first1=Donald F. |last2=Kley |first2=Edwin J. Van |title=Asia in the Making of Europe, Volume III: A Century of Advance. Book 3: Southeast Asia |date=2018 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-46698-9 |page=1535 |url=https://books.google.com/books?id=5wq9BgAAQBAJ |language=en |quote=Tisoč družin bisajskih svobodnjakov je pod vodstvom svojega poglavarja Pagbuaye prečkalo Mindanao in zavzelo majhen, razgiban hrib na severni obali, ki ga je bilo mogoče zlahka braniti in s katerega so lahko še naprej sodelovali v medotoški trgovini.}}</ref> Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.{{sfn|Hellingman|2002b}} === Špansko kolonialno obdobje (1500–1890) === [[File:Clarin Ancestral Home, Bohol.png|left|thumb|259x259px|Notranjost hiše prednikov Clarin v Loaju]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 200 | image1 = Roman Catholic church, Loay, Bohol, Philippines.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = Loon Church interior - 2 - NHCP.jpg | alt2 = | caption2 = | footer_align = left | footer = Tri cerkve iz španskega obdobja na Boholu, od zgoraj navzdol: cerkev v Loaju, notranjost cerkve Loon, vhod v samostan Loboc. | perrow = 3 | width = 2 | image3 = Loboc, Museum of Loboc, Loboc Church, Bohol, Philippines.jpg }} Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal ''datuje'' (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s ''sandugom'' (krvnim sporazumom) med obema možema.{{refn|name=zaide|{{harvnb|Gardner|1997}}, sourced from {{harvnb|Zaide|1949}}}} Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje ''Sandugo'' ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in ​​pečatu Bohola.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182712/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325] "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."</ref> Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829.<ref name="zaide"/> Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es |url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref> 1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).<ref name=":0" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.<ref name=":0">National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>[https://books.google.com/books?id=e6zNvZsVdFAC ''Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865''.] Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p.&#x20;125.</ref><ref>''[https://books.google.com/books?id=_k1BAAAAcAAJ Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863]''. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp.&#x20;212–213. </ref> 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182754/http://www.bohol.gov.ph/history.html History of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.<ref>{{cite web|url=https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|website=laagsaisla.com|access-date=November 23, 2018|title=Islang Tinubuan|date=January 1, 2018}}</ref> === Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) === Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton. Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile.{{sfn|Foreman|1906|p=528}}<ref>{{cite book |last1=Luspo |first1=Marianito Jose |title=Tubod: The Heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila, Philippines |chapter=Bohol Through the Centuries}}</ref> Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.<ref>{{cite book |last1=Peligrino |first1=Hugo |last2=Fernandez |first2=Rustico |title=History and Cultural Life of the Town and Barrios of Guindulman |date=1950}}</ref> V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran<ref>{{cite web |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/9374 |publisher=Supreme Court of the Philippines |date=April 20, 1901 |access-date=15 June 2023|title=Act 117: An Act Extending the Provisions of the Provincial Government Act to the Province of Bohol.}}</ref> kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.<ref>{{cite web |title=Act No. 968 |url=https://lawyerly.ph/laws/view/l8aa3 |website=Lawyerly.ph |access-date=15 June 2023}}</ref> === Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) === Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.{{sfn|Hellingman|2002c}} Plošča, postavljena v pristanišču Tagbilaran v spomin na osvoboditev, se glasi: {{quote|Tisoč sto dvainsedemdeset častnikov in mož 3. bataljona 164. pehotnega polka Ameriške divizije pod poveljstvom podpolkovnika Williama H. ​​Considineja je pristalo na otoškem pomolu Tagbilaran ob 7.00 zjutraj 11. aprila 1945.}} Konvoj, ki je filipinske in ameriške osvobodilne sile prepeljal v Bohol, je sestavljala flotila šestih desantnih ladij (srednje)-(LSM), šestih desantnih plovil (pehota)-(LCI), dveh desantnih plovil (srednje)-(LCM) in ene desantne ladje, srednje (raketna)-[LSM(R)]. Po prihodu je okrepljena bataljonska bojna skupina hitro napredovala proti vzhodu in severovzhodu z nalogo uničenja vseh sovražnih sil v Boholu. Polkovnik Considine, poveljnik operativne skupine, je takoj poslal motorizirane patrulje, ki so prečesale območje proti severu in vzhodu, približno na polovici otoka, vendar med izvidovanjem niso našli nobenih sovražnikov. Končno so severno od Ginopolana v Valencii, blizu meje Sierra-Bullones, našli sovražno skupino nedoločene moči. Do 17. aprila je bila operativna skupina pripravljena na napad v Ginopolanu. Glavnina japonskih sil je bila v desetih dneh delovanja uničena in poražena. Bohol je bil 25. maja 1945 uradno razglašen za osvobojenega s strani generalmajorja Williama H. ​​Arnolda, poveljnika Ameriške divizije. Približno v tem času so večino častnikov in mož poveljstva območja Bohol obdelale enote Osme ameriške armade. 31. maja 1945 je bilo poveljstvo območja Bohol uradno deaktivirano po ukazu generalpodpolkovnika Roberta L. Eichelbergerja, poveljnika Osme ameriške armade, skupaj z rednimi in policijskimi četami filipinske Commonwealth vojske, filipinske policije in boholskih gverilcev. Med drugo bitko za Bohol od marca do avgusta 1945 so filipinske čete 3., 8., 83., 85. in 86. pehotne divizije filipinske Commonwealth Army in 8. policijskega polka filipinske policije zavzele in osvobodile otoško provinco Bohol ter pomagale boholskim gverilskim borcem in ameriškim osvobodilnim silam premagati japonske cesarske sile pod poveljstvom generala Sōsakuja Suzukija. === Povojno obdobje === Po smrti predsednika Ramona Magsajsaja je predsedniški položaj nasledil podpredsednik Carlos P. Garcia, ki se je rodil v Talibonu. Na predsedniških volitvah leta 1957 je osvojil polni mandat. Na predsedniških volitvah leta 1961 se je potegoval za drugi polni mandat kot predsednik, a ga je premagal podpredsednik Diosdado Macapagal.<ref name="Eufronio Alip 1958">Eufronio Alip, ed., The Philippine Presidents from Aguinaldo to Garcia (1958); Jesús V. Merritt, Our Presidents: Profiles in History (1962); and Pedro A. Gagelonia, Presidents All (1967). See also Hernando J. Abaya, The Untold Philippine Story (1967). Further information can be found in Ester G. Maring and Joel M. Maring, eds., Historical and Cultural Dictionary of the Philippines (1973).</ref> Leta 1965 so po številnih poskusih, da bi Tagbilaran preoblikovali v mesto, trije kongresniki iz Bohola podprli zakon, ki je kasneje postal Zakon o republiki 4660, s katerim je bila 18. junija 1966 ustanovljena mestna listina Tagbilarana.<ref>{{cite web | url=https://tagbilaran.gov.ph/history/ | title=HISTORY &#124; City Government of Tagbilaran }}</ref> === Marcosova diktatura === Postopno povojno okrevanje Filipinov se je v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih poslabšalo, pri čemer je bila filipinska plačilnobilančna kriza leta 1969 eden prvih prelomnih dogodkov.<ref name=Balbosas1992>{{Cite journal |last=Balbosa |first=Joven Zamoras |date=1992 |title=IMF Stabilization Program and Economic Growth: The Case of the Philippines |journal=Journal of Philippine Development |volume=XIX |issue=35 |url=https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf |access-date=November 6, 2022 |archive-date=September 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921141056/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf }}</ref> Ekonomski analitiki to običajno pripisujejo povečanju vladne porabe, financirane s posojili, za spodbujanje kampanje za ponovno izvolitev Ferdinanda Marcosa leta 1969,<ref name=Balbosas1992/><ref name="Balisacan&Hill2003">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=O_L9k58WM9UC&q=The+Philippine+economy+under+Marcos:+A+balance+sheet |title=The Philippine Economy: Development, Policies, and Challenges |last1=Balisacan |first1=A. M. |last2=Hill |first2=Hal |date=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515898-4 |language=en}}</ref><ref name="Cororaton1997">{{Cite journal |last=Cororaton |first=Cesar B. |title=Exchange Rate Movements in the Philippines |journal=DPIDS Discussion Paper Series 97-05 |pages=3, 19}}</ref> čeprav Marcos za nemire krivi ustanovitev Komunistične partije Filipinov leta 1968, da bi si pridobila politično in vojaško podporo goreče protikomunističnih administracij Nixona in Forda v ZDA.<ref name="Celoza1997">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Sp3U1oCNKlgC|title=Ferdinand Marcos and the Philippines: The Political Economy of Authoritarianism|last=Celoza|first=Albert F.|date=1997|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-94137-6|language=en}}</ref><ref>{{Cite book | url=https://archive.org/details/philippinesreade00schi |title=The Philippines reader: a history of colonialism, neocolonialism, dictatorship, and resistance |last=Schirmer |first=Daniel B. |date=1987 |publisher=South End Press |isbn=0-89608-276-8 |edition=1st |location=Boston |oclc=14214735 }}</ref> Na Boholu, ki ga je do takrat zaznamovala kmetijska samozadostnost<ref name="Clausen2006">Clausen, Anne (2006). Disparities of poverty and wealth in the Philippines. An analysis of policy effect(iveness). PhD thesis, University of Cologne.</ref> in "nenavadno egalitarni" niz družbenih norm za vzorce posesti zemlje,<ref name="Urich2003">{{Cite journal |last=Urich |first=Peter |date=2003 |title=Land Tenure History, Insurgency, and Social Forestry in Bohol |url=https://www.jstor.org/stable/29792524 |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |volume=31 |issue=3 |pages=156–181 |issn=0115-0243}}</ref> so te gospodarske pretrese še poslabšali hitra rast prebivalstva in upad pridelka riža. Uvedba intenzivnega riževega kmetijstva v višavju je povzročila obsežno krčenje gozdov, kar je nato povzročilo izgubo vode za riževa polja v nižavju.<ref name="Clausen2006"/> Začelo se je povečevati število primerov uzurpacije zemlje, kar je nato poslabšalo odnose med lastniki zemljišč in najemniki.<ref name="Urich2003"/> Leta 1972, eno leto pred pričakovanim koncem svojega zadnjega ustavno dovoljenega predsedniškega mandata leta 1973, je [[Ferdinand Marcos]] na Filipinih uvedel vojno stanje.<ref name ="Kasaysayan9ch10">{{Cite book |title=Kasaysayan, The Story of the Filipino People Volume 9:A Nation Reborn. |publisher=Asia Publishing Company Limited |year=1998 |editor-last=Magno |editor-first=Alexander R. |location=Hong Kong |chapter=Democracy at the Crossroads}}</ref> To je Marcosu omogočilo, da je ostal na oblasti še štirinajst let, med katerimi je Bohol doživel številne družbene in gospodarske vzpone in padce.<ref name ="Kasaysayan9ch10"/> Gospodarske težave, skupaj s kronističnim kapitalizmom in dragim življenjskim slogom družine Marcos, so povzročile razočaranje in ko so protesti naleteli na neupravičene pridržanja in kršitve človekovih pravic, so se mnogi opozicijski aktivisti, ki so prej imeli 'zmerna' stališča (tj. pozivali k zakonodajnim reformam), prepričali, da nimajo druge izbire, kot da pozivajo k bolj radikalnim družbenim spremembam.<ref name="Rodis">{{Cite news |url=https://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm |title=Remembering the First Quarter Storm |last=Rodis |first=Rodel |newspaper=Philippine Daily Inquirer |access-date=January 27, 2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150131131959/http://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm/ |archive-date=January 31, 2015 |language=en}}</ref><ref name="Lacaba 1982 11–45, 157–178">{{Cite book|title=Days of Disquiet, Nights of Rage: The First Quarter Storm & Related Events|last=Lacaba|first=Jose F.|publisher=Salinlahi Pub. House|year=1982|location=Manila|pages=11–45, 157–178}}</ref> Dejavnosti Marcosove administracije so "mitologizirale" Novo ljudsko armado (NPA) CPP, zato se je veliko radikaliziranih protestnikov odzvalo s pridružitvijo NPA. Do leta 1981 so se dejavnosti NPA začele opažati na gorskih območjih Seville, Bilarja, Batuana in Balilihana. V tem času je tabor Dagohoy v Tagbilaranu deloval kot eden od mnogih centrov za pridržanje med Marcosovo diktaturo pod okriljem Regionalnega poveljstva za pridržane III (RECAD III) v taboru Lapu-Lapu v mestu Cebu. Med priporniki v taborišču Dagohoy je bil 19-letni brat sodnika Meinrada Paredesa, ki so ga pretepli s strelnim orožjem, tako da je sčasoma utrpel trajno poškodbo sluha.<ref>{{Cite news |last=de Leon |first=Marguerite |date=2022-09-28 |title=Have Filipinos forgotten the biggest crime made against us? |url=https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221227120714/https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |archive-date=2022-12-27 |access-date=2024-04-04 |work=Rappler |language=en-US}}</ref> Takojšen odziv vlade na prisotnost NPA je bil integriran ''socialni, ekonomski, kulturni in politični'' program, v okviru katerega je bila leta 1985 na otok napotena tudi ''posebna akcijska enota'', vendar so se konflikti nadaljevali in celo stopnjevali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vlada je Bohol lahko razglasila za "brez NPA" šele v letu 2010, po uspehu prizadevanj, imenovanih "Boholski model", v katerem je vojaško delovanje igralo stransko vlogo, hkrati pa je poudarjalo zagotavljanje storitev civilne vlade, ki so obravnavale lokalno revščino in druge temeljne vzroke nezadovoljstva skupnosti.<ref>Torres, E. C. (2011). A Success Story in Philippine Counterinsurgency: A Study of Bohol. Kansas City: US Army General Staff College</ref><ref>Bulambot, Jolene. ―Bohol Model Cited for Insurgency Defeat.‖ Inquirer.net, 18 September 2006. http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20060918-21555/Bohol_model_cited_for_insurgency_defeat (accessed 2 May 2011)</ref> === Sodobnost === [[File:North Bohol fault.jpg|thumb|Del severnoboholskega preloma v Inabangi]] ==== Potres leta 2013 ==== 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PST) je otoško provinco prizadel močan potres z magnitudo 7,2 po Richterjevi lestvici.<ref name="Phivolcs 1">{{cite web |date=October 15, 2013 |title=Earthquake Bulletin No. 3: 7.2 Bohol Earthquake |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/html/update_SOEPD/2013_Earthquake_Bulletins/October/2013_1015_0012_B3F.html |access-date=October 15, 2013 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Njegov epicenter je bil na {{coord|9.86|N|124.07|E|format=dms|dim:1000}} (6 km J 24° Z od Sagbayana in 629 km od Manile), globina žarišča pa je bila 12 km. Potres so čutili vse do mesta Davao na Mindanau. Po uradnih poročilih Nacionalnega sveta za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč (NDRRMC) je v Boholu umrlo 57 ljudi, 104 pa jih je bilo ranjenih. Severni boholski [[prelom (geologija)|prelom]] ali ''Veliki boholski zid'' je zmični prelom, ki je bil odkrit 15. oktobra 2013 med potresom na Boholu leta 2013. Postal je ena od turističnih znamenitosti province Bohol.<ref name="NDRRMC 1">{{cite web |date=October 13, 2013 |title=SitRep No.2 re Effects of Earthquake in Carmen, Bohol |url=http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016004749/http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-date=October 16, 2013 |access-date=October 15, 2013 |publisher=National Disaster Risk Reduction and Management Council}}</ref> To je bil najsmrtonosnejši potres na Filipinih od potresa z magnitudo 7,8 na Luzonu leta 1990.{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2013}} Prej, 8. februarja 1990, je Bohol prizadel potres z epicentrom skoraj enakim kot leta 2013,{sfn|EERI|1990}} ki je povzročil šest smrtnih žrtev in 200 ranjenih. Poškodovanih je bilo več stavb in povzročil je [[cunami]].{{sfn|New York Times|2013}} ==== Vdor militantov leta 2017 ==== 12. aprila 2017 je 11 militantov skupine Abu Sajaf (ASG) izvedlo napad na Bohol. V spopadih, ki so se začeli ob 5. uri zjutraj, so bili ubiti trije vojaki, policist in vsaj štirje oboroženi moški, vključno z njihovim vodjo Abujem Ramijem. Ubita sta bila tudi dva vaščana Inabanga, čeprav ni bilo jasno, ali sta bila ubita v navzkrižnem ognju ali pa so ju usmrtili stisnjeni militanti. Varnostni uradniki so preostanek ASG, ki je pristala v Boholu, izsledili iz notranjosti na sosednji otok v provinci, kar je maja na koncu privedlo do nevtralizacije Abuja Asisa, zadnjega preostalega bandita. V Barangaj Lavisu v Calapeju so ga ustrelili policisti iz oddelka za specialno orožje in taktiko, medtem ko se je skupaj z Ubajdo boril do konca. Vseh 11 članov ASG, ubitih v vdoru, je bilo ustrezno pokopanih v skladu z muslimansko tradicijo.{{sfn|Rappler|2017}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017b}}{{sfn|Sun Star|2017}} Turistična industrija v Boholu je bila negativno prizadeta zaradi vdora militantov ASG na otok,{{sfn|Cebu Daily News|2017a}}{{sfn|Cebu Daily News|2017b}} čeprav organizatorji potovanj verjamejo, da si lahko industrija opomore.{{sfn|Cebu Daily News|2017c}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017c}} ==== Priznanje UNESCO 2023 ==== Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je 24. maja 2023 Bohol dodala kot eno od 18 novih lokacij v svojo mrežo globalnih geoparkov – prvega na Filipinih. UNESCO geoparke navaja kot »enotna, enotna geografska območja«, kjer imajo najdišča in pokrajine mednarodni geološki pomen in jih je treba »upravljati s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref name="rappler.com">{{cite web |title=What makes Bohol Island the Philippines' first UNESCO global geopark? |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/bohol-philippines-first-unesco-global-geopark/ |website=Rappler |date=May 25, 2023 |access-date=20 April 2024}}</ref> Bohol pokriva 8.808 kvadratnih kilometrov zemlje, ki obdaja bujna morska zaščitena območja. Ponaša se s čudovitimi, še ne priljubljenimi kraškimi geo-najdišči, kot so jame in vrtače, med drugim. UNESCO je navedel »400 let bogate zgodovine in kulturnih tradicij otoka Bohol v harmoniji z njegovimi edinstvenimi geološkimi zakladi«.<ref>{{cite web |date=May 24, 2023 |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |website=[[UNESCO]] |publisher= |access-date=May 25, 2023}}</ref><ref>{{cite news |author=GMA Integrated News |date=May 25, 2023 |title=UNESCO declares Bohol as PH's first Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/regions/871076/unesco-declares-bohol-as-ph-s-first-global-geopark/story/ |work=GMA News Online |access-date=May 25, 2023}}</ref> Dodatna najdišča v Unescovem globalnem geoparku vključujejo: dvojni koralni greben Danajon Bank, panoramski park Alicia, jama princese Manan-av, slapovi Can-umantad, obalni geomorfološki ohranitveni park Loon, dvignjena morska terasa Maribojoc, morske terase Baclajon, jama Hinagdanan, hladni izvir Canava, jamski bazeni Anda, otok Lamanok in jama Batungaj.<ref name="rappler.com"/> == Geografija == [[File:Bohol Island, PH, Sentinel-2.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Bohol]] [[File:Chocolate Hills overview.JPG|thumb|[[Chocolate Hills]], Bohol]] Zahodno od Bohola leži [[Cebu]], na severovzhodu otok Lejyte, južno pa čez Boholsko morje [[Mindanao]]. Cebujski preliv ločuje Bohol od Cebuja in obe otoški provinci imata skupni jezik, vendar se Boholano zavestno razlikuje od Cebuana. Podnebje Bohola je na splošno suho, z največ padavinami med junijem in oktobrom. Notranjost je hladnejša od obale.<ref>{{cite web|url=https://psa.gov.ph/content/bohol-growth-rate-made-sudden-leap-295-percent-results-2000-census-population-and-housing|website=psa.gov.ph|publisher=Philippine Statistics Authority|title=Bohol: Growth Rate Made a Sudden Leap to 2.95 Percent (Results from the 2000 Census of Population and Housing, NSO)|date=September 10, 2002|access-date=December 14, 2018}}</ref> === Fizične značilnosti === Bohol s površino 4821 km<sup>2</sup> in obalo, dolgo 261 km, je deseti največji otok na Filipinih. Glavni otok obdaja približno 70 manjših otokov, od katerih sta največja otok Panglao, ki sjea nasproti Tagbilarana na jugozahodu in otok Lapinig na severovzhodu. Teren Bohola je v osnovi valovit in hribovit, približno polovica otoka pa je prekrita z [[apnenec|apnencem]]. V bližini zunanjih območij otoka so nizka gorska veriga. Notranjost je velika planota z nepravilnimi reliefnimi oblikami. V bližini Carmena so [[Chocolate Hills]] (Čokoladni griči) več kot 1200 enakomerno stožčastih hribov, poimenovanih po travi, ki raste na hribih in poleti porjavi, zaradi česar je pokrajina videti kot čokoladni kupi. To so hribi iz apnenca, ki je ostal od koralnih grebenov med ledeno dobo, ko je bil otok potopljen. Chocolate Hills veljajo za eno od filipinskih naravnih čudes, Bohol pa pogosto imenujejo ''filipinski dragulj''. Pojavljajo se na pokrajinskem pečatu Bohola. Bohol ima 114 izvirov, 172 potokov in štiri glavne reke, ki tečejo skozi Bohol z radialnim vzorcem drenaže.<ref>{{cite book |editor1-last=Villegas |editor1-first=Ramon N. |title=Tubod: the heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila |isbn=971-814-036-0}}</ref> Največja reka, Inabanga, teče v severozahodnem delu province; [[Loboc (reka)|reka Loboc]] odvaja vodo iz središča otoka do srednje južne obale; reka Abatan teče na jugozahodu in reka Ipil na severu. Edino naravno jezero v provinci je jezero Cabilao Island, imenovano tudi jezero Danao ali Lanao, na otoku Cabilao.<ref name="glimpse">{{cite web |title=A Glimpse of Loon |url=https://www.loon.gov.ph/a-glimpse-of-loon/ |website=www.loon.gov.ph |publisher=Municipality of Loon |access-date=May 7, 2019}}</ref> Po otoku so raztreseni številni slapovi in ​​jame, vključno s slapovi Mag-Aso v Antequeri. ''Mag-Aso'' v domačem jeziku pomeni 'dim'. Voda je hladna in v vlažnih jutrih pogosto ustvari meglico, ki lahko skrije slapove. [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]] varuje največji preostali nižinski gozd Bohola in je v južnem delu otoka blizu Bilarja. === Nartničar === Leta 1996 je bila v Corelli na Boholu ustanovljena filipinska fundacija za nartničarje, da bi pomagala ohraniti in zaščititi [[nartničarji|nartničarje]] in njihov [[habitat]]. Ustanovljeni so bili gozdni in habitatni rezervati, ki zagotavljajo varnost nartničarjev, hkrati pa obiskovalcem omogočajo, da se sprehajajo in odkrivajo te miniaturne primate v njihovih naravnih habitatih. nartničar je najmanjši živeči [[primat]] in danes obstaja v več državah jugovzhodne Azije. [[Filipinski nartničar]], ''Tarsius syrichta'', lokalno znan kot ''mamag'' v Boholanu, je po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN skoraj ogrožen.<ref>{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 12, 2021}}</ref> Prilagoditev njihovim velikim izbuljenim očem jim omogoča, da ponoči jasno lovijo plen, s podolgovatimi okončinami in prsti pa skakanje z drevesa na drevo nartničarju ne predstavlja nobene omejitve.<ref>{{Cite web|title = Primate Factsheets: Tarsier (Tarsius) Taxonomy, Morphology, & Ecology|url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier|website = pin.primate.wisc.edu|access-date = January 27, 2016}}</ref> Njihovi možgani so približno enake velikosti kot njihove oči. Povezava med očmi in možgani ima za te živali edinstveno funkcijo, ki je pomembna za njihovo stabilnost in ravnotežje.<ref>{{cite web|title= Endangered Species International|url = https://www.britannica.com/animal/tarsier|publisher = Endangered Species International.org|access-date = January 27, 2016}}</ref> Nartničarji imajo neverjetne slušne sposobnosti. Slišijo lahko frekvenco do 91 kHz (kilohercev) in oddajajo zvoke 70 kHz.<ref>{{Cite web|title = World's Highest-Pitched Primate Calls Out Like a Bat|url = http://www.livescience.com/18359-embargoed-world-highest-pitched-primate-calls-bat.html|website = LiveScience.com| date=February 8, 2012 |access-date = January 27, 2016}}</ref> === Podnebje === Od novembra do aprila prevladuje severovzhodni [[monsun]] (''amihan''). Razen redkih nalivov je to najmilejši čas v letu. Dnevne temperature so povprečno 28 °C, ponoči pa se ohladijo na približno 25 °C. Poletna sezona od maja do julija prinaša višje temperature in zelo vlažne dni. Od avgusta do oktobra traja jugozahodni monsun (''habagat''). Vreme v tej sezoni ni zelo predvidljivo, saj se tedni mirnega vremena izmenjujejo z deževnimi dnevi. Dežuje lahko kateri koli dan v letu, vendar je večja verjetnost močnih nalivov od novembra do januarja. === Geološka formacija === Nastanek otoka Bohol se je začel v pozni juri (pred približno 160 do 145 milijoni let). Otok je bil še vedno potopljen, razen tistega, kar je danes gora Malibalibod v Ubaju in sosednje območje v Aliciji na Boholu. Pred približno 66 milijoni let, ob koncu krede, se je severni del otoka začel postopoma dvigovati. Vulkanska aktivnost v tem času je povzročila odlaganje številnih plasti vulkanskih kamnin v regiji. Kopenska masa se je povečala in rasla na začetku [[paleogen]]a (pred približno 60 milijoni let). V tem obdobju je bil na območje Talibona vnesen [[diorit]], oblika magmatske kamnine. Med [[eocen]]om in [[oligocen]]om se je razvoj otoka za milijone let ustavil. Na začetku [[miocen]]a (pred približno 23 milijoni let) se je geološki razvoj otoka nadaljeval. Kombinacija dviga in vulkanizma je povzročila odlaganje apnenca in izbruh [[andezit]]a, oblike vulkanske kamnine. V tem času je bila nad vodo le vzhodna polovica otoka. Pred približno 5 milijoni let se je jugovzhodni del otoka začel dvigati iz oceana. Od poznega [[pliocen]]a do [[pleistocen]]a (pred približno 3,6 do 1,8 milijona let) se je preostali del nekoč potopljenega dela otoka Bohol dvignil na površje, kar je otoku dalo sedanjo obliko. == Demografija == [[File:Ph fil bohol.png|thumb|400px|{{center|Politični zemljevid Bohola}}]] Po popisu leta 2024 ima 1.412.726 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> Ljudstvo Boholano, posebna etnična podskupina Cebuana, obsega večino Bohola s številnimi prebivalci v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Eskajanci, posebna etnična skupina, ki prav tako izvira iz Bohola, so prebivalci notranjosti gozdnega zaledja jugovzhodnih občin Duero, Guindulman, Pilar in Sierra Bullones. V provinci prebivajo tudi nedomorodci, ki vključujejo Cebuanonce (s severovzhoda), Butuanonce, Surigaonone (oboje iz Caraga na Mindanau), Hiligajnonce, Ilocanose (iz Panajya, Negros Occidentala in Ilocandije, neposredno ali prek Mindanaa, kar pomeni, da tudi prebivajo oba (s severovzhoda), Varajn in Varajn Visaje). === Jeziki === Večina prebivalcev Boholana govori boholsko cebuanščino, narečje cebuanščine, ki izvira iz province. Govorci so tudi v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Boholani govorijo in razumejo tudi standardno cebuansko. Tagaloščina in angleščina se uporabljata predvsem v poslovnih, vladnih zadevah in v lokalnem akademskem svetu. Eskajci imajo svoj umetni jezik z istim imenom in lastno abecedo. Velja za ogrožen jezik, zaradi česar si prostovoljci v skupnosti Eskajcev prizadevajo za ohranitev jezika, da bi ga učili mlajše Eskajce. V provinci se različno govorijo tudi butuanon, surigaonon, hiligaynon, ilokano in varaj. == Upravna delitev == V Boholu je 47 občin,<ref>{{cite web|url=https://www.bohol.ph/municipalities.php |publisher= Bohol Philippines|title=City and Municipalities of Bohol|website=Bohol.ph|date=August 10, 2018|access-date= October 18, 2018}}</ref> 1 sestavno mesto in 1109 barangajev. == Gospodarstvo == Turizem igra vse večjo vlogo v gospodarstvu otoka. Mednarodno letališče Bohol-Panglao je aktivno od leta 2018 za domače lete in mednarodne lete od leta 2023. Na letališču se nahajajo najbolj obiskane in dostopne plaže v provinci. Zagovorniki projekta upajo, da bo novo letališče povečalo ugled Bohola kot mednarodne turistične destinacije, čeprav načrt nenehno kritizirajo.<ref name="infra">{{cite web |url=http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |title=Bohol Profile on Infrastructure |publisher=Government of Bohol |archive-url=https://web.archive.org/web/20061010125458/http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |archive-date=October 10, 2006}}</ref> Potapljanje in prosto potapljanje sta med gonilnimi silami turistične industrije Bohola. Panglao je vodilni z več kot 70 potapljaškimi centri in operaterji prostega potapljanja zaradi številnih potapljaških mest, vključno s Pamilacanom. Občina Dauis je drugouvrščena v provinci s številnimi potapljaškimi objekti, usmerjenimi v Pamilacan in Napaling. Anda in Cabilao prav tako kažeta nekaj pomembnosti pri rasti potapljaške industrije v Boholu. Zaradi hitre rasti zasebne in javne regulativne organizacije ščitijo morsko okolje pred škodo, ki jo povzroči človek.<ref>{{cite web | url=https://www.boholchronicle.com.ph/2022/11/24/pado-wants-to-protect-promote-bohol-dive-sites/ | title=PADO wants to protect, promote Bohol dive sites | date=November 24, 2022 }}</ref> Poleg rastoče turistične industrije je Bohol tudi nastajajoče središče zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO) in je spodbudil več kot štiri podjetja BPO v provinci, s svetovnimi podjetji BPO, kot so Sagility, Genpact, TaskUs in Ibex Global, ki so večinoma v mestu Tagbilaran, glavnem mestu in največjem mestu province.<ref>{{Cite web |date=2021-02-28 |title=New BPO opening in Tagbilaran |url=https://www.boholchronicle.com.ph/2021/02/28/new-bpo-opening-in-tagbilaran/ |access-date=2025-06-23 |website=BOHOLCHRONICLE.COM.PH |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=visayas_cv |date=2024-09-17 |title=Call center sa daan nga CAAP passenger terminal, gibuksan - Philippine Information Agency |url=https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/,%20https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/ |access-date=2025-06-23 |language=en-US}}</ref> Leta 2023 so panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, poskočile s 7,1-odstotno stopnjo rasti. Druge panoge, kot so storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter promet in skladiščenje, so prav tako občutno rasle.<ref>{{Cite web |last=Cordova |first=Calvin |date=2 December 2024 |title=Bohol GDP up in 2023 – PSA |url=https://mb.com.ph/2/12/2024/bohol-gdp-up-in-2023-psa |access-date=23 June 2025 |website=Manila Bulletin}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150" heights="120"> File:Baclayon church, Bohol.png|Cerkev Baclayon File:Calape Catholic Church (2017).jpg|Cerkev Calape File:Loboc church - panoramio.jpg|Loboška cerkev File:Chocolate Hills Bohol.JPG|Boholska notranjost File:Forest road in Bohol 2, Philippines.jpg|Gozd mahagonija v Boholu File:Dumaluan beach.jpg|Plaža Dumaluan na otoku Panglao File:Loboc Bohol 2.jpg|Loboc File:Tarsier Hugs Mossy Branch.jpg|Nartničar File:Boholano delicacy Kalamay.png|Kalamajska sladica File:Cadapdapan Rice Terraces Candijay.jpg|Riževe terase Cadapdapan File:Maribojoc uplifted marine terrace.jpg|Dvignjena morska terasa Maribojoc File:Watchtower in the Municipality of Panglao, Bohol.jpg|Stražni stolp Panglao File:Punta Cruz Watchtower, Maribojoc, Bohol in 2025.jpg|Stražni stolp Punta Cruz, Maribojoc File:Photo_shows_the_exterior_of_the_Bohol-Panglao_International_Airport.jpg|Mednarodno letališče Bohol-Panglao File:Snorkeling_in_Hinagdanan_Cave.jpg|Jama Hinagdanan </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category||Bohol}} {{Wikivoyage|Bohol}} * [http://www.bohol.gov.ph Official website of the provincial government of Bohol] * [https://web.archive.org/web/20170824191139/http://www.ppdobohol.lgu.ph/ Provincial Planning and Development Office of Bohol] (includes provincial atlas) [[Kategorija:Bohol| ]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1854]] 21pzsnqkrclw5kvvokpgrxl5641ykiv 6740679 6740678 2026-08-22T07:04:32Z Yerpo 8417 slo 6740679 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bohol | settlement_type = otok, provinca | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 260 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Chocolate Hills Bohol Philippines.jpg | image2 = Baclayon Immaculate Concepcion Church (Tagbilaran East Road, Baclayon, Bohol; 01-12-2023).jpg | image3 = Man made Forest.jpg | image4 = Loboc River 01.jpg | image5 = Panglao Island Beach.jpg }} '''V smeri urinega kazalca od vrha''': [[Chocolate Hills]], [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]], Panglao (otok), Loboc (reka), cerkev Baclajon | image_flag = | flag_size = 120x80px | image_seal = Bohol Seal 1.svg | seal_size = 80px | image_shield = | anthem = {{native name|ceb|[[Awit sa Bohol]]|nolink=yes}}<br/>{{center|[[File:Awit sa Bohol.ogg]]}} | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = | latd=9 | latm=54 | lats=0 | latNS=N | longd=124 | longm=12 | longs=0 | longEW=E | subdivision_type = Država | subdivision_name = Filipini | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visajas | established_title = Špansko odkritje | established_date = 16. marec 1565 | established_title1 = Ustanovitev | established_date1 = 22. julij 1854 | seat_type = glavno in največje mesto | seat = | government_type = Sangguniang Panlalavigan | leader_title = Guverner | leader_name = Erico Aristotle Aumentado | leader_title1 = Vice guverner | leader_name1 = Nick Besas | leader_title2 = | leader_name2 = | area_footnotes = | area_total_km2 = 4820,95 km2 | elevation_max_m = 864 m | elevation_max_point = Mount Matunog | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 1.412.726 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_rank = 20. | population_density_km2 = auto | population_blank2_title = jeziki | population_blank2 = {{hlist|cebuanščina (Boholsko narečje)|Hiligajnon| [[Tagaloščina]]|[[angleščina]]|Eskajan}} | population_demonym = | timezone = UTC+08:00 (PST) | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | iso_code = | website = [https://bohol.gov.ph/Spletna stran] }} '''Bohol''' ({{IPA|tl|buˈhol}}), uradno '''Provinca Bohol''' ({{langx|ceb|Probinsya sa Bohol}}; {{langx|tl|Lalawigan ng Bohol}}), je otoška provinca na [[Filipini|Filipinih]] v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov.<ref name="b-p">{{cite web|url=http://www.bohol-philippines.com/bohol.html|title=Bohol Island Philippines|website=bohol-philippines.com |publisher=Bohol Philippines Travel Guide |access-date=February 20, 2009}}</ref> Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je [[Tagbilaran]], največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.<ref name="bgov-i">[https://web.archive.org/web/20061206204022/http://www.bohol.gov.ph/island.html The Island-Province of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin.{{sfn|NEDA|2000}} Ima 1109 barangajev. Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči.<ref name="socioecon">{{Cite web|url=http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20151119162031/http://www.bohol.gov.ph/socioprof.html |title=Socio-economic Profile|archive-date=November 19, 2015}}</ref> Najbolj priljubljena atrakcija so [[Chocolate Hills]], številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. [[Filipinski nartničar]], eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku. To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.<ref>[http://www.aenet.org/bohol/bountboh.htm Bountiful Bohol] {{URL|http://www.aenet.org}} Retrieved November 15, 2006.</ref> 15. oktobra 2013 je Bohol opustošil [[potres]] z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-24530042 Philippines quake hits Cebu and Bohol] BBC News. Retrieved on October 15, 2013</ref><ref>[http://www.gmanetwork.com/news/story/330957/news/regions/powerful-quake-kills-74-people-destroys-heritage-churches-in-bohol-cebu Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu] GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013</ref> Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za [[Unescovi globalni geoparki|Unescov globalni geopark]], prvi na Filipinih.<ref>{{Cite web |last=Almazan |first=Faye |title=Bohol is PH's first UNESCO Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/lifestyle/travel/101802/bohol-is-phs-first-unesco-global-geopark/story |access-date=2023-05-25 |website=www.gmanetwork.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark {{!}} UNESCO |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |access-date=2023-05-25 |website=www.unesco.org |language=en}}</ref> Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran. == Etimologija == ''Bohol'' torej izhaja iz lokalne besede ''bo-ol'', vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v [[nahuatl]]u se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot ''Bool'', barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title=History – City Government of Tagbilaran – City of Peace and Friendship}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === ==== Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) ==== Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot ''zibelka boholske civilizacije'' zaradi arheoloških najdb predkolonialnih [[petroglif]]ov in starodavnih trupel iz grobišč, ​​ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na [[Mindanao|Mindanau]], [[Palavan]]u, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na [[Borneo|Borneu]] in v [[Vietnam]]u.<ref name="jstor.org">{{cite journal |last1=Tenazas |first1=Rosa CP |title=The Boat-Coffin Burial Complex in the Philippines and ITS Relation to Similar Practices in Southeast Asia |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1973 |volume=1 |issue=1 |pages=19–25 |jstor=29791037 }}</ref> Danes lokalni zdravilci in [[šaman]]i še vedno izvajajo obrede ''pagdivata'' oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi.<ref name="jstor.org"/> Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev.<ref>{{cite journal |last1=Ronquillo |first1=Wilfredo P. |title=Anthropological and Cultural Values of Caves |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |date=1995 |volume=23 |issue=2 |pages=138–150 |jstor=29792183 }}</ref> Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino. Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.<ref>{{cite web |title=Repatriating A Skull From the Philippines |url=https://www.thegallerytalk.com/post/repatriating-a-skull-from-the-philippines |website=GALLERY TALK Connecting Museums & Society|date=October 18, 2021 }}</ref><ref>{{cite web |title=EXPLORING ETHICAL STEWARDSHIP OF HUMAN REMAINS |url=https://www.reconnect-recollect.com/the-toolkit/exploring-ethical-stewardship-of-human-remains/ |website=ReConnect/ReCollect |access-date=2024-04-01}}</ref> ==== 12. do 16. stoletje ==== [[File:Visayans 1.png|thumb|left|150px|Risba iz ''Boxer Codexa'', ki prikazuje Pintadose]] V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi.<ref name="discoverbohol.com">{{Cite web|url=http://www.discoverbohol.com/Features/Dauis-History-Part-1.htm|title = Discover Bohol}}</ref> Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji ''Historia de Mindanao'' omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=143 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Combes poudarja, da so prebivalci Panglaa nekoč v svoji zgodovini napadli celinski Bohol in nato na tem območju uvedli gospodarsko in politično prevlado, tako da so stare Boholane zaradi vojne imeli za svoje sužnje. Dober primer je, da je Pagbuaya Si Catunaoja, kralja Bohola, imel za svojega vazala in sorodnika.}}</ref> Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z ''kraljestvom'' Bohol. Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol.<ref>{{cite journal |last1=Catubig |first1=Jonathan B. |title=Dapitan Kingdom: A Historical Study on the Bisayan Migration and Settlement in Mindanao, circa 1563 |journal=The Journal of History |date=2003 |volume=49 |issue=1–4 |page=144 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=5227 |quote=Ternatanski kralj je načrtoval povračilni napad na Boholane. Svoje načrte je uspel tako, da je na skrivaj poslal svojih dvajset "joang" enega za drugim na Bohol, pri čemer je prevarantsko rekel, da so "trgovci, ki se ukvarjajo le s prodajo svojega blaga".}}</ref> Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so [[mušketa|muškete]] in [[arkebuza|arkebuze]], ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.<ref>{{cite book |last1=Lach |first1=Donald F. |last2=Kley |first2=Edwin J. Van |title=Asia in the Making of Europe, Volume III: A Century of Advance. Book 3: Southeast Asia |date=2018 |publisher=University of Chicago Press |isbn=978-0-226-46698-9 |page=1535 |url=https://books.google.com/books?id=5wq9BgAAQBAJ |language=en |quote=Tisoč družin bisajskih svobodnjakov je pod vodstvom svojega poglavarja Pagbuaye prečkalo Mindanao in zavzelo majhen, razgiban hrib na severni obali, ki ga je bilo mogoče zlahka braniti in s katerega so lahko še naprej sodelovali v medotoški trgovini.}}</ref> Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.{{sfn|Hellingman|2002b}} === Špansko kolonialno obdobje (1500–1890) === [[File:Clarin Ancestral Home, Bohol.png|left|thumb|259x259px|Notranjost hiše prednikov Clarin v Loaju]] {{multiple image | align = right | direction = vertical | total_width = 200 | image1 = Roman Catholic church, Loay, Bohol, Philippines.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = Loon Church interior - 2 - NHCP.jpg | alt2 = | caption2 = | footer_align = left | footer = Tri cerkve iz španskega obdobja na Boholu, od zgoraj navzdol: cerkev v Loaju, notranjost cerkve Loon, vhod v samostan Loboc. | perrow = 3 | width = 2 | image3 = Loboc, Museum of Loboc, Loboc Church, Bohol, Philippines.jpg }} Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal ''datuje'' (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s ''sandugom'' (krvnim sporazumom) med obema možema.{{refn|name=zaide|{{harvnb|Gardner|1997}}, sourced from {{harvnb|Zaide|1949}}}} Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje ''Sandugo'' ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in ​​pečatu Bohola.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182712/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325] "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."</ref> Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829.<ref name="zaide"/> Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es |url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref> 1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).<ref name=":0" /> Kraljica [[Izabela II. Španska]] je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.<ref name=":0">National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>[https://books.google.com/books?id=e6zNvZsVdFAC ''Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865''.] Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p.&#x20;125.</ref><ref>''[https://books.google.com/books?id=_k1BAAAAcAAJ Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863]''. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp.&#x20;212–213. </ref> 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.<ref>[https://web.archive.org/web/20061206182754/http://www.bohol.gov.ph/history.html History of Bohol] {{URL|http://www.bohol.gov.ph}} Retrieved November 15, 2006.</ref> Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.<ref>{{cite web|url=https://laagsaisla.wixsite.com/socialpage/islangtinubuan-homeisland|website=laagsaisla.com|access-date=November 23, 2018|title=Islang Tinubuan|date=January 1, 2018}}</ref> === Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) === Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton. Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile.{{sfn|Foreman|1906|p=528}}<ref>{{cite book |last1=Luspo |first1=Marianito Jose |title=Tubod: The Heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila, Philippines |chapter=Bohol Through the Centuries}}</ref> Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]] in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.<ref>{{cite book |last1=Peligrino |first1=Hugo |last2=Fernandez |first2=Rustico |title=History and Cultural Life of the Town and Barrios of Guindulman |date=1950}}</ref> V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov.{{sfn|Foreman|1906|p=528}} Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran<ref>{{cite web |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/9374 |publisher=Supreme Court of the Philippines |date=April 20, 1901 |access-date=15 June 2023|title=Act 117: An Act Extending the Provisions of the Provincial Government Act to the Province of Bohol.}}</ref> kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.<ref>{{cite web |title=Act No. 968 |url=https://lawyerly.ph/laws/view/l8aa3 |website=Lawyerly.ph |access-date=15 June 2023}}</ref> === Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) === Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.{{sfn|Hellingman|2002c}} Plošča, postavljena v pristanišču Tagbilaran v spomin na osvoboditev, se glasi: {{quote|Tisoč sto dvainsedemdeset častnikov in mož 3. bataljona 164. pehotnega polka Ameriške divizije pod poveljstvom podpolkovnika Williama H. ​​Considineja je pristalo na otoškem pomolu Tagbilaran ob 7.00 zjutraj 11. aprila 1945.}} Konvoj, ki je filipinske in ameriške osvobodilne sile prepeljal v Bohol, je sestavljala flotila šestih desantnih ladij (srednje)-(LSM), šestih desantnih plovil (pehota)-(LCI), dveh desantnih plovil (srednje)-(LCM) in ene desantne ladje, srednje (raketna)-[LSM(R)]. Po prihodu je okrepljena bataljonska bojna skupina hitro napredovala proti vzhodu in severovzhodu z nalogo uničenja vseh sovražnih sil v Boholu. Polkovnik Considine, poveljnik operativne skupine, je takoj poslal motorizirane patrulje, ki so prečesale območje proti severu in vzhodu, približno na polovici otoka, vendar med izvidovanjem niso našli nobenih sovražnikov. Končno so severno od Ginopolana v Valencii, blizu meje Sierra-Bullones, našli sovražno skupino nedoločene moči. Do 17. aprila je bila operativna skupina pripravljena na napad v Ginopolanu. Glavnina japonskih sil je bila v desetih dneh delovanja uničena in poražena. Bohol je bil 25. maja 1945 uradno razglašen za osvobojenega s strani generalmajorja Williama H. ​​Arnolda, poveljnika Ameriške divizije. Približno v tem času so večino častnikov in mož poveljstva območja Bohol obdelale enote Osme ameriške armade. 31. maja 1945 je bilo poveljstvo območja Bohol uradno deaktivirano po ukazu generalpodpolkovnika Roberta L. Eichelbergerja, poveljnika Osme ameriške armade, skupaj z rednimi in policijskimi četami filipinske Commonwealth vojske, filipinske policije in boholskih gverilcev. Med drugo bitko za Bohol od marca do avgusta 1945 so filipinske čete 3., 8., 83., 85. in 86. pehotne divizije filipinske Commonwealth Army in 8. policijskega polka filipinske policije zavzele in osvobodile otoško provinco Bohol ter pomagale boholskim gverilskim borcem in ameriškim osvobodilnim silam premagati japonske cesarske sile pod poveljstvom generala Sōsakuja Suzukija. === Povojno obdobje === Po smrti predsednika Ramona Magsajsaja je predsedniški položaj nasledil podpredsednik Carlos P. Garcia, ki se je rodil v Talibonu. Na predsedniških volitvah leta 1957 je osvojil polni mandat. Na predsedniških volitvah leta 1961 se je potegoval za drugi polni mandat kot predsednik, a ga je premagal podpredsednik Diosdado Macapagal.<ref name="Eufronio Alip 1958">Eufronio Alip, ed., The Philippine Presidents from Aguinaldo to Garcia (1958); Jesús V. Merritt, Our Presidents: Profiles in History (1962); and Pedro A. Gagelonia, Presidents All (1967). See also Hernando J. Abaya, The Untold Philippine Story (1967). Further information can be found in Ester G. Maring and Joel M. Maring, eds., Historical and Cultural Dictionary of the Philippines (1973).</ref> Leta 1965 so po številnih poskusih, da bi Tagbilaran preoblikovali v mesto, trije kongresniki iz Bohola podprli zakon, ki je kasneje postal Zakon o republiki 4660, s katerim je bila 18. junija 1966 ustanovljena mestna listina Tagbilarana.<ref>{{cite web | url=https://tagbilaran.gov.ph/history/ | title=HISTORY &#124; City Government of Tagbilaran }}</ref> === Marcosova diktatura === Postopno povojno okrevanje Filipinov se je v poznih 1960-ih in zgodnjih 1970-ih poslabšalo, pri čemer je bila filipinska plačilnobilančna kriza leta 1969 eden prvih prelomnih dogodkov.<ref name=Balbosas1992>{{Cite journal |last=Balbosa |first=Joven Zamoras |date=1992 |title=IMF Stabilization Program and Economic Growth: The Case of the Philippines |journal=Journal of Philippine Development |volume=XIX |issue=35 |url=https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf |access-date=November 6, 2022 |archive-date=September 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921141056/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/pjd/pidsjpd92-2imf.pdf }}</ref> Ekonomski analitiki to običajno pripisujejo povečanju vladne porabe, financirane s posojili, za spodbujanje kampanje za ponovno izvolitev Ferdinanda Marcosa leta 1969,<ref name=Balbosas1992/><ref name="Balisacan&Hill2003">{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=O_L9k58WM9UC&q=The+Philippine+economy+under+Marcos:+A+balance+sheet |title=The Philippine Economy: Development, Policies, and Challenges |last1=Balisacan |first1=A. M. |last2=Hill |first2=Hal |date=2003 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-515898-4 |language=en}}</ref><ref name="Cororaton1997">{{Cite journal |last=Cororaton |first=Cesar B. |title=Exchange Rate Movements in the Philippines |journal=DPIDS Discussion Paper Series 97-05 |pages=3, 19}}</ref> čeprav Marcos za nemire krivi ustanovitev Komunistične partije Filipinov leta 1968, da bi si pridobila politično in vojaško podporo goreče protikomunističnih administracij Nixona in Forda v ZDA.<ref name="Celoza1997">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=Sp3U1oCNKlgC|title=Ferdinand Marcos and the Philippines: The Political Economy of Authoritarianism|last=Celoza|first=Albert F.|date=1997|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=978-0-275-94137-6|language=en}}</ref><ref>{{Cite book | url=https://archive.org/details/philippinesreade00schi |title=The Philippines reader: a history of colonialism, neocolonialism, dictatorship, and resistance |last=Schirmer |first=Daniel B. |date=1987 |publisher=South End Press |isbn=0-89608-276-8 |edition=1st |location=Boston |oclc=14214735 }}</ref> Na Boholu, ki ga je do takrat zaznamovala kmetijska samozadostnost<ref name="Clausen2006">Clausen, Anne (2006). Disparities of poverty and wealth in the Philippines. An analysis of policy effect(iveness). PhD thesis, University of Cologne.</ref> in "nenavadno egalitarni" niz družbenih norm za vzorce posesti zemlje,<ref name="Urich2003">{{Cite journal |last=Urich |first=Peter |date=2003 |title=Land Tenure History, Insurgency, and Social Forestry in Bohol |url=https://www.jstor.org/stable/29792524 |journal=Philippine Quarterly of Culture and Society |volume=31 |issue=3 |pages=156–181 |issn=0115-0243}}</ref> so te gospodarske pretrese še poslabšali hitra rast prebivalstva in upad pridelka riža. Uvedba intenzivnega riževega kmetijstva v višavju je povzročila obsežno krčenje gozdov, kar je nato povzročilo izgubo vode za riževa polja v nižavju.<ref name="Clausen2006"/> Začelo se je povečevati število primerov uzurpacije zemlje, kar je nato poslabšalo odnose med lastniki zemljišč in najemniki.<ref name="Urich2003"/> Leta 1972, eno leto pred pričakovanim koncem svojega zadnjega ustavno dovoljenega predsedniškega mandata leta 1973, je [[Ferdinand Marcos]] na Filipinih uvedel vojno stanje.<ref name ="Kasaysayan9ch10">{{Cite book |title=Kasaysayan, The Story of the Filipino People Volume 9:A Nation Reborn. |publisher=Asia Publishing Company Limited |year=1998 |editor-last=Magno |editor-first=Alexander R. |location=Hong Kong |chapter=Democracy at the Crossroads}}</ref> To je Marcosu omogočilo, da je ostal na oblasti še štirinajst let, med katerimi je Bohol doživel številne družbene in gospodarske vzpone in padce.<ref name ="Kasaysayan9ch10"/> Gospodarske težave, skupaj s kronističnim kapitalizmom in dragim življenjskim slogom družine Marcos, so povzročile razočaranje in ko so protesti naleteli na neupravičene pridržanja in kršitve človekovih pravic, so se mnogi opozicijski aktivisti, ki so prej imeli 'zmerna' stališča (tj. pozivali k zakonodajnim reformam), prepričali, da nimajo druge izbire, kot da pozivajo k bolj radikalnim družbenim spremembam.<ref name="Rodis">{{Cite news |url=https://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm |title=Remembering the First Quarter Storm |last=Rodis |first=Rodel |newspaper=Philippine Daily Inquirer |access-date=January 27, 2020 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150131131959/http://globalnation.inquirer.net/118130/remembering-the-first-quarter-storm/ |archive-date=January 31, 2015 |language=en}}</ref><ref name="Lacaba 1982 11–45, 157–178">{{Cite book|title=Days of Disquiet, Nights of Rage: The First Quarter Storm & Related Events|last=Lacaba|first=Jose F.|publisher=Salinlahi Pub. House|year=1982|location=Manila|pages=11–45, 157–178}}</ref> Dejavnosti Marcosove administracije so "mitologizirale" Novo ljudsko armado (NPA) CPP, zato se je veliko radikaliziranih protestnikov odzvalo s pridružitvijo NPA. Do leta 1981 so se dejavnosti NPA začele opažati na gorskih območjih Seville, Bilarja, Batuana in Balilihana. V tem času je tabor Dagohoy v Tagbilaranu deloval kot eden od mnogih centrov za pridržanje med Marcosovo diktaturo pod okriljem Regionalnega poveljstva za pridržane III (RECAD III) v taboru Lapu-Lapu v mestu Cebu. Med priporniki v taborišču Dagohoy je bil 19-letni brat sodnika Meinrada Paredesa, ki so ga pretepli s strelnim orožjem, tako da je sčasoma utrpel trajno poškodbo sluha.<ref>{{Cite news |last=de Leon |first=Marguerite |date=2022-09-28 |title=Have Filipinos forgotten the biggest crime made against us? |url=https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221227120714/https://www.rappler.com/voices/imho/opinion-have-filipinos-forgotten-the-biggest-crime-made-against-us/ |archive-date=2022-12-27 |access-date=2024-04-04 |work=Rappler |language=en-US}}</ref> Takojšen odziv vlade na prisotnost NPA je bil integriran ''socialni, ekonomski, kulturni in politični'' program, v okviru katerega je bila leta 1985 na otok napotena tudi ''posebna akcijska enota'', vendar so se konflikti nadaljevali in celo stopnjevali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Vlada je Bohol lahko razglasila za "brez NPA" šele v letu 2010, po uspehu prizadevanj, imenovanih "Boholski model", v katerem je vojaško delovanje igralo stransko vlogo, hkrati pa je poudarjalo zagotavljanje storitev civilne vlade, ki so obravnavale lokalno revščino in druge temeljne vzroke nezadovoljstva skupnosti.<ref>Torres, E. C. (2011). A Success Story in Philippine Counterinsurgency: A Study of Bohol. Kansas City: US Army General Staff College</ref><ref>Bulambot, Jolene. ―Bohol Model Cited for Insurgency Defeat.‖ Inquirer.net, 18 September 2006. http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20060918-21555/Bohol_model_cited_for_insurgency_defeat (accessed 2 May 2011)</ref> === Sodobnost === [[File:North Bohol fault.jpg|thumb|Del severnoboholskega preloma v Inabangi]] ==== Potres leta 2013 ==== 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PST) je otoško provinco prizadel močan potres z magnitudo 7,2 po Richterjevi lestvici.<ref name="Phivolcs 1">{{cite web |date=October 15, 2013 |title=Earthquake Bulletin No. 3: 7.2 Bohol Earthquake |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/html/update_SOEPD/2013_Earthquake_Bulletins/October/2013_1015_0012_B3F.html |access-date=October 15, 2013 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Njegov epicenter je bil na {{coord|9.86|N|124.07|E|format=dms|dim:1000}} (6 km J 24° Z od Sagbayana in 629 km od Manile), globina žarišča pa je bila 12 km. Potres so čutili vse do mesta Davao na Mindanau. Po uradnih poročilih Nacionalnega sveta za zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč (NDRRMC) je v Boholu umrlo 57 ljudi, 104 pa jih je bilo ranjenih. Severni boholski [[prelom (geologija)|prelom]] ali ''Veliki boholski zid'' je zmični prelom, ki je bil odkrit 15. oktobra 2013 med potresom na Boholu leta 2013. Postal je ena od turističnih znamenitosti province Bohol.<ref name="NDRRMC 1">{{cite web |date=October 13, 2013 |title=SitRep No.2 re Effects of Earthquake in Carmen, Bohol |url=http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20131016004749/http://www.ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1108/UPD%20re%20SitRep%202%20Effects%20of%20EQ%20in%20Carmen,%20Bohol%20(15%20OCT%202013).pdf |archive-date=October 16, 2013 |access-date=October 15, 2013 |publisher=National Disaster Risk Reduction and Management Council}}</ref> To je bil najsmrtonosnejši potres na Filipinih od potresa z magnitudo 7,8 na Luzonu leta 1990.{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2013}} Prej, 8. februarja 1990, je Bohol prizadel potres z epicentrom skoraj enakim kot leta 2013,{sfn|EERI|1990}} ki je povzročil šest smrtnih žrtev in 200 ranjenih. Poškodovanih je bilo več stavb in povzročil je [[cunami]].{{sfn|New York Times|2013}} ==== Vdor militantov leta 2017 ==== 12. aprila 2017 je 11 militantov skupine Abu Sajaf (ASG) izvedlo napad na Bohol. V spopadih, ki so se začeli ob 5. uri zjutraj, so bili ubiti trije vojaki, policist in vsaj štirje oboroženi moški, vključno z njihovim vodjo Abujem Ramijem. Ubita sta bila tudi dva vaščana Inabanga, čeprav ni bilo jasno, ali sta bila ubita v navzkrižnem ognju ali pa so ju usmrtili stisnjeni militanti. Varnostni uradniki so preostanek ASG, ki je pristala v Boholu, izsledili iz notranjosti na sosednji otok v provinci, kar je maja na koncu privedlo do nevtralizacije Abuja Asisa, zadnjega preostalega bandita. V Barangaj Lavisu v Calapeju so ga ustrelili policisti iz oddelka za specialno orožje in taktiko, medtem ko se je skupaj z Ubajdo boril do konca. Vseh 11 članov ASG, ubitih v vdoru, je bilo ustrezno pokopanih v skladu z muslimansko tradicijo.{{sfn|Rappler|2017}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017b}}{{sfn|Sun Star|2017}} Turistična industrija v Boholu je bila negativno prizadeta zaradi vdora militantov ASG na otok,{{sfn|Cebu Daily News|2017a}}{{sfn|Cebu Daily News|2017b}} čeprav organizatorji potovanj verjamejo, da si lahko industrija opomore.{{sfn|Cebu Daily News|2017c}}{{sfn|Philippine Daily Inquirer|2017c}} ==== Priznanje UNESCO 2023 ==== Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je 24. maja 2023 Bohol dodala kot eno od 18 novih lokacij v svojo mrežo globalnih geoparkov – prvega na Filipinih. UNESCO geoparke navaja kot »enotna, enotna geografska območja«, kjer imajo najdišča in pokrajine mednarodni geološki pomen in jih je treba »upravljati s celostnim konceptom varstva, izobraževanja in trajnostnega razvoja.<ref name="rappler.com">{{cite web |title=What makes Bohol Island the Philippines' first UNESCO global geopark? |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/bohol-philippines-first-unesco-global-geopark/ |website=Rappler |date=May 25, 2023 |access-date=20 April 2024}}</ref> Bohol pokriva 8.808 kvadratnih kilometrov zemlje, ki obdaja bujna morska zaščitena območja. Ponaša se s čudovitimi, še ne priljubljenimi kraškimi geo-najdišči, kot so jame in vrtače, med drugim. UNESCO je navedel »400 let bogate zgodovine in kulturnih tradicij otoka Bohol v harmoniji z njegovimi edinstvenimi geološkimi zakladi«.<ref>{{cite web |date=May 24, 2023 |title=Bohol Island UNESCO Global Geopark |url=https://www.unesco.org/en/iggp/geoparks/bohol-island |website=[[UNESCO]] |publisher= |access-date=May 25, 2023}}</ref><ref>{{cite news |author=GMA Integrated News |date=May 25, 2023 |title=UNESCO declares Bohol as PH's first Global Geopark |url=https://www.gmanetwork.com/news/topstories/regions/871076/unesco-declares-bohol-as-ph-s-first-global-geopark/story/ |work=GMA News Online |access-date=May 25, 2023}}</ref> Dodatna najdišča v Unescovem globalnem geoparku vključujejo: dvojni koralni greben Danajon Bank, panoramski park Alicia, jama princese Manan-av, slapovi Can-umantad, obalni geomorfološki ohranitveni park Loon, dvignjena morska terasa Maribojoc, morske terase Baclajon, jama Hinagdanan, hladni izvir Canava, jamski bazeni Anda, otok Lamanok in jama Batungaj.<ref name="rappler.com"/> == Geografija == [[File:Bohol Island, PH, Sentinel-2.jpg|thumb|Satelitska slika otoka Bohol]] [[File:Chocolate Hills overview.JPG|thumb|[[Chocolate Hills]], Bohol]] Zahodno od Bohola leži [[Cebu]], na severovzhodu otok Lejyte, južno pa čez Boholsko morje [[Mindanao]]. Cebujski preliv ločuje Bohol od Cebuja in obe otoški provinci imata skupni jezik, vendar se Boholano zavestno razlikuje od Cebuana. Podnebje Bohola je na splošno suho, z največ padavinami med junijem in oktobrom. Notranjost je hladnejša od obale.<ref>{{cite web|url=https://psa.gov.ph/content/bohol-growth-rate-made-sudden-leap-295-percent-results-2000-census-population-and-housing|website=psa.gov.ph|publisher=Philippine Statistics Authority|title=Bohol: Growth Rate Made a Sudden Leap to 2.95 Percent (Results from the 2000 Census of Population and Housing, NSO)|date=September 10, 2002|access-date=December 14, 2018}}</ref> === Fizične značilnosti === Bohol s površino 4821 km<sup>2</sup> in obalo, dolgo 261 km, je deseti največji otok na Filipinih. Glavni otok obdaja približno 70 manjših otokov, od katerih sta največja otok Panglao, ki sjea nasproti Tagbilarana na jugozahodu in otok Lapinig na severovzhodu. Teren Bohola je v osnovi valovit in hribovit, približno polovica otoka pa je prekrita z [[apnenec|apnencem]]. V bližini zunanjih območij otoka so nizka gorska veriga. Notranjost je velika planota z nepravilnimi reliefnimi oblikami. V bližini Carmena so [[Chocolate Hills]] (Čokoladni griči) več kot 1200 enakomerno stožčastih hribov, poimenovanih po travi, ki raste na hribih in poleti porjavi, zaradi česar je pokrajina videti kot čokoladni kupi. To so hribi iz apnenca, ki je ostal od koralnih grebenov med ledeno dobo, ko je bil otok potopljen. Chocolate Hills veljajo za eno od filipinskih naravnih čudes, Bohol pa pogosto imenujejo ''filipinski dragulj''. Pojavljajo se na pokrajinskem pečatu Bohola. Bohol ima 114 izvirov, 172 potokov in štiri glavne reke, ki tečejo skozi Bohol z radialnim vzorcem drenaže.<ref>{{cite book |editor1-last=Villegas |editor1-first=Ramon N. |title=Tubod: the heart of Bohol |date=2003 |publisher=National Commission for Culture and the Arts |location=Manila |isbn=971-814-036-0}}</ref> Največja reka, Inabanga, teče v severozahodnem delu province; [[Loboc (reka)|reka Loboc]] odvaja vodo iz središča otoka do srednje južne obale; reka Abatan teče na jugozahodu in reka Ipil na severu. Edino naravno jezero v provinci je jezero Cabilao Island, imenovano tudi jezero Danao ali Lanao, na otoku Cabilao.<ref name="glimpse">{{cite web |title=A Glimpse of Loon |url=https://www.loon.gov.ph/a-glimpse-of-loon/ |website=www.loon.gov.ph |publisher=Municipality of Loon |access-date=May 7, 2019}}</ref> Po otoku so raztreseni številni slapovi in ​​jame, vključno s slapovi Mag-Aso v Antequeri. ''Mag-Aso'' v domačem jeziku pomeni 'dim'. Voda je hladna in v vlažnih jutrih pogosto ustvari meglico, ki lahko skrije slapove. [[Zaščitena krajina Rajah Sikatuna]] varuje največji preostali nižinski gozd Bohola in je v južnem delu otoka blizu Bilarja. === Nartničar === Leta 1996 je bila v Corelli na Boholu ustanovljena filipinska fundacija za nartničarje, da bi pomagala ohraniti in zaščititi [[nartničarji|nartničarje]] in njihov [[habitat]]. Ustanovljeni so bili gozdni in habitatni rezervati, ki zagotavljajo varnost nartničarjev, hkrati pa obiskovalcem omogočajo, da se sprehajajo in odkrivajo te miniaturne primate v njihovih naravnih habitatih. nartničar je najmanjši živeči [[primat]] in danes obstaja v več državah jugovzhodne Azije. [[Filipinski nartničar]], ''Tarsius syrichta'', lokalno znan kot ''mamag'' v Boholanu, je po rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN skoraj ogrožen.<ref>{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 12, 2021}}</ref> Prilagoditev njihovim velikim izbuljenim očem jim omogoča, da ponoči jasno lovijo plen, s podolgovatimi okončinami in prsti pa skakanje z drevesa na drevo nartničarju ne predstavlja nobene omejitve.<ref>{{Cite web|title = Primate Factsheets: Tarsier (Tarsius) Taxonomy, Morphology, & Ecology|url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier|website = pin.primate.wisc.edu|access-date = January 27, 2016}}</ref> Njihovi možgani so približno enake velikosti kot njihove oči. Povezava med očmi in možgani ima za te živali edinstveno funkcijo, ki je pomembna za njihovo stabilnost in ravnotežje.<ref>{{cite web|title= Endangered Species International|url = https://www.britannica.com/animal/tarsier|publisher = Endangered Species International.org|access-date = January 27, 2016}}</ref> Nartničarji imajo neverjetne slušne sposobnosti. Slišijo lahko frekvenco do 91 kHz (kilohercev) in oddajajo zvoke 70 kHz.<ref>{{Cite web|title = World's Highest-Pitched Primate Calls Out Like a Bat|url = http://www.livescience.com/18359-embargoed-world-highest-pitched-primate-calls-bat.html|website = LiveScience.com| date=February 8, 2012 |access-date = January 27, 2016}}</ref> === Podnebje === Od novembra do aprila prevladuje severovzhodni [[monsun]] (''amihan''). Razen redkih nalivov je to najmilejši čas v letu. Dnevne temperature so povprečno 28 °C, ponoči pa se ohladijo na približno 25 °C. Poletna sezona od maja do julija prinaša višje temperature in zelo vlažne dni. Od avgusta do oktobra traja jugozahodni monsun (''habagat''). Vreme v tej sezoni ni zelo predvidljivo, saj se tedni mirnega vremena izmenjujejo z deževnimi dnevi. Dežuje lahko kateri koli dan v letu, vendar je večja verjetnost močnih nalivov od novembra do januarja. === Geološka formacija === Nastanek otoka Bohol se je začel v pozni juri (pred približno 160 do 145 milijoni let). Otok je bil še vedno potopljen, razen tistega, kar je danes gora Malibalibod v Ubaju in sosednje območje v Aliciji na Boholu. Pred približno 66 milijoni let, ob koncu krede, se je severni del otoka začel postopoma dvigovati. Vulkanska aktivnost v tem času je povzročila odlaganje številnih plasti vulkanskih kamnin v regiji. Kopenska masa se je povečala in rasla na začetku [[paleogen]]a (pred približno 60 milijoni let). V tem obdobju je bil na območje Talibona vnesen [[diorit]], oblika magmatske kamnine. Med [[eocen]]om in [[oligocen]]om se je razvoj otoka za milijone let ustavil. Na začetku [[miocen]]a (pred približno 23 milijoni let) se je geološki razvoj otoka nadaljeval. Kombinacija dviga in vulkanizma je povzročila odlaganje apnenca in izbruh [[andezit]]a, oblike vulkanske kamnine. V tem času je bila nad vodo le vzhodna polovica otoka. Pred približno 5 milijoni let se je jugovzhodni del otoka začel dvigati iz oceana. Od poznega [[pliocen]]a do [[pleistocen]]a (pred približno 3,6 do 1,8 milijona let) se je preostali del nekoč potopljenega dela otoka Bohol dvignil na površje, kar je otoku dalo sedanjo obliko. == Demografija == [[File:Ph fil bohol.png|thumb|400px|{{center|Politični zemljevid Bohola}}]] Po popisu leta 2024 ima 1.412.726 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> Ljudstvo Boholano, posebna etnična podskupina Cebuana, obsega večino Bohola s številnimi prebivalci v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Eskajanci, posebna etnična skupina, ki prav tako izvira iz Bohola, so prebivalci notranjosti gozdnega zaledja jugovzhodnih občin Duero, Guindulman, Pilar in Sierra Bullones. V provinci prebivajo tudi nedomorodci, ki vključujejo Cebuanonce (s severovzhoda), Butuanonce, Surigaonone (oboje iz Caraga na Mindanau), Hiligajnonce, Ilocanose (iz Panajya, Negros Occidentala in Ilocandije, neposredno ali prek Mindanaa, kar pomeni, da tudi prebivajo oba (s severovzhoda), Varajn in Varajn Visaje). === Jeziki === Večina prebivalcev Boholana govori boholsko cebuanščino, narečje cebuanščine, ki izvira iz province. Govorci so tudi v južnem Lejteju in severnih delih Mindanaa. Boholani govorijo in razumejo tudi standardno cebuansko. Tagaloščina in angleščina se uporabljata predvsem v poslovnih, vladnih zadevah in v lokalnem akademskem svetu. Eskajci imajo svoj umetni jezik z istim imenom in lastno abecedo. Velja za ogrožen jezik, zaradi česar si prostovoljci v skupnosti Eskajcev prizadevajo za ohranitev jezika, da bi ga učili mlajše Eskajce. V provinci se različno govorijo tudi butuanon, surigaonon, hiligaynon, ilokano in varaj. == Upravna delitev == V Boholu je 47 občin,<ref>{{cite web|url=https://www.bohol.ph/municipalities.php |publisher= Bohol Philippines|title=City and Municipalities of Bohol|website=Bohol.ph|date=August 10, 2018|access-date= October 18, 2018}}</ref> 1 sestavno mesto in 1109 barangajev. == Gospodarstvo == Turizem igra vse večjo vlogo v gospodarstvu otoka. Mednarodno letališče Bohol-Panglao je aktivno od leta 2018 za domače lete in mednarodne lete od leta 2023. Na letališču se nahajajo najbolj obiskane in dostopne plaže v provinci. Zagovorniki projekta upajo, da bo novo letališče povečalo ugled Bohola kot mednarodne turistične destinacije, čeprav načrt nenehno kritizirajo.<ref name="infra">{{cite web |url=http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |title=Bohol Profile on Infrastructure |publisher=Government of Bohol |archive-url=https://web.archive.org/web/20061010125458/http://www.bohol.gov.ph/infrast.html |archive-date=October 10, 2006}}</ref> Potapljanje in prosto potapljanje sta med gonilnimi silami turistične industrije Bohola. Panglao je vodilni z več kot 70 potapljaškimi centri in operaterji prostega potapljanja zaradi številnih potapljaških mest, vključno s Pamilacanom. Občina Dauis je drugouvrščena v provinci s številnimi potapljaškimi objekti, usmerjenimi v Pamilacan in Napaling. Anda in Cabilao prav tako kažeta nekaj pomembnosti pri rasti potapljaške industrije v Boholu. Zaradi hitre rasti zasebne in javne regulativne organizacije ščitijo morsko okolje pred škodo, ki jo povzroči človek.<ref>{{cite web | url=https://www.boholchronicle.com.ph/2022/11/24/pado-wants-to-protect-promote-bohol-dive-sites/ | title=PADO wants to protect, promote Bohol dive sites | date=November 24, 2022 }}</ref> Poleg rastoče turistične industrije je Bohol tudi nastajajoče središče zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO) in je spodbudil več kot štiri podjetja BPO v provinci, s svetovnimi podjetji BPO, kot so Sagility, Genpact, TaskUs in Ibex Global, ki so večinoma v mestu Tagbilaran, glavnem mestu in največjem mestu province.<ref>{{Cite web |date=2021-02-28 |title=New BPO opening in Tagbilaran |url=https://www.boholchronicle.com.ph/2021/02/28/new-bpo-opening-in-tagbilaran/ |access-date=2025-06-23 |website=BOHOLCHRONICLE.COM.PH |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |last=visayas_cv |date=2024-09-17 |title=Call center sa daan nga CAAP passenger terminal, gibuksan - Philippine Information Agency |url=https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/,%20https://pia.gov.ph/call-center-sa-daan-nga-caap-passenger-terminal-gibuksan/ |access-date=2025-06-23 |language=en-US}}</ref> Leta 2023 so panoge, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, poskočile s 7,1-odstotno stopnjo rasti. Druge panoge, kot so storitve, nastanitvene in gostinske storitve ter promet in skladiščenje, so prav tako občutno rasle.<ref>{{Cite web |last=Cordova |first=Calvin |date=2 December 2024 |title=Bohol GDP up in 2023 – PSA |url=https://mb.com.ph/2/12/2024/bohol-gdp-up-in-2023-psa |access-date=23 June 2025 |website=Manila Bulletin}}</ref> == Galerija == <gallery widths="150" heights="120"> File:Baclayon church, Bohol.png|Cerkev Baclayon File:Calape Catholic Church (2017).jpg|Cerkev Calape File:Loboc church - panoramio.jpg|Loboška cerkev File:Chocolate Hills Bohol.JPG|Boholska notranjost File:Forest road in Bohol 2, Philippines.jpg|Gozd mahagonija v Boholu File:Dumaluan beach.jpg|Plaža Dumaluan na otoku Panglao File:Loboc Bohol 2.jpg|Loboc File:Tarsier Hugs Mossy Branch.jpg|Nartničar File:Boholano delicacy Kalamay.png|Kalamajska sladica File:Cadapdapan Rice Terraces Candijay.jpg|Riževe terase Cadapdapan File:Maribojoc uplifted marine terrace.jpg|Dvignjena morska terasa Maribojoc File:Watchtower in the Municipality of Panglao, Bohol.jpg|Stražni stolp Panglao File:Punta Cruz Watchtower, Maribojoc, Bohol in 2025.jpg|Stražni stolp Punta Cruz, Maribojoc File:Photo_shows_the_exterior_of_the_Bohol-Panglao_International_Airport.jpg|Mednarodno letališče Bohol-Panglao File:Snorkeling_in_Hinagdanan_Cave.jpg|Jama Hinagdanan </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category||Bohol}} {{Wikivoyage|Bohol}} * [http://www.bohol.gov.ph Official website of the provincial government of Bohol] * [https://web.archive.org/web/20170824191139/http://www.ppdobohol.lgu.ph/ Provincial Planning and Development Office of Bohol] (includes provincial atlas) [[Kategorija:Bohol| ]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1854]] 6nbu963e1kodil4rwcpz46d86d45fzb Greater London 0 607585 6740404 2026-08-21T13:19:42Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Veliki London]] 6740404 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Veliki London]] iwz9ca7ujz3e3ryoxafyqo6cpyc6h9l Vudžje kagan 0 607586 6740407 2026-08-21T13:44:03Z Octopus 13285 uvod 6740407 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Vudžje kagan | title = | image = | caption = | reign = 841–846 | coronation = | full_name = | predecessor = [[Kasar kagan]] | successor = [[Enjan kagan]] | spouse = | issue = | royal_house = klan Ediz (po rojstvu)<br>klan Jaglakar (uradno) | dynasty = | father = [[Baoji kagan]] | mother = | birth_date = | birth_place = | death_date = 846 | death_place = [[Altaj]] | date of burial = | place of burial = | succession = [[Ujgurski kaganat|Kagan Ujgurskega kaganata]] | regnal_name = | birth_name = Jaoluoge Vuši (藥羅葛烏希) | religion = | posthumous_name = }} '''Vudžje kagan''' (kitajsko:烏介可汗, Vudžje kehan), ujgursko verjetno '''Uge''' (staroturško: 𐰇𐰏𐰀, dobesedno 'svetovalec'<ref>{{Cite book|url=https://iss.ndl.go.jp/books/R100000002-I000000016918-00|title=東洋史研究|last=Yamada|first=Nobuo|date=1935|publisher=東洋史研究会|location=京都|language=ja|trans-title=North Asian Nomadic History Studies}}</ref>) je bil dvanajsti kagan [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[846]] ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 846]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Ujguri]] rppomirgerjfpaglixorv5fdsdtp4if 6740683 6740407 2026-08-22T07:28:10Z Octopus 13285 življenje 6740683 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Vudžje kagan | title = | image = | caption = | reign = 841–846 | coronation = | full_name = | predecessor = [[Kasar kagan]] | successor = [[Enjan kagan]] | spouse = | issue = | royal_house = klan Ediz (po rojstvu)<br>klan Jaglakar (uradno) | dynasty = | father = [[Baoji kagan]] | mother = | birth_date = | birth_place = | death_date = 846 | death_place = [[Altaj]] | date of burial = | place of burial = | succession = [[Ujgurski kaganat|Kagan Ujgurskega kaganata]] | regnal_name = | birth_name = Jaoluoge Vuši (藥羅葛烏希) | religion = | posthumous_name = }} '''Vudžje kagan''' (kitajsko:烏介可汗, Vudžje kehan), ujgursko verjetno '''Uge''' (staroturško: 𐰇𐰏𐰀, dobesedno 'svetovalec'<ref>{{Cite book|url=https://iss.ndl.go.jp/books/R100000002-I000000016918-00|title=東洋史研究|last=Yamada|first=Nobuo|date=1935|publisher=東洋史研究会|location=京都|language=ja|trans-title=North Asian Nomadic History Studies}}</ref>) je bil dvanajsti kagan [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[846]] ==Življenje== Uge je bil mlajši brat [[Džaoli kagan]]a in stric [[Džangšin kagan]]a. <ref>''[[Tang Huiyao]]'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%94%90%E6%9C%83%E8%A6%81/%E5%8D%B7098 vol 98]</ref> Kagan je postal s podporo 13 plemen, potem ko je leta 841 državo napadel [[Kirgiški kaganat]]. Eno njegovih prvih dejanj je bila postavljanje zasede kirgiškemu spremstvu, ki je varovalo princeso Tajhe. Ujeto princeso je prosil, da posreduje pri cesarju [[Vudzong]]u, da ga prizna za novega kagana, da mu preda obmejno mesto Dženvu v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], da bi lahko začel obnovo Ujgurskega kaganata, da se zaščitijo manihejski templji na Kitajskem, da se vrne ujgurski plemič Vamosija (kasneje kitajski general Li Sidžong) in dobi vojake.<ref name=":1">{{Cite book|title=Warfare in inner Asian history : 500-1800|date=2002|publisher=Brill|others=Di Cosmo, Nicola, 1957-|isbn=9789004391789|location=Leiden|pages=79|oclc=681466022}}</ref> Vudzong se je na prošnjo odzval z odlokom, da mora ostati zunaj meja dinastije Tang. Zahteval je tudi, da se princesa Tajhe vrne v [[Čangan]] in osebno poroča o stanju Ujgurov.<ref name=":0">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> da se zaščitijo manihejski templji na Kitajskem, da se vrne ujgurski plemič Vamosija (kasneje kitajski general Li Sidžong) in dobi vojake.<ref name=":1">{{Cite book|title=Warfare in inner Asian history : 500-1800|date=2002|publisher=Brill|others=Di Cosmo, Nicola, 1957-|isbn=9789004391789|location=Leiden|pages=79|oclc=681466022}}</ref> Vudžje ni upošteval odloka cesarja Vudzonga in je resno plenil na severu dinastije Tang. Prosil je za predajo obmejnega mesta Tjande, kar je Vudzong zavrnil. Cesar mu je napisal grajajoče pismo, v katerem ga je opozoril na posledice. Zahteval je, da princesa Tajhe osebno poroča in predstavi njegove zahteve. Vudzong je mobiliziral vojsko okrožij na severni meji in pripravil veliko povračilno kampanjo proti Ujgurom. Pozimi leta 842 je kanclerju Li Dejuju naročil, naj v svojem imenu napiše pismo, naslovljeno na Tajhe, in ga skupaj z zimskimi oblačili pošlje ostankom Ujgurov kot darilo za Tajhe. Leta 842 je Vudzong na Li Dejujev nasvet ukazal poveljniku Tjandeja Tjan Mouju, naj preneha boje z Ujguri, ampak naj jih z zalogami hrane zvabi v okrožje Hedong. Na sever je poslal svojega generala Ši Šjonga, da bi okrepil obrambo Tjandeja.<ref name=":0" /> Februarja 843 je Vudžje napadel Dženvu. Vojska Tanga pod poveljstvom generalov Ši Šjonga in Džije Čišina je pripravila presenetljiv protinapad. Li Sidžong se je nato prostovoljno javil, da bi skupaj z vojaki [[Čibiji|Čibijev]], [[Šatuoji|Šatuojev]] in [[Tujuhuni|Tujuhunov]] uničil ostanke Ujgurov. Cesar Vudzong je v odgovor ukazal prefektoma He Čingčavu in Čibi Tongu, naj se mu javita s po 6000 vojaki.<ref name=":0" /> Ši Šjong je 13. februarja 843 ponoči napadel Vudžjejev tabor, v katerem je bila tudi princesa Tajhe s svojim spremstvom, in ga uničil. Vudžje je pobegnil, princeso pa so spremili na ozemlje dinastije Tang. ==Smrt in nasledstvo== Vudžje je pobegnil v Hejčedzi na ozemlje [[Šiveji|Šivejev]].<ref name=":1" /> Njegov poraz je pomenil prepoved [[Manihejstvo|manihejstva]] na Kitajskem. Kagan je bil aktiven še naslednja tri leta, ko je bežal pred Kirgizi in Tangom. Umrl je leta 846 v bitki blizu [[Altaj]]a ali pa ga je morda umoril eden od Li Sidžongovih mož. Nasledil ga je mlajši brat [[Enjan kagan]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 846]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Ujguri]] 3zs94eloxuu21fl4c6nole9ynry95nh 6740684 6740683 2026-08-22T07:29:55Z Octopus 13285 /* Življenje */ slog 6740684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Vudžje kagan | title = | image = | caption = | reign = 841–846 | coronation = | full_name = | predecessor = [[Kasar kagan]] | successor = [[Enjan kagan]] | spouse = | issue = | royal_house = klan Ediz (po rojstvu)<br>klan Jaglakar (uradno) | dynasty = | father = [[Baoji kagan]] | mother = | birth_date = | birth_place = | death_date = 846 | death_place = [[Altaj]] | date of burial = | place of burial = | succession = [[Ujgurski kaganat|Kagan Ujgurskega kaganata]] | regnal_name = | birth_name = Jaoluoge Vuši (藥羅葛烏希) | religion = | posthumous_name = }} '''Vudžje kagan''' (kitajsko:烏介可汗, Vudžje kehan), ujgursko verjetno '''Uge''' (staroturško: 𐰇𐰏𐰀, dobesedno 'svetovalec'<ref>{{Cite book|url=https://iss.ndl.go.jp/books/R100000002-I000000016918-00|title=東洋史研究|last=Yamada|first=Nobuo|date=1935|publisher=東洋史研究会|location=京都|language=ja|trans-title=North Asian Nomadic History Studies}}</ref>) je bil dvanajsti kagan [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[846]] ==Življenje== Uge je bil mlajši brat [[Džaoli kagan]]a in stric [[Džangšin kagan]]a. <ref>''Tang Huiyao'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%94%90%E6%9C%83%E8%A6%81/%E5%8D%B7098 vol 98]</ref> Kagan je postal s podporo 13 plemen, potem ko je leta 841 državo napadel [[Kirgiški kaganat]]. Eno njegovih prvih dejanj je bila postavljanje zasede kirgiškemu spremstvu, ki je varovalo princeso Tajhe. Ujeto princeso je prosil, da posreduje pri cesarju [[Vudzong]]u, da ga prizna za novega kagana, da mu preda obmejno mesto Dženvu v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], da bi lahko začel obnovo Ujgurskega kaganata, da se zaščitijo manihejski templji na Kitajskem, da se vrne ujgurski plemič Vamosija (kasneje kitajski general Li Sidžong) in dobi vojake.<ref name=":1">{{Cite book|title=Warfare in inner Asian history : 500-1800|date=2002|publisher=Brill|others=Di Cosmo, Nicola, 1957-|isbn=9789004391789|location=Leiden|pages=79|oclc=681466022}}</ref> Vudzong se je na prošnjo odzval z odlokom, da mora ostati zunaj meja dinastije Tang. Zahteval je tudi, da se princesa Tajhe vrne v [[Čangan]] in osebno poroča o stanju Ujgurov.<ref name=":0">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> da se zaščitijo manihejski templji na Kitajskem, da se vrne ujgurski plemič Vamosija (kasneje kitajski general Li Sidžong) in dobi vojake.<ref name=":1">{{Cite book|title=Warfare in inner Asian history : 500-1800|date=2002|publisher=Brill|others=Di Cosmo, Nicola, 1957-|isbn=9789004391789|location=Leiden|pages=79|oclc=681466022}}</ref> Vudžje ni upošteval odloka cesarja Vudzonga in je resno plenil na severu dinastije Tang. Prosil je za predajo obmejnega mesta Tjande, kar je Vudzong zavrnil. Cesar mu je napisal grajajoče pismo, v katerem ga je opozoril na posledice. Zahteval je, da princesa Tajhe osebno poroča in predstavi njegove zahteve. Vudzong je mobiliziral vojsko okrožij na severni meji in pripravil veliko povračilno kampanjo proti Ujgurom. Pozimi leta 842 je kanclerju Li Dejuju naročil, naj v svojem imenu napiše pismo, naslovljeno na Tajhe, in ga skupaj z zimskimi oblačili pošlje ostankom Ujgurov kot darilo za Tajhe. Leta 842 je Vudzong na Li Dejujev nasvet ukazal poveljniku Tjandeja Tjan Mouju, naj preneha boje z Ujguri, ampak naj jih z zalogami hrane zvabi v okrožje Hedong. Na sever je poslal svojega generala Ši Šjonga, da bi okrepil obrambo Tjandeja.<ref name=":0" /> Februarja 843 je Vudžje napadel Dženvu. Vojska Tanga pod poveljstvom generalov Ši Šjonga in Džije Čišina je pripravila presenetljiv protinapad. Li Sidžong se je nato prostovoljno javil, da bi skupaj z vojaki [[Čibiji|Čibijev]], [[Šatuoji|Šatuojev]] in [[Tujuhuni|Tujuhunov]] uničil ostanke Ujgurov. Cesar Vudzong je v odgovor ukazal prefektoma He Čingčavu in Čibi Tongu, naj se mu javita s po 6000 vojaki.<ref name=":0" /> Ši Šjong je 13. februarja 843 ponoči napadel Vudžjejev tabor, v katerem je bila tudi princesa Tajhe s svojim spremstvom, in ga uničil. Vudžje je pobegnil, princeso pa so spremili na ozemlje dinastije Tang. ==Smrt in nasledstvo== Vudžje je pobegnil v Hejčedzi na ozemlje [[Šiveji|Šivejev]].<ref name=":1" /> Njegov poraz je pomenil prepoved [[Manihejstvo|manihejstva]] na Kitajskem. Kagan je bil aktiven še naslednja tri leta, ko je bežal pred Kirgizi in Tangom. Umrl je leta 846 v bitki blizu [[Altaj]]a ali pa ga je morda umoril eden od Li Sidžongovih mož. Nasledil ga je mlajši brat [[Enjan kagan]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 846]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Ujguri]] fzvc33wvi02ok3tbc991054c3md9tc3 6740686 6740684 2026-08-22T07:32:46Z Octopus 13285 /* Viri */ info 6740686 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Vudžje kagan | title = | image = | caption = | reign = 841–846 | coronation = | full_name = | predecessor = [[Kasar kagan]] | successor = [[Enjan kagan]] | spouse = | issue = | royal_house = klan Ediz (po rojstvu)<br>klan Jaglakar (uradno) | dynasty = | father = [[Baoji kagan]] | mother = | birth_date = | birth_place = | death_date = 846 | death_place = [[Altaj]] | date of burial = | place of burial = | succession = [[Ujgurski kaganat|Kagan Ujgurskega kaganata]] | regnal_name = | birth_name = Jaoluoge Vuši (藥羅葛烏希) | religion = | posthumous_name = }} '''Vudžje kagan''' (kitajsko:烏介可汗, Vudžje kehan), ujgursko verjetno '''Uge''' (staroturško: 𐰇𐰏𐰀, dobesedno 'svetovalec'<ref>{{Cite book|url=https://iss.ndl.go.jp/books/R100000002-I000000016918-00|title=東洋史研究|last=Yamada|first=Nobuo|date=1935|publisher=東洋史研究会|location=京都|language=ja|trans-title=North Asian Nomadic History Studies}}</ref>) je bil dvanajsti kagan [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[846]] ==Življenje== Uge je bil mlajši brat [[Džaoli kagan]]a in stric [[Džangšin kagan]]a. <ref>''Tang Huiyao'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E5%94%90%E6%9C%83%E8%A6%81/%E5%8D%B7098 vol 98]</ref> Kagan je postal s podporo 13 plemen, potem ko je leta 841 državo napadel [[Kirgiški kaganat]]. Eno njegovih prvih dejanj je bila postavljanje zasede kirgiškemu spremstvu, ki je varovalo princeso Tajhe. Ujeto princeso je prosil, da posreduje pri cesarju [[Vudzong]]u, da ga prizna za novega kagana, da mu preda obmejno mesto Dženvu v sedanji [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], da bi lahko začel obnovo Ujgurskega kaganata, da se zaščitijo manihejski templji na Kitajskem, da se vrne ujgurski plemič Vamosija (kasneje kitajski general Li Sidžong) in dobi vojake.<ref name=":1">{{Cite book|title=Warfare in inner Asian history : 500-1800|date=2002|publisher=Brill|others=Di Cosmo, Nicola, 1957-|isbn=9789004391789|location=Leiden|pages=79|oclc=681466022}}</ref> Vudzong se je na prošnjo odzval z odlokom, da mora ostati zunaj meja dinastije Tang. Zahteval je tudi, da se princesa Tajhe vrne v [[Čangan]] in osebno poroča o stanju Ujgurov.<ref name=":0">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> da se zaščitijo manihejski templji na Kitajskem, da se vrne ujgurski plemič Vamosija (kasneje kitajski general Li Sidžong) in dobi vojake.<ref name=":1">{{Cite book|title=Warfare in inner Asian history : 500-1800|date=2002|publisher=Brill|others=Di Cosmo, Nicola, 1957-|isbn=9789004391789|location=Leiden|pages=79|oclc=681466022}}</ref> Vudžje ni upošteval odloka cesarja Vudzonga in je resno plenil na severu dinastije Tang. Prosil je za predajo obmejnega mesta Tjande, kar je Vudzong zavrnil. Cesar mu je napisal grajajoče pismo, v katerem ga je opozoril na posledice. Zahteval je, da princesa Tajhe osebno poroča in predstavi njegove zahteve. Vudzong je mobiliziral vojsko okrožij na severni meji in pripravil veliko povračilno kampanjo proti Ujgurom. Pozimi leta 842 je kanclerju Li Dejuju naročil, naj v svojem imenu napiše pismo, naslovljeno na Tajhe, in ga skupaj z zimskimi oblačili pošlje ostankom Ujgurov kot darilo za Tajhe. Leta 842 je Vudzong na Li Dejujev nasvet ukazal poveljniku Tjandeja Tjan Mouju, naj preneha boje z Ujguri, ampak naj jih z zalogami hrane zvabi v okrožje Hedong. Na sever je poslal svojega generala Ši Šjonga, da bi okrepil obrambo Tjandeja.<ref name=":0" /> Februarja 843 je Vudžje napadel Dženvu. Vojska Tanga pod poveljstvom generalov Ši Šjonga in Džije Čišina je pripravila presenetljiv protinapad. Li Sidžong se je nato prostovoljno javil, da bi skupaj z vojaki [[Čibiji|Čibijev]], [[Šatuoji|Šatuojev]] in [[Tujuhuni|Tujuhunov]] uničil ostanke Ujgurov. Cesar Vudzong je v odgovor ukazal prefektoma He Čingčavu in Čibi Tongu, naj se mu javita s po 6000 vojaki.<ref name=":0" /> Ši Šjong je 13. februarja 843 ponoči napadel Vudžjejev tabor, v katerem je bila tudi princesa Tajhe s svojim spremstvom, in ga uničil. Vudžje je pobegnil, princeso pa so spremili na ozemlje dinastije Tang. ==Smrt in nasledstvo== Vudžje je pobegnil v Hejčedzi na ozemlje [[Šiveji|Šivejev]].<ref name=":1" /> Njegov poraz je pomenil prepoved [[Manihejstvo|manihejstva]] na Kitajskem. Kagan je bil aktiven še naslednja tri leta, ko je bežal pred Kirgizi in Tangom. Umrl je leta 846 v bitki blizu [[Altaj]]a ali pa ga je morda umoril eden od Li Sidžongovih mož. Nasledil ga je mlajši brat [[Enjan kagan]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou| ||ni znano ||846}} {{s-reg}} {{s-bef|before= [[Kasar kagan|Kasar]]}} {{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]|years=841–846}} {{s-aft|after=[[Enjan kagan|Enjan]]|}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 846]] [[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]] [[Kategorija:Ujguri]] dn1l88q5w593ydpv8tz64ygut1pj2ck Chocolate Hills 0 607587 6740408 2026-08-21T13:44:45Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740408 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Chocolate Hills | native_name = {{native name|ceb|Mga Bungtod sa Tsokolate}} | image = Chocolate Hills Bohol.JPG | image_caption = Pogled z zraka na Chocolate Hills | pushpin_map = Visayas#Philippines | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|9|55|N|124|10|E|region:PH_type:mountain|display=inline,title}} | elevation_m = 120 | type = Kraško gričevje stožčastih gričev | age = Pozni pliocen do zgodnji pleistocen | settlement = {{hlist|Sagbayan|Batuan|Carmen|Bilar|Sierra Bullones|Valencia}} }} '''Chocolate Hills''' (({{langx|ceb|Mga Bungtod sa Tsokolate}}, {{langx|fil|Mga Tsokolateng Burol}} ali {{lang|fil|Mga Burol na Tsokolate}}; Čokoladni griči ) so geološka formacija v filipinski provinci [[Bohol]].<ref name="eye">[http://www.globaleye.org.uk/secondary_autumn2001/eyeon/land.html Eye on the Philippines] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061208033227/http://www.globaleye.org.uk/secondary_autumn2001/eyeon/land.html |date=December 8, 2006 }} Global Eye Retrieved December 22, 2006.</ref> Najmanj 1260 gričev, morda pa tudi več kot 1776, se razprostira na površini več kot 50 kvadratnih kilometrov.<ref name="wonders">[http://sevennaturalwonders.org/asia/chocolate-hills Chocolate Hills] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150409055629/http://sevennaturalwonders.org/asia/chocolate-hills |date=April 9, 2015 }} Seven Natural Wonders. Retrieved December 10, 2011.</ref> Pokriti so z zeleno travo, ki se v sušnem obdobju obarva čokoladno rjavo, od tod tudi ime. Chocolate Hills so upodobljeni na provincialni zastavi in ​​pečatu, da simbolizirajo obilje naravnih znamenitosti v provinci.<ref>[http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070408042959/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html |date=April 8, 2007 }} www.bohol.gov.ph Retrieved November 15, 2006.</ref> Najdišče je na seznamu turističnih destinacij na Filipinih, ki ga je pripravila filipinska turistična agencija,<ref name="unesco" /> razglašeno je bilo za tretji nacionalni geološki spomenik v državi, predlagano pa je tudi za vključitev na seznam svetovne dediščine Unesca.<ref name="unesco">[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ Chocolate Hills Natural Monument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210210112746/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ |date=February 10, 2021 }} UNESCO World Heritage Centre Retrieved November 14, 2006.</ref> == Opis == [[File:Bohol chocolate hills.png|thumb|left|Zemljevid lokacije Chocolate Hills. Največje koncentracije gričev (temno rjave barve) so v Sagbajanu, Batuanu in Carmenu, nižje koncentracije (svetlo rjave barve) pa v Bilarju, Sierra Bullones in Valencii.]] [[File:Bohol - Bohol1917.jpg|thumb|left|Chocolate Hills, pogled od daleč čez tropski gozd]] Chocolate Hills tvorijo valovit teren gričev v obliki sena – kopic, ki so običajno stožčaste in skoraj simetrične oblike.<ref>[http://www.bohol.net/bohol2.htm Bohol: The Jewel Paradise of the Philippine Islands] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060512163452/http://www.bohol.net/bohol2.htm |date=May 12, 2006 }} www.bohol.net Retrieved November 15, 2006.</ref> Z ocenjenimi 1268 do 1776 posameznimi kupolami so ti kupolasti griči dejansko narejeni iz [[apnenec|apnenca]], poraslega s travo. Kopice se razlikujejo po velikosti od 30 do 50 metrov, najvišja pa je visoka 120 metrov.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills of Bohol: A Natural Wonder of the Philippines |url=https://suroy.ph/chocholate-hills-bohol/ |website=suroy.ph|date=July 15, 2024 }}</ref> Ti edinstveni griči, ena najbolj znanih turističnih znamenitosti Bohola, so raztreseni po stotinah po mestih Carmen, Batuan in Sagbayan.<ref>[http://www.dotpcvc.gov.ph/Destinations/bohol.htm Bohol] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061117074917/http://www.dotpcvc.gov.ph/Destinations/bohol.htm |date=November 17, 2006 }} www.dotpcvc.gov.ph Retrieved November 15, 2006.</ref> == Vegetacija == [[File:Bohol Hills 3, Carmen, Philippines.jpg|thumb|Vegetacija na gričih]] Med sušnim obdobjem se travnati griči posušijo in postanejo čokoladno rjavi. V vegetaciji prevladujejo travne vrste, kot sta ''Imperata cylindrica'' in ''Saccharum spontaneum''. Na njih raste tudi več nebinovk in praproti. Med griči se ravnice obdelujejo z rižem in drugimi tržnimi pridelki. Vendar pa naravno vegetacijo na Chocolate Hills ogrožajo kamnolomske dejavnosti.<ref name="herbarium">[http://www.pnh.com.ph/category/5-Critical-Plant-Sites/12-Bohol-Island-page-1.html Bohol Island Herbarium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060508003909/http://www.pnh.com.ph/category/5-Critical-Plant-Sites/12-Bohol-Island-page-1.html |date=May 8, 2006 }} www.pnh.com.ph. Retrieved November 14, 2006.</ref> == Izvor == [[File:Chocolate Hills historical marker.jpg|thumb|left|Tabla, ki pojasnjuje geološki razvoj območja]] [[File:Philippine Island - Bohol - NARA - 68156390.jpg|thumb|Chocolate Hills, 1938]] Chocolate Hills so stožčasti kraški griči, ki so sestavljeni iz poznega [[pliocen]]a do zgodnjega [[pleistocen]]a, tanko do srednje plastovitega, peščenega do gramoznega morskega apnenca. Vsebujejo obilje [[fosil]]ov plitvomorskih [[foraminifera|foraminifer]], [[korala|koral]], [[mehkužci|mehkužcev]] in [[Alge|alg]].<ref name="Hillmer1987">Hillmer, G., 1987, ''Zur geologie und morphologie der straandterrassen von Cebu und Bohol Philippinen.'' Berliner geographische Studien. v. 25, p. 363–376.</ref><ref name="Travaglia1987a">Travaglia, C., R. Peebles, E. Bate, and A. Ferrer, 1987, ''Reconnaissance groundwater appraisal of Bohol Island, Philippines, by satellite data analysis.'' RSC Series no. 38. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, Italy.</ref> Ti stožčasti griči so geomorfološke značilnosti, imenovane ''kokpitni kras'', ki so nastali s kombinacijo raztapljanja apnenca zaradi padavin, površinske vode in podtalnice ter njihove subaerialne erozije zaradi potokov, potem ko so se dvignili nad morsko gladino in razbili zaradi tektonskih procesov. Griče ločujejo ravnine in vsebujejo številne jame in izvire.<ref name="RestificarOthers2006">Restificar, S. D. F., M. J. Day, and P. B. Urlich, 2006, [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-N7Q7B28J&id=2e66316a-ae23-485a-9fb1-d81fa0d8578c&type=PDF ''Protection of Karst in the Philippines (Varstvo Krasa na Filipinih).''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210428011133/https://cdn.userway.org/widget.js |date=April 28, 2021 }}, 788 KB PDF version. Acta Carsologica. v. 35, no. 2, p. 121-130.</ref><ref name="UrlichOthers2001a">Urlich, P. B., M. J. Day, and F. Lynagh, 2001, [https://www.jstor.org/stable/3060575 ''Policy and practice in karst landscape protection: Bohol, the Philippines.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160311105225/http://www.jstor.org/stable/3060575 |date=March 11, 2016 }} The Geographical Journal. v. 167, no. 4, pp. 305-323.</ref><ref name="LemanOthers2008">Leman, S. L., A, Reedman, and C. S. Pei, 2008, [http://www.ccop.or.th/download/pub/CCOP-geoheritage-book.pdf Geoheritage of East and Southeast Asia.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719070854/http://www.ccop.or.th/download/pub/CCOP-geoheritage-book.pdf |date=July 19, 2011 }}, 5.7 MB PDF version. The CCOP-Institute for Environment and Development, Universiti Kebangsaan, Bangi Selangor, Malaysia.</ref> Izvor stožčastega krasa Chocolate Hills je opisan na bronasti plošči na razgledni ploščadi v Carmenu. Ta plošča navaja, da gre za erodirane formacije vrste morskega apnenca, ki leži na vrhu strjene gline.<ref name="vacation">[http://www.philippinesvacation.org/bohol/chocolate-hills/ Chocolate Hills: Philippines Vacation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070107175005/http://www.philippinesvacation.org/bohol/chocolate-hills/ |date=January 7, 2007 }} www.philippinesvacation.org Retrieved November 15, 2006.</ref><ref>[http://www.philippines.hvu.nl/bohol1.htm Bohol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070115160541/http://www.philippines.hvu.nl/bohol1.htm |date=January 15, 2007 }} www.philippines.hvu.nl. Retrieved November 15, 2006.</ref> Kljub obsežni znanstveni dokumentaciji še vedno obstajajo različne domišljijske in manj verodostojne razlage o tem, kako so ti griči nastali. Te teorije vključujejo podoceanski vulkanizem, z apnencem prekrite bloke, ki so nastali zaradi uničenja aktivnega vulkana v kataklizmičnem izbruhu<ref>[http://www.tambuli.com/boholactivities.htm Bohol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070306131636/http://www.tambuli.com/boholactivities.htm |date=March 6, 2007 }} www.tambuli.com. Retrieved November 15, 2006.</ref> in plimovanje.<ref name="boracay">{{cite news |title=Move over Boracay: Panglao Island beckons |work=inq7.net |access-date=October 14, 2008|url=http://www.inq7.net/reg/2003/nov/05/text/reg_5-1-p.htm | archive-url =https://web.archive.org/web/20041217173401/http://www.inq7.net/reg/2003/nov/05/text/reg_5-1-p.htm | archive-date=December 17, 2004}}</ref> Odsotnost kakršnih koli izpostavljenih ali povezanih vulkanskih kamnin v Chocolate Hills ovrže priljubljene teorije o vulkanskih izbruhih. Teorije, ki vključujejo bodisi nenaden, ogromen geološki premik, izbruh koralnih grebenov iz morja bodisi plimovanje, nimajo nobenih potrditvenih dokazov ali podpore med geologi. == Turizem == {{multiple image | direction = vertical | image1 = Chocolate Hills and tourists.jpg | caption1 = Turisti na razgledni ploščadi Carmen | image2 = Chocolate Hills from Sagbayan Peak.jpg | caption2 = Chocolate Hills pogled z vrha Sagbayan }} Dva griča sta bila preurejena v turistično letovišče.<ref>[http://library.thinkquest.org/28616/top8/bohol.htm Bohol God's little Paradise] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061221213211/http://library.thinkquest.org/28616/top8/bohol.htm |date=December 21, 2006 }} library.thinkquest.org. Retrieved December 22, 2006</ref><ref name="peak">{{cite web | author=Chito A. Fuentes | title=Sagbayan Peak: A View from the Top | url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2003/aug/27-01.htm | publisher=Philippine Daily Inquirer | access-date=October 14, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20051110043744/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2003/aug/27-01.htm | archive-date=November 10, 2005 }}</ref> Glavna razgledna točka Chocolate Hills je vladni kompleks Chocolate Hills v Carmenu, približno 55 km od glavnega mesta Tagbilaran.<ref>[http://www.hoteltravel.com/philippines/bohol_island/guides/sightseeing.htm Bohol Island Sightseeing] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060903114727/http://www.hoteltravel.com/philippines/bohol_island/guides/sightseeing.htm |date=September 3, 2006 }} Bohol Island Hotels Travel Guide. Retrieved November 15, 2006.</ref> Druga glavna točka za ogled Chocolate Hills je na vrhu Sagbajan v Sagbajanu, 18 km od kompleksa, prav tako v Carmenu. == Zaščita == === Zakonodaja === Nacionalni odbor za geološke znanosti je 18. junija 1988 Chocolate Hills na Boholu razglasil za nacionalni geološki spomenik v priznanje njihovih posebnih značilnosti, znanstvenega pomena, edinstvenosti in visoke slikovite vrednosti. S tem so Chocolate Hills postali del zavarovanih območij države. Več zaščite je zagotovil ''Razglas št. 1037'', ki ga je 1. julija 1997 podpisal predsednik Fidel V. Ramos, s katerim so bili Chocolate Hills in območja znotraj, okoli in obkrožajoča jih območja v občinah Carmen, Batuan, Sagbayan, Bilar, Valencia in Sierra Bullones razglašeni za naravni spomenik, da bi zaščitili in ohranili njihovo naravno lepoto ter zagotovili mehanizme za omejevanje neprimernega izkoriščanja.<ref name="GovPH-Proc1037">{{cite web |title=Proclamation No. 1037, s. 1997 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1997/07/01/proclamation-no-1037-s-1997/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |location=Manila, Philippines |date=July 1, 1997 |archive-date=April 28, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210428011129/https://www.officialgazette.gov.ph/1997/07/01/proclamation-no-1037-s-1997/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Tako so zajeti v nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij, pri čemer je Ministrstvo za okolje in naravne vire (DENR) vodilna izvajalska agencija za njegovo zaščito.<ref name="hbchoco" /> Konflikt glede rabe zemljišč je predsednico Glorio Macapagal Arroyo spodbudil, da je 26. septembra 1994 podpisala amandma k ''Razglasu 468'', s katerim je med praznovanjem Sandugo 17. julija 2002 razglasila zemljišča okoli ali med Chocolate Hills za ne več del nacionalnega spomenika. Ta amandma je omogočil, da so deželna vlada in drugi subjekti, ki imajo nadzor nad območjem, razvijali zemljišča, ki obkrožajo in so znotraj znane turistične točke. Poleg tega je spremenjena razglasitev zagotovila, da se ohranijo območja, ki jih je treba ohraniti, medtem ko bi tista, ki bi jih bilo mogoče razviti, izključila iz območja nacionalnega spomenika in jih vlada razvrstila kot odtujljiva in jih je mogoče uporabiti. Predsednik se je o tem vprašanju prvotno odločil na skupnem sestanku Regionalnega razvojnega sveta in Regionalnega sveta za mir in red regije VII, ki je potekal v letovišču Bohol Tropics.<ref name="GovPH-GMA">{{cite news |title=GMA seeks development of parts of Chocolate Hills |url=http://www.gov.ph/news/printerfriendly.asp?i=1656 |work=The Official Government Portal of the Republic of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927222538/http://www.gov.ph/news/printerfriendly.asp?i=1656 |archive-date=September 27, 2007 |url-status=dead |date=July 17, 2002}} {{PD-notice}}</ref> Vloženi so bili zakoni, katerih cilj je okrepiti zaščito gričev. 6. julija 2004 je filipinski Predstavniški dom vložil ''Zakon št. 01147'' s podnaslovom ''zakon, ki razglaša Chocolate Hills za nacionalno dediščino in geološke spomenike, kaznuje njihovo plenjenje, uničenje ali poškodovanje ter za druge namene''. Avtor zakona je kongresnik Eladio "Boy" Jala, soavtorja pa sta bila kongresnika Roilo Golez in Edgar Chatto.<ref name="hbchoco">{{cite web |title=History of Bill; NO. HB01147 |url=http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 |website=House of Representatives of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060328083131/http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 |archive-date=March 28, 2006 |date=March 23, 2006}}</ref> Zakon še ni bil sprejet. 16. maja 2006 je DENR predložil Chocolate Hills UNESCO-u za vključitev na seznam svetovne dediščine na seznam naravnih spomenikov zaradi njihove izjemne univerzalne vrednosti.<ref name="guvbans">{{cite web |title=The Official Website of The Bohol Chronicle |url=http://www.boholchronicle.com/jun06/11/front3.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207073740/http://www.boholchronicle.com/jun06/11/front3.htm |archive-date=December 7, 2008 |access-date=October 13, 2008 |publisher=Boholchronicle.com}}</ref> Chocolate Hills so bili razglašeni za narodni park v skladu z ''Zakonom republike št. 11038 (Zakon o razširjenem nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij iz leta 2018)'', ki ga je julija 2018 podpisal predsednik Rodrigo Duterte.<ref>{{cite news |last1=Aurelio |first1=Julie M. |title=Expanded Nipas law creates 94 more nat'l parks across PH |url=https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |access-date=October 21, 2024 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=July 7, 2018 |archive-url=https://archive.today/20241021053739/https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph#selection-1165.6-1165.108 |archive-date=October 21, 2024 }}</ref> === Težave === Chocolate Hillsi se soočajo z izzivi, kot so ravnovesje med zaščito, izkoriščanjem virov in turizmom. Preden so bili razglašeni za nacionalne geološke spomenike, so bili nekateri hribi (približno 310.455 ha) razvrščeni kot odtujljiva in za uporabo<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.ws/bohol_philippines.htm |title=Bohol Philippines – Splendour Underwater And Over Hills |year=2000 |publisher=TravelOnline Inc. |access-date=October 13, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070331100306/http://www.bohol.ws/bohol_philippines.htm |archive-date=March 31, 2007 }}</ref> ali kot zasebna zemljišča, tako da so bila v lasti lokalnih prebivalcev. Razglasitev je posledično povzročila nekaj družbenih nemirov, kar je povzročilo skoraj sočasno državljansko vstajo, ki jo je vodila Nova ljudska armada (na splošno opisana kot maoistična gverilka), ki je ustanovila novo fronto, znano kot Poveljstvo Chocolate Hills.<ref name="UrlichOthers2001a" /> Za nekatere kmete je razglasitev vladna shema, ki zavira njihovo pravico do lastništva zemljišč. Zato so se konflikti med skupino Nova ljudska armada in vladnimi vojaškimi silami stopnjevali, kar je doseglo vrhunec v dveh večjih spopadih. Ker so Chocolate Hills odtujljiva in zemljišča za uporabo, veljajo za kamnolomska sredstva in vir dohodka za male rudarje ter materiale za kamnolome za gradbene projekte v provinci. Izziv je bil, kako lahko nacionalni in lokalni uradniki uskladijo trenutne potrebe malih rudarjev, gradbenega sektorja in turistične industrije z ohranjanjem Chocolate Hills.<ref>[http://www.neda7.net.ph/RA21/CV%20Context%20of%20PA21.htm#bohol CV gh Context of PA 21] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070226175302/http://www.neda7.net.ph/RA21/CV%20Context%20of%20PA21.htm#bohol |date=February 26, 2007 }} www.neda7.net.ph. Retrieved November 17, 2006.</ref> Kljub njihovemu zaščitenemu statusu dovoljenja za rudarjenje še vedno podeljujejo DENR in lokalne vladne enote.<ref name="guvbans" /> Zato se rudarstvo in kamnolomstvo še vedno izvajata. Zaradi tega je pokrajinska vlada Bohola od DENR zahtevala pristojnost nad Chocolate Hills. Medtem je pokrajinska vlada predlagala spremembo zakonodaje, ki opredeljuje naravni spomenik, kar bi zahtevalo, da razglasitev preoblikujeta in ratificirata tako filipinski parlament kot senat. To je zapleten in drag postopek, pri katerem do danes ni bilo doseženega napredka. Prihodnji razvojni in naložbeni izzivi na območju Chocolate Hills vključujejo: pridobitev odobritve nacionalne vlade za projekt; prepričevanje lastnikov zemljišč k prodaji; prepričevanje Upravnega odbora za zavarovana območja, ki ima pristojnost nad hribi, da ne uporabi svoje pravice veta pri nobeni naložbi, ki zahteva fizične objekte.<ref name="toontown">[http://www.newsflash.org/2004/02/hl/hl101622.htm Toontown comes to Bohol's Nature Park] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927201745/http://www.newsflash.org/2004/02/hl/hl101622.htm |date=September 27, 2007 }} www.newsflash.org. Retrieved November 14, 2006.</ref> Med Chocolate Hills je bilo zgrajeno letovišče, kar je marca 2024 sprožilo polemiko.<ref>{{Cite web |last1=Adriatico |first1=Abigail |last2=Villanueva |first2=Angelica |date=March 13, 2024 |title=Bohol resort draws flak due to its proximity to Unesco Heritage Geopark Chocolate Hills |url=https://manilastandard.net/lifestyle/314425509/bohol-resort-draws-flak-due-to-its-proximity-to-unesco-heritage-geopark-chocolate-hills.html |access-date=March 13, 2024 |website=Manila Standard }}</ref> Kongres je v odgovor sprožil preiskave, ki so privedle do gradnje letovišča kljub zaščitenemu statusu gričev in posledične šestmesečne suspenzije 68 lokalnih uradnikov, vključno z guvernerjem Bohola Ericom Aristotelom Aumentadom.<ref>{{cite news |last1=Marcelo |first1=Elizabeth |title=Suspension lifted vs Bohol execs in Chocolate Hills case | url=https://www.philstar.com/headlines/2024/10/02/2389515/suspension-lifted-vs-bohol-execs-chocolate-hills-case |access-date=October 21, 2024 |work=The Philippine Star |date=October 2, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002025059/https://www.philstar.com/headlines/2024/10/02/2389515/suspension-lifted-vs-bohol-execs-chocolate-hills-case |archive-date=October 2, 2024}}</ref> == Katastrofe == === Potres na Boholu leta 2013 === Eden največjih potresov, ki so prizadeli Bohol, je otok prizadel 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PHT).<ref>[https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/usb000kdb4#summary "M7.1 – 2km NE of Catigbian, Philippines"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140217151913/http://comcat.cr.usgs.gov/earthquakes/eventpage/usb000kdb4 |date=February 17, 2014 }}. USGS Earthquake Hazards Program. Retrieved October 15, 2013</ref> Središče potresa z magnitudo 7,2 je bilo v bližini Sagbayana na Boholu.<ref>{{Cite web |title=NDRRMC Situation Report on the effects of the Earthquake in Bohol, October 30, 2013 (6:00 a.m.) |url=https://www.officialgazette.gov.ph/2013/10/30/ndrrmc-situation-report-on-the-effects-of-the-earthquake-in-bohol-october-30-2013-600-a-m/ |access-date=February 18, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines }}</ref> Zaradi potresa se je del enega od hribov podrl, razgledna ploščad Chocolate Hills pa je bila uničena.<ref>{{Cite web |last=Angel |first=Dark |date=October 17, 2013 |title=Chocolate Hills Destroyed by 7.2 Magnitude Earthquake |url=https://philnews.ph/2013/10/17/chocolate-hills-destroyed-by-7-2-magnitude-earthquake/ |access-date=February 18, 2023 |website=Philippine News }}</ref> Oktobra 2018 je izvršni odbor pokrajinskega razvojnega sveta predlagal 200 milijonov ₱ za financiranje popravil in obnovil razgledno ploščad ter okoliške objekte, vključno s potmi, parkirnim prostorom, vodnimi elementi, pergolo, stopnicami, klančinami, gostinskim kotičkom, muzejem, centrom za aktivnosti, uličnimi svetilkami, signalizacijo in urejanjem okolice.<ref>{{Cite news |last1=Valencia |first1=Angeline |title=Bohol needs P198-M for Choco Hills view deck, facilities rehab |date=October 8, 2018 |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1050343 |access-date=February 18, 2023}}</ref> === Požari trave === 30. aprila 2024 sta dva hriba zgorela v požaru trave v Carmenu, potem ko je vročinski indeks Bohola dosegel 41 °C.<ref>{{Cite news |last1=Perez |first1=Annie |title=Grass fire razes portion of Chocolate Hills|date=May 1, 2024 |work=[[ABS-CBN]] |url=https://www.abs-cbn.com/regions/2024/5/1/grass-fire-razes-portion-of-chocolate-hills-917 |access-date=May 1, 2024}}</ref> == Miti o nastanku == Chocolate Hills so navdihnili številne geomite, večina se jih vrti okoli njihovega nastanka in likov velikanov.<ref>[http://www.bohol.ph/article6.html The Chocolate Hills] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206095106/http://www.bohol.ph/article6.html |date=December 6, 2006 }} www.bohol.ph. Retrieved November 14, 2006</ref> === Bitka med dvema velikanoma === Nekoč sta živela dva velikana na severnem in južnem robu otoka. Nekega deževnega dne, ko so tla postala blatna, je sovražno srečanje med njima spodbudilo zaskrbljene ljudi, da so se zatekli na druge dele otoka, velikan s severa pa je sprožil boj z metanjem blata. Čez nekaj časa se je bitka končala s spopadom med velikanoma s pestmi in se končala tako, da sta se oba podrla na tla in umrla. Kar je ostalo od vrženega blata, ki je pristalo na tleh, je postalo griči.<ref>{{Cite web |last=Athena Mae |date=April 17, 2018 |title=The Myth of Famous Bohol Chocolate Hills |url=https://steemit.com/story/@athenamae/the-myth-of-famous-bohol-chocolate-hills |access-date=June 15, 2023 |website=Steemit}}</ref> === Romanca med Arogom in Aloyo === Mlad in močan velikan po imenu Arogo se je nekoč zaljubil v žensko po imenu Aloja in nekaj časa sta živela skupaj, dokler Aloja ni zbolela in umrla. Arogo je žaloval in njegove solze so padale na tla in tvorile kupčke, ki so kasneje postali griči.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills Legends |url=https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |access-date=June 15, 2023 |website=bohol-philippines.com}}</ref> === Blatne pogače === Ravnice Carmena so bile nekoč igrišče za velikanove otroke. Nekega dne so sprožili tekmovanje, kdo lahko speče največ blatnih pogač, nabrali so blato in ga 'spekli' pod kokosovimi pollupinami, položenimi na tla. Preden se je tekmovanje končalo, pa so otroke poklicali domov. Čez nekaj časa so se vrnili na območje, da bi si ogledali svoje končne stvaritve in jih pustili pri miru z občudovanjem – pečene pogače so tako postale griči.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills Legends |url=https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |access-date=June 15, 2023 |website=bohol-philippines.com}}</ref> == Kraško hribovje zunaj Bohola == Zunaj Bohola so podobni kraški griči po vseh Filipinih, na primer v notranjosti Siquijorja in Cebuja, jugovzhodnem Lejtu, vzdolž zahodne obale Guimarasa, severozahodnega roba Masbateja in v regiji Bicol, ki obsega južni Albay in zahodni Sorsogon. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons}} * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ UNESCO World Heritage: Chocolate Hills Natural Monument] * [http://www.chocolatehills.net Chocolate Hills] Chocolate hills travel information * [http://www.bohol.ph/article.php?id=6&sid=54d1ece6a4713be4356709fd10464c01 The Chocolate Hills] * [http://www.discoverbohol.com/bsp/bsp061106/bsp-HL3-061106.htm "Guv issues orders to protect Choco Hills, aid brgy workers", ''Bohol Sunday Post'', 06/11/06] * [https://web.archive.org/web/20060328083131/http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 House Bill 001147] [[Kategorija:Bohol]] [[Kategorija:Geografija Filipinov]] 05rhu6gks8i0hp5v34r5idh8hqdhip4 6740419 6740408 2026-08-21T14:03:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6740419 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Chocolate Hills | native_name = {{native name|ceb|Mga Bungtod sa Tsokolate}} | image = Chocolate Hills Bohol.JPG | image_caption = Pogled z zraka na Chocolate Hills | pushpin_map = Visayas#Philippines | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|9|55|N|124|10|E|region:PH_type:mountain|display=inline,title}} | elevation_m = 120 | type = Kraško gričevje stožčastih gričev | age = Pozni pliocen do zgodnji pleistocen | settlement = {{hlist|Sagbayan|Batuan|Carmen|Bilar|Sierra Bullones|Valencia}} }} '''Chocolate Hills''' ({{langx|ceb|Mga Bungtod sa Tsokolate}}, {{langx|fil|Mga Tsokolateng Burol}} ali {{lang|fil|Mga Burol na Tsokolate}}; Čokoladni griči) so geološka formacija v filipinski provinci [[Bohol]].<ref name="eye">[http://www.globaleye.org.uk/secondary_autumn2001/eyeon/land.html Eye on the Philippines] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061208033227/http://www.globaleye.org.uk/secondary_autumn2001/eyeon/land.html |date=December 8, 2006 }} Global Eye Retrieved December 22, 2006.</ref> Najmanj 1260 gričev, morda pa tudi več kot 1776, se razprostira na površini več kot 50 kvadratnih kilometrov.<ref name="wonders">[http://sevennaturalwonders.org/asia/chocolate-hills Chocolate Hills] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150409055629/http://sevennaturalwonders.org/asia/chocolate-hills |date=April 9, 2015 }} Seven Natural Wonders. Retrieved December 10, 2011.</ref> Pokriti so z zeleno travo, ki se v sušnem obdobju obarva čokoladno rjavo, od tod tudi ime. Chocolate Hills so upodobljeni na provincialni zastavi in ​​pečatu, da simbolizirajo obilje naravnih znamenitosti v provinci.<ref>[http://www.bohol.gov.ph/pseal.html The Bohol Flag and Seal] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070408042959/http://www.bohol.gov.ph/pseal.html |date=April 8, 2007 }} www.bohol.gov.ph Retrieved November 15, 2006.</ref> Najdišče je na seznamu turističnih destinacij na Filipinih, ki ga je pripravila filipinska turistična agencija,<ref name="unesco" /> razglašeno je bilo za tretji nacionalni geološki spomenik v državi, predlagano pa je tudi za vključitev na seznam svetovne dediščine Unesca.<ref name="unesco">[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ Chocolate Hills Natural Monument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210210112746/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ |date=February 10, 2021 }} UNESCO World Heritage Centre Retrieved November 14, 2006.</ref> == Opis == [[File:Bohol chocolate hills.png|thumb|left|Zemljevid lokacije Chocolate Hills. Največje koncentracije gričev (temno rjave barve) so v Sagbajanu, Batuanu in Carmenu, nižje koncentracije (svetlo rjave barve) pa v Bilarju, Sierra Bullones in Valencii.]] [[File:Bohol - Bohol1917.jpg|thumb|left|Chocolate Hills, pogled od daleč čez tropski gozd]] Chocolate Hills tvorijo valovit teren gričev v obliki sena – kopic, ki so običajno stožčaste in skoraj simetrične oblike.<ref>[http://www.bohol.net/bohol2.htm Bohol: The Jewel Paradise of the Philippine Islands] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060512163452/http://www.bohol.net/bohol2.htm |date=May 12, 2006 }} www.bohol.net Retrieved November 15, 2006.</ref> Z ocenjenimi 1268 do 1776 posameznimi kupolami so ti kupolasti griči dejansko narejeni iz [[apnenec|apnenca]], poraslega s travo. Kopice se razlikujejo po velikosti od 30 do 50 metrov, najvišja pa je visoka 120 metrov.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills of Bohol: A Natural Wonder of the Philippines |url=https://suroy.ph/chocholate-hills-bohol/ |website=suroy.ph|date=July 15, 2024 }}</ref> Ti edinstveni griči, ena najbolj znanih turističnih znamenitosti Bohola, so raztreseni po stotinah po mestih Carmen, Batuan in Sagbayan.<ref>[http://www.dotpcvc.gov.ph/Destinations/bohol.htm Bohol] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061117074917/http://www.dotpcvc.gov.ph/Destinations/bohol.htm |date=November 17, 2006 }} www.dotpcvc.gov.ph Retrieved November 15, 2006.</ref> == Vegetacija == [[File:Bohol Hills 3, Carmen, Philippines.jpg|thumb|Vegetacija na gričih]] Med sušnim obdobjem se travnati griči posušijo in postanejo čokoladno rjavi. V vegetaciji prevladujejo travne vrste, kot sta ''Imperata cylindrica'' in ''Saccharum spontaneum''. Na njih raste tudi več nebinovk in praproti. Med griči se ravnice obdelujejo z rižem in drugimi tržnimi pridelki. Vendar pa naravno vegetacijo na Chocolate Hills ogrožajo kamnolomske dejavnosti.<ref name="herbarium">[http://www.pnh.com.ph/category/5-Critical-Plant-Sites/12-Bohol-Island-page-1.html Bohol Island Herbarium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060508003909/http://www.pnh.com.ph/category/5-Critical-Plant-Sites/12-Bohol-Island-page-1.html |date=May 8, 2006 }} www.pnh.com.ph. Retrieved November 14, 2006.</ref> == Izvor == [[File:Chocolate Hills historical marker.jpg|thumb|left|Tabla, ki pojasnjuje geološki razvoj območja]] [[File:Philippine Island - Bohol - NARA - 68156390.jpg|thumb|Chocolate Hills, 1938]] Chocolate Hills so stožčasti kraški griči, ki so sestavljeni iz poznega [[pliocen]]a do zgodnjega [[pleistocen]]a, tanko do srednje plastovitega, peščenega do gramoznega morskega apnenca. Vsebujejo obilje [[fosil]]ov plitvomorskih [[foraminifera|foraminifer]], [[korala|koral]], [[mehkužci|mehkužcev]] in [[Alge|alg]].<ref name="Hillmer1987">Hillmer, G., 1987, ''Zur geologie und morphologie der straandterrassen von Cebu und Bohol Philippinen.'' Berliner geographische Studien. v. 25, p. 363–376.</ref><ref name="Travaglia1987a">Travaglia, C., R. Peebles, E. Bate, and A. Ferrer, 1987, ''Reconnaissance groundwater appraisal of Bohol Island, Philippines, by satellite data analysis.'' RSC Series no. 38. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, Italy.</ref> Ti stožčasti griči so geomorfološke značilnosti, imenovane ''kokpitni kras'', ki so nastali s kombinacijo raztapljanja apnenca zaradi padavin, površinske vode in podtalnice ter njihove subaerialne erozije zaradi potokov, potem ko so se dvignili nad morsko gladino in razbili zaradi tektonskih procesov. Griče ločujejo ravnine in vsebujejo številne jame in izvire.<ref name="RestificarOthers2006">Restificar, S. D. F., M. J. Day, and P. B. Urlich, 2006, [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-N7Q7B28J&id=2e66316a-ae23-485a-9fb1-d81fa0d8578c&type=PDF ''Protection of Karst in the Philippines (Varstvo Krasa na Filipinih).''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210428011133/https://cdn.userway.org/widget.js |date=April 28, 2021 }}, 788 KB PDF version. Acta Carsologica. v. 35, no. 2, p. 121-130.</ref><ref name="UrlichOthers2001a">Urlich, P. B., M. J. Day, and F. Lynagh, 2001, [https://www.jstor.org/stable/3060575 ''Policy and practice in karst landscape protection: Bohol, the Philippines.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160311105225/http://www.jstor.org/stable/3060575 |date=March 11, 2016 }} The Geographical Journal. v. 167, no. 4, pp. 305-323.</ref><ref name="LemanOthers2008">Leman, S. L., A, Reedman, and C. S. Pei, 2008, [http://www.ccop.or.th/download/pub/CCOP-geoheritage-book.pdf Geoheritage of East and Southeast Asia.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719070854/http://www.ccop.or.th/download/pub/CCOP-geoheritage-book.pdf |date=July 19, 2011 }}, 5.7 MB PDF version. The CCOP-Institute for Environment and Development, Universiti Kebangsaan, Bangi Selangor, Malaysia.</ref> Izvor stožčastega krasa Chocolate Hills je opisan na bronasti plošči na razgledni ploščadi v Carmenu. Ta plošča navaja, da gre za erodirane formacije vrste morskega apnenca, ki leži na vrhu strjene gline.<ref name="vacation">[http://www.philippinesvacation.org/bohol/chocolate-hills/ Chocolate Hills: Philippines Vacation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070107175005/http://www.philippinesvacation.org/bohol/chocolate-hills/ |date=January 7, 2007 }} www.philippinesvacation.org Retrieved November 15, 2006.</ref><ref>[http://www.philippines.hvu.nl/bohol1.htm Bohol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070115160541/http://www.philippines.hvu.nl/bohol1.htm |date=January 15, 2007 }} www.philippines.hvu.nl. Retrieved November 15, 2006.</ref> Kljub obsežni znanstveni dokumentaciji še vedno obstajajo različne domišljijske in manj verodostojne razlage o tem, kako so ti griči nastali. Te teorije vključujejo podoceanski vulkanizem, z apnencem prekrite bloke, ki so nastali zaradi uničenja aktivnega vulkana v kataklizmičnem izbruhu<ref>[http://www.tambuli.com/boholactivities.htm Bohol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070306131636/http://www.tambuli.com/boholactivities.htm |date=March 6, 2007 }} www.tambuli.com. Retrieved November 15, 2006.</ref> in plimovanje.<ref name="boracay">{{cite news |title=Move over Boracay: Panglao Island beckons |work=inq7.net |access-date=October 14, 2008|url=http://www.inq7.net/reg/2003/nov/05/text/reg_5-1-p.htm | archive-url =https://web.archive.org/web/20041217173401/http://www.inq7.net/reg/2003/nov/05/text/reg_5-1-p.htm | archive-date=December 17, 2004}}</ref> Odsotnost kakršnih koli izpostavljenih ali povezanih vulkanskih kamnin v Chocolate Hills ovrže priljubljene teorije o vulkanskih izbruhih. Teorije, ki vključujejo bodisi nenaden, ogromen geološki premik, izbruh koralnih grebenov iz morja bodisi plimovanje, nimajo nobenih potrditvenih dokazov ali podpore med geologi. == Turizem == {{multiple image | direction = vertical | image1 = Chocolate Hills and tourists.jpg | caption1 = Turisti na razgledni ploščadi Carmen | image2 = Chocolate Hills from Sagbayan Peak.jpg | caption2 = Chocolate Hills pogled z vrha Sagbayan }} Dva griča sta bila preurejena v turistično letovišče.<ref>[http://library.thinkquest.org/28616/top8/bohol.htm Bohol God's little Paradise] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061221213211/http://library.thinkquest.org/28616/top8/bohol.htm |date=December 21, 2006 }} library.thinkquest.org. Retrieved December 22, 2006</ref><ref name="peak">{{cite web | author=Chito A. Fuentes | title=Sagbayan Peak: A View from the Top | url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2003/aug/27-01.htm | publisher=Philippine Daily Inquirer | access-date=October 14, 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20051110043744/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2003/aug/27-01.htm | archive-date=November 10, 2005 }}</ref> Glavna razgledna točka Chocolate Hills je vladni kompleks Chocolate Hills v Carmenu, približno 55 km od glavnega mesta Tagbilaran.<ref>[http://www.hoteltravel.com/philippines/bohol_island/guides/sightseeing.htm Bohol Island Sightseeing] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060903114727/http://www.hoteltravel.com/philippines/bohol_island/guides/sightseeing.htm |date=September 3, 2006 }} Bohol Island Hotels Travel Guide. Retrieved November 15, 2006.</ref> Druga glavna točka za ogled Chocolate Hills je na vrhu Sagbajan v Sagbajanu, 18 km od kompleksa, prav tako v Carmenu. == Zaščita == === Zakonodaja === Nacionalni odbor za geološke znanosti je 18. junija 1988 Chocolate Hills na Boholu razglasil za nacionalni geološki spomenik v priznanje njihovih posebnih značilnosti, znanstvenega pomena, edinstvenosti in visoke slikovite vrednosti. S tem so Chocolate Hills postali del zavarovanih območij države. Več zaščite je zagotovil ''Razglas št. 1037'', ki ga je 1. julija 1997 podpisal predsednik Fidel V. Ramos, s katerim so bili Chocolate Hills in območja znotraj, okoli in obkrožajoča jih območja v občinah Carmen, Batuan, Sagbayan, Bilar, Valencia in Sierra Bullones razglašeni za naravni spomenik, da bi zaščitili in ohranili njihovo naravno lepoto ter zagotovili mehanizme za omejevanje neprimernega izkoriščanja.<ref name="GovPH-Proc1037">{{cite web |title=Proclamation No. 1037, s. 1997 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1997/07/01/proclamation-no-1037-s-1997/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |location=Manila, Philippines |date=July 1, 1997 |archive-date=April 28, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210428011129/https://www.officialgazette.gov.ph/1997/07/01/proclamation-no-1037-s-1997/ |url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> Tako so zajeti v nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij, pri čemer je Ministrstvo za okolje in naravne vire (DENR) vodilna izvajalska agencija za njegovo zaščito.<ref name="hbchoco" /> Konflikt glede rabe zemljišč je predsednico Glorio Macapagal Arroyo spodbudil, da je 26. septembra 1994 podpisala amandma k ''Razglasu 468'', s katerim je med praznovanjem Sandugo 17. julija 2002 razglasila zemljišča okoli ali med Chocolate Hills za ne več del nacionalnega spomenika. Ta amandma je omogočil, da so deželna vlada in drugi subjekti, ki imajo nadzor nad območjem, razvijali zemljišča, ki obkrožajo in so znotraj znane turistične točke. Poleg tega je spremenjena razglasitev zagotovila, da se ohranijo območja, ki jih je treba ohraniti, medtem ko bi tista, ki bi jih bilo mogoče razviti, izključila iz območja nacionalnega spomenika in jih vlada razvrstila kot odtujljiva in jih je mogoče uporabiti. Predsednik se je o tem vprašanju prvotno odločil na skupnem sestanku Regionalnega razvojnega sveta in Regionalnega sveta za mir in red regije VII, ki je potekal v letovišču Bohol Tropics.<ref name="GovPH-GMA">{{cite news |title=GMA seeks development of parts of Chocolate Hills |url=http://www.gov.ph/news/printerfriendly.asp?i=1656 |work=The Official Government Portal of the Republic of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927222538/http://www.gov.ph/news/printerfriendly.asp?i=1656 |archive-date=September 27, 2007 |url-status=dead |date=July 17, 2002}} {{PD-notice}}</ref> Vloženi so bili zakoni, katerih cilj je okrepiti zaščito gričev. 6. julija 2004 je filipinski Predstavniški dom vložil ''Zakon št. 01147'' s podnaslovom ''zakon, ki razglaša Chocolate Hills za nacionalno dediščino in geološke spomenike, kaznuje njihovo plenjenje, uničenje ali poškodovanje ter za druge namene''. Avtor zakona je kongresnik Eladio "Boy" Jala, soavtorja pa sta bila kongresnika Roilo Golez in Edgar Chatto.<ref name="hbchoco">{{cite web |title=History of Bill; NO. HB01147 |url=http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 |website=House of Representatives of the Philippines |access-date=May 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060328083131/http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 |archive-date=March 28, 2006 |date=March 23, 2006}}</ref> Zakon še ni bil sprejet. 16. maja 2006 je DENR predložil Chocolate Hills UNESCO-u za vključitev na seznam svetovne dediščine na seznam naravnih spomenikov zaradi njihove izjemne univerzalne vrednosti.<ref name="guvbans">{{cite web |title=The Official Website of The Bohol Chronicle |url=http://www.boholchronicle.com/jun06/11/front3.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207073740/http://www.boholchronicle.com/jun06/11/front3.htm |archive-date=December 7, 2008 |access-date=October 13, 2008 |publisher=Boholchronicle.com}}</ref> Chocolate Hills so bili razglašeni za narodni park v skladu z ''Zakonom republike št. 11038 (Zakon o razširjenem nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij iz leta 2018)'', ki ga je julija 2018 podpisal predsednik Rodrigo Duterte.<ref>{{cite news |last1=Aurelio |first1=Julie M. |title=Expanded Nipas law creates 94 more nat'l parks across PH |url=https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |access-date=October 21, 2024 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=July 7, 2018 |archive-url=https://archive.today/20241021053739/https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph#selection-1165.6-1165.108 |archive-date=October 21, 2024 }}</ref> === Težave === Chocolate Hillsi se soočajo z izzivi, kot so ravnovesje med zaščito, izkoriščanjem virov in turizmom. Preden so bili razglašeni za nacionalne geološke spomenike, so bili nekateri hribi (približno 310.455 ha) razvrščeni kot odtujljiva in za uporabo<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.ws/bohol_philippines.htm |title=Bohol Philippines – Splendour Underwater And Over Hills |year=2000 |publisher=TravelOnline Inc. |access-date=October 13, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070331100306/http://www.bohol.ws/bohol_philippines.htm |archive-date=March 31, 2007 }}</ref> ali kot zasebna zemljišča, tako da so bila v lasti lokalnih prebivalcev. Razglasitev je posledično povzročila nekaj družbenih nemirov, kar je povzročilo skoraj sočasno državljansko vstajo, ki jo je vodila Nova ljudska armada (na splošno opisana kot maoistična gverilka), ki je ustanovila novo fronto, znano kot Poveljstvo Chocolate Hills.<ref name="UrlichOthers2001a" /> Za nekatere kmete je razglasitev vladna shema, ki zavira njihovo pravico do lastništva zemljišč. Zato so se konflikti med skupino Nova ljudska armada in vladnimi vojaškimi silami stopnjevali, kar je doseglo vrhunec v dveh večjih spopadih. Ker so Chocolate Hills odtujljiva in zemljišča za uporabo, veljajo za kamnolomska sredstva in vir dohodka za male rudarje ter materiale za kamnolome za gradbene projekte v provinci. Izziv je bil, kako lahko nacionalni in lokalni uradniki uskladijo trenutne potrebe malih rudarjev, gradbenega sektorja in turistične industrije z ohranjanjem Chocolate Hills.<ref>[http://www.neda7.net.ph/RA21/CV%20Context%20of%20PA21.htm#bohol CV gh Context of PA 21] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070226175302/http://www.neda7.net.ph/RA21/CV%20Context%20of%20PA21.htm#bohol |date=February 26, 2007 }} www.neda7.net.ph. Retrieved November 17, 2006.</ref> Kljub njihovemu zaščitenemu statusu dovoljenja za rudarjenje še vedno podeljujejo DENR in lokalne vladne enote.<ref name="guvbans" /> Zato se rudarstvo in kamnolomstvo še vedno izvajata. Zaradi tega je pokrajinska vlada Bohola od DENR zahtevala pristojnost nad Chocolate Hills. Medtem je pokrajinska vlada predlagala spremembo zakonodaje, ki opredeljuje naravni spomenik, kar bi zahtevalo, da razglasitev preoblikujeta in ratificirata tako filipinski parlament kot senat. To je zapleten in drag postopek, pri katerem do danes ni bilo doseženega napredka. Prihodnji razvojni in naložbeni izzivi na območju Chocolate Hills vključujejo: pridobitev odobritve nacionalne vlade za projekt; prepričevanje lastnikov zemljišč k prodaji; prepričevanje Upravnega odbora za zavarovana območja, ki ima pristojnost nad hribi, da ne uporabi svoje pravice veta pri nobeni naložbi, ki zahteva fizične objekte.<ref name="toontown">[http://www.newsflash.org/2004/02/hl/hl101622.htm Toontown comes to Bohol's Nature Park] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927201745/http://www.newsflash.org/2004/02/hl/hl101622.htm |date=September 27, 2007 }} www.newsflash.org. Retrieved November 14, 2006.</ref> Med Chocolate Hills je bilo zgrajeno letovišče, kar je marca 2024 sprožilo polemiko.<ref>{{Cite web |last1=Adriatico |first1=Abigail |last2=Villanueva |first2=Angelica |date=March 13, 2024 |title=Bohol resort draws flak due to its proximity to Unesco Heritage Geopark Chocolate Hills |url=https://manilastandard.net/lifestyle/314425509/bohol-resort-draws-flak-due-to-its-proximity-to-unesco-heritage-geopark-chocolate-hills.html |access-date=March 13, 2024 |website=Manila Standard }}</ref> Kongres je v odgovor sprožil preiskave, ki so privedle do gradnje letovišča kljub zaščitenemu statusu gričev in posledične šestmesečne suspenzije 68 lokalnih uradnikov, vključno z guvernerjem Bohola Ericom Aristotelom Aumentadom.<ref>{{cite news |last1=Marcelo |first1=Elizabeth |title=Suspension lifted vs Bohol execs in Chocolate Hills case | url=https://www.philstar.com/headlines/2024/10/02/2389515/suspension-lifted-vs-bohol-execs-chocolate-hills-case |access-date=October 21, 2024 |work=The Philippine Star |date=October 2, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002025059/https://www.philstar.com/headlines/2024/10/02/2389515/suspension-lifted-vs-bohol-execs-chocolate-hills-case |archive-date=October 2, 2024}}</ref> == Katastrofe == === Potres na Boholu leta 2013 === Eden največjih potresov, ki so prizadeli Bohol, je otok prizadel 15. oktobra 2013 ob 8:12 (PHT).<ref>[https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/usb000kdb4#summary "M7.1 – 2km NE of Catigbian, Philippines"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140217151913/http://comcat.cr.usgs.gov/earthquakes/eventpage/usb000kdb4 |date=February 17, 2014 }}. USGS Earthquake Hazards Program. Retrieved October 15, 2013</ref> Središče potresa z magnitudo 7,2 je bilo v bližini Sagbayana na Boholu.<ref>{{Cite web |title=NDRRMC Situation Report on the effects of the Earthquake in Bohol, October 30, 2013 (6:00 a.m.) |url=https://www.officialgazette.gov.ph/2013/10/30/ndrrmc-situation-report-on-the-effects-of-the-earthquake-in-bohol-october-30-2013-600-a-m/ |access-date=February 18, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines }}</ref> Zaradi potresa se je del enega od hribov podrl, razgledna ploščad Chocolate Hills pa je bila uničena.<ref>{{Cite web |last=Angel |first=Dark |date=October 17, 2013 |title=Chocolate Hills Destroyed by 7.2 Magnitude Earthquake |url=https://philnews.ph/2013/10/17/chocolate-hills-destroyed-by-7-2-magnitude-earthquake/ |access-date=February 18, 2023 |website=Philippine News }}</ref> Oktobra 2018 je izvršni odbor pokrajinskega razvojnega sveta predlagal 200 milijonov ₱ za financiranje popravil in obnovil razgledno ploščad ter okoliške objekte, vključno s potmi, parkirnim prostorom, vodnimi elementi, pergolo, stopnicami, klančinami, gostinskim kotičkom, muzejem, centrom za aktivnosti, uličnimi svetilkami, signalizacijo in urejanjem okolice.<ref>{{Cite news |last1=Valencia |first1=Angeline |title=Bohol needs P198-M for Choco Hills view deck, facilities rehab |date=October 8, 2018 |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1050343 |access-date=February 18, 2023}}</ref> === Požari trave === 30. aprila 2024 sta dva hriba zgorela v požaru trave v Carmenu, potem ko je vročinski indeks Bohola dosegel 41 °C.<ref>{{Cite news |last1=Perez |first1=Annie |title=Grass fire razes portion of Chocolate Hills|date=May 1, 2024 |work=[[ABS-CBN]] |url=https://www.abs-cbn.com/regions/2024/5/1/grass-fire-razes-portion-of-chocolate-hills-917 |access-date=May 1, 2024}}</ref> == Miti o nastanku == Chocolate Hills so navdihnili številne geomite, večina se jih vrti okoli njihovega nastanka in likov velikanov.<ref>[http://www.bohol.ph/article6.html The Chocolate Hills] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206095106/http://www.bohol.ph/article6.html |date=December 6, 2006 }} www.bohol.ph. Retrieved November 14, 2006</ref> === Bitka med dvema velikanoma === Nekoč sta živela dva velikana na severnem in južnem robu otoka. Nekega deževnega dne, ko so tla postala blatna, je sovražno srečanje med njima spodbudilo zaskrbljene ljudi, da so se zatekli na druge dele otoka, velikan s severa pa je sprožil boj z metanjem blata. Čez nekaj časa se je bitka končala s spopadom med velikanoma s pestmi in se končala tako, da sta se oba podrla na tla in umrla. Kar je ostalo od vrženega blata, ki je pristalo na tleh, je postalo griči.<ref>{{Cite web |last=Athena Mae |date=April 17, 2018 |title=The Myth of Famous Bohol Chocolate Hills |url=https://steemit.com/story/@athenamae/the-myth-of-famous-bohol-chocolate-hills |access-date=June 15, 2023 |website=Steemit}}</ref> === Romanca med Arogom in Aloyo === Mlad in močan velikan po imenu Arogo se je nekoč zaljubil v žensko po imenu Aloja in nekaj časa sta živela skupaj, dokler Aloja ni zbolela in umrla. Arogo je žaloval in njegove solze so padale na tla in tvorile kupčke, ki so kasneje postali griči.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills Legends |url=https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |access-date=June 15, 2023 |website=bohol-philippines.com}}</ref> === Blatne pogače === Ravnice Carmena so bile nekoč igrišče za velikanove otroke. Nekega dne so sprožili tekmovanje, kdo lahko speče največ blatnih pogač, nabrali so blato in ga 'spekli' pod kokosovimi pollupinami, položenimi na tla. Preden se je tekmovanje končalo, pa so otroke poklicali domov. Čez nekaj časa so se vrnili na območje, da bi si ogledali svoje končne stvaritve in jih pustili pri miru z občudovanjem – pečene pogače so tako postale griči.<ref>{{Cite web |title=Chocolate Hills Legends |url=https://www.bohol-philippines.com/chocolate-hills-legends.html |access-date=June 15, 2023 |website=bohol-philippines.com}}</ref> == Kraško hribovje zunaj Bohola == Zunaj Bohola so podobni kraški griči po vseh Filipinih, na primer v notranjosti Siquijorja in Cebuja, jugovzhodnem Lejtu, vzdolž zahodne obale Guimarasa, severozahodnega roba Masbateja in v regiji Bicol, ki obsega južni Albay in zahodni Sorsogon. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons}} * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ UNESCO World Heritage: Chocolate Hills Natural Monument] * [http://www.chocolatehills.net Chocolate Hills] Chocolate hills travel information * [http://www.bohol.ph/article.php?id=6&sid=54d1ece6a4713be4356709fd10464c01 The Chocolate Hills] * [http://www.discoverbohol.com/bsp/bsp061106/bsp-HL3-061106.htm "Guv issues orders to protect Choco Hills, aid brgy workers", ''Bohol Sunday Post'', 06/11/06] * [https://web.archive.org/web/20060328083131/http://www.congress.gov.ph/bis/print_history.php?save=1&journal=&switch=0&bill_no=HB01147 House Bill 001147] [[Kategorija:Bohol]] [[Kategorija:Geografija Filipinov]] bux78j74sc1q469zos9nmwna5qlyfet Kuščarica 16 0 607588 6740409 2026-08-21T13:45:33Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1329230396|16 Lacertae]]« 6740409 wikitext text/x-wiki {{Starbox begin}} {{Starbox image|image=[[Image:ENLacLightCurve.png|250px]]|caption=[[Svetlobna krivulja]] za EN Lacertae, izrisana iz podatkov satelita TESS}} {{Starbox observe|epoch=J2000.0|constell=[[Kuščarica (ozvezdje)]]|ra={{RA|22|56|23.62929}}<ref name=gaia_dr2/>|dec={{DEC|+41|36|13.9482}}<ref name=gaia_dr2/>|appmag_v={{val|5.587|0.015}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox character|class={{nowrap|B2&nbsp;IV<ref name=Lesh1968/> + F6–7 + F0}}<ref name=Eggleton2008/>|b-v=|u-b=|variable=[[Beta Cephei variable|β Cep]]<ref name="Jerzykiewicz2015"/> + [[Algol variable|Algol]]<ref name=Samus2017/>}} {{Starbox astrometry|radial_v={{Val|−12.45|0.04}}<ref name=Pourbaix2004/>|prop_mo_ra=−1.188<ref name=gaia_dr2/>|prop_mo_dec=−4.290<ref name=gaia_dr2/>|parallax=2.0692|p_error=0.0865|parallax_footnote=<ref name=gaia_dr2/>|absmag_v={{Val|−2.67|0.14}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox orbit|reference=<ref name=Lehmann2001/>|period_unitless=12.0969&nbsp;d|eccentricity={{Val|0.0539|0.0026}}|periastron={{Val|61.4|2.1}}|k1={{Val|23.85|0.05}}}} {{Starbox detail|source=<ref name=nieva2014/>|component1=16 Lac A|mass={{Val|9.5|0.03}}|radius={{Val|5.6|0.4}}|luminosity={{Val|7762|1151|1002|fmt=commas}}|temperature={{Val|23000|200|fmt=commas}}|gravity={{Val|3.95|0.05}}|rotational_velocity={{Val|12|1}}<ref name=nieva2012/>|metal_fe={{Val|0.00|0.08}}<ref name=nieva2012/>|age_myr=}} {{Starbox catalog|names={{odlist | V=EN Lac | F=16 Lac | BD=+40°4949 | FK5= | HD=216916 | HIP=113281 | HR=8725 | SAO=52512 }}<ref name=SIMBAD/>}} {{Starbox reference|Simbad=*+16+Lac}} {{End}}'''16 Lacertae''' je [[trozvezdje]] <ref name="Eggleton2008">{{Navedi časopis |last=Eggleton |first=P. P. |last2=Tokovinin |first2=A. A. |date=September 2008 |title=A catalogue of multiplicity among bright stellar systems |journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] |volume=389 |issue=2 |pages=869–879 |arxiv=0806.2878 |bibcode=2008MNRAS.389..869E |doi=10.1111/j.1365-2966.2008.13596.x |s2cid=14878976 |doi-access=free}}</ref> v severnem [[Ozvezdje|ozvezdju]] [[Kuščarica (ozvezdje)|Kuščarica]], ki se nahaja približno 1580 <ref name="gaia_dr2">{{Navedi Gaia DR2|1931240295282530688}}</ref>&nbsp;[[Svetlobno leto|svetlobnih let]] od Sonca. Ima oznako spremenljivke '''EN Lacertae'''; ''16 Lacertae'' je [[Flamsteedovo poimenovanje|Flamsteedova oznaka]] . Ta sistem je s prostim očesom viden kot šibka modro-bela zvezda z največjo [[Navidezni sij|navidezno magnitudo]] +5,587. <ref name="nieva2014">{{Navedi časopis |last=Nieva |first=María-Fernanda |last2=Przybilla |first2=Norbert |year=2014 |title=Fundamental properties of nearby single early B-type stars |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=566 |pages=A7 |arxiv=1412.1418 |bibcode=2014A&A...566A...7N |doi=10.1051/0004-6361/201423373 |s2cid=119227033}}</ref> Zemlji se približuje s heliocentrično [[Radialna hitrost|radialno hitrostjo]] –12&nbsp;km/s. <ref name="Pourbaix2004">{{Navedi časopis |last=Pourbaix |first=D. |last2=Tokovinin |first2=A. A. |last3=Batten |first3=A. H. |last4=Fekel |first4=F. C. |last5=Hartkopf |first5=W. I. |last6=Levato |first6=H. |last7=Morrell |first7=N. I. |last8=Torres |first8=G. |last9=Udry |first9=S. |display-authors=1 |year=2004 |title=SB9: The Ninth Catalogue of Spectroscopic Binary Orbits |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=424 |pages=727–732 |arxiv=astro-ph/0406573 |bibcode=2004A&A...424..727P |doi=10.1051/0004-6361:20041213 |s2cid=119387088}}</ref> Binarno naravo svetlejše komponente je leta 1910 odkril astronom Oliver J. Lee v [[Observatorij Yerkes|observatoriju Yerkes]]. Prve [[Elementi tira|orbitalne elemente]] sta leta 1925 objavila [[Otto Struve]] in Nikolaj T. Bobrovnikov. <ref name="Struve1925">{{Navedi časopis |last=Struve |first=O. |last2=Bobrovnikoff |first2=N. T. |date=September 1925 |title=Orbit of the spectroscopic binary 16 Lacertae |journal=Astrophysical Journal |volume=62 |pages=139–143 |bibcode=1925ApJ....62..139S |doi=10.1086/142919}}</ref> To je spektroskopska binarna zvezda z eno črto, [[Orbitalna perioda|orbitalnim obdobjem]] 12,1 dni in majhno [[Izsrednost tira|ekscentričnostjo]] 0,05. Tvori binarno spremenljivko, ki se mrači, čeprav je bil zaznan le mrk primarne komponente. Ta komponenta je spremenljiva zvezda Beta Kefeja s tremi prevladujočimi načini pulziranja s frekvenco približno šest na dan. <ref name="Jerzykiewicz2015">{{Navedi časopis |last=Jerzykiewicz |first=M. |last2=Handler |first2=G. |last3=Daszyńska-Daszkiewicz |first3=J. |last4=Pigulski |first4=A. |last5=Poretti |first5=E. |last6=Rodríguez |first6=E. |last7=Amado |first7=P. J. |last8=Kołaczkowski |first8=Z. |last9=Uytterhoeven |first9=K. |last10=Dorokhova |first10=T. N. |last11=Dorokhov |first11=N. I. |last12=Lorenz |first12=D. |last13=Zsuffa |first13=D. |last14=Kim |first14=S.-L. |last15=Bourge |first15=P.-O. |display-authors=1 |year=2015 |title=The 2003–2004 multisite photometric campaign for the β Cephei and eclipsing star 16 (EN) Lacertae with an appendix on 2 Andromedae, the variable comparison star |journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society |volume=454 |issue=1 |pages=724–740 |arxiv=1508.05250 |bibcode=2015MNRAS.454..724J |doi=10.1093/mnras/stv1958 |s2cid=119220117 |doi-access=free}}</ref> Ima [[Spektralna razvrstitev zvezd|spektralno klasifikacijo]] B2 IV, <ref name="Lesh1968">{{Navedi časopis |last=Lesh |first=Janet Rountree |date=December 1968 |title=The Kinematics of the Gould Belt: an Expanding Group? |journal=Astrophysical Journal Supplement |volume=17 |page=371 |bibcode=1968ApJS...17..371L |doi=10.1086/190179 |doi-access=free}}</ref> ujemanje s [[podvelikanka|podorjakinjo]] [[Spektralna razvrstitev zvezd|tipa B]] z 9,5-kratno [[Sončeva masa|maso Sonca]] in 5,6-kratnim [[Sončev polmer|polmerom Sonca]]. <ref name="nieva2014" /> Nevidna sekundarna zvezda je [[Spektralna razvrstitev zvezd|zvezda tipa F]] razreda F6–7. Terciarna komponenta je zvezda z magnitudo 11,4 in razredom F0. Leta 2008 se je nahajala na kotni razdalji {{Val|27.6}} od primarnega dela. <ref name="Eggleton2008" /> == Reference == <references> <ref name="SIMBAD">{{cite simbad|title=16 Lac|access-date=2019-02-02}}</ref> <ref name="gaia_dr2" /> <ref name="MAST">{{cite web |title=MAST: Barbara A. Mikulski Archive for Space Telescopes |url=https://mast.stsci.edu/portal/Mashup/Clients/Mast/Portal.html |access-date=8 December 2021 |publisher=Space Telescope Science Institute}}</ref> <ref name="Samus2017">{{cite journal |last1=Samus |first1=N. N. |last2=Kazarovets |first2=E. V. |last3=Durlevich |first3=O. V. |last4=Kireeva |first4=N. N. |last5=Pastukhova |first5=E. N. |display-authors=1 |year=2017 |title=General Catalogue of Variable Stars |journal=Astronomy Reports |version=5.1 |volume=61 |issue=1 |pages=80–88 |bibcode=2017ARep...61...80S |doi=10.1134/S1063772917010085 |s2cid=125853869}}</ref> <ref name="Lesh1968" /> <ref name="Struve1925" /> <ref name="Lehmann2001">{{cite journal |last1=Lehmann |first1=H. |last2=Harmanec |first2=P. |last3=Aerts |first3=C. |last4=Božić |first4=H. |last5=Eenens |first5=P. |last6=Hildebrandt |first6=G. |last7=Holmgren |first7=D. |last8=Mathias |first8=P. |last9=Scholz |first9=G. |last10=Šlechta |first10=M. |last11=Yang |first11=S. |display-authors=1 |date=February 2001 |title=A new analysis of the radial velocity variations of the eclipsing and spectroscopic binary EN Lacertae |journal=Astronomy and Astrophysics |volume=367 |pages=236–249 |bibcode=2001A&A...367..236L |doi=10.1051/0004-6361:20000344 |doi-access=free}}</ref> <ref name="nieva2012">{{cite journal |last1=Nieva |first1=M.-F. |last2=Przybilla |first2=N. |year=2012 |title=Present-day cosmic abundances. A comprehensive study of nearby early B-type stars and implications for stellar and Galactic evolution and interstellar dust models |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=539 |pages=A143 |arxiv=1203.5787 |bibcode=2012A&A...539A.143N |doi=10.1051/0004-6361/201118158 |s2cid=119206639}}</ref> <ref name="Jerzykiewicz2015" /> <ref name="nieva2014" /> <ref name="Pourbaix2004" /> <ref name="Eggleton2008" /> </references> [[Kategorija:Telesa z oznakami za zvezdo spremenljivko]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Henry Draper]] [[Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda]] [[Kategorija:Telesa v Flamsteedovem katalogu]] [[Kategorija:Kuščarica (ozvezdje)]] [[Kategorija:Trojni sistemi zvezd]] [[Kategorija:Spektroskopske binarne zvezde]] 9sa8t2h01rnwnhgd4qit7r8yfpecp2o 6740410 6740409 2026-08-21T13:46:23Z Niko Petrič 261163 Niko Petrič je prestavil_a stran [[16 lacertov]] na [[Kuščarica 16]]: Slovenjenje naslova 6740409 wikitext text/x-wiki {{Starbox begin}} {{Starbox image|image=[[Image:ENLacLightCurve.png|250px]]|caption=[[Svetlobna krivulja]] za EN Lacertae, izrisana iz podatkov satelita TESS}} {{Starbox observe|epoch=J2000.0|constell=[[Kuščarica (ozvezdje)]]|ra={{RA|22|56|23.62929}}<ref name=gaia_dr2/>|dec={{DEC|+41|36|13.9482}}<ref name=gaia_dr2/>|appmag_v={{val|5.587|0.015}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox character|class={{nowrap|B2&nbsp;IV<ref name=Lesh1968/> + F6–7 + F0}}<ref name=Eggleton2008/>|b-v=|u-b=|variable=[[Beta Cephei variable|β Cep]]<ref name="Jerzykiewicz2015"/> + [[Algol variable|Algol]]<ref name=Samus2017/>}} {{Starbox astrometry|radial_v={{Val|−12.45|0.04}}<ref name=Pourbaix2004/>|prop_mo_ra=−1.188<ref name=gaia_dr2/>|prop_mo_dec=−4.290<ref name=gaia_dr2/>|parallax=2.0692|p_error=0.0865|parallax_footnote=<ref name=gaia_dr2/>|absmag_v={{Val|−2.67|0.14}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox orbit|reference=<ref name=Lehmann2001/>|period_unitless=12.0969&nbsp;d|eccentricity={{Val|0.0539|0.0026}}|periastron={{Val|61.4|2.1}}|k1={{Val|23.85|0.05}}}} {{Starbox detail|source=<ref name=nieva2014/>|component1=16 Lac A|mass={{Val|9.5|0.03}}|radius={{Val|5.6|0.4}}|luminosity={{Val|7762|1151|1002|fmt=commas}}|temperature={{Val|23000|200|fmt=commas}}|gravity={{Val|3.95|0.05}}|rotational_velocity={{Val|12|1}}<ref name=nieva2012/>|metal_fe={{Val|0.00|0.08}}<ref name=nieva2012/>|age_myr=}} {{Starbox catalog|names={{odlist | V=EN Lac | F=16 Lac | BD=+40°4949 | FK5= | HD=216916 | HIP=113281 | HR=8725 | SAO=52512 }}<ref name=SIMBAD/>}} {{Starbox reference|Simbad=*+16+Lac}} {{End}}'''16 Lacertae''' je [[trozvezdje]] <ref name="Eggleton2008">{{Navedi časopis |last=Eggleton |first=P. P. |last2=Tokovinin |first2=A. A. |date=September 2008 |title=A catalogue of multiplicity among bright stellar systems |journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] |volume=389 |issue=2 |pages=869–879 |arxiv=0806.2878 |bibcode=2008MNRAS.389..869E |doi=10.1111/j.1365-2966.2008.13596.x |s2cid=14878976 |doi-access=free}}</ref> v severnem [[Ozvezdje|ozvezdju]] [[Kuščarica (ozvezdje)|Kuščarica]], ki se nahaja približno 1580 <ref name="gaia_dr2">{{Navedi Gaia DR2|1931240295282530688}}</ref>&nbsp;[[Svetlobno leto|svetlobnih let]] od Sonca. Ima oznako spremenljivke '''EN Lacertae'''; ''16 Lacertae'' je [[Flamsteedovo poimenovanje|Flamsteedova oznaka]] . Ta sistem je s prostim očesom viden kot šibka modro-bela zvezda z največjo [[Navidezni sij|navidezno magnitudo]] +5,587. <ref name="nieva2014">{{Navedi časopis |last=Nieva |first=María-Fernanda |last2=Przybilla |first2=Norbert |year=2014 |title=Fundamental properties of nearby single early B-type stars |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=566 |pages=A7 |arxiv=1412.1418 |bibcode=2014A&A...566A...7N |doi=10.1051/0004-6361/201423373 |s2cid=119227033}}</ref> Zemlji se približuje s heliocentrično [[Radialna hitrost|radialno hitrostjo]] –12&nbsp;km/s. <ref name="Pourbaix2004">{{Navedi časopis |last=Pourbaix |first=D. |last2=Tokovinin |first2=A. A. |last3=Batten |first3=A. H. |last4=Fekel |first4=F. C. |last5=Hartkopf |first5=W. I. |last6=Levato |first6=H. |last7=Morrell |first7=N. I. |last8=Torres |first8=G. |last9=Udry |first9=S. |display-authors=1 |year=2004 |title=SB9: The Ninth Catalogue of Spectroscopic Binary Orbits |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=424 |pages=727–732 |arxiv=astro-ph/0406573 |bibcode=2004A&A...424..727P |doi=10.1051/0004-6361:20041213 |s2cid=119387088}}</ref> Binarno naravo svetlejše komponente je leta 1910 odkril astronom Oliver J. Lee v [[Observatorij Yerkes|observatoriju Yerkes]]. Prve [[Elementi tira|orbitalne elemente]] sta leta 1925 objavila [[Otto Struve]] in Nikolaj T. Bobrovnikov. <ref name="Struve1925">{{Navedi časopis |last=Struve |first=O. |last2=Bobrovnikoff |first2=N. T. |date=September 1925 |title=Orbit of the spectroscopic binary 16 Lacertae |journal=Astrophysical Journal |volume=62 |pages=139–143 |bibcode=1925ApJ....62..139S |doi=10.1086/142919}}</ref> To je spektroskopska binarna zvezda z eno črto, [[Orbitalna perioda|orbitalnim obdobjem]] 12,1 dni in majhno [[Izsrednost tira|ekscentričnostjo]] 0,05. Tvori binarno spremenljivko, ki se mrači, čeprav je bil zaznan le mrk primarne komponente. Ta komponenta je spremenljiva zvezda Beta Kefeja s tremi prevladujočimi načini pulziranja s frekvenco približno šest na dan. <ref name="Jerzykiewicz2015">{{Navedi časopis |last=Jerzykiewicz |first=M. |last2=Handler |first2=G. |last3=Daszyńska-Daszkiewicz |first3=J. |last4=Pigulski |first4=A. |last5=Poretti |first5=E. |last6=Rodríguez |first6=E. |last7=Amado |first7=P. J. |last8=Kołaczkowski |first8=Z. |last9=Uytterhoeven |first9=K. |last10=Dorokhova |first10=T. N. |last11=Dorokhov |first11=N. I. |last12=Lorenz |first12=D. |last13=Zsuffa |first13=D. |last14=Kim |first14=S.-L. |last15=Bourge |first15=P.-O. |display-authors=1 |year=2015 |title=The 2003–2004 multisite photometric campaign for the β Cephei and eclipsing star 16 (EN) Lacertae with an appendix on 2 Andromedae, the variable comparison star |journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society |volume=454 |issue=1 |pages=724–740 |arxiv=1508.05250 |bibcode=2015MNRAS.454..724J |doi=10.1093/mnras/stv1958 |s2cid=119220117 |doi-access=free}}</ref> Ima [[Spektralna razvrstitev zvezd|spektralno klasifikacijo]] B2 IV, <ref name="Lesh1968">{{Navedi časopis |last=Lesh |first=Janet Rountree |date=December 1968 |title=The Kinematics of the Gould Belt: an Expanding Group? |journal=Astrophysical Journal Supplement |volume=17 |page=371 |bibcode=1968ApJS...17..371L |doi=10.1086/190179 |doi-access=free}}</ref> ujemanje s [[podvelikanka|podorjakinjo]] [[Spektralna razvrstitev zvezd|tipa B]] z 9,5-kratno [[Sončeva masa|maso Sonca]] in 5,6-kratnim [[Sončev polmer|polmerom Sonca]]. <ref name="nieva2014" /> Nevidna sekundarna zvezda je [[Spektralna razvrstitev zvezd|zvezda tipa F]] razreda F6–7. Terciarna komponenta je zvezda z magnitudo 11,4 in razredom F0. Leta 2008 se je nahajala na kotni razdalji {{Val|27.6}} od primarnega dela. <ref name="Eggleton2008" /> == Reference == <references> <ref name="SIMBAD">{{cite simbad|title=16 Lac|access-date=2019-02-02}}</ref> <ref name="gaia_dr2" /> <ref name="MAST">{{cite web |title=MAST: Barbara A. Mikulski Archive for Space Telescopes |url=https://mast.stsci.edu/portal/Mashup/Clients/Mast/Portal.html |access-date=8 December 2021 |publisher=Space Telescope Science Institute}}</ref> <ref name="Samus2017">{{cite journal |last1=Samus |first1=N. N. |last2=Kazarovets |first2=E. V. |last3=Durlevich |first3=O. V. |last4=Kireeva |first4=N. N. |last5=Pastukhova |first5=E. N. |display-authors=1 |year=2017 |title=General Catalogue of Variable Stars |journal=Astronomy Reports |version=5.1 |volume=61 |issue=1 |pages=80–88 |bibcode=2017ARep...61...80S |doi=10.1134/S1063772917010085 |s2cid=125853869}}</ref> <ref name="Lesh1968" /> <ref name="Struve1925" /> <ref name="Lehmann2001">{{cite journal |last1=Lehmann |first1=H. |last2=Harmanec |first2=P. |last3=Aerts |first3=C. |last4=Božić |first4=H. |last5=Eenens |first5=P. |last6=Hildebrandt |first6=G. |last7=Holmgren |first7=D. |last8=Mathias |first8=P. |last9=Scholz |first9=G. |last10=Šlechta |first10=M. |last11=Yang |first11=S. |display-authors=1 |date=February 2001 |title=A new analysis of the radial velocity variations of the eclipsing and spectroscopic binary EN Lacertae |journal=Astronomy and Astrophysics |volume=367 |pages=236–249 |bibcode=2001A&A...367..236L |doi=10.1051/0004-6361:20000344 |doi-access=free}}</ref> <ref name="nieva2012">{{cite journal |last1=Nieva |first1=M.-F. |last2=Przybilla |first2=N. |year=2012 |title=Present-day cosmic abundances. A comprehensive study of nearby early B-type stars and implications for stellar and Galactic evolution and interstellar dust models |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=539 |pages=A143 |arxiv=1203.5787 |bibcode=2012A&A...539A.143N |doi=10.1051/0004-6361/201118158 |s2cid=119206639}}</ref> <ref name="Jerzykiewicz2015" /> <ref name="nieva2014" /> <ref name="Pourbaix2004" /> <ref name="Eggleton2008" /> </references> [[Kategorija:Telesa z oznakami za zvezdo spremenljivko]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Henry Draper]] [[Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda]] [[Kategorija:Telesa v Flamsteedovem katalogu]] [[Kategorija:Kuščarica (ozvezdje)]] [[Kategorija:Trojni sistemi zvezd]] [[Kategorija:Spektroskopske binarne zvezde]] 9sa8t2h01rnwnhgd4qit7r8yfpecp2o 6740413 6740410 2026-08-21T13:46:53Z Niko Petrič 261163 6740413 wikitext text/x-wiki {{Starbox begin}} {{Starbox image|image=[[Image:ENLacLightCurve.png|250px]]|caption=[[Svetlobna krivulja]] za EN Lacertae, izrisana iz podatkov satelita TESS}} {{Starbox observe|epoch=J2000.0|constell=[[Kuščarica (ozvezdje)]]|ra={{RA|22|56|23.62929}}<ref name=gaia_dr2/>|dec={{DEC|+41|36|13.9482}}<ref name=gaia_dr2/>|appmag_v={{val|5.587|0.015}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox character|class={{nowrap|B2&nbsp;IV<ref name=Lesh1968/> + F6–7 + F0}}<ref name=Eggleton2008/>|b-v=|u-b=|variable=[[Beta Cephei variable|β Cep]]<ref name="Jerzykiewicz2015"/> + [[Algol variable|Algol]]<ref name=Samus2017/>}} {{Starbox astrometry|radial_v={{Val|−12.45|0.04}}<ref name=Pourbaix2004/>|prop_mo_ra=−1.188<ref name=gaia_dr2/>|prop_mo_dec=−4.290<ref name=gaia_dr2/>|parallax=2.0692|p_error=0.0865|parallax_footnote=<ref name=gaia_dr2/>|absmag_v={{Val|−2.67|0.14}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox orbit|reference=<ref name=Lehmann2001/>|period_unitless=12.0969&nbsp;d|eccentricity={{Val|0.0539|0.0026}}|periastron={{Val|61.4|2.1}}|k1={{Val|23.85|0.05}}}} {{Starbox detail|source=<ref name=nieva2014/>|component1=16 Lac A|mass={{Val|9.5|0.03}}|radius={{Val|5.6|0.4}}|luminosity={{Val|7762|1151|1002|fmt=commas}}|temperature={{Val|23000|200|fmt=commas}}|gravity={{Val|3.95|0.05}}|rotational_velocity={{Val|12|1}}<ref name=nieva2012/>|metal_fe={{Val|0.00|0.08}}<ref name=nieva2012/>|age_myr=}} {{Starbox catalog|names={{odlist | V=EN Lac | F=16 Lac | BD=+40°4949 | FK5= | HD=216916 | HIP=113281 | HR=8725 | SAO=52512 }}<ref name=SIMBAD/>}} {{Starbox reference|Simbad=*+16+Lac}} {{End}}'''Kuščarica 16''' je [[trozvezdje]] <ref name="Eggleton2008">{{Navedi časopis |last=Eggleton |first=P. P. |last2=Tokovinin |first2=A. A. |date=September 2008 |title=A catalogue of multiplicity among bright stellar systems |journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] |volume=389 |issue=2 |pages=869–879 |arxiv=0806.2878 |bibcode=2008MNRAS.389..869E |doi=10.1111/j.1365-2966.2008.13596.x |s2cid=14878976 |doi-access=free}}</ref> v severnem [[Ozvezdje|ozvezdju]] [[Kuščarica (ozvezdje)|Kuščarica]], ki se nahaja približno 1580 <ref name="gaia_dr2">{{Navedi Gaia DR2|1931240295282530688}}</ref> [[Svetlobno leto|svetlobnih let]] od Sonca. Ima oznako spremenljivke '''EN Lacertae'''; ''16 Lacertae'' je [[Flamsteedovo poimenovanje|Flamsteedova oznaka]] . Ta sistem je s prostim očesom viden kot šibka modro-bela zvezda z največjo [[Navidezni sij|navidezno magnitudo]] +5,587. <ref name="nieva2014">{{Navedi časopis |last=Nieva |first=María-Fernanda |last2=Przybilla |first2=Norbert |year=2014 |title=Fundamental properties of nearby single early B-type stars |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=566 |pages=A7 |arxiv=1412.1418 |bibcode=2014A&A...566A...7N |doi=10.1051/0004-6361/201423373 |s2cid=119227033}}</ref> Zemlji se približuje s heliocentrično [[Radialna hitrost|radialno hitrostjo]] –12&nbsp;km/s. <ref name="Pourbaix2004">{{Navedi časopis |last=Pourbaix |first=D. |last2=Tokovinin |first2=A. A. |last3=Batten |first3=A. H. |last4=Fekel |first4=F. C. |last5=Hartkopf |first5=W. I. |last6=Levato |first6=H. |last7=Morrell |first7=N. I. |last8=Torres |first8=G. |last9=Udry |first9=S. |display-authors=1 |year=2004 |title=SB9: The Ninth Catalogue of Spectroscopic Binary Orbits |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=424 |pages=727–732 |arxiv=astro-ph/0406573 |bibcode=2004A&A...424..727P |doi=10.1051/0004-6361:20041213 |s2cid=119387088}}</ref> Binarno naravo svetlejše komponente je leta 1910 odkril astronom Oliver J. Lee v [[Observatorij Yerkes|observatoriju Yerkes]]. Prve [[Elementi tira|orbitalne elemente]] sta leta 1925 objavila [[Otto Struve]] in Nikolaj T. Bobrovnikov. <ref name="Struve1925">{{Navedi časopis |last=Struve |first=O. |last2=Bobrovnikoff |first2=N. T. |date=September 1925 |title=Orbit of the spectroscopic binary 16 Lacertae |journal=Astrophysical Journal |volume=62 |pages=139–143 |bibcode=1925ApJ....62..139S |doi=10.1086/142919}}</ref> To je spektroskopska binarna zvezda z eno črto, [[Orbitalna perioda|orbitalnim obdobjem]] 12,1 dni in majhno [[Izsrednost tira|ekscentričnostjo]] 0,05. Tvori binarno spremenljivko, ki se mrači, čeprav je bil zaznan le mrk primarne komponente. Ta komponenta je spremenljiva zvezda Beta Kefeja s tremi prevladujočimi načini pulziranja s frekvenco približno šest na dan. <ref name="Jerzykiewicz2015">{{Navedi časopis |last=Jerzykiewicz |first=M. |last2=Handler |first2=G. |last3=Daszyńska-Daszkiewicz |first3=J. |last4=Pigulski |first4=A. |last5=Poretti |first5=E. |last6=Rodríguez |first6=E. |last7=Amado |first7=P. J. |last8=Kołaczkowski |first8=Z. |last9=Uytterhoeven |first9=K. |last10=Dorokhova |first10=T. N. |last11=Dorokhov |first11=N. I. |last12=Lorenz |first12=D. |last13=Zsuffa |first13=D. |last14=Kim |first14=S.-L. |last15=Bourge |first15=P.-O. |display-authors=1 |year=2015 |title=The 2003–2004 multisite photometric campaign for the β Cephei and eclipsing star 16 (EN) Lacertae with an appendix on 2 Andromedae, the variable comparison star |journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society |volume=454 |issue=1 |pages=724–740 |arxiv=1508.05250 |bibcode=2015MNRAS.454..724J |doi=10.1093/mnras/stv1958 |s2cid=119220117 |doi-access=free}}</ref> Ima [[Spektralna razvrstitev zvezd|spektralno klasifikacijo]] B2 IV, <ref name="Lesh1968">{{Navedi časopis |last=Lesh |first=Janet Rountree |date=December 1968 |title=The Kinematics of the Gould Belt: an Expanding Group? |journal=Astrophysical Journal Supplement |volume=17 |page=371 |bibcode=1968ApJS...17..371L |doi=10.1086/190179 |doi-access=free}}</ref> ujemanje s [[podvelikanka|podorjakinjo]] [[Spektralna razvrstitev zvezd|tipa B]] z 9,5-kratno [[Sončeva masa|maso Sonca]] in 5,6-kratnim [[Sončev polmer|polmerom Sonca]]. <ref name="nieva2014" /> Nevidna sekundarna zvezda je [[Spektralna razvrstitev zvezd|zvezda tipa F]] razreda F6–7. Terciarna komponenta je zvezda z magnitudo 11,4 in razredom F0. Leta 2008 se je nahajala na kotni razdalji {{Val|27.6}} od primarnega dela. <ref name="Eggleton2008" /> == Reference == <references> <ref name="SIMBAD">{{cite simbad|title=16 Lac|access-date=2019-02-02}}</ref> <ref name="gaia_dr2" /> <ref name="MAST">{{cite web |title=MAST: Barbara A. Mikulski Archive for Space Telescopes |url=https://mast.stsci.edu/portal/Mashup/Clients/Mast/Portal.html |access-date=8 December 2021 |publisher=Space Telescope Science Institute}}</ref> <ref name="Samus2017">{{cite journal |last1=Samus |first1=N. N. |last2=Kazarovets |first2=E. V. |last3=Durlevich |first3=O. V. |last4=Kireeva |first4=N. N. |last5=Pastukhova |first5=E. N. |display-authors=1 |year=2017 |title=General Catalogue of Variable Stars |journal=Astronomy Reports |version=5.1 |volume=61 |issue=1 |pages=80–88 |bibcode=2017ARep...61...80S |doi=10.1134/S1063772917010085 |s2cid=125853869}}</ref> <ref name="Lesh1968" /> <ref name="Struve1925" /> <ref name="Lehmann2001">{{cite journal |last1=Lehmann |first1=H. |last2=Harmanec |first2=P. |last3=Aerts |first3=C. |last4=Božić |first4=H. |last5=Eenens |first5=P. |last6=Hildebrandt |first6=G. |last7=Holmgren |first7=D. |last8=Mathias |first8=P. |last9=Scholz |first9=G. |last10=Šlechta |first10=M. |last11=Yang |first11=S. |display-authors=1 |date=February 2001 |title=A new analysis of the radial velocity variations of the eclipsing and spectroscopic binary EN Lacertae |journal=Astronomy and Astrophysics |volume=367 |pages=236–249 |bibcode=2001A&A...367..236L |doi=10.1051/0004-6361:20000344 |doi-access=free}}</ref> <ref name="nieva2012">{{cite journal |last1=Nieva |first1=M.-F. |last2=Przybilla |first2=N. |year=2012 |title=Present-day cosmic abundances. A comprehensive study of nearby early B-type stars and implications for stellar and Galactic evolution and interstellar dust models |journal=Astronomy & Astrophysics |volume=539 |pages=A143 |arxiv=1203.5787 |bibcode=2012A&A...539A.143N |doi=10.1051/0004-6361/201118158 |s2cid=119206639}}</ref> <ref name="Jerzykiewicz2015" /> <ref name="nieva2014" /> <ref name="Pourbaix2004" /> <ref name="Eggleton2008" /> </references> [[Kategorija:Telesa z oznakami za zvezdo spremenljivko]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Henry Draper]] [[Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda]] [[Kategorija:Telesa v Flamsteedovem katalogu]] [[Kategorija:Kuščarica (ozvezdje)]] [[Kategorija:Trojni sistemi zvezd]] [[Kategorija:Spektroskopske binarne zvezde]] c2u314dmbwzzge5dyjx8im6pm3kvs5a 6740555 6740413 2026-08-21T17:33:53Z Pinky sl 2932 pp ref 6740555 wikitext text/x-wiki {{Starbox begin}} {{Starbox image|image=[[Image:ENLacLightCurve.png|250px]]|caption=[[Svetlobna krivulja]] za EN Lacertae, izrisana iz podatkov satelita TESS}} {{Starbox observe|epoch=J2000.0|constell=[[Kuščarica (ozvezdje)]]|ra={{RA|22|56|23.62929}}<ref name=gaia_dr2/>|dec={{DEC|+41|36|13.9482}}<ref name=gaia_dr2/>|appmag_v={{val|5.587|0.015}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox character|class={{nowrap|B2&nbsp;IV<ref name=Lesh1968/> + F6–7 + F0}}<ref name=Eggleton2008/>|b-v=|u-b=|variable=[[Beta Cephei variable|β Cep]]<ref name="Jerzykiewicz2015"/> + [[Algol variable|Algol]]<ref name=Samus2017/>}} {{Starbox astrometry|radial_v={{Val|−12.45|0.04}}<ref name=Pourbaix2004/>|prop_mo_ra=−1.188<ref name=gaia_dr2/>|prop_mo_dec=−4.290<ref name=gaia_dr2/>|parallax=2.0692|p_error=0.0865|parallax_footnote=<ref name=gaia_dr2/>|absmag_v={{Val|−2.67|0.14}}<ref name=nieva2014/>}} {{Starbox orbit|reference=<ref name=Lehmann2001/>|period_unitless=12.0969&nbsp;d|eccentricity={{Val|0.0539|0.0026}}|periastron={{Val|61.4|2.1}}|k1={{Val|23.85|0.05}}}} {{Starbox detail|source=<ref name=nieva2014/>|component1=16 Lac A|mass={{Val|9.5|0.03}}|radius={{Val|5.6|0.4}}|luminosity={{Val|7762|1151|1002|fmt=commas}}|temperature={{Val|23000|200|fmt=commas}}|gravity={{Val|3.95|0.05}}|rotational_velocity={{Val|12|1}}<ref name=nieva2012/>|metal_fe={{Val|0.00|0.08}}<ref name=nieva2012/>|age_myr=}} {{Starbox catalog|names={{odlist | V=EN Lac | F=16 Lac | BD=+40°4949 | FK5= | HD=216916 | HIP=113281 | HR=8725 | SAO=52512 }}<ref name=SIMBAD/>}} {{Starbox reference|Simbad=*+16+Lac}} {{End}}'''Kuščarica 16''' je [[trozvezdje]] <ref name="Eggleton2008" /> v severnem [[Ozvezdje|ozvezdju]] [[Kuščarica (ozvezdje)|Kuščarica]], ki se nahaja približno 1580 <ref name="gaia_dr2">{{Navedi Gaia DR2|1931240295282530688}}</ref> [[Svetlobno leto|svetlobnih let]] od Sonca. Ima oznako spremenljivke '''EN Lacertae'''; ''16 Lacertae'' je [[Flamsteedovo poimenovanje|Flamsteedova oznaka]] . Ta sistem je s prostim očesom viden kot šibka modro-bela zvezda z največjo [[Navidezni sij|navidezno magnitudo]] +5,587.<ref name="nieva2014" /> Zemlji se približuje s heliocentrično [[Radialna hitrost|radialno hitrostjo]] –12&nbsp;km/s. <ref name="Pourbaix2004" /> Binarno naravo svetlejše komponente je leta 1910 odkril astronom Oliver J. Lee v [[Observatorij Yerkes|observatoriju Yerkes]]. Prve [[Elementi tira|orbitalne elemente]] sta leta 1925 objavila [[Otto Struve]] in Nikolaj T. Bobrovnikov. <ref name="Struve1925" /> To je spektroskopska binarna zvezda z eno črto, [[Orbitalna perioda|orbitalnim obdobjem]] 12,1 dni in majhno [[Izsrednost tira|ekscentričnostjo]] 0,05. Tvori binarno spremenljivko, ki se mrači, čeprav je bil zaznan le mrk primarne komponente. Ta komponenta je spremenljiva zvezda Beta Kefeja s tremi prevladujočimi načini pulziranja s frekvenco približno šest na dan. <ref name="Jerzykiewicz2015" /> Ima [[Spektralna razvrstitev zvezd|spektralno klasifikacijo]] B2 IV, <ref name="Lesh1968" /> ujemanje s [[podvelikanka|podorjakinjo]] [[Spektralna razvrstitev zvezd|tipa B]] z 9,5-kratno [[Sončeva masa|maso Sonca]] in 5,6-kratnim [[Sončev polmer|polmerom Sonca]]. <ref name="nieva2014" /> Nevidna sekundarna zvezda je [[Spektralna razvrstitev zvezd|zvezda tipa F]] razreda F6–7. Terciarna komponenta je zvezda z magnitudo 11,4 in razredom F0. Leta 2008 se je nahajala na kotni razdalji {{Val|27.6}} od primarnega dela. <ref name="Eggleton2008" /> == Reference == <references> <ref name=SIMBAD>{{cite simbad | title=16 Lac | access-date=2019-02-02 }}</ref> <ref name=Samus2017>{{cite journal | title=General Catalogue of Variable Stars | display-authors=1 | last1=Samus | first1=N. N. | last2=Kazarovets | first2=E. V. | last3=Durlevich | first3=O. V. | last4=Kireeva | first4=N. N. | last5=Pastukhova | first5=E. N. | version=5.1 | journal=Astronomy Reports | year=2017 | volume=61 | issue=1 | pages=80–88 | doi=10.1134/S1063772917010085 | bibcode=2017ARep...61...80S | s2cid=125853869 }}</ref> <ref name=Lesh1968>{{cite journal | last=Lesh | first=Janet Rountree | title=The Kinematics of the Gould Belt: an Expanding Group? | journal=Astrophysical Journal Supplement | volume=17 | page=371 | date=December 1968 | doi=10.1086/190179 | bibcode=1968ApJS...17..371L | doi-access=free }}</ref> <ref name=Struve1925>{{cite journal | title=Orbit of the spectroscopic binary 16 Lacertae | last1=Struve | first1=O. | last2=Bobrovnikoff | first2=N. T. | journal=Astrophysical Journal | volume=62 | pages=139–143 | date=September 1925 | doi=10.1086/142919 | bibcode=1925ApJ....62..139S }}</ref> <ref name=Lehmann2001>{{cite journal | title=A new analysis of the radial velocity variations of the eclipsing and spectroscopic binary EN Lacertae | display-authors=1 | last1=Lehmann | first1=H. | last2=Harmanec | first2=P. | last3=Aerts | first3=C. | last4=Božić | first4=H. | last5=Eenens | first5=P. | last6=Hildebrandt | first6=G. | last7=Holmgren | first7=D. | last8=Mathias | first8=P. | last9=Scholz | first9=G. | last10=Šlechta | first10=M. | last11=Yang | first11=S. | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=367 | pages=236–249 | date=February 2001 | doi=10.1051/0004-6361:20000344 | bibcode=2001A&A...367..236L | doi-access=free }}</ref> <ref name=nieva2012>{{cite journal | last1=Nieva | first1=M.-F. | last2=Przybilla | first2=N. | title=Present-day cosmic abundances. A comprehensive study of nearby early B-type stars and implications for stellar and Galactic evolution and interstellar dust models | journal=Astronomy & Astrophysics | volume=539 | pages=A143 | year=2012 | bibcode=2012A&A...539A.143N | arxiv=1203.5787 | doi=10.1051/0004-6361/201118158 | s2cid=119206639 }}</ref> <ref name="Jerzykiewicz2015">{{cite journal | title=The 2003–2004 multisite photometric campaign for the β Cephei and eclipsing star 16 (EN) Lacertae with an appendix on 2 Andromedae, the variable comparison star | last1=Jerzykiewicz | first1=M. | last2=Handler | first2=G. | last3=Daszyńska-Daszkiewicz | first3=J. | last4=Pigulski | first4=A. | last5=Poretti | first5=E. | last6=Rodríguez | first6=E. | last7=Amado | first7=P. J. | last8=Kołaczkowski | first8=Z. | last9=Uytterhoeven | first9=K. | last10=Dorokhova | first10=T. N. | last11=Dorokhov | first11=N. I. | last12=Lorenz | first12=D. | last13=Zsuffa | first13=D. | last14=Kim | first14=S.-L. | last15=Bourge | first15=P.-O. | last16=Acke | first16=B. | last17=De Ridder | first17=J. | last18=Verhoelst | first18=T. | last19=Drummond | first19=R. | last20=Movchan | first20=A. I. | last21=Lee | first21=J.-A. | last22=Stȩślicki | first22=M. | last23=Molenda-Żakowicz | first23=J. | last24=Garrido | first24=R. | last25=Kim | first25=S.-H. | last26=Michalska | first26=G. | last27=Paparó | first27=M. | last28=Antoci | first28=V. | last29=Aerts | first29=C. | display-authors=1 | journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society | volume=454 | issue=1 | pages=724–740 | year=2015 | arxiv=1508.05250 | bibcode=2015MNRAS.454..724J | doi=10.1093/mnras/stv1958 | doi-access=free | s2cid=119220117 }}</ref> <ref name=nieva2014>{{cite journal | last1=Nieva | first1=María-Fernanda | last2=Przybilla | first2=Norbert | title=Fundamental properties of nearby single early B-type stars | journal=Astronomy & Astrophysics | volume=566 | pages=A7 | year=2014 | doi=10.1051/0004-6361/201423373 | bibcode=2014A&A...566A...7N | arxiv=1412.1418 | s2cid=119227033 }}</ref> <ref name=Pourbaix2004>{{cite journal | display-authors=1 | last1=Pourbaix | first1=D. | last2=Tokovinin | first2=A. A. | last3=Batten | first3=A. H. | last4=Fekel | first4=F. C. | last5=Hartkopf | first5=W. I. | last6=Levato | first6=H. | last7=Morrell | first7=N. I. | last8=Torres | first8=G. | last9=Udry | first9=S. | year=2004 | pages=727–732 | volume=424 | title=SB9: The Ninth Catalogue of Spectroscopic Binary Orbits | journal=Astronomy & Astrophysics | bibcode=2004A&A...424..727P | doi=10.1051/0004-6361:20041213 | arxiv=astro-ph/0406573 | s2cid=119387088 }}</ref> <ref name=Eggleton2008>{{cite journal | last1=Eggleton | first1=P. P. | last2=Tokovinin | first2=A. A. | title=A catalogue of multiplicity among bright stellar systems | journal=[[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] | volume=389 | issue=2 | pages=869–879 | date=September 2008 | doi=10.1111/j.1365-2966.2008.13596.x | doi-access=free | bibcode=2008MNRAS.389..869E | arxiv=0806.2878 | s2cid=14878976 }}</ref> </references> [[Kategorija:Telesa z oznakami za zvezdo spremenljivko]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu svetlih zvezd]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Hipparcos]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu Henry Draper]] [[Kategorija:Telesa Bonnskega pregleda]] [[Kategorija:Telesa v Flamsteedovem katalogu]] [[Kategorija:Kuščarica (ozvezdje)]] [[Kategorija:Trojni sistemi zvezd]] [[Kategorija:Spektroskopske binarne zvezde]] is6mxcgzq9qr855m8fqmmaaz29owuu7 Kategorija:Bohol 14 607590 6740412 2026-08-21T13:46:36Z Ljuba24b 92351 nova kat 6740412 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Bohol (province)|Bohol}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] gq7qcpffo981u1280p9czsbu1wsql9v 6740417 6740412 2026-08-21T14:01:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 glavni 6740417 wikitext text/x-wiki {{catmore|Bohol}}{{Commons category|Bohol (province)|Bohol}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] k06n6xw64lfjaqsvx2id9v0w9c9y6hr Štirje letni časi (pica) 0 607591 6740426 2026-08-21T14:10:00Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza Quattro Stagioni transparent.png|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], gob...« 6740426 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza Quattro Stagioni transparent.png|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta nista točno znana, saj je pica nastala kot naravna kulinarična evolucija glede na prejšnje variacije, skoraj zagotovo nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a). Izjemno popularna pa je postala sicer šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav gre za variacijo pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa štiri letne čase dobite v vseh slovenskih picerijah. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] ![[Paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |colspan=2|[[Poletje]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Jesen]] |colspan=2|[[Zima]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] id8b7xjvqioea5yrupxq5gbyrt107my 6740428 6740426 2026-08-21T14:11:20Z Sportomanokin 14776 6740428 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza Quattro Stagioni transparent.png|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta nista točno znana, saj je pica nastala kot naravna kulinarična evolucija glede na prejšnje variacije, skoraj zagotovo nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a). Izjemno popularna pa je postala sicer šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav gre za variacijo pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] ![[Paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |colspan=2|[[Poletje]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Jesen]] |colspan=2|[[Zima]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] iy8lpsm4hfx29gouhh4zhy2gwkrdabs 6740430 6740428 2026-08-21T14:13:40Z Sportomanokin 14776 /* Glavne sestavine */ 6740430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza Quattro Stagioni transparent.png|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta nista točno znana, saj je pica nastala kot naravna kulinarična evolucija glede na prejšnje variacije, skoraj zagotovo nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a). Izjemno popularna pa je postala sicer šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav gre za variacijo pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] ![[Paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] l6f98hvgi8p465utc6g81e8i1fh3hal 6740431 6740430 2026-08-21T14:15:12Z Sportomanokin 14776 /* Glavne sestavine */ 6740431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza Quattro Stagioni transparent.png|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta nista točno znana, saj je pica nastala kot naravna kulinarična evolucija glede na prejšnje variacije, skoraj zagotovo nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a). Izjemno popularna pa je postala sicer šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav gre za variacijo pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] ![[Paradižnik]]i <small>(rezine)</small> ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] pp52m50jgap3v9uc11l7bk0l33h92el 6740437 6740431 2026-08-21T14:17:27Z Sportomanokin 14776 6740437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza Quattro Stagioni transparent.png|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta nista točno znana, saj je pica nastala kot naravna kulinarična evolucija glede na prejšnje variacije, skoraj zagotovo nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a). Izjemno popularna pa je postala sicer šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] ![[Paradižnik]]i <small>(rezine)</small> ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] lynnvxi4tq4mvkjm2yrr39npi7cf9jq 6740449 6740437 2026-08-21T14:40:15Z Sportomanokin 14776 6740449 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta nista točno znana, saj je pica nastala kot naravna kulinarična evolucija glede na prejšnje variacije, skoraj zagotovo nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a). Izjemno popularna pa je postala sicer šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] ![[Paradižnik]]i <small>(rezine)</small> ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] bnaljhussdrs7lpkj5vieap7rf8jvnx 6740493 6740449 2026-08-21T15:44:56Z Sportomanokin 14776 6740493 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] ![[Paradižnik]]i <small>(rezine)</small> ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] hl1h4jzvceys3s03cg3xl17bbqvvj6i 6740496 6740493 2026-08-21T15:46:07Z Sportomanokin 14776 /* Glavne sestavine */ 6740496 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezan [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] rcp7fggl13j5gpy0ddc02pe3gn0a2ww 6740497 6740496 2026-08-21T15:46:19Z Sportomanokin 14776 /* Glavne sestavine */ 6740497 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na menije večine picerij širom celotne Italije. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] aennwnc1xocjhul8ouvhlybri6650dc 6740500 6740497 2026-08-21T15:48:30Z Sportomanokin 14776 6740500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[en:Pizza quattro stagioni]] 5kafsad5z3myp9cjh1vtgypmp3ct3k7 6740502 6740500 2026-08-21T15:48:54Z Romanm 13 -interwiki 6740502 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Paradižnik|Omaka (pelati)]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] t5rmmu1j6i4e652yqneti2fhjetif25 6740503 6740502 2026-08-21T15:54:34Z Sportomanokin 14776 /* Osnova */ 6740503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati|Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] orqxyc8zxlr51s3uqmknt7x1z0oimk9 6740562 6740503 2026-08-21T17:42:34Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6740562 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Artičoka|artičoka]], [[paradižnik]]i, [[Navadna bazilika|bazilika]], [[gobe]], [[pršut]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med 1930mi in 1950mi leti. Kraj in čas nastanka te pice ter pa ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970ih in 1980ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami ločijo že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] tako predstavlja pomlad; [[paradižnik]] (v kosih) in [[Navadna bazilika|bazilika]] predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] predstavljajo jesen; kuhan [[pršut]] in [[Oljka|črne olive]] (ne zelene) pa predstavljata zimo. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], z večino zelo podobnih sestavin (oziroma kar istih), a so le-te povsem drugače razporejene in ju že na pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|Marinara]] pa je pica 4 letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Priprava== Osnovo predstavljajo paradižnikova omaka (medtem ko so narezani paradižniki kot ena izmed glavnih sestavin na pici), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušit v pečici, da pica ni preveč razmočena. ==Tradicionalni nadevi== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati|Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Glavne sestavine=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:65%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka]] !Narezani [[paradižnik]]i ![[Navadna bazilika|Bazilika]] |- |"[[Pomlad|pomlad]]" |colspan=2|"[[Poletje|poletje]]" |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Tomato je.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- !style="border-top-width:10px"|[[Gobe|Gobice]] !style="border-top-width:10px"|[[Pršut]] !style="border-top-width:10px"|[[Oljka|Črne olive]] |- |"[[Jesen|jesen]]" |colspan=2|"[[Zima|zima]]" |- |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] h0nx5w5fet4llzy8v5mb8ksnq1se4t9 Kategorija:Favna Filipinov 14 607592 6740427 2026-08-21T14:10:25Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740427 wikitext text/x-wiki {{cat main|Rastlinstvo in živalstvo Filipinov}} {{Commons category|Animals of the Philippines}} [[Kategorija:Favna Azije]] 72nkzvd5h7rkpo3cun650tutlk4yjs8 Deljeni album 0 607593 6740443 2026-08-21T14:29:24Z 56jhoG 157998 iz en 6740443 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Glasbeni album, ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev}} '''Split album''' (ali zgolj '''split''') je [[glasbeni album]], ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev. Split albumi se od [[Kompilacijski album|kompilacijskih albumov]] z več izvajalci razlikujejo po tem, da običajno vsebujejo več skladb vsakega izvajalca ali pa manjše število izvajalcev z eno ali dvema skladbama, namesto številnih izvajalcev z le eno ali dvema skladbama. Obstajajo tudi [[singel|singli]] in [[minialbum|EP-ji]] iste vrste, ki se imenujejo »'''split singli'''« oziroma »'''split EP-ji'''«. == Zgodovina == Split albumi so bili prvotno izdani na [[Gramofonska plošča|vinilnih ploščah]], z glasbo enega izvajalca na eni strani plošče in glasbo drugega izvajalca na nasprotni strani. Ko se je uporaba vinilnih albumov kot množičnega medija zmanjšala, so izdaje na [[zgoščenka]]h nadaljevale prakso združevanja glasbe dveh izvajalcev. Od začetka osemdesetih let 20. stoletja ta format široko uporabljajo [[neodvisna založba|neodvisne založbe]] ter izvajalci [[punk rock]]a, [[emo|ema]], [[hardcore punk|hardcora]], [[grindcore|grindcora]], [[black metal]]a, [[noise (glasba)|noise glasbe]] in [[indie rock]]a.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|title=The Faith and Void: the glorious Dischord of 1980s harDCore punk|author=Finn, Craig.|date=2011-10-27|work=[[The Guardian]]|language=en|access-date=2012-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20111207081130/http://www.guardian.co.uk/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|archive-date=2011-12-07|url-status=live}}</ref> Spliti običajno dosežejo podtalno (''underground'') skupino oboževalcev, tudi če so na njih predstavljeni uveljavljeni izvajalci, saj uspeh split albumov najpogosteje ne dosega komercialnih razsežnosti. == Primeri == *''[[Ella Fitzgerald and Billie Holiday at Newport]]'' izvajalk [[Ella Fitzgerald|Elle Fitzgerald]] in [[Billie Holiday]] je bil posnet v živo na [[Newport Jazz Festival|Jazz festivalu v Newportu]] leta 1957 ter izdan leta 1958. *''[[12 Songs of Christmas]]'' je album [[Božična glasba|božične glasbe]] iz leta 1964, ki so ga posneli [[Frank Sinatra]], [[Bing Crosby]] in zasedba Pennsylvanians pod vodstvom [[Fred Waring|Freda Waringa]]. *''[[Historic Performances Recorded at the Monterey International Pop Festival]]'' izvajalcev [[The Jimi Hendrix Experience]] in [[Otis Redding|Otisa Reddinga]] je koncertni album, posnet na [[Monterey Pop Festival|pop festivalu v Montereyju]] junija 1967. *''[[The Alberts, The Bonzo Dog Doo Dah Band, The Temperance Seven]]'' izvajalcev [[The Alberts]], [[Bonzo Dog Doo-Dah Band]] in [[The Temperance Seven]] je izšel leta 1971. *''[[King Tubby Meets Vivian Jackson]]'' [[reggae]] izvajalca [[Yabby You]] in [[dub glasba|dub mojstra]] [[King Tubby|Kinga Tubbyja]] je izšel leta 1976. *''[[Xanadu]]'' (glasba iz filma) izvajalcev [[Olivia Newton-John|Olivie Newton-John]] in [[Electric Light Orchestra]] (ELO) je glasbena podlaga za glasbeni film Xanadu iz leta 1980. *''[[Faith / Void Split]]'' hardcore punk skupin [[Void (glasbena skupina)|Void]] in [[The Faith (glasbena skupina)|The Faith]] je izšel pri založbi [[Dischord Records]] leta 1982. *''[[As I Lay Dying / American Tragedy]]'' [[metalcore]] skupin [[As I Lay Dying]] in American Tragedy je izšel leta 2002. *''[[Speakerboxxx/The Love Below]]'' izvajalcev [[Big Boi]] in [[Andre 3000]] iz zasedbe [[Outkast]], izdan leta 2003. *''[[Leviathan / Xasthur]]'' ameriških [[black metal]] izvajalcev [[Leviathan (glasbena skupina)|Leviathan]] in [[Xasthur]] je izdala založba [[Profound Lore Records]] leta 2004. *''[[Bowling for Soup Presents: One Big Happy!]]'' [[pop punk]] skupin [[Bowling for Soup]], [[The Dollyrots]] in [[Patent Pending]] je izšel septembra 2012 kot podpora istoimenski turneji vseh treh skupin po Združenem kraljestvu.<ref>{{cite web|url=https://www.rocksins.com/2012/10/bowling-for-soup-kick-one-big-happy-uk-tour-tonight-in-newcastle-fifteen-shows-across-the-uk-15480/|title=Bowling For Soup Kick One Big Happy UK Tour Tonight in Newcastle, Fifteen Shows Across The UK|publisher=Rock Sins|access-date=2025-05-23|language=en}}</ref> *''[[West Coast vs. Wessex]]'' ameriške punk rock skupine [[NOFX]] in britanskega [[folk punk]] izvajalca [[Frank Turner|Franka Turnerja]] je izšel leta 2020. *''[[Pompeii // Utility]]'' reperjev [[Earl Sweatshirt|Earla Sweatshirta]] in [[Mike (glasbenik)|Mikea]] ter produkcijske ekipe [[Surf Gang]], izdan leta 2026. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Glasba]] [[Kategorija:Glasbena produkcija]] [[Kategorija:Albumi]] 4is6ximiddqny0y410ykoa5es6uj1sx 6740455 6740443 2026-08-21T14:51:58Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Split album]] na [[Deljeni album]]: Slovenjenje naslova 6740443 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Glasbeni album, ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev}} '''Split album''' (ali zgolj '''split''') je [[glasbeni album]], ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev. Split albumi se od [[Kompilacijski album|kompilacijskih albumov]] z več izvajalci razlikujejo po tem, da običajno vsebujejo več skladb vsakega izvajalca ali pa manjše število izvajalcev z eno ali dvema skladbama, namesto številnih izvajalcev z le eno ali dvema skladbama. Obstajajo tudi [[singel|singli]] in [[minialbum|EP-ji]] iste vrste, ki se imenujejo »'''split singli'''« oziroma »'''split EP-ji'''«. == Zgodovina == Split albumi so bili prvotno izdani na [[Gramofonska plošča|vinilnih ploščah]], z glasbo enega izvajalca na eni strani plošče in glasbo drugega izvajalca na nasprotni strani. Ko se je uporaba vinilnih albumov kot množičnega medija zmanjšala, so izdaje na [[zgoščenka]]h nadaljevale prakso združevanja glasbe dveh izvajalcev. Od začetka osemdesetih let 20. stoletja ta format široko uporabljajo [[neodvisna založba|neodvisne založbe]] ter izvajalci [[punk rock]]a, [[emo|ema]], [[hardcore punk|hardcora]], [[grindcore|grindcora]], [[black metal]]a, [[noise (glasba)|noise glasbe]] in [[indie rock]]a.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|title=The Faith and Void: the glorious Dischord of 1980s harDCore punk|author=Finn, Craig.|date=2011-10-27|work=[[The Guardian]]|language=en|access-date=2012-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20111207081130/http://www.guardian.co.uk/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|archive-date=2011-12-07|url-status=live}}</ref> Spliti običajno dosežejo podtalno (''underground'') skupino oboževalcev, tudi če so na njih predstavljeni uveljavljeni izvajalci, saj uspeh split albumov najpogosteje ne dosega komercialnih razsežnosti. == Primeri == *''[[Ella Fitzgerald and Billie Holiday at Newport]]'' izvajalk [[Ella Fitzgerald|Elle Fitzgerald]] in [[Billie Holiday]] je bil posnet v živo na [[Newport Jazz Festival|Jazz festivalu v Newportu]] leta 1957 ter izdan leta 1958. *''[[12 Songs of Christmas]]'' je album [[Božična glasba|božične glasbe]] iz leta 1964, ki so ga posneli [[Frank Sinatra]], [[Bing Crosby]] in zasedba Pennsylvanians pod vodstvom [[Fred Waring|Freda Waringa]]. *''[[Historic Performances Recorded at the Monterey International Pop Festival]]'' izvajalcev [[The Jimi Hendrix Experience]] in [[Otis Redding|Otisa Reddinga]] je koncertni album, posnet na [[Monterey Pop Festival|pop festivalu v Montereyju]] junija 1967. *''[[The Alberts, The Bonzo Dog Doo Dah Band, The Temperance Seven]]'' izvajalcev [[The Alberts]], [[Bonzo Dog Doo-Dah Band]] in [[The Temperance Seven]] je izšel leta 1971. *''[[King Tubby Meets Vivian Jackson]]'' [[reggae]] izvajalca [[Yabby You]] in [[dub glasba|dub mojstra]] [[King Tubby|Kinga Tubbyja]] je izšel leta 1976. *''[[Xanadu]]'' (glasba iz filma) izvajalcev [[Olivia Newton-John|Olivie Newton-John]] in [[Electric Light Orchestra]] (ELO) je glasbena podlaga za glasbeni film Xanadu iz leta 1980. *''[[Faith / Void Split]]'' hardcore punk skupin [[Void (glasbena skupina)|Void]] in [[The Faith (glasbena skupina)|The Faith]] je izšel pri založbi [[Dischord Records]] leta 1982. *''[[As I Lay Dying / American Tragedy]]'' [[metalcore]] skupin [[As I Lay Dying]] in American Tragedy je izšel leta 2002. *''[[Speakerboxxx/The Love Below]]'' izvajalcev [[Big Boi]] in [[Andre 3000]] iz zasedbe [[Outkast]], izdan leta 2003. *''[[Leviathan / Xasthur]]'' ameriških [[black metal]] izvajalcev [[Leviathan (glasbena skupina)|Leviathan]] in [[Xasthur]] je izdala založba [[Profound Lore Records]] leta 2004. *''[[Bowling for Soup Presents: One Big Happy!]]'' [[pop punk]] skupin [[Bowling for Soup]], [[The Dollyrots]] in [[Patent Pending]] je izšel septembra 2012 kot podpora istoimenski turneji vseh treh skupin po Združenem kraljestvu.<ref>{{cite web|url=https://www.rocksins.com/2012/10/bowling-for-soup-kick-one-big-happy-uk-tour-tonight-in-newcastle-fifteen-shows-across-the-uk-15480/|title=Bowling For Soup Kick One Big Happy UK Tour Tonight in Newcastle, Fifteen Shows Across The UK|publisher=Rock Sins|access-date=2025-05-23|language=en}}</ref> *''[[West Coast vs. Wessex]]'' ameriške punk rock skupine [[NOFX]] in britanskega [[folk punk]] izvajalca [[Frank Turner|Franka Turnerja]] je izšel leta 2020. *''[[Pompeii // Utility]]'' reperjev [[Earl Sweatshirt|Earla Sweatshirta]] in [[Mike (glasbenik)|Mikea]] ter produkcijske ekipe [[Surf Gang]], izdan leta 2026. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Glasba]] [[Kategorija:Glasbena produkcija]] [[Kategorija:Albumi]] 4is6ximiddqny0y410ykoa5es6uj1sx 6740458 6740455 2026-08-21T14:53:24Z Yerpo 8417 slovenjenje 6740458 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Glasbeni album, ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev}} '''Deljeni album''' (s tujko '''split album''' '''split''') je [[glasbeni album]], ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev. Deljeni albumi se od [[Kompilacijski album|kompilacijskih albumov]] z več izvajalci razlikujejo po tem, da običajno vsebujejo več skladb vsakega izvajalca ali pa manjše število izvajalcev z eno ali dvema skladbama, namesto številnih izvajalcev z le eno ali dvema skladbama. Obstajajo tudi [[singel|singli]] in [[minialbum|EP-ji]] iste vrste, ki se imenujejo »'''split singli'''« oziroma »'''split EP-ji'''«. == Zgodovina == Deljeni albumi so bili prvotno izdani na [[Gramofonska plošča|vinilnih ploščah]], z glasbo enega izvajalca na eni strani plošče in glasbo drugega izvajalca na nasprotni strani. Ko se je uporaba vinilnih albumov kot množičnega medija zmanjšala, so izdaje na [[zgoščenka]]h nadaljevale prakso združevanja glasbe dveh izvajalcev. Od začetka osemdesetih let 20. stoletja ta format široko uporabljajo [[neodvisna založba|neodvisne založbe]] ter izvajalci [[punk rock]]a, [[emo|ema]], [[hardcore punk|hardcora]], [[grindcore|grindcora]], [[black metal]]a, [[noise (glasba)|noise glasbe]] in [[indie rock]]a.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|title=The Faith and Void: the glorious Dischord of 1980s harDCore punk|author=Finn, Craig.|date=2011-10-27|work=[[The Guardian]]|language=en|access-date=2012-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20111207081130/http://www.guardian.co.uk/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|archive-date=2011-12-07|url-status=live}}</ref> Spliti običajno dosežejo podtalno (''underground'') skupino oboževalcev, tudi če so na njih predstavljeni uveljavljeni izvajalci, saj uspeh deljenih albumov najpogosteje ne dosega komercialnih razsežnosti. == Primeri == *''[[Ella Fitzgerald and Billie Holiday at Newport]]'' izvajalk [[Ella Fitzgerald|Elle Fitzgerald]] in [[Billie Holiday]] je bil posnet v živo na [[Newport Jazz Festival|Jazz festivalu v Newportu]] leta 1957 ter izdan leta 1958. *''[[12 Songs of Christmas]]'' je album [[Božična glasba|božične glasbe]] iz leta 1964, ki so ga posneli [[Frank Sinatra]], [[Bing Crosby]] in zasedba Pennsylvanians pod vodstvom [[Fred Waring|Freda Waringa]]. *''[[Historic Performances Recorded at the Monterey International Pop Festival]]'' izvajalcev [[The Jimi Hendrix Experience]] in [[Otis Redding|Otisa Reddinga]] je koncertni album, posnet na [[Monterey Pop Festival|pop festivalu v Montereyju]] junija 1967. *''[[The Alberts, The Bonzo Dog Doo Dah Band, The Temperance Seven]]'' izvajalcev [[The Alberts]], [[Bonzo Dog Doo-Dah Band]] in [[The Temperance Seven]] je izšel leta 1971. *''[[King Tubby Meets Vivian Jackson]]'' [[reggae]] izvajalca [[Yabby You]] in [[dub glasba|dub mojstra]] [[King Tubby|Kinga Tubbyja]] je izšel leta 1976. *''[[Xanadu]]'' (glasba iz filma) izvajalcev [[Olivia Newton-John|Olivie Newton-John]] in [[Electric Light Orchestra]] (ELO) je glasbena podlaga za glasbeni film Xanadu iz leta 1980. *''[[Faith / Void Split]]'' hardcore punk skupin [[Void (glasbena skupina)|Void]] in [[The Faith (glasbena skupina)|The Faith]] je izšel pri založbi [[Dischord Records]] leta 1982. *''[[As I Lay Dying / American Tragedy]]'' [[metalcore]] skupin [[As I Lay Dying]] in American Tragedy je izšel leta 2002. *''[[Speakerboxxx/The Love Below]]'' izvajalcev [[Big Boi]] in [[Andre 3000]] iz zasedbe [[Outkast]], izdan leta 2003. *''[[Leviathan / Xasthur]]'' ameriških [[black metal]] izvajalcev [[Leviathan (glasbena skupina)|Leviathan]] in [[Xasthur]] je izdala založba [[Profound Lore Records]] leta 2004. *''[[Bowling for Soup Presents: One Big Happy!]]'' [[pop punk]] skupin [[Bowling for Soup]], [[The Dollyrots]] in [[Patent Pending]] je izšel septembra 2012 kot podpora istoimenski turneji vseh treh skupin po Združenem kraljestvu.<ref>{{cite web|url=https://www.rocksins.com/2012/10/bowling-for-soup-kick-one-big-happy-uk-tour-tonight-in-newcastle-fifteen-shows-across-the-uk-15480/|title=Bowling For Soup Kick One Big Happy UK Tour Tonight in Newcastle, Fifteen Shows Across The UK|publisher=Rock Sins|access-date=2025-05-23|language=en}}</ref> *''[[West Coast vs. Wessex]]'' ameriške punk rock skupine [[NOFX]] in britanskega [[folk punk]] izvajalca [[Frank Turner|Franka Turnerja]] je izšel leta 2020. *''[[Pompeii // Utility]]'' reperjev [[Earl Sweatshirt|Earla Sweatshirta]] in [[Mike (glasbenik)|Mikea]] ter produkcijske ekipe [[Surf Gang]], izdan leta 2026. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Albumi]] hepc1bvgbi1jp7jon5d510927ggy6u8 6740459 6740458 2026-08-21T14:53:44Z Yerpo 8417 ups 6740459 wikitext text/x-wiki {{Kratek opis|Glasbeni album, ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev}} '''Deljeni album''' (s tujko '''split album''' ali samo '''split''') je [[glasbeni album]], ki vključuje skladbe dveh ali več različnih izvajalcev. Deljeni albumi se od [[Kompilacijski album|kompilacijskih albumov]] z več izvajalci razlikujejo po tem, da običajno vsebujejo več skladb vsakega izvajalca ali pa manjše število izvajalcev z eno ali dvema skladbama, namesto številnih izvajalcev z le eno ali dvema skladbama. Obstajajo tudi [[singel|singli]] in [[minialbum|EP-ji]] iste vrste, ki se imenujejo »'''split singli'''« oziroma »'''split EP-ji'''«. == Zgodovina == Deljeni albumi so bili prvotno izdani na [[Gramofonska plošča|vinilnih ploščah]], z glasbo enega izvajalca na eni strani plošče in glasbo drugega izvajalca na nasprotni strani. Ko se je uporaba vinilnih albumov kot množičnega medija zmanjšala, so izdaje na [[zgoščenka]]h nadaljevale prakso združevanja glasbe dveh izvajalcev. Od začetka osemdesetih let 20. stoletja ta format široko uporabljajo [[neodvisna založba|neodvisne založbe]] ter izvajalci [[punk rock]]a, [[emo|ema]], [[hardcore punk|hardcora]], [[grindcore|grindcora]], [[black metal]]a, [[noise (glasba)|noise glasbe]] in [[indie rock]]a.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|title=The Faith and Void: the glorious Dischord of 1980s harDCore punk|author=Finn, Craig.|date=2011-10-27|work=[[The Guardian]]|language=en|access-date=2012-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20111207081130/http://www.guardian.co.uk/music/2011/oct/27/faith-void-dischord-washington-hardcore-punk|archive-date=2011-12-07|url-status=live}}</ref> Spliti običajno dosežejo podtalno (''underground'') skupino oboževalcev, tudi če so na njih predstavljeni uveljavljeni izvajalci, saj uspeh deljenih albumov najpogosteje ne dosega komercialnih razsežnosti. == Primeri == *''[[Ella Fitzgerald and Billie Holiday at Newport]]'' izvajalk [[Ella Fitzgerald|Elle Fitzgerald]] in [[Billie Holiday]] je bil posnet v živo na [[Newport Jazz Festival|Jazz festivalu v Newportu]] leta 1957 ter izdan leta 1958. *''[[12 Songs of Christmas]]'' je album [[Božična glasba|božične glasbe]] iz leta 1964, ki so ga posneli [[Frank Sinatra]], [[Bing Crosby]] in zasedba Pennsylvanians pod vodstvom [[Fred Waring|Freda Waringa]]. *''[[Historic Performances Recorded at the Monterey International Pop Festival]]'' izvajalcev [[The Jimi Hendrix Experience]] in [[Otis Redding|Otisa Reddinga]] je koncertni album, posnet na [[Monterey Pop Festival|pop festivalu v Montereyju]] junija 1967. *''[[The Alberts, The Bonzo Dog Doo Dah Band, The Temperance Seven]]'' izvajalcev [[The Alberts]], [[Bonzo Dog Doo-Dah Band]] in [[The Temperance Seven]] je izšel leta 1971. *''[[King Tubby Meets Vivian Jackson]]'' [[reggae]] izvajalca [[Yabby You]] in [[dub glasba|dub mojstra]] [[King Tubby|Kinga Tubbyja]] je izšel leta 1976. *''[[Xanadu]]'' (glasba iz filma) izvajalcev [[Olivia Newton-John|Olivie Newton-John]] in [[Electric Light Orchestra]] (ELO) je glasbena podlaga za glasbeni film Xanadu iz leta 1980. *''[[Faith / Void Split]]'' hardcore punk skupin [[Void (glasbena skupina)|Void]] in [[The Faith (glasbena skupina)|The Faith]] je izšel pri založbi [[Dischord Records]] leta 1982. *''[[As I Lay Dying / American Tragedy]]'' [[metalcore]] skupin [[As I Lay Dying]] in American Tragedy je izšel leta 2002. *''[[Speakerboxxx/The Love Below]]'' izvajalcev [[Big Boi]] in [[Andre 3000]] iz zasedbe [[Outkast]], izdan leta 2003. *''[[Leviathan / Xasthur]]'' ameriških [[black metal]] izvajalcev [[Leviathan (glasbena skupina)|Leviathan]] in [[Xasthur]] je izdala založba [[Profound Lore Records]] leta 2004. *''[[Bowling for Soup Presents: One Big Happy!]]'' [[pop punk]] skupin [[Bowling for Soup]], [[The Dollyrots]] in [[Patent Pending]] je izšel septembra 2012 kot podpora istoimenski turneji vseh treh skupin po Združenem kraljestvu.<ref>{{cite web|url=https://www.rocksins.com/2012/10/bowling-for-soup-kick-one-big-happy-uk-tour-tonight-in-newcastle-fifteen-shows-across-the-uk-15480/|title=Bowling For Soup Kick One Big Happy UK Tour Tonight in Newcastle, Fifteen Shows Across The UK|publisher=Rock Sins|access-date=2025-05-23|language=en}}</ref> *''[[West Coast vs. Wessex]]'' ameriške punk rock skupine [[NOFX]] in britanskega [[folk punk]] izvajalca [[Frank Turner|Franka Turnerja]] je izšel leta 2020. *''[[Pompeii // Utility]]'' reperjev [[Earl Sweatshirt|Earla Sweatshirta]] in [[Mike (glasbenik)|Mikea]] ter produkcijske ekipe [[Surf Gang]], izdan leta 2026. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Albumi]] d6dxb934mumpn19sw0xj1oeccx8wpun Predloga:Taksonomija/Labroides 10 607594 6740452 2026-08-21T14:46:34Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Labroides |parent=Julidini |refs= {{FishBase genus|genus=Labroides|month=August|year=2019}} }}« 6740452 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Labroides |parent=Julidini |refs= {{FishBase genus|genus=Labroides|month=August|year=2019}} }} eem2rmuum9frkndur5od0xrfz4hqij2 Predloga:Taksonomija/Julidini 10 607595 6740453 2026-08-21T14:47:31Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Taksonomija/Julidinae]] 6740453 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Predloga:Taksonomija/Julidinae]] {{Redirect category shell| {{R from move}} }} d9265fue3h9s96li4uuou139g7iwiex Predloga:Taksonomija/Julidinae 10 607596 6740454 2026-08-21T14:47:49Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Julidinae |parent=Labridae |refs={{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}} }}« 6740454 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Julidinae |parent=Labridae |refs={{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}} }} 31sprr2j5q9kqwwtohzb5kjczjehcnv Split album 0 607597 6740456 2026-08-21T14:51:58Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Split album]] na [[Deljeni album]]: Slovenjenje naslova 6740456 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Deljeni album]] 7dd465htm9allihrglcsdelxw42rgmd Filipinski nartničar 0 607598 6740470 2026-08-21T15:11:22Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740470 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Filipinski nartničar | image = Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 19, 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | infraclass = [[Placentalia]] (višji sesalci) | ordo = [[Primates]] (prvaki) | familia = [[Tarsiidae]] (nartničarji) | genus = '''''Carlito''''' | parent_authority = [[Colin Groves|Groves]] & Shekelle, 2010 | species = '''''C. syrichta''''' | binomial = '''''Carlito syrichta''''' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | range_map = Philippine_Tarsier_geodistrib.png | range_map_caption = Geographic distribution of Philippine tarsier | synonyms = *''Tarsius philippinensis'' <small>Meyer,&nbsp;1894</small> *''Simia syrichta'' <small>Linnaeus,&nbsp;1758</small> }} [[File:Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol 2.jpg|thumb|Filipinski nartničar sedi na veji]] '''Filipinski nartničar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carlito syrichta''''') je vrsta nartničarja, endemičnega za [[Filipini|Filipine]]. Najdemo ga v jugovzhodnem delu otočja, zlasti na otokih [[Bohol]], Samar in Lejte. Je član približno 45 milijonov let stare družine ''[[Tarsiidae]]'', katere ime izhaja iz podolgovatega ''tarsusa'' ali gležnja. Prej je bil član rodu ''[[Tarsius]]'', od takrat pa je naveden kot edini član rodu '''''Carlito''''', novega rodu, poimenovanega po naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu. Njegovo geografsko območje razširjenosti vključuje tudi otoke Maripipi, Siargao, Basilan in Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Nartničarje so opazili tudi v Sarangani, čeprav so lahko različne podvrste.<includeonly>Plemena, kot sta B'laani in T'boli, že dolgo poročajo o opažanjih v provinci Sarangani. Žal so bila ta poročila zgolj zavržena kot prevara vse do 30. marca 2002, ko so v gorskih območjih občin Maitum in Kiamba ujeli par teh drobnih nočnih sesalcev, ki so bili predstavljeni javnosti, kar dokazuje, da ta vrsta obstaja v tej obalni provinci.</includeonly> == Etimologija in taksonomska zgodovina == [[File:Philippine Tarsier.jpg|thumbnail|Filipinski nartničar pleza po drevesu]] Nartničar (''tarsier'') je dobil ime po svojem podolgovatem ''tarsusu'' ali gležnju.<ref>{{cite web | url = http://www.americazoo.com/goto/index/mammals/93.htm | title = Philippine tarsier | work = America Zoo | access-date = November 15, 2006}}</ref> Ta nartničar je lokalno znan kot ''mavumag'' v jezikih Visajancev, vključno s Cebuanom, in ''magô'' v jeziku varaj.<ref>Tramp, George Dewey Jr. ''Waray-English Dictionary'' Dunwoody Press Kensington, Maryland USA 1995 page 251</ref><ref>Makabenta, Eduardo A. Sr. ''Pagpurulungan nga Binisaya '' (2nd edition). Adbox Book Distributors and Eduardo A. Makabenta Sr. Foundation. Quezon City 2004 page 83</ref> Znan je tudi kot ''mamag'', ''magau'', ''malmag'' in ''magatilok-iok''.<ref>[http://www.bohol.ph/article.php?id=15 The Philippine tarsier] www.bohol.ph Retrieved November 18, 2006.</ref> === Taksonomska razvrstitev === Filipinski nartničar je edini član [[rod (biologija)|rodu]] ''Carlito'' in član [[družina (biologija)|družine]] ''Tarsiidae''. Priznane so tri podvrste:<ref name=2010_Groves_Shekelle/> *'''Družina [[Tarsiidae]]''' **Rod ''[[Tarsius]]'': najden na [[Sulavezi]]ju **Rod ''[[Cephalopachus]]'': najden na [[Sundaland]]u **Rod ''Carlito''''': najden na Velikem Mindanau ***'''Vrsta '''''Carlito syrichta''''' ****Podvrsta ''Carlito syrichta syrichta'' iz otokov Lejte in Samar ****Podvrsta ''Carlito syrichta fraterculus'' iz otoka Bohol ****Podvrsta ''Carlito syrichta carbonarius'' iz otoka [[Mindanao]] === Spremembe taksonomije === Prej so bili vsi živeči nartničarji uvrščeni v rod ''Tarsius'', vendar je taksonomska revizija Shekelle in Groves leta 2010 uvrstila značilnega filipinskega nartničarja v svoj rod, ''Carlito'' pa je bil poimenovan po filipinskem naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu.<ref>{{cite web|title=Carlito Pizarras, Also known as tarsier man|url=http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|publisher=Yahoo! News|access-date=March 25, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216185746/http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|archive-date=December 16, 2013}}</ref><ref name="2010_Groves_Shekelle">{{cite journal | last1 = Groves | first1 = C. | last2 = Shekelle | first2 = M. | title = The Genera and Species of Tarsiidae | journal = International Journal of Primatology | volume = 31 | issue = 6 | pages = 1071–1082 | year = 2010 | doi = 10.1007/s10764-010-9443-1| s2cid = 21220811 }}</ref> Filipinskega nartničarja so zahodni biologi spoznali v 18. stoletju prek opisa živali, ki naj bi prišla s Filipinov, ini ga je misijonar J.G. Camel dal J. Petiverju. Petiver je Camelov opis objavil leta 1705 in žival poimenoval ''Cercopithecus luzonis minimus'', kar je bila osnova za Linnéjevo (1758) ''Simia syrichta''<ref>{{cite book|last=Linnæus|first=Carl|title=Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I|year=1758|publisher=Laurentius Salvius|location=Holmiæ|page=29|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/80764#page/39/mode/1up|edition=10th|access-date=November 21, 2012|language=la}}</ref> in sčasoma ''Carlito syrichta'', znanstveno ime iz leta 2010.<ref name=2010_Groves_Shekelle/><ref>{{cite journal |last=Cabrera |first=Angel |date=May 1923 |title= On the Identification of ''Simia syrichta'' Linnaeus |journal= Journal of Mammalogy |volume=4 |issue=2 |pages=89–91 |doi=10.2307/1373538 |jstor=1373538 |publisher=American Society of Mammalogists }}</ref> Taksonomska opomba [[IUCN]] navaja dve podvrsti, vendar je nenominatna trenutno slabo opredeljena, zato se vrsta obravnava kot celota. Hill (1955) je prepoznal vrste ''Tarsius syrichta carbonarius'' in ''Tarsius s. fraterculus'' kot šibko definirani podvrsti. Niemitz (1984) je na podlagi primerjav z muzejskimi primerki ugotovil, da so razlike nepomembne. Musser in Dagosto (1987) sta menila, da razpoložljivi muzejski primerki niso zadostovali za rešitev vprašanja, vendar sta omenila, da je Heaney menil, da bi lahko bil en sam samec tarsierja iz Dinagata drugačen. Groves (2001) ni prepoznal nobene podvrste ''C. syrichta'',<ref name="iucn status 19 November 2021" /> vendar sta Groves in Shekelle (2010) pri delitvi vrste ''Tarsius'' na ''Carlito'' prepoznala podvrste ''C. s. fraterculus'', ''C. s. syrichta'' in ''C. s. carbonarius''.<ref name=2010_Groves_Shekelle/> == Anatomija in morfologija == Filipinski nartničar meri v višino od 85 do 160 mm, zaradi česar je eden najmanjših primatov. Zaradi majhnosti ga je težko opaziti. Masa samcev je med 80 in 160 g , samice so običajno lažje, nekoliko težje od drugih nartničarjev, kot je pritlikavi nartničar.<ref>{{cite web | author = Gron KJ | date = July 22, 2008 | work = Primate Factsheets | url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier | title= Tarsier (''Tarsius'') Taxonomy, Morphology, & Ecology | access-date = August 23, 2009}}</ref> Povprečen odrasel nartničar je približno velik kot pest odraslega človeka. Samica ima več parov prsi, vendar je edini funkcionalni par pri prsni mišici.<ref>{{cite web|last=Hellingman|first=Jeroen|title=The Philippine Tarsier|url=http://www.bohol.ph/article15.html|publisher=Bohol Philippines|access-date=March 3, 2014}}</ref> Druge prsi se uporabljajo kot sidrne točke za novorojene nartničarje. Brejost traja 180 dni oziroma 6 mesecev, po katerem se rodi le en mladič. Novorojenec se rodi z veliko dlake in odprtimi očmi. Dolžina njegovega telesa in glave je približno 70 mm, rep pa je dolg približno 115 mm. Kot pri vseh nartničarjih so tudi oči filipinskega nartničarja pritrjene v lobanji; ne morejo se premikati v očesnih jamicah. Namesto tega posebna prilagoditev v vratu omogoča, da se njegova okrogla glava zavrti za 180°. Njihove oči so nesorazmerno velike in imajo največje razmerje med težo oči in telesno težo med vsemi sesalci.<ref>arkive.org [http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html species profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090903200449/http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html |date=September 3, 2009 }}</ref> Te ogromne oči tej nočni živali omogočajo odličen nočni vid.<ref name="guide">{{cite web | url = http://www.philippines-travel-guide.com/philippine-tarsier.html | title = Philippine tarsier | work = Philippines Travel Guide | access-date = November 14, 2006}}</ref> Pri močni svetlobi se lahko oči zožijo, dokler se zenica ne zdi le tanka pika. Pri šibki svetlobi ali temi se zenica lahko razširi in zapolni skoraj celotno oko.<ref name="suicide">{{cite news|title=Philippine tarsier known to commit violence|newspaper=Philippine Inquirer|date=May 23, 1999}}</ref> Velika membranska ušesa so gibljiva,<ref name="tripod">{{cite web | author = Flannery, S | date = October 15, 2003 | url = http://members.tripod.com/uakari/tarsius_syrichta.html | title = Philippine tarsier | work = The Primata | access-date = November 14, 2006}}</ref> zdi se, da se skoraj nenehno premikajo, kar nartničarju omogoča, da sliši vsako gibanje. [[Image:Angrytarsier.jpg|left|thumb|Filipinski nartničar, ki prikazuje spodnje čeljustne zobe]] Filipinski nartničar ima tanko, grobo dlako, ki je sive do temno rjave barve. Ozek rep, ki se običajno uporablja za ravnotežje, je plešast, razen šopa dlak na koncu, in je približno dvakrat daljši od dolžine telesa. Njegov podolgovat ''tarsus'' ali gleženj, po katerem je dobil ime, mu omogoča, da skoči vsaj 3 m z drevesa na drevo.<ref name="guide"/> Njegovi dolgi prsti so zaključeni z zaobljenimi blazinicami, ki omogočajo, da se ''C. syrichta'' zlahka oprime dreves in skoraj vsake površine. Palec ni zares nasproten, prvi prst pa je. Vsi prsti imajo sploščene kremplje, razen drugega in tretjega prsta, ki imata ostre kremplje, specializirane za negovanje.<ref>{{cite web | url = http://www.brainmuseum.org/Specimens/primates/tarsier/index.html | title = The Philippine tarsier | work = Comparative Mammalian Brain Collections, brainmuseum.org | access-date = November 18, 2006}}</ref> Njihova zobna formula je zgoraj 2:1:3:3, spodaj 1:1:3:3 z relativno majhnimi zgornjimi podočniki.<ref name="tripod"/> == Ekologija == [[File:Bohol.tarsier jtlimphoto.JPG|thumb|Filipinski nartničar na Boholu]] Filipinski nartničar je predvsem žužkojedec, njegova prehrana je sestavljena iz žuželk, pajkov, majhnih rakov in majhnih vretenčarjev, kot so majhni kuščarji in ptice. ''C. syrichta'' pleni žive žuželke, zlasti čričke in kobilice. Ko nartničar ujame svoj plen, ga z obema rokama odnese k ustom.<ref name="adw"/> === Geografsko območje in habitat === Filipinski nartničar, kot že ime pove, je endemičen za Filipinsko otočje.<ref name= fieldmuseum/> Populacije ''C. syrichta'' so običajno v jugovzhodnem delu arhipelaga. Uveljavljene populacije so prisotne predvsem na otokih Bohol, Samar, Leyte in Mindanao. Najdeno je bilo tudi na različnih izoliranih otokih znotraj njegovega znanega območja razširjenosti, kot so otok Maripipi, otok Siargao, otok Basilan in otok Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Habitat filipinskega nartničarja je drugorazredni, sekundarni in primarni gozd od morske gladine do 700 m.<ref name=fieldmuseum>{{cite web | author = Heaney | year = 2002 | title = Tarsius syrichta | url = http://www.fieldmuseum.org/Philippine_Mammals/Tarsius_syrichta.htm | work = The Field Museum | access-date = November 15, 2006 | display-authors = etal | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516084548/http://www.fieldmuseum.org/philippine_mammals/Tarsius_syrichta.htm | archive-date = May 16, 2008 }}</ref> Njegov habitat vključuje tudi [[tropski deževni gozd]] z gosto vegetacijo in drevesi, ki mu nudijo zaščito, kot so visoke trave, grmičevje in bambusovi poganjki. Najraje ima gosto, nizko vegetacijo v sekundarnih gozdovih, s povprečno višino za sedenje 2 m nad tlemi.<ref>{{cite journal | author = Jachowski, D. S. | author2 = Pizzaras, C. | date = September 10, 2003 | title = Introducing an innovative semi-captive environment for the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') | journal = Zoo Biology | volume = 24 | issue = 1 | pages = 101–109 | doi = 10.1002/zoo.20023 }}</ref> Zgodnje študije so pokazale, da ima filipinski nartničar domači prostor od 1 do 2 hektarja,<ref name="adw">{{cite web | author = Kubicek, C. | year = 1999 | url = http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Tarsius_syrichta.html | title = Tarsius syrichta | work = Animal Diversity Web | access-date = November 14, 2006}}</ref> vendar novejše raziskave kažejo, da je domači prostor v povprečju znašal 6,45 ha za samce in 2,45 ha za samice, kar omogoča gostoto 16 samcev in 41 samic nartničarjev na 100 ha.<ref>{{cite journal | author = Neri-Arboleda, I. | author2 = Stott, P. | author3 = Arboleda, N. P. | date = June 25, 2002 | title = Home ranges, spatial movements and habitat associations of the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') in Corella, Bohol | journal = Journal of Zoology | volume = 257 | issue = 3 | pages = 387–402 | doi = 10.1017/S0952836902000997| doi-access = free }}</ref> Tako samci kot samice so samotarji, vendar se ponoči občasno križajo. Prepotujejo do 1,5 km čez gozd, optimalno območje pa je več kot 6 ha.<ref name="alien">{{cite web | url = http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | title = Tarsier – the littlest alien | work = Off The Fence | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071012061257/http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | archive-date = October 12, 2007 }}</ref> === Plenilci === Poleg človeških lovcev so glavni plenilci te vrste tudi divje mačke, pregnane iz bližnjih skupnosti, čeprav je znano, da nanjo plenijo tudi nekatere velike ptice.<ref name="feral">{{cite web|author=France-Presse, A. |year=2004 |url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |title=Furry mascot of RP forest lives on borrowed time |work=INQ7.net |access-date=November 14, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061008202739/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |archive-date=October 8, 2006 }}</ref> Zaradi svojih nočnih in drevesnih navad filipinski nartničar najverjetneje postane žrtev sov ali majhnih mesojedcev, na katere lahko naleti v svojih krošnjah dreves. == Vedenje === Filipinski nartničar je sramežljiva, nočna žival, ki živi večinoma skrito življenje. Čez dan spi v temnih votlinah blizu tal, blizu drevesnih debel in grmovnic globoko v neprehodnem grmovju in gozdovih. Aktiven postane šele ponoči; s svojim ostrim vidom in sposobnostjo manevriranja okoli dreves se lahko izogne ​​ljudem.<ref name="visit">{{cite web | author = Hellingman, Jeroen | date = April 24, 2004 | url = http://www.bohol.ph/article44.html | title = A visit to the Philippine tarsier | work = Bohol, Philippines | access-date = November 15, 2006}}</ref> Je drevesni, običajno se navpično oklepa dreves in je sposoben skakati z veje na vejo. Filipinski nartničar je samotar. Vendar pa so ugotovili, da imajo populacije in posamezniki monogamne ali poligamne vzorce parjenja. === Komunikacija === Dokumentirani so bili trije različni zvočni klici. Eden je njegov 'glasen klic' - prodoren en sam zvok. Drugi zvok je mehak, sladek, ptičji keper, zvok zadovoljstva. Ko se več nartničarjev združi, je skupni učinek tega čivkanja zvok, podoben kobilicam.<ref name = "Wharton">{{cite journal|last=Wharton|first=Charles|title=The tarsier in captivity|journal=Journal of Mammalogy|year=1950|volume=31|issue=3|pages=260–268|doi=10.2307/1375291 |jstor=1375291}}</ref> Ti sesalci lahko oddajajo tudi glas v ultrazvočnem frekvenčnem območju 70 kHz in zaznajo frekvence nad 90 kHz.<ref>{{cite web | date = February 8, 2012 | url = http://www.aljazeera.com/news/asia-pacific/2012/02/20122802142188309.html | title = Tiny primate uses 'private channel to talk' | access-date = February 8, 2012}}</ref> Ta oblika glasovne komunikacije se uporablja kot klic v stiski, ki ga mladiči oddajajo, ko so ločeni od mater. To je tudi klic, ki ga samci oddajajo svojim partnerkam med paritveno sezono. Nartničarji komunicirajo tudi z vonjem iz cirkumoralne žleze, ki se nahaja okoli ust, s katero samica označuje svojo partnerko. Samci označujejo svoje ozemlje z urinom. Nartničarji izvajajo taktilno komunikacijo s socialnim negovanjem, odstranjevanjem odmrle kože in zajedavcev, kar je vedenje, ki ga opazimo pri samicah na odraslih samcih, pa tudi pri samicah na njihovih potomcih. === Razmnoževanje === [[Image:Babytarsier.jpg|thumb|right|Nartničar z mladičem]] Brejost filipinskega nartničarja traja približno šest mesecev, medtem ko estrusni cikel samice traja 25–28 dni. Sezona parjenja traja od aprila do maja. Samci po spolnem odnosu odložijo paritveni čep v nožnico samice. Samica skoti enega mladiča na brejost. Mladič se rodi z dlako in odprtimi očmi. Samice nosijo mladiče v ustih. Novorojenček se že lahko oklepa vej in manj kot mesec dni po rojstvu lahko začne skakati. Novorojenčke dojijo do 60 dni po rojstvu. Po dveh letih starosti je nartničar spolno zrel in se lahko razmnožuje. == Status == V letih 1986, 1988 in 1990 je Center za spremljanje ohranjanja narave IUCN filipinskega nartničarja ocenil kot ogroženega. 13. septembra 1991 je Ministrstvo za okolje in naravne vire izdalo upravni nalog DENR številka 48 (DAO 48), v katerem je filipinskega nartničarja prav tako uvrstilo med ogrožene vrste.<ref>{{cite web | url = http://eelink.net/~asilwildlife/DENR1.html | title = DENR Administrative Order No. 48 | work = North American Association for Environmental Education | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061002150421/http://eelink.net/%7Easilwildlife/DENR1.html | archive-date = October 2, 2006 }}</ref> Leta 1996 sta Baillie in Groombridge ocenila, da je manj ogrožen/odvisen od ohranjanja. Leta 2000 je IUCN<ref name=MSW3>{{MSW3 Groves|pages=128}}</ref> ocenil, da ima filipinskega nartničarja pomanjkljive podatke, kar pomeni, da ni bilo na voljo zadostnih informacij za neposredno ali posredno oceno tveganja za izumrtje na podlagi njegove razširjenosti in/ali statusa populacije. Najnovejša ocena [[Rdeči seznam IUCN|rdečega seznama IUCN]] iz leta 2008 je filipinskega nartničarja uvrstila med [[Potencialno ogrožena vrsta|skoraj ogrožene vrste]]. Ta klasifikacija temelji na ocenjenem znatnem upadu v zadnjih treh generacijah (približno 20 let), vendar manj kot 30 %, zaradi izgube habitata in krivolova za trgovino z živalmi. Filipinski nartničar je naveden v Dodatku II h Konvenciji [[CITES]],<ref>{{cite book | author = Unep-wcmc | year = 2005 | title = Checklist of mammals listed in the CITES appendices and in EC Regulation 338/97 | edition = 7th | url = http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061003202654/http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | archive-date = October 3, 2006 }}</ref> ameriški Zakon o ogroženih vrstah pa ga uvršča med ogrožene vrste.<ref>{{cite book|editor=Wilson, D. E. |editor2=D. M. Reeder |year=1993 |title=Mammal Species of the World |edition=2nd |url=http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |chapter=''Tarsius syrichta'' |chapter-url=http://nmnhgoph.si.edu/cgi-bin/wdb/msw/names/query/11077 |access-date=November 18, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061022205455/http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |archive-date=October 22, 2006 }}</ref> V mestu Corella (Bohol) se vzdržuje zavetišče za nartničarje. Upravlja ga filipinska fundacija za nartničarje in ima center za obiskovalce ter habitat s površino 7000 m<sup>2</sup> v naravnem gozdu.<ref name=bbc>{{cite news|title=The Travel Show – Philippines|url=https://www.youtube.com/watch?v=a51ucyVvswM|access-date=May 28, 2014|newspaper=BBC – British Broadcasting Corporation|date=May 2014}}{{cbignore}}</ref> == Grožnje v divjini == V zadnjih 45 milijonih let so nartničarji naseljevali deževne gozdove po vsem svetu, sodobni primerki pa obstajajo le na nekaj otokih na Filipinih, Borneu in v Indoneziji.<ref name="alien"/> Na Boholu je bil filipinski nartničar pogost prizor v južnem delu otoka do 1960-ih. Od takrat se je število na otoku po podatkih filipinske fundacije za nartničarje zmanjšalo na približno 700.<ref name="PTF">{{cite web | title = Efforts on to save tarsier exsistence &#91;sic&#93;| url = http://www.tarsierfoundation.org/news/efforts-on-to-save-tarsier-exsistence}}</ref> Zaradi hitro rastoče človeške populacije, ki povzroča, da se vedno več gozdov preureja v kmetijska zemljišča, stanovanjska območja in ceste, kraj, kjer lahko filipinski nartničar živi svoje osamljeno življenje, izginja. Krčenje filipinskih gozdov – naravnega gozdnega habitata filipinskega nartničarja – predstavlja resno in znatno grožnjo za preživetje filipinskega nartničarja. Neselektivna in nezakonita sečnja, sečnja dreves za kurjavo, metoda [[požigalništvo|požigalništva]] in sečnja ter urbanizacija so posegli v habitate nartničarja.<ref>{{cite web|author=Querijero, D. A. |date=April 24, 2005 |url=http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |title=RP tarsier: A new star of the biodiversity world |access-date=November 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061006215648/http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |archive-date=October 6, 2006 }}</ref> Paradoksalno je, da je vraževerje domorodcev, skupaj z relativno gostim deževnim gozdom, zlasti v provinci Sarangani, očitno ohranilo to ogroženo vrsto. Domorodna plemena puščajo filipinske nartničarje v divjini, ker se bojijo, da bi te živali lahko prinesle nesrečo. == Preživetje v ujetništvu == [[File:Tarsius-syrichta.JPG|thumb|Filipinski nartničar počiva na roki]] Nartničarje na Filipinih so iskali kot hišne ljubljenčke ali pa so jih prodajali za trgovino, kljub nizki stopnji preživetja zunaj njihovega naravnega habitata, kjer se hranijo z živimi žuželkami.<ref>{{cite news|last=Santos|first=Matikas|title=Tarsier, 'icon of PH tourism', sought out as pets—foundation |url=http://globalnation.inquirer.net/79825/tarsier-icon-of-ph-tourism-sought-out-as-pets-foundation|access-date=January 4, 2014|newspaper=Inquirer.net|date=July 5, 2013}}</ref> Zasebne razstave ljudi v Lobocu na Boholu po navadi skrajšajo življenja nartničarjev.<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |title=President of The Philippine – Proclamation No. 1030 |date=May 27, 2000 |access-date=December 15, 2016 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=May 27, 2000 }}</ref> Poleg tega bi razstavljanje nartničarjev v ujetništvu lahko spodbudilo turiste, da jih nezakonito pridobijo kot hišne ljubljenčke.<ref name="bundok">[https://web.archive.org/web/20071130143540/http://www.geocities.com/Yosemite/3712/tarsier.html Philippine Wildlife: The Philippine Tarsier] www.geocities.com Retrieved November 25, 2006.</ref> Nartničarji se v ujetništvu ne počutijo dobro. Pričakovana življenjska doba se skrajša za 2 do 12 let (če so vzeti iz divjine) v primerjavi s 24 leti, kolikor jih lahko nartničar živi v divjini. Nartničar lahko razvije boleče oči, kar kaže na slabo prehrano. Tudi osvetlitev, ki se običajno uporablja v ujetništvu, lahko povzroči dolgotrajno poškodbo oči. Druga nevarnost ujetništva je nagnjenost bitja k samomoru. Ker je nartničar pogosto sramežljiv in živčen, številne dejavnosti, povezane z ujetništvom (kot so bliskavice fotoaparatov, dotikanje in bivanje v ograjenem prostoru), žival stresajo. Takšen stres povzroči, da nartničar udarja z glavo ob predmete in ga zaradi tanke lobanje ubije. == Zakonodaja o ohranjanju narave == Sprejetih je bilo več zakonov za zaščito in ohranitev filipinskega nartničarja. Upravni odlok DENR št. 38, serija iz leta 1991 (DAO št. 38) je filipinskega nartničarja uvrstil med nacionalno zaščitene prostoživeče vrste in predlagal njegovo uvrstitev v Dodatek 1 Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Poleg tega je skupina specialistov za primate IUCN/SSC tej vrsti podelila prednostno oceno ohranjanja 4, kar pomeni, da je vrsta zelo ranljiva in ogrožena zaradi uničevanja habitata in/ali lova. Republiški zakon št. 7586, znan tudi kot Zakon o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (NIPAS) iz leta 1991, nalaga vzpostavitev ustreznih zatočišč za ohranitev in zaščito filipinskega nartničarja. Razglas 1030 je bil sprejet 23. junija 1997, s katerim je bil filipinski nartničar razglašen za posebej zaščiteno živalsko vrsto.<ref>{{Cite web |title=President of The Philippine - Proclamation No. 1030 |url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=2000-05-27 |access-date=2026-04-24 |website=www.bohol.net}}</ref> Tudi zakonodaja na drugih lokalnih ravneh vključuje pokrajinske odloke in razglase (provinca Bohol), občinske odloke (Corella) in odloke Barangay (Canapnapan itd.). 30. julija 2001 je bil sprejet republiški zakon št. 914, znan tudi kot Zakon o ohranjanju in zaščiti prostoživečih virov. Zakon je določal ohranjanje in zaščito prostoživečih virov in njihovih habitatov, vključno s filipinskim nartničarjem, ter njegovo vključitev kot vodilne vrste.<ref>[http://www.chanrobles.com/republicactno9147.html R.A. 9147] Chan Robles Virtual Law Library Retrieved December 13, 2006.</ref> == Pobude za ohranjanje == Pri ohranjanju filipinskega nartničarja sodelujeta dve skupini: Mednarodna organizacija za ogrožene vrste (ESI) in Fundacija za filipinske nartničarje. ESI deluje na otoku Mindanao, kjer je skupina za ohranjanje ustvarila zatočišče za nartničarje, posadila ogrožena drevesa za pogozditev habitata nartničarjev ter izvaja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. V sodelovanju z lokalnimi skupinami in vlado je ESI vzpostavil pot za nartničarje, vključno z razgledno točko na njihov habitat. Razstavljene so tudi razlagalne table o rastlinah in živalih, ki jih najdemo v rezervatu.<ref name="bwf">{{Deprecated archive|url=https://web.archive.org/20030217185827/http://www.bwf.org/bk/pamayanan/r-efforts.html|title=Philippine Biodiversity Conservation Efforts}} www.bwf.org Retrieved November 18, 2006.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Carlito syrichta|Philippine tarsier}} {{Commons}} * [http://www.pbase.com/sarangani/tarsiers More tarsier images] * [https://web.archive.org/20130215161922/http://www.bworldonline.com/weekender/content.php?id=48817 Tarsiers, traditions and tourism all in one trip to Tupi] * [https://web.archive.org/web/20100317013927/http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml CITES Appendix I, II, III] * [https://web.archive.org/web/20071006091135/http://www.sdnpbd.org/sdi/treaty/trd_idstry_environment/ww175.htm DENR Administrative Order No. 48] * [https://web.archive.org/web/20060314111229/http://www.biodiv.org/doc/world/ph/ph-nr-01-en.pdf First Philippine National Report to the Convention on Biological Diversity] * [http://newsinfo.inquirer.net/124645/it%E2%80%99s-more-fun-for-tarsiers-in-mindanao It's more fun for tarsiers in Mindanao] * [http://www.gmanews.tv/video/36858 Video: Govt forbids display of tarsiers], GMA News {{Taxonbar|from1=Q21446648|from2=Q536862|from3=Q122194361}} [[Kategorija:Favna Filipinov]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 41b2s8i359721w47058p8df4h24cjk4 6740473 6740470 2026-08-21T15:12:29Z Ljuba24b 92351 /* Taksonomska razvrstitev */ 6740473 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Filipinski nartničar | image = Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 19, 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | infraclass = [[Placentalia]] (višji sesalci) | ordo = [[Primates]] (prvaki) | familia = [[Tarsiidae]] (nartničarji) | genus = '''''Carlito''''' | parent_authority = [[Colin Groves|Groves]] & Shekelle, 2010 | species = '''''C. syrichta''''' | binomial = '''''Carlito syrichta''''' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | range_map = Philippine_Tarsier_geodistrib.png | range_map_caption = Geographic distribution of Philippine tarsier | synonyms = *''Tarsius philippinensis'' <small>Meyer,&nbsp;1894</small> *''Simia syrichta'' <small>Linnaeus,&nbsp;1758</small> }} [[File:Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol 2.jpg|thumb|Filipinski nartničar sedi na veji]] '''Filipinski nartničar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carlito syrichta''''') je vrsta nartničarja, endemičnega za [[Filipini|Filipine]]. Najdemo ga v jugovzhodnem delu otočja, zlasti na otokih [[Bohol]], Samar in Lejte. Je član približno 45 milijonov let stare družine ''[[Tarsiidae]]'', katere ime izhaja iz podolgovatega ''tarsusa'' ali gležnja. Prej je bil član rodu ''[[Tarsius]]'', od takrat pa je naveden kot edini član rodu '''''Carlito''''', novega rodu, poimenovanega po naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu. Njegovo geografsko območje razširjenosti vključuje tudi otoke Maripipi, Siargao, Basilan in Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Nartničarje so opazili tudi v Sarangani, čeprav so lahko različne podvrste.<includeonly>Plemena, kot sta B'laani in T'boli, že dolgo poročajo o opažanjih v provinci Sarangani. Žal so bila ta poročila zgolj zavržena kot prevara vse do 30. marca 2002, ko so v gorskih območjih občin Maitum in Kiamba ujeli par teh drobnih nočnih sesalcev, ki so bili predstavljeni javnosti, kar dokazuje, da ta vrsta obstaja v tej obalni provinci.</includeonly> == Etimologija in taksonomska zgodovina == [[File:Philippine Tarsier.jpg|thumbnail|Filipinski nartničar pleza po drevesu]] Nartničar (''tarsier'') je dobil ime po svojem podolgovatem ''tarsusu'' ali gležnju.<ref>{{cite web | url = http://www.americazoo.com/goto/index/mammals/93.htm | title = Philippine tarsier | work = America Zoo | access-date = November 15, 2006}}</ref> Ta nartničar je lokalno znan kot ''mavumag'' v jezikih Visajancev, vključno s Cebuanom, in ''magô'' v jeziku varaj.<ref>Tramp, George Dewey Jr. ''Waray-English Dictionary'' Dunwoody Press Kensington, Maryland USA 1995 page 251</ref><ref>Makabenta, Eduardo A. Sr. ''Pagpurulungan nga Binisaya '' (2nd edition). Adbox Book Distributors and Eduardo A. Makabenta Sr. Foundation. Quezon City 2004 page 83</ref> Znan je tudi kot ''mamag'', ''magau'', ''malmag'' in ''magatilok-iok''.<ref>[http://www.bohol.ph/article.php?id=15 The Philippine tarsier] www.bohol.ph Retrieved November 18, 2006.</ref> === Taksonomska razvrstitev === Filipinski nartničar je edini član [[rod (biologija)|rodu]] ''Carlito'' in član [[družina (biologija)|družine]] ''Tarsiidae''. Priznane so tri podvrste:<ref name=2010_Groves_Shekelle/> *'''Družina [[Tarsiidae]]''' **Rod ''[[Tarsius]]'': najden na [[Sulavezi]]ju **Rod ''[[Cephalopachus]]'': najden na [[Sundaland]]u **Rod ''Carlito'': najden na Velikem Mindanau ***'''Vrsta '''''Carlito syrichta''''' ****Podvrsta ''Carlito syrichta syrichta'' iz otokov Lejte in Samar ****Podvrsta ''Carlito syrichta fraterculus'' iz otoka Bohol ****Podvrsta ''Carlito syrichta carbonarius'' iz otoka [[Mindanao]] === Spremembe taksonomije === Prej so bili vsi živeči nartničarji uvrščeni v rod ''Tarsius'', vendar je taksonomska revizija Shekelle in Groves leta 2010 uvrstila značilnega filipinskega nartničarja v svoj rod, ''Carlito'' pa je bil poimenovan po filipinskem naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu.<ref>{{cite web|title=Carlito Pizarras, Also known as tarsier man|url=http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|publisher=Yahoo! News|access-date=March 25, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216185746/http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|archive-date=December 16, 2013}}</ref><ref name="2010_Groves_Shekelle">{{cite journal | last1 = Groves | first1 = C. | last2 = Shekelle | first2 = M. | title = The Genera and Species of Tarsiidae | journal = International Journal of Primatology | volume = 31 | issue = 6 | pages = 1071–1082 | year = 2010 | doi = 10.1007/s10764-010-9443-1| s2cid = 21220811 }}</ref> Filipinskega nartničarja so zahodni biologi spoznali v 18. stoletju prek opisa živali, ki naj bi prišla s Filipinov, ini ga je misijonar J.G. Camel dal J. Petiverju. Petiver je Camelov opis objavil leta 1705 in žival poimenoval ''Cercopithecus luzonis minimus'', kar je bila osnova za Linnéjevo (1758) ''Simia syrichta''<ref>{{cite book|last=Linnæus|first=Carl|title=Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I|year=1758|publisher=Laurentius Salvius|location=Holmiæ|page=29|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/80764#page/39/mode/1up|edition=10th|access-date=November 21, 2012|language=la}}</ref> in sčasoma ''Carlito syrichta'', znanstveno ime iz leta 2010.<ref name=2010_Groves_Shekelle/><ref>{{cite journal |last=Cabrera |first=Angel |date=May 1923 |title= On the Identification of ''Simia syrichta'' Linnaeus |journal= Journal of Mammalogy |volume=4 |issue=2 |pages=89–91 |doi=10.2307/1373538 |jstor=1373538 |publisher=American Society of Mammalogists }}</ref> Taksonomska opomba [[IUCN]] navaja dve podvrsti, vendar je nenominatna trenutno slabo opredeljena, zato se vrsta obravnava kot celota. Hill (1955) je prepoznal vrste ''Tarsius syrichta carbonarius'' in ''Tarsius s. fraterculus'' kot šibko definirani podvrsti. Niemitz (1984) je na podlagi primerjav z muzejskimi primerki ugotovil, da so razlike nepomembne. Musser in Dagosto (1987) sta menila, da razpoložljivi muzejski primerki niso zadostovali za rešitev vprašanja, vendar sta omenila, da je Heaney menil, da bi lahko bil en sam samec tarsierja iz Dinagata drugačen. Groves (2001) ni prepoznal nobene podvrste ''C. syrichta'',<ref name="iucn status 19 November 2021" /> vendar sta Groves in Shekelle (2010) pri delitvi vrste ''Tarsius'' na ''Carlito'' prepoznala podvrste ''C. s. fraterculus'', ''C. s. syrichta'' in ''C. s. carbonarius''.<ref name=2010_Groves_Shekelle/> == Anatomija in morfologija == Filipinski nartničar meri v višino od 85 do 160 mm, zaradi česar je eden najmanjših primatov. Zaradi majhnosti ga je težko opaziti. Masa samcev je med 80 in 160 g , samice so običajno lažje, nekoliko težje od drugih nartničarjev, kot je pritlikavi nartničar.<ref>{{cite web | author = Gron KJ | date = July 22, 2008 | work = Primate Factsheets | url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier | title= Tarsier (''Tarsius'') Taxonomy, Morphology, & Ecology | access-date = August 23, 2009}}</ref> Povprečen odrasel nartničar je približno velik kot pest odraslega človeka. Samica ima več parov prsi, vendar je edini funkcionalni par pri prsni mišici.<ref>{{cite web|last=Hellingman|first=Jeroen|title=The Philippine Tarsier|url=http://www.bohol.ph/article15.html|publisher=Bohol Philippines|access-date=March 3, 2014}}</ref> Druge prsi se uporabljajo kot sidrne točke za novorojene nartničarje. Brejost traja 180 dni oziroma 6 mesecev, po katerem se rodi le en mladič. Novorojenec se rodi z veliko dlake in odprtimi očmi. Dolžina njegovega telesa in glave je približno 70 mm, rep pa je dolg približno 115 mm. Kot pri vseh nartničarjih so tudi oči filipinskega nartničarja pritrjene v lobanji; ne morejo se premikati v očesnih jamicah. Namesto tega posebna prilagoditev v vratu omogoča, da se njegova okrogla glava zavrti za 180°. Njihove oči so nesorazmerno velike in imajo največje razmerje med težo oči in telesno težo med vsemi sesalci.<ref>arkive.org [http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html species profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090903200449/http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html |date=September 3, 2009 }}</ref> Te ogromne oči tej nočni živali omogočajo odličen nočni vid.<ref name="guide">{{cite web | url = http://www.philippines-travel-guide.com/philippine-tarsier.html | title = Philippine tarsier | work = Philippines Travel Guide | access-date = November 14, 2006}}</ref> Pri močni svetlobi se lahko oči zožijo, dokler se zenica ne zdi le tanka pika. Pri šibki svetlobi ali temi se zenica lahko razširi in zapolni skoraj celotno oko.<ref name="suicide">{{cite news|title=Philippine tarsier known to commit violence|newspaper=Philippine Inquirer|date=May 23, 1999}}</ref> Velika membranska ušesa so gibljiva,<ref name="tripod">{{cite web | author = Flannery, S | date = October 15, 2003 | url = http://members.tripod.com/uakari/tarsius_syrichta.html | title = Philippine tarsier | work = The Primata | access-date = November 14, 2006}}</ref> zdi se, da se skoraj nenehno premikajo, kar nartničarju omogoča, da sliši vsako gibanje. [[Image:Angrytarsier.jpg|left|thumb|Filipinski nartničar, ki prikazuje spodnje čeljustne zobe]] Filipinski nartničar ima tanko, grobo dlako, ki je sive do temno rjave barve. Ozek rep, ki se običajno uporablja za ravnotežje, je plešast, razen šopa dlak na koncu, in je približno dvakrat daljši od dolžine telesa. Njegov podolgovat ''tarsus'' ali gleženj, po katerem je dobil ime, mu omogoča, da skoči vsaj 3 m z drevesa na drevo.<ref name="guide"/> Njegovi dolgi prsti so zaključeni z zaobljenimi blazinicami, ki omogočajo, da se ''C. syrichta'' zlahka oprime dreves in skoraj vsake površine. Palec ni zares nasproten, prvi prst pa je. Vsi prsti imajo sploščene kremplje, razen drugega in tretjega prsta, ki imata ostre kremplje, specializirane za negovanje.<ref>{{cite web | url = http://www.brainmuseum.org/Specimens/primates/tarsier/index.html | title = The Philippine tarsier | work = Comparative Mammalian Brain Collections, brainmuseum.org | access-date = November 18, 2006}}</ref> Njihova zobna formula je zgoraj 2:1:3:3, spodaj 1:1:3:3 z relativno majhnimi zgornjimi podočniki.<ref name="tripod"/> == Ekologija == [[File:Bohol.tarsier jtlimphoto.JPG|thumb|Filipinski nartničar na Boholu]] Filipinski nartničar je predvsem žužkojedec, njegova prehrana je sestavljena iz žuželk, pajkov, majhnih rakov in majhnih vretenčarjev, kot so majhni kuščarji in ptice. ''C. syrichta'' pleni žive žuželke, zlasti čričke in kobilice. Ko nartničar ujame svoj plen, ga z obema rokama odnese k ustom.<ref name="adw"/> === Geografsko območje in habitat === Filipinski nartničar, kot že ime pove, je endemičen za Filipinsko otočje.<ref name= fieldmuseum/> Populacije ''C. syrichta'' so običajno v jugovzhodnem delu arhipelaga. Uveljavljene populacije so prisotne predvsem na otokih Bohol, Samar, Leyte in Mindanao. Najdeno je bilo tudi na različnih izoliranih otokih znotraj njegovega znanega območja razširjenosti, kot so otok Maripipi, otok Siargao, otok Basilan in otok Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Habitat filipinskega nartničarja je drugorazredni, sekundarni in primarni gozd od morske gladine do 700 m.<ref name=fieldmuseum>{{cite web | author = Heaney | year = 2002 | title = Tarsius syrichta | url = http://www.fieldmuseum.org/Philippine_Mammals/Tarsius_syrichta.htm | work = The Field Museum | access-date = November 15, 2006 | display-authors = etal | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516084548/http://www.fieldmuseum.org/philippine_mammals/Tarsius_syrichta.htm | archive-date = May 16, 2008 }}</ref> Njegov habitat vključuje tudi [[tropski deževni gozd]] z gosto vegetacijo in drevesi, ki mu nudijo zaščito, kot so visoke trave, grmičevje in bambusovi poganjki. Najraje ima gosto, nizko vegetacijo v sekundarnih gozdovih, s povprečno višino za sedenje 2 m nad tlemi.<ref>{{cite journal | author = Jachowski, D. S. | author2 = Pizzaras, C. | date = September 10, 2003 | title = Introducing an innovative semi-captive environment for the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') | journal = Zoo Biology | volume = 24 | issue = 1 | pages = 101–109 | doi = 10.1002/zoo.20023 }}</ref> Zgodnje študije so pokazale, da ima filipinski nartničar domači prostor od 1 do 2 hektarja,<ref name="adw">{{cite web | author = Kubicek, C. | year = 1999 | url = http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Tarsius_syrichta.html | title = Tarsius syrichta | work = Animal Diversity Web | access-date = November 14, 2006}}</ref> vendar novejše raziskave kažejo, da je domači prostor v povprečju znašal 6,45 ha za samce in 2,45 ha za samice, kar omogoča gostoto 16 samcev in 41 samic nartničarjev na 100 ha.<ref>{{cite journal | author = Neri-Arboleda, I. | author2 = Stott, P. | author3 = Arboleda, N. P. | date = June 25, 2002 | title = Home ranges, spatial movements and habitat associations of the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') in Corella, Bohol | journal = Journal of Zoology | volume = 257 | issue = 3 | pages = 387–402 | doi = 10.1017/S0952836902000997| doi-access = free }}</ref> Tako samci kot samice so samotarji, vendar se ponoči občasno križajo. Prepotujejo do 1,5 km čez gozd, optimalno območje pa je več kot 6 ha.<ref name="alien">{{cite web | url = http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | title = Tarsier – the littlest alien | work = Off The Fence | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071012061257/http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | archive-date = October 12, 2007 }}</ref> === Plenilci === Poleg človeških lovcev so glavni plenilci te vrste tudi divje mačke, pregnane iz bližnjih skupnosti, čeprav je znano, da nanjo plenijo tudi nekatere velike ptice.<ref name="feral">{{cite web|author=France-Presse, A. |year=2004 |url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |title=Furry mascot of RP forest lives on borrowed time |work=INQ7.net |access-date=November 14, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061008202739/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |archive-date=October 8, 2006 }}</ref> Zaradi svojih nočnih in drevesnih navad filipinski nartničar najverjetneje postane žrtev sov ali majhnih mesojedcev, na katere lahko naleti v svojih krošnjah dreves. == Vedenje === Filipinski nartničar je sramežljiva, nočna žival, ki živi večinoma skrito življenje. Čez dan spi v temnih votlinah blizu tal, blizu drevesnih debel in grmovnic globoko v neprehodnem grmovju in gozdovih. Aktiven postane šele ponoči; s svojim ostrim vidom in sposobnostjo manevriranja okoli dreves se lahko izogne ​​ljudem.<ref name="visit">{{cite web | author = Hellingman, Jeroen | date = April 24, 2004 | url = http://www.bohol.ph/article44.html | title = A visit to the Philippine tarsier | work = Bohol, Philippines | access-date = November 15, 2006}}</ref> Je drevesni, običajno se navpično oklepa dreves in je sposoben skakati z veje na vejo. Filipinski nartničar je samotar. Vendar pa so ugotovili, da imajo populacije in posamezniki monogamne ali poligamne vzorce parjenja. === Komunikacija === Dokumentirani so bili trije različni zvočni klici. Eden je njegov 'glasen klic' - prodoren en sam zvok. Drugi zvok je mehak, sladek, ptičji keper, zvok zadovoljstva. Ko se več nartničarjev združi, je skupni učinek tega čivkanja zvok, podoben kobilicam.<ref name = "Wharton">{{cite journal|last=Wharton|first=Charles|title=The tarsier in captivity|journal=Journal of Mammalogy|year=1950|volume=31|issue=3|pages=260–268|doi=10.2307/1375291 |jstor=1375291}}</ref> Ti sesalci lahko oddajajo tudi glas v ultrazvočnem frekvenčnem območju 70 kHz in zaznajo frekvence nad 90 kHz.<ref>{{cite web | date = February 8, 2012 | url = http://www.aljazeera.com/news/asia-pacific/2012/02/20122802142188309.html | title = Tiny primate uses 'private channel to talk' | access-date = February 8, 2012}}</ref> Ta oblika glasovne komunikacije se uporablja kot klic v stiski, ki ga mladiči oddajajo, ko so ločeni od mater. To je tudi klic, ki ga samci oddajajo svojim partnerkam med paritveno sezono. Nartničarji komunicirajo tudi z vonjem iz cirkumoralne žleze, ki se nahaja okoli ust, s katero samica označuje svojo partnerko. Samci označujejo svoje ozemlje z urinom. Nartničarji izvajajo taktilno komunikacijo s socialnim negovanjem, odstranjevanjem odmrle kože in zajedavcev, kar je vedenje, ki ga opazimo pri samicah na odraslih samcih, pa tudi pri samicah na njihovih potomcih. === Razmnoževanje === [[Image:Babytarsier.jpg|thumb|right|Nartničar z mladičem]] Brejost filipinskega nartničarja traja približno šest mesecev, medtem ko estrusni cikel samice traja 25–28 dni. Sezona parjenja traja od aprila do maja. Samci po spolnem odnosu odložijo paritveni čep v nožnico samice. Samica skoti enega mladiča na brejost. Mladič se rodi z dlako in odprtimi očmi. Samice nosijo mladiče v ustih. Novorojenček se že lahko oklepa vej in manj kot mesec dni po rojstvu lahko začne skakati. Novorojenčke dojijo do 60 dni po rojstvu. Po dveh letih starosti je nartničar spolno zrel in se lahko razmnožuje. == Status == V letih 1986, 1988 in 1990 je Center za spremljanje ohranjanja narave IUCN filipinskega nartničarja ocenil kot ogroženega. 13. septembra 1991 je Ministrstvo za okolje in naravne vire izdalo upravni nalog DENR številka 48 (DAO 48), v katerem je filipinskega nartničarja prav tako uvrstilo med ogrožene vrste.<ref>{{cite web | url = http://eelink.net/~asilwildlife/DENR1.html | title = DENR Administrative Order No. 48 | work = North American Association for Environmental Education | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061002150421/http://eelink.net/%7Easilwildlife/DENR1.html | archive-date = October 2, 2006 }}</ref> Leta 1996 sta Baillie in Groombridge ocenila, da je manj ogrožen/odvisen od ohranjanja. Leta 2000 je IUCN<ref name=MSW3>{{MSW3 Groves|pages=128}}</ref> ocenil, da ima filipinskega nartničarja pomanjkljive podatke, kar pomeni, da ni bilo na voljo zadostnih informacij za neposredno ali posredno oceno tveganja za izumrtje na podlagi njegove razširjenosti in/ali statusa populacije. Najnovejša ocena [[Rdeči seznam IUCN|rdečega seznama IUCN]] iz leta 2008 je filipinskega nartničarja uvrstila med [[Potencialno ogrožena vrsta|skoraj ogrožene vrste]]. Ta klasifikacija temelji na ocenjenem znatnem upadu v zadnjih treh generacijah (približno 20 let), vendar manj kot 30 %, zaradi izgube habitata in krivolova za trgovino z živalmi. Filipinski nartničar je naveden v Dodatku II h Konvenciji [[CITES]],<ref>{{cite book | author = Unep-wcmc | year = 2005 | title = Checklist of mammals listed in the CITES appendices and in EC Regulation 338/97 | edition = 7th | url = http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061003202654/http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | archive-date = October 3, 2006 }}</ref> ameriški Zakon o ogroženih vrstah pa ga uvršča med ogrožene vrste.<ref>{{cite book|editor=Wilson, D. E. |editor2=D. M. Reeder |year=1993 |title=Mammal Species of the World |edition=2nd |url=http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |chapter=''Tarsius syrichta'' |chapter-url=http://nmnhgoph.si.edu/cgi-bin/wdb/msw/names/query/11077 |access-date=November 18, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061022205455/http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |archive-date=October 22, 2006 }}</ref> V mestu Corella (Bohol) se vzdržuje zavetišče za nartničarje. Upravlja ga filipinska fundacija za nartničarje in ima center za obiskovalce ter habitat s površino 7000 m<sup>2</sup> v naravnem gozdu.<ref name=bbc>{{cite news|title=The Travel Show – Philippines|url=https://www.youtube.com/watch?v=a51ucyVvswM|access-date=May 28, 2014|newspaper=BBC – British Broadcasting Corporation|date=May 2014}}{{cbignore}}</ref> == Grožnje v divjini == V zadnjih 45 milijonih let so nartničarji naseljevali deževne gozdove po vsem svetu, sodobni primerki pa obstajajo le na nekaj otokih na Filipinih, Borneu in v Indoneziji.<ref name="alien"/> Na Boholu je bil filipinski nartničar pogost prizor v južnem delu otoka do 1960-ih. Od takrat se je število na otoku po podatkih filipinske fundacije za nartničarje zmanjšalo na približno 700.<ref name="PTF">{{cite web | title = Efforts on to save tarsier exsistence &#91;sic&#93;| url = http://www.tarsierfoundation.org/news/efforts-on-to-save-tarsier-exsistence}}</ref> Zaradi hitro rastoče človeške populacije, ki povzroča, da se vedno več gozdov preureja v kmetijska zemljišča, stanovanjska območja in ceste, kraj, kjer lahko filipinski nartničar živi svoje osamljeno življenje, izginja. Krčenje filipinskih gozdov – naravnega gozdnega habitata filipinskega nartničarja – predstavlja resno in znatno grožnjo za preživetje filipinskega nartničarja. Neselektivna in nezakonita sečnja, sečnja dreves za kurjavo, metoda [[požigalništvo|požigalništva]] in sečnja ter urbanizacija so posegli v habitate nartničarja.<ref>{{cite web|author=Querijero, D. A. |date=April 24, 2005 |url=http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |title=RP tarsier: A new star of the biodiversity world |access-date=November 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061006215648/http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |archive-date=October 6, 2006 }}</ref> Paradoksalno je, da je vraževerje domorodcev, skupaj z relativno gostim deževnim gozdom, zlasti v provinci Sarangani, očitno ohranilo to ogroženo vrsto. Domorodna plemena puščajo filipinske nartničarje v divjini, ker se bojijo, da bi te živali lahko prinesle nesrečo. == Preživetje v ujetništvu == [[File:Tarsius-syrichta.JPG|thumb|Filipinski nartničar počiva na roki]] Nartničarje na Filipinih so iskali kot hišne ljubljenčke ali pa so jih prodajali za trgovino, kljub nizki stopnji preživetja zunaj njihovega naravnega habitata, kjer se hranijo z živimi žuželkami.<ref>{{cite news|last=Santos|first=Matikas|title=Tarsier, 'icon of PH tourism', sought out as pets—foundation |url=http://globalnation.inquirer.net/79825/tarsier-icon-of-ph-tourism-sought-out-as-pets-foundation|access-date=January 4, 2014|newspaper=Inquirer.net|date=July 5, 2013}}</ref> Zasebne razstave ljudi v Lobocu na Boholu po navadi skrajšajo življenja nartničarjev.<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |title=President of The Philippine – Proclamation No. 1030 |date=May 27, 2000 |access-date=December 15, 2016 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=May 27, 2000 }}</ref> Poleg tega bi razstavljanje nartničarjev v ujetništvu lahko spodbudilo turiste, da jih nezakonito pridobijo kot hišne ljubljenčke.<ref name="bundok">[https://web.archive.org/web/20071130143540/http://www.geocities.com/Yosemite/3712/tarsier.html Philippine Wildlife: The Philippine Tarsier] www.geocities.com Retrieved November 25, 2006.</ref> Nartničarji se v ujetništvu ne počutijo dobro. Pričakovana življenjska doba se skrajša za 2 do 12 let (če so vzeti iz divjine) v primerjavi s 24 leti, kolikor jih lahko nartničar živi v divjini. Nartničar lahko razvije boleče oči, kar kaže na slabo prehrano. Tudi osvetlitev, ki se običajno uporablja v ujetništvu, lahko povzroči dolgotrajno poškodbo oči. Druga nevarnost ujetništva je nagnjenost bitja k samomoru. Ker je nartničar pogosto sramežljiv in živčen, številne dejavnosti, povezane z ujetništvom (kot so bliskavice fotoaparatov, dotikanje in bivanje v ograjenem prostoru), žival stresajo. Takšen stres povzroči, da nartničar udarja z glavo ob predmete in ga zaradi tanke lobanje ubije. == Zakonodaja o ohranjanju narave == Sprejetih je bilo več zakonov za zaščito in ohranitev filipinskega nartničarja. Upravni odlok DENR št. 38, serija iz leta 1991 (DAO št. 38) je filipinskega nartničarja uvrstil med nacionalno zaščitene prostoživeče vrste in predlagal njegovo uvrstitev v Dodatek 1 Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Poleg tega je skupina specialistov za primate IUCN/SSC tej vrsti podelila prednostno oceno ohranjanja 4, kar pomeni, da je vrsta zelo ranljiva in ogrožena zaradi uničevanja habitata in/ali lova. Republiški zakon št. 7586, znan tudi kot Zakon o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (NIPAS) iz leta 1991, nalaga vzpostavitev ustreznih zatočišč za ohranitev in zaščito filipinskega nartničarja. Razglas 1030 je bil sprejet 23. junija 1997, s katerim je bil filipinski nartničar razglašen za posebej zaščiteno živalsko vrsto.<ref>{{Cite web |title=President of The Philippine - Proclamation No. 1030 |url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=2000-05-27 |access-date=2026-04-24 |website=www.bohol.net}}</ref> Tudi zakonodaja na drugih lokalnih ravneh vključuje pokrajinske odloke in razglase (provinca Bohol), občinske odloke (Corella) in odloke Barangay (Canapnapan itd.). 30. julija 2001 je bil sprejet republiški zakon št. 914, znan tudi kot Zakon o ohranjanju in zaščiti prostoživečih virov. Zakon je določal ohranjanje in zaščito prostoživečih virov in njihovih habitatov, vključno s filipinskim nartničarjem, ter njegovo vključitev kot vodilne vrste.<ref>[http://www.chanrobles.com/republicactno9147.html R.A. 9147] Chan Robles Virtual Law Library Retrieved December 13, 2006.</ref> == Pobude za ohranjanje == Pri ohranjanju filipinskega nartničarja sodelujeta dve skupini: Mednarodna organizacija za ogrožene vrste (ESI) in Fundacija za filipinske nartničarje. ESI deluje na otoku Mindanao, kjer je skupina za ohranjanje ustvarila zatočišče za nartničarje, posadila ogrožena drevesa za pogozditev habitata nartničarjev ter izvaja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. V sodelovanju z lokalnimi skupinami in vlado je ESI vzpostavil pot za nartničarje, vključno z razgledno točko na njihov habitat. Razstavljene so tudi razlagalne table o rastlinah in živalih, ki jih najdemo v rezervatu.<ref name="bwf">{{Deprecated archive|url=https://web.archive.org/20030217185827/http://www.bwf.org/bk/pamayanan/r-efforts.html|title=Philippine Biodiversity Conservation Efforts}} www.bwf.org Retrieved November 18, 2006.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Carlito syrichta|Philippine tarsier}} {{Commons}} * [http://www.pbase.com/sarangani/tarsiers More tarsier images] * [https://web.archive.org/20130215161922/http://www.bworldonline.com/weekender/content.php?id=48817 Tarsiers, traditions and tourism all in one trip to Tupi] * [https://web.archive.org/web/20100317013927/http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml CITES Appendix I, II, III] * [https://web.archive.org/web/20071006091135/http://www.sdnpbd.org/sdi/treaty/trd_idstry_environment/ww175.htm DENR Administrative Order No. 48] * [https://web.archive.org/web/20060314111229/http://www.biodiv.org/doc/world/ph/ph-nr-01-en.pdf First Philippine National Report to the Convention on Biological Diversity] * [http://newsinfo.inquirer.net/124645/it%E2%80%99s-more-fun-for-tarsiers-in-mindanao It's more fun for tarsiers in Mindanao] * [http://www.gmanews.tv/video/36858 Video: Govt forbids display of tarsiers], GMA News {{Taxonbar|from1=Q21446648|from2=Q536862|from3=Q122194361}} [[Kategorija:Favna Filipinov]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] m9cq0t9h9qyvpk0avmu0ygv5ovwhauh 6740553 6740473 2026-08-21T17:26:51Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Prvaki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740553 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Filipinski nartničar | image = Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 19, 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | infraclass = [[Placentalia]] (višji sesalci) | ordo = [[Primates]] (prvaki) | familia = [[Tarsiidae]] (nartničarji) | genus = '''''Carlito''''' | parent_authority = [[Colin Groves|Groves]] & Shekelle, 2010 | species = '''''C. syrichta''''' | binomial = '''''Carlito syrichta''''' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | range_map = Philippine_Tarsier_geodistrib.png | range_map_caption = Geographic distribution of Philippine tarsier | synonyms = *''Tarsius philippinensis'' <small>Meyer,&nbsp;1894</small> *''Simia syrichta'' <small>Linnaeus,&nbsp;1758</small> }} [[File:Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol 2.jpg|thumb|Filipinski nartničar sedi na veji]] '''Filipinski nartničar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carlito syrichta''''') je vrsta nartničarja, endemičnega za [[Filipini|Filipine]]. Najdemo ga v jugovzhodnem delu otočja, zlasti na otokih [[Bohol]], Samar in Lejte. Je član približno 45 milijonov let stare družine ''[[Tarsiidae]]'', katere ime izhaja iz podolgovatega ''tarsusa'' ali gležnja. Prej je bil član rodu ''[[Tarsius]]'', od takrat pa je naveden kot edini član rodu '''''Carlito''''', novega rodu, poimenovanega po naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu. Njegovo geografsko območje razširjenosti vključuje tudi otoke Maripipi, Siargao, Basilan in Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Nartničarje so opazili tudi v Sarangani, čeprav so lahko različne podvrste.<includeonly>Plemena, kot sta B'laani in T'boli, že dolgo poročajo o opažanjih v provinci Sarangani. Žal so bila ta poročila zgolj zavržena kot prevara vse do 30. marca 2002, ko so v gorskih območjih občin Maitum in Kiamba ujeli par teh drobnih nočnih sesalcev, ki so bili predstavljeni javnosti, kar dokazuje, da ta vrsta obstaja v tej obalni provinci.</includeonly> == Etimologija in taksonomska zgodovina == [[File:Philippine Tarsier.jpg|thumbnail|Filipinski nartničar pleza po drevesu]] Nartničar (''tarsier'') je dobil ime po svojem podolgovatem ''tarsusu'' ali gležnju.<ref>{{cite web | url = http://www.americazoo.com/goto/index/mammals/93.htm | title = Philippine tarsier | work = America Zoo | access-date = November 15, 2006}}</ref> Ta nartničar je lokalno znan kot ''mavumag'' v jezikih Visajancev, vključno s Cebuanom, in ''magô'' v jeziku varaj.<ref>Tramp, George Dewey Jr. ''Waray-English Dictionary'' Dunwoody Press Kensington, Maryland USA 1995 page 251</ref><ref>Makabenta, Eduardo A. Sr. ''Pagpurulungan nga Binisaya '' (2nd edition). Adbox Book Distributors and Eduardo A. Makabenta Sr. Foundation. Quezon City 2004 page 83</ref> Znan je tudi kot ''mamag'', ''magau'', ''malmag'' in ''magatilok-iok''.<ref>[http://www.bohol.ph/article.php?id=15 The Philippine tarsier] www.bohol.ph Retrieved November 18, 2006.</ref> === Taksonomska razvrstitev === Filipinski nartničar je edini član [[rod (biologija)|rodu]] ''Carlito'' in član [[družina (biologija)|družine]] ''Tarsiidae''. Priznane so tri podvrste:<ref name=2010_Groves_Shekelle/> *'''Družina [[Tarsiidae]]''' **Rod ''[[Tarsius]]'': najden na [[Sulavezi]]ju **Rod ''[[Cephalopachus]]'': najden na [[Sundaland]]u **Rod ''Carlito'': najden na Velikem Mindanau ***'''Vrsta '''''Carlito syrichta''''' ****Podvrsta ''Carlito syrichta syrichta'' iz otokov Lejte in Samar ****Podvrsta ''Carlito syrichta fraterculus'' iz otoka Bohol ****Podvrsta ''Carlito syrichta carbonarius'' iz otoka [[Mindanao]] === Spremembe taksonomije === Prej so bili vsi živeči nartničarji uvrščeni v rod ''Tarsius'', vendar je taksonomska revizija Shekelle in Groves leta 2010 uvrstila značilnega filipinskega nartničarja v svoj rod, ''Carlito'' pa je bil poimenovan po filipinskem naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu.<ref>{{cite web|title=Carlito Pizarras, Also known as tarsier man|url=http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|publisher=Yahoo! News|access-date=March 25, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216185746/http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|archive-date=December 16, 2013}}</ref><ref name="2010_Groves_Shekelle">{{cite journal | last1 = Groves | first1 = C. | last2 = Shekelle | first2 = M. | title = The Genera and Species of Tarsiidae | journal = International Journal of Primatology | volume = 31 | issue = 6 | pages = 1071–1082 | year = 2010 | doi = 10.1007/s10764-010-9443-1| s2cid = 21220811 }}</ref> Filipinskega nartničarja so zahodni biologi spoznali v 18. stoletju prek opisa živali, ki naj bi prišla s Filipinov, ini ga je misijonar J.G. Camel dal J. Petiverju. Petiver je Camelov opis objavil leta 1705 in žival poimenoval ''Cercopithecus luzonis minimus'', kar je bila osnova za Linnéjevo (1758) ''Simia syrichta''<ref>{{cite book|last=Linnæus|first=Carl|title=Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I|year=1758|publisher=Laurentius Salvius|location=Holmiæ|page=29|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/80764#page/39/mode/1up|edition=10th|access-date=November 21, 2012|language=la}}</ref> in sčasoma ''Carlito syrichta'', znanstveno ime iz leta 2010.<ref name=2010_Groves_Shekelle/><ref>{{cite journal |last=Cabrera |first=Angel |date=May 1923 |title= On the Identification of ''Simia syrichta'' Linnaeus |journal= Journal of Mammalogy |volume=4 |issue=2 |pages=89–91 |doi=10.2307/1373538 |jstor=1373538 |publisher=American Society of Mammalogists }}</ref> Taksonomska opomba [[IUCN]] navaja dve podvrsti, vendar je nenominatna trenutno slabo opredeljena, zato se vrsta obravnava kot celota. Hill (1955) je prepoznal vrste ''Tarsius syrichta carbonarius'' in ''Tarsius s. fraterculus'' kot šibko definirani podvrsti. Niemitz (1984) je na podlagi primerjav z muzejskimi primerki ugotovil, da so razlike nepomembne. Musser in Dagosto (1987) sta menila, da razpoložljivi muzejski primerki niso zadostovali za rešitev vprašanja, vendar sta omenila, da je Heaney menil, da bi lahko bil en sam samec tarsierja iz Dinagata drugačen. Groves (2001) ni prepoznal nobene podvrste ''C. syrichta'',<ref name="iucn status 19 November 2021" /> vendar sta Groves in Shekelle (2010) pri delitvi vrste ''Tarsius'' na ''Carlito'' prepoznala podvrste ''C. s. fraterculus'', ''C. s. syrichta'' in ''C. s. carbonarius''.<ref name=2010_Groves_Shekelle/> == Anatomija in morfologija == Filipinski nartničar meri v višino od 85 do 160 mm, zaradi česar je eden najmanjših primatov. Zaradi majhnosti ga je težko opaziti. Masa samcev je med 80 in 160 g , samice so običajno lažje, nekoliko težje od drugih nartničarjev, kot je pritlikavi nartničar.<ref>{{cite web | author = Gron KJ | date = July 22, 2008 | work = Primate Factsheets | url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier | title= Tarsier (''Tarsius'') Taxonomy, Morphology, & Ecology | access-date = August 23, 2009}}</ref> Povprečen odrasel nartničar je približno velik kot pest odraslega človeka. Samica ima več parov prsi, vendar je edini funkcionalni par pri prsni mišici.<ref>{{cite web|last=Hellingman|first=Jeroen|title=The Philippine Tarsier|url=http://www.bohol.ph/article15.html|publisher=Bohol Philippines|access-date=March 3, 2014}}</ref> Druge prsi se uporabljajo kot sidrne točke za novorojene nartničarje. Brejost traja 180 dni oziroma 6 mesecev, po katerem se rodi le en mladič. Novorojenec se rodi z veliko dlake in odprtimi očmi. Dolžina njegovega telesa in glave je približno 70 mm, rep pa je dolg približno 115 mm. Kot pri vseh nartničarjih so tudi oči filipinskega nartničarja pritrjene v lobanji; ne morejo se premikati v očesnih jamicah. Namesto tega posebna prilagoditev v vratu omogoča, da se njegova okrogla glava zavrti za 180°. Njihove oči so nesorazmerno velike in imajo največje razmerje med težo oči in telesno težo med vsemi sesalci.<ref>arkive.org [http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html species profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090903200449/http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html |date=September 3, 2009 }}</ref> Te ogromne oči tej nočni živali omogočajo odličen nočni vid.<ref name="guide">{{cite web | url = http://www.philippines-travel-guide.com/philippine-tarsier.html | title = Philippine tarsier | work = Philippines Travel Guide | access-date = November 14, 2006}}</ref> Pri močni svetlobi se lahko oči zožijo, dokler se zenica ne zdi le tanka pika. Pri šibki svetlobi ali temi se zenica lahko razširi in zapolni skoraj celotno oko.<ref name="suicide">{{cite news|title=Philippine tarsier known to commit violence|newspaper=Philippine Inquirer|date=May 23, 1999}}</ref> Velika membranska ušesa so gibljiva,<ref name="tripod">{{cite web | author = Flannery, S | date = October 15, 2003 | url = http://members.tripod.com/uakari/tarsius_syrichta.html | title = Philippine tarsier | work = The Primata | access-date = November 14, 2006}}</ref> zdi se, da se skoraj nenehno premikajo, kar nartničarju omogoča, da sliši vsako gibanje. [[Image:Angrytarsier.jpg|left|thumb|Filipinski nartničar, ki prikazuje spodnje čeljustne zobe]] Filipinski nartničar ima tanko, grobo dlako, ki je sive do temno rjave barve. Ozek rep, ki se običajno uporablja za ravnotežje, je plešast, razen šopa dlak na koncu, in je približno dvakrat daljši od dolžine telesa. Njegov podolgovat ''tarsus'' ali gleženj, po katerem je dobil ime, mu omogoča, da skoči vsaj 3 m z drevesa na drevo.<ref name="guide"/> Njegovi dolgi prsti so zaključeni z zaobljenimi blazinicami, ki omogočajo, da se ''C. syrichta'' zlahka oprime dreves in skoraj vsake površine. Palec ni zares nasproten, prvi prst pa je. Vsi prsti imajo sploščene kremplje, razen drugega in tretjega prsta, ki imata ostre kremplje, specializirane za negovanje.<ref>{{cite web | url = http://www.brainmuseum.org/Specimens/primates/tarsier/index.html | title = The Philippine tarsier | work = Comparative Mammalian Brain Collections, brainmuseum.org | access-date = November 18, 2006}}</ref> Njihova zobna formula je zgoraj 2:1:3:3, spodaj 1:1:3:3 z relativno majhnimi zgornjimi podočniki.<ref name="tripod"/> == Ekologija == [[File:Bohol.tarsier jtlimphoto.JPG|thumb|Filipinski nartničar na Boholu]] Filipinski nartničar je predvsem žužkojedec, njegova prehrana je sestavljena iz žuželk, pajkov, majhnih rakov in majhnih vretenčarjev, kot so majhni kuščarji in ptice. ''C. syrichta'' pleni žive žuželke, zlasti čričke in kobilice. Ko nartničar ujame svoj plen, ga z obema rokama odnese k ustom.<ref name="adw"/> === Geografsko območje in habitat === Filipinski nartničar, kot že ime pove, je endemičen za Filipinsko otočje.<ref name= fieldmuseum/> Populacije ''C. syrichta'' so običajno v jugovzhodnem delu arhipelaga. Uveljavljene populacije so prisotne predvsem na otokih Bohol, Samar, Leyte in Mindanao. Najdeno je bilo tudi na različnih izoliranih otokih znotraj njegovega znanega območja razširjenosti, kot so otok Maripipi, otok Siargao, otok Basilan in otok Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Habitat filipinskega nartničarja je drugorazredni, sekundarni in primarni gozd od morske gladine do 700 m.<ref name=fieldmuseum>{{cite web | author = Heaney | year = 2002 | title = Tarsius syrichta | url = http://www.fieldmuseum.org/Philippine_Mammals/Tarsius_syrichta.htm | work = The Field Museum | access-date = November 15, 2006 | display-authors = etal | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516084548/http://www.fieldmuseum.org/philippine_mammals/Tarsius_syrichta.htm | archive-date = May 16, 2008 }}</ref> Njegov habitat vključuje tudi [[tropski deževni gozd]] z gosto vegetacijo in drevesi, ki mu nudijo zaščito, kot so visoke trave, grmičevje in bambusovi poganjki. Najraje ima gosto, nizko vegetacijo v sekundarnih gozdovih, s povprečno višino za sedenje 2 m nad tlemi.<ref>{{cite journal | author = Jachowski, D. S. | author2 = Pizzaras, C. | date = September 10, 2003 | title = Introducing an innovative semi-captive environment for the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') | journal = Zoo Biology | volume = 24 | issue = 1 | pages = 101–109 | doi = 10.1002/zoo.20023 }}</ref> Zgodnje študije so pokazale, da ima filipinski nartničar domači prostor od 1 do 2 hektarja,<ref name="adw">{{cite web | author = Kubicek, C. | year = 1999 | url = http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Tarsius_syrichta.html | title = Tarsius syrichta | work = Animal Diversity Web | access-date = November 14, 2006}}</ref> vendar novejše raziskave kažejo, da je domači prostor v povprečju znašal 6,45 ha za samce in 2,45 ha za samice, kar omogoča gostoto 16 samcev in 41 samic nartničarjev na 100 ha.<ref>{{cite journal | author = Neri-Arboleda, I. | author2 = Stott, P. | author3 = Arboleda, N. P. | date = June 25, 2002 | title = Home ranges, spatial movements and habitat associations of the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') in Corella, Bohol | journal = Journal of Zoology | volume = 257 | issue = 3 | pages = 387–402 | doi = 10.1017/S0952836902000997| doi-access = free }}</ref> Tako samci kot samice so samotarji, vendar se ponoči občasno križajo. Prepotujejo do 1,5 km čez gozd, optimalno območje pa je več kot 6 ha.<ref name="alien">{{cite web | url = http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | title = Tarsier – the littlest alien | work = Off The Fence | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071012061257/http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | archive-date = October 12, 2007 }}</ref> === Plenilci === Poleg človeških lovcev so glavni plenilci te vrste tudi divje mačke, pregnane iz bližnjih skupnosti, čeprav je znano, da nanjo plenijo tudi nekatere velike ptice.<ref name="feral">{{cite web|author=France-Presse, A. |year=2004 |url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |title=Furry mascot of RP forest lives on borrowed time |work=INQ7.net |access-date=November 14, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061008202739/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |archive-date=October 8, 2006 }}</ref> Zaradi svojih nočnih in drevesnih navad filipinski nartničar najverjetneje postane žrtev sov ali majhnih mesojedcev, na katere lahko naleti v svojih krošnjah dreves. == Vedenje === Filipinski nartničar je sramežljiva, nočna žival, ki živi večinoma skrito življenje. Čez dan spi v temnih votlinah blizu tal, blizu drevesnih debel in grmovnic globoko v neprehodnem grmovju in gozdovih. Aktiven postane šele ponoči; s svojim ostrim vidom in sposobnostjo manevriranja okoli dreves se lahko izogne ​​ljudem.<ref name="visit">{{cite web | author = Hellingman, Jeroen | date = April 24, 2004 | url = http://www.bohol.ph/article44.html | title = A visit to the Philippine tarsier | work = Bohol, Philippines | access-date = November 15, 2006}}</ref> Je drevesni, običajno se navpično oklepa dreves in je sposoben skakati z veje na vejo. Filipinski nartničar je samotar. Vendar pa so ugotovili, da imajo populacije in posamezniki monogamne ali poligamne vzorce parjenja. === Komunikacija === Dokumentirani so bili trije različni zvočni klici. Eden je njegov 'glasen klic' - prodoren en sam zvok. Drugi zvok je mehak, sladek, ptičji keper, zvok zadovoljstva. Ko se več nartničarjev združi, je skupni učinek tega čivkanja zvok, podoben kobilicam.<ref name = "Wharton">{{cite journal|last=Wharton|first=Charles|title=The tarsier in captivity|journal=Journal of Mammalogy|year=1950|volume=31|issue=3|pages=260–268|doi=10.2307/1375291 |jstor=1375291}}</ref> Ti sesalci lahko oddajajo tudi glas v ultrazvočnem frekvenčnem območju 70 kHz in zaznajo frekvence nad 90 kHz.<ref>{{cite web | date = February 8, 2012 | url = http://www.aljazeera.com/news/asia-pacific/2012/02/20122802142188309.html | title = Tiny primate uses 'private channel to talk' | access-date = February 8, 2012}}</ref> Ta oblika glasovne komunikacije se uporablja kot klic v stiski, ki ga mladiči oddajajo, ko so ločeni od mater. To je tudi klic, ki ga samci oddajajo svojim partnerkam med paritveno sezono. Nartničarji komunicirajo tudi z vonjem iz cirkumoralne žleze, ki se nahaja okoli ust, s katero samica označuje svojo partnerko. Samci označujejo svoje ozemlje z urinom. Nartničarji izvajajo taktilno komunikacijo s socialnim negovanjem, odstranjevanjem odmrle kože in zajedavcev, kar je vedenje, ki ga opazimo pri samicah na odraslih samcih, pa tudi pri samicah na njihovih potomcih. === Razmnoževanje === [[Image:Babytarsier.jpg|thumb|right|Nartničar z mladičem]] Brejost filipinskega nartničarja traja približno šest mesecev, medtem ko estrusni cikel samice traja 25–28 dni. Sezona parjenja traja od aprila do maja. Samci po spolnem odnosu odložijo paritveni čep v nožnico samice. Samica skoti enega mladiča na brejost. Mladič se rodi z dlako in odprtimi očmi. Samice nosijo mladiče v ustih. Novorojenček se že lahko oklepa vej in manj kot mesec dni po rojstvu lahko začne skakati. Novorojenčke dojijo do 60 dni po rojstvu. Po dveh letih starosti je nartničar spolno zrel in se lahko razmnožuje. == Status == V letih 1986, 1988 in 1990 je Center za spremljanje ohranjanja narave IUCN filipinskega nartničarja ocenil kot ogroženega. 13. septembra 1991 je Ministrstvo za okolje in naravne vire izdalo upravni nalog DENR številka 48 (DAO 48), v katerem je filipinskega nartničarja prav tako uvrstilo med ogrožene vrste.<ref>{{cite web | url = http://eelink.net/~asilwildlife/DENR1.html | title = DENR Administrative Order No. 48 | work = North American Association for Environmental Education | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061002150421/http://eelink.net/%7Easilwildlife/DENR1.html | archive-date = October 2, 2006 }}</ref> Leta 1996 sta Baillie in Groombridge ocenila, da je manj ogrožen/odvisen od ohranjanja. Leta 2000 je IUCN<ref name=MSW3>{{MSW3 Groves|pages=128}}</ref> ocenil, da ima filipinskega nartničarja pomanjkljive podatke, kar pomeni, da ni bilo na voljo zadostnih informacij za neposredno ali posredno oceno tveganja za izumrtje na podlagi njegove razširjenosti in/ali statusa populacije. Najnovejša ocena [[Rdeči seznam IUCN|rdečega seznama IUCN]] iz leta 2008 je filipinskega nartničarja uvrstila med [[Potencialno ogrožena vrsta|skoraj ogrožene vrste]]. Ta klasifikacija temelji na ocenjenem znatnem upadu v zadnjih treh generacijah (približno 20 let), vendar manj kot 30 %, zaradi izgube habitata in krivolova za trgovino z živalmi. Filipinski nartničar je naveden v Dodatku II h Konvenciji [[CITES]],<ref>{{cite book | author = Unep-wcmc | year = 2005 | title = Checklist of mammals listed in the CITES appendices and in EC Regulation 338/97 | edition = 7th | url = http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061003202654/http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | archive-date = October 3, 2006 }}</ref> ameriški Zakon o ogroženih vrstah pa ga uvršča med ogrožene vrste.<ref>{{cite book|editor=Wilson, D. E. |editor2=D. M. Reeder |year=1993 |title=Mammal Species of the World |edition=2nd |url=http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |chapter=''Tarsius syrichta'' |chapter-url=http://nmnhgoph.si.edu/cgi-bin/wdb/msw/names/query/11077 |access-date=November 18, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061022205455/http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |archive-date=October 22, 2006 }}</ref> V mestu Corella (Bohol) se vzdržuje zavetišče za nartničarje. Upravlja ga filipinska fundacija za nartničarje in ima center za obiskovalce ter habitat s površino 7000 m<sup>2</sup> v naravnem gozdu.<ref name=bbc>{{cite news|title=The Travel Show – Philippines|url=https://www.youtube.com/watch?v=a51ucyVvswM|access-date=May 28, 2014|newspaper=BBC – British Broadcasting Corporation|date=May 2014}}{{cbignore}}</ref> == Grožnje v divjini == V zadnjih 45 milijonih let so nartničarji naseljevali deževne gozdove po vsem svetu, sodobni primerki pa obstajajo le na nekaj otokih na Filipinih, Borneu in v Indoneziji.<ref name="alien"/> Na Boholu je bil filipinski nartničar pogost prizor v južnem delu otoka do 1960-ih. Od takrat se je število na otoku po podatkih filipinske fundacije za nartničarje zmanjšalo na približno 700.<ref name="PTF">{{cite web | title = Efforts on to save tarsier exsistence &#91;sic&#93;| url = http://www.tarsierfoundation.org/news/efforts-on-to-save-tarsier-exsistence}}</ref> Zaradi hitro rastoče človeške populacije, ki povzroča, da se vedno več gozdov preureja v kmetijska zemljišča, stanovanjska območja in ceste, kraj, kjer lahko filipinski nartničar živi svoje osamljeno življenje, izginja. Krčenje filipinskih gozdov – naravnega gozdnega habitata filipinskega nartničarja – predstavlja resno in znatno grožnjo za preživetje filipinskega nartničarja. Neselektivna in nezakonita sečnja, sečnja dreves za kurjavo, metoda [[požigalništvo|požigalništva]] in sečnja ter urbanizacija so posegli v habitate nartničarja.<ref>{{cite web|author=Querijero, D. A. |date=April 24, 2005 |url=http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |title=RP tarsier: A new star of the biodiversity world |access-date=November 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061006215648/http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |archive-date=October 6, 2006 }}</ref> Paradoksalno je, da je vraževerje domorodcev, skupaj z relativno gostim deževnim gozdom, zlasti v provinci Sarangani, očitno ohranilo to ogroženo vrsto. Domorodna plemena puščajo filipinske nartničarje v divjini, ker se bojijo, da bi te živali lahko prinesle nesrečo. == Preživetje v ujetništvu == [[File:Tarsius-syrichta.JPG|thumb|Filipinski nartničar počiva na roki]] Nartničarje na Filipinih so iskali kot hišne ljubljenčke ali pa so jih prodajali za trgovino, kljub nizki stopnji preživetja zunaj njihovega naravnega habitata, kjer se hranijo z živimi žuželkami.<ref>{{cite news|last=Santos|first=Matikas|title=Tarsier, 'icon of PH tourism', sought out as pets—foundation |url=http://globalnation.inquirer.net/79825/tarsier-icon-of-ph-tourism-sought-out-as-pets-foundation|access-date=January 4, 2014|newspaper=Inquirer.net|date=July 5, 2013}}</ref> Zasebne razstave ljudi v Lobocu na Boholu po navadi skrajšajo življenja nartničarjev.<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |title=President of The Philippine – Proclamation No. 1030 |date=May 27, 2000 |access-date=December 15, 2016 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=May 27, 2000 }}</ref> Poleg tega bi razstavljanje nartničarjev v ujetništvu lahko spodbudilo turiste, da jih nezakonito pridobijo kot hišne ljubljenčke.<ref name="bundok">[https://web.archive.org/web/20071130143540/http://www.geocities.com/Yosemite/3712/tarsier.html Philippine Wildlife: The Philippine Tarsier] www.geocities.com Retrieved November 25, 2006.</ref> Nartničarji se v ujetništvu ne počutijo dobro. Pričakovana življenjska doba se skrajša za 2 do 12 let (če so vzeti iz divjine) v primerjavi s 24 leti, kolikor jih lahko nartničar živi v divjini. Nartničar lahko razvije boleče oči, kar kaže na slabo prehrano. Tudi osvetlitev, ki se običajno uporablja v ujetništvu, lahko povzroči dolgotrajno poškodbo oči. Druga nevarnost ujetništva je nagnjenost bitja k samomoru. Ker je nartničar pogosto sramežljiv in živčen, številne dejavnosti, povezane z ujetništvom (kot so bliskavice fotoaparatov, dotikanje in bivanje v ograjenem prostoru), žival stresajo. Takšen stres povzroči, da nartničar udarja z glavo ob predmete in ga zaradi tanke lobanje ubije. == Zakonodaja o ohranjanju narave == Sprejetih je bilo več zakonov za zaščito in ohranitev filipinskega nartničarja. Upravni odlok DENR št. 38, serija iz leta 1991 (DAO št. 38) je filipinskega nartničarja uvrstil med nacionalno zaščitene prostoživeče vrste in predlagal njegovo uvrstitev v Dodatek 1 Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Poleg tega je skupina specialistov za primate IUCN/SSC tej vrsti podelila prednostno oceno ohranjanja 4, kar pomeni, da je vrsta zelo ranljiva in ogrožena zaradi uničevanja habitata in/ali lova. Republiški zakon št. 7586, znan tudi kot Zakon o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (NIPAS) iz leta 1991, nalaga vzpostavitev ustreznih zatočišč za ohranitev in zaščito filipinskega nartničarja. Razglas 1030 je bil sprejet 23. junija 1997, s katerim je bil filipinski nartničar razglašen za posebej zaščiteno živalsko vrsto.<ref>{{Cite web |title=President of The Philippine - Proclamation No. 1030 |url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=2000-05-27 |access-date=2026-04-24 |website=www.bohol.net}}</ref> Tudi zakonodaja na drugih lokalnih ravneh vključuje pokrajinske odloke in razglase (provinca Bohol), občinske odloke (Corella) in odloke Barangay (Canapnapan itd.). 30. julija 2001 je bil sprejet republiški zakon št. 914, znan tudi kot Zakon o ohranjanju in zaščiti prostoživečih virov. Zakon je določal ohranjanje in zaščito prostoživečih virov in njihovih habitatov, vključno s filipinskim nartničarjem, ter njegovo vključitev kot vodilne vrste.<ref>[http://www.chanrobles.com/republicactno9147.html R.A. 9147] Chan Robles Virtual Law Library Retrieved December 13, 2006.</ref> == Pobude za ohranjanje == Pri ohranjanju filipinskega nartničarja sodelujeta dve skupini: Mednarodna organizacija za ogrožene vrste (ESI) in Fundacija za filipinske nartničarje. ESI deluje na otoku Mindanao, kjer je skupina za ohranjanje ustvarila zatočišče za nartničarje, posadila ogrožena drevesa za pogozditev habitata nartničarjev ter izvaja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. V sodelovanju z lokalnimi skupinami in vlado je ESI vzpostavil pot za nartničarje, vključno z razgledno točko na njihov habitat. Razstavljene so tudi razlagalne table o rastlinah in živalih, ki jih najdemo v rezervatu.<ref name="bwf">{{Deprecated archive|url=https://web.archive.org/20030217185827/http://www.bwf.org/bk/pamayanan/r-efforts.html|title=Philippine Biodiversity Conservation Efforts}} www.bwf.org Retrieved November 18, 2006.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Carlito syrichta|Philippine tarsier}} {{Commons}} * [http://www.pbase.com/sarangani/tarsiers More tarsier images] * [https://web.archive.org/20130215161922/http://www.bworldonline.com/weekender/content.php?id=48817 Tarsiers, traditions and tourism all in one trip to Tupi] * [https://web.archive.org/web/20100317013927/http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml CITES Appendix I, II, III] * [https://web.archive.org/web/20071006091135/http://www.sdnpbd.org/sdi/treaty/trd_idstry_environment/ww175.htm DENR Administrative Order No. 48] * [https://web.archive.org/web/20060314111229/http://www.biodiv.org/doc/world/ph/ph-nr-01-en.pdf First Philippine National Report to the Convention on Biological Diversity] * [http://newsinfo.inquirer.net/124645/it%E2%80%99s-more-fun-for-tarsiers-in-mindanao It's more fun for tarsiers in Mindanao] * [http://www.gmanews.tv/video/36858 Video: Govt forbids display of tarsiers], GMA News {{Taxonbar|from1=Q21446648|from2=Q536862|from3=Q122194361}} [[Kategorija:Favna Filipinov]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Prvaki]] jgr4gk1p77h3mobiyvlr1yzopagj40d 6740554 6740553 2026-08-21T17:28:08Z Pinky sl 2932 pp uvod 6740554 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Filipinski nartničar | image = Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Shekelle, M. |date=2020 |title=''Carlito syrichta'' |volume=2020 |article-number=e.T21492A17978520 |doi=10.2305/IUCN.UK.2020-3.RLTS.T21492A17978520.en |access-date=November 19, 2021}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | infraclass = [[Placentalia]] (višji sesalci) | ordo = [[Primates]] (prvaki) | familia = [[Tarsiidae]] (nartničarji) | genus = '''''Carlito''''' | parent_authority = [[Colin Groves|Groves]] & Shekelle, 2010 | species = '''''C. syrichta''''' | binomial = '''''Carlito syrichta''''' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | range_map = Philippine_Tarsier_geodistrib.png | range_map_caption = Geographic distribution of Philippine tarsier | synonyms = *''Tarsius philippinensis'' <small>Meyer,&nbsp;1894</small> *''Simia syrichta'' <small>Linnaeus,&nbsp;1758</small> }} [[File:Philippine tarsier (Carlito syrichta fraterculus) Bohol 2.jpg|thumb|Filipinski nartničar sedi na veji]] '''Filipinski nartničar''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carlito syrichta''''') je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Tarsiidae|nartničarja]], [[Endemit|endemičnega]] za [[Filipini|Filipine]]. Najdemo ga v jugovzhodnem delu otočja, zlasti na otokih [[Bohol]], Samar in Lejte. Je član približno 45 milijonov let stare družine ''[[Tarsiidae]]'', katere ime izhaja iz podolgovatega ''tarsusa'' ali gležnja. Prej je bil član rodu ''[[Tarsius]]'', od takrat pa je naveden kot edini član rodu '''''Carlito''''', novega rodu, poimenovanega po naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu. Njegovo geografsko območje razširjenosti vključuje tudi otoke Maripipi, Siargao, Basilan in Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Nartničarje so opazili tudi v Sarangani, čeprav so lahko različne podvrste.<includeonly>Plemena, kot sta B'laani in T'boli, že dolgo poročajo o opažanjih v provinci Sarangani. Žal so bila ta poročila zgolj zavržena kot prevara vse do 30. marca 2002, ko so v gorskih območjih občin Maitum in Kiamba ujeli par teh drobnih nočnih sesalcev, ki so bili predstavljeni javnosti, kar dokazuje, da ta vrsta obstaja v tej obalni provinci.</includeonly> == Etimologija in taksonomska zgodovina == [[File:Philippine Tarsier.jpg|thumbnail|Filipinski nartničar pleza po drevesu]] Nartničar (''tarsier'') je dobil ime po svojem podolgovatem ''tarsusu'' ali gležnju.<ref>{{cite web | url = http://www.americazoo.com/goto/index/mammals/93.htm | title = Philippine tarsier | work = America Zoo | access-date = November 15, 2006}}</ref> Ta nartničar je lokalno znan kot ''mavumag'' v jezikih Visajancev, vključno s Cebuanom, in ''magô'' v jeziku varaj.<ref>Tramp, George Dewey Jr. ''Waray-English Dictionary'' Dunwoody Press Kensington, Maryland USA 1995 page 251</ref><ref>Makabenta, Eduardo A. Sr. ''Pagpurulungan nga Binisaya '' (2nd edition). Adbox Book Distributors and Eduardo A. Makabenta Sr. Foundation. Quezon City 2004 page 83</ref> Znan je tudi kot ''mamag'', ''magau'', ''malmag'' in ''magatilok-iok''.<ref>[http://www.bohol.ph/article.php?id=15 The Philippine tarsier] www.bohol.ph Retrieved November 18, 2006.</ref> === Taksonomska razvrstitev === Filipinski nartničar je edini član [[rod (biologija)|rodu]] ''Carlito'' in član [[družina (biologija)|družine]] ''Tarsiidae''. Priznane so tri podvrste:<ref name=2010_Groves_Shekelle/> *'''Družina [[Tarsiidae]]''' **Rod ''[[Tarsius]]'': najden na [[Sulavezi]]ju **Rod ''[[Cephalopachus]]'': najden na [[Sundaland]]u **Rod ''Carlito'': najden na Velikem Mindanau ***'''Vrsta '''''Carlito syrichta''''' ****Podvrsta ''Carlito syrichta syrichta'' iz otokov Lejte in Samar ****Podvrsta ''Carlito syrichta fraterculus'' iz otoka Bohol ****Podvrsta ''Carlito syrichta carbonarius'' iz otoka [[Mindanao]] === Spremembe taksonomije === Prej so bili vsi živeči nartničarji uvrščeni v rod ''Tarsius'', vendar je taksonomska revizija Shekelle in Groves leta 2010 uvrstila značilnega filipinskega nartničarja v svoj rod, ''Carlito'' pa je bil poimenovan po filipinskem naravovarstveniku Carlitu Pizarrasu.<ref>{{cite web|title=Carlito Pizarras, Also known as tarsier man|url=http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|publisher=Yahoo! News|access-date=March 25, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216185746/http://ph.news.yahoo.com/photos/carlito-pizarras-known-tarsier-man-photo-081243829.html|archive-date=December 16, 2013}}</ref><ref name="2010_Groves_Shekelle">{{cite journal | last1 = Groves | first1 = C. | last2 = Shekelle | first2 = M. | title = The Genera and Species of Tarsiidae | journal = International Journal of Primatology | volume = 31 | issue = 6 | pages = 1071–1082 | year = 2010 | doi = 10.1007/s10764-010-9443-1| s2cid = 21220811 }}</ref> Filipinskega nartničarja so zahodni biologi spoznali v 18. stoletju prek opisa živali, ki naj bi prišla s Filipinov, ini ga je misijonar J.G. Camel dal J. Petiverju. Petiver je Camelov opis objavil leta 1705 in žival poimenoval ''Cercopithecus luzonis minimus'', kar je bila osnova za Linnéjevo (1758) ''Simia syrichta''<ref>{{cite book|last=Linnæus|first=Carl|title=Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I|year=1758|publisher=Laurentius Salvius|location=Holmiæ|page=29|url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/80764#page/39/mode/1up|edition=10th|access-date=November 21, 2012|language=la}}</ref> in sčasoma ''Carlito syrichta'', znanstveno ime iz leta 2010.<ref name=2010_Groves_Shekelle/><ref>{{cite journal |last=Cabrera |first=Angel |date=May 1923 |title= On the Identification of ''Simia syrichta'' Linnaeus |journal= Journal of Mammalogy |volume=4 |issue=2 |pages=89–91 |doi=10.2307/1373538 |jstor=1373538 |publisher=American Society of Mammalogists }}</ref> Taksonomska opomba [[IUCN]] navaja dve podvrsti, vendar je nenominatna trenutno slabo opredeljena, zato se vrsta obravnava kot celota. Hill (1955) je prepoznal vrste ''Tarsius syrichta carbonarius'' in ''Tarsius s. fraterculus'' kot šibko definirani podvrsti. Niemitz (1984) je na podlagi primerjav z muzejskimi primerki ugotovil, da so razlike nepomembne. Musser in Dagosto (1987) sta menila, da razpoložljivi muzejski primerki niso zadostovali za rešitev vprašanja, vendar sta omenila, da je Heaney menil, da bi lahko bil en sam samec tarsierja iz Dinagata drugačen. Groves (2001) ni prepoznal nobene podvrste ''C. syrichta'',<ref name="iucn status 19 November 2021" /> vendar sta Groves in Shekelle (2010) pri delitvi vrste ''Tarsius'' na ''Carlito'' prepoznala podvrste ''C. s. fraterculus'', ''C. s. syrichta'' in ''C. s. carbonarius''.<ref name=2010_Groves_Shekelle/> == Anatomija in morfologija == Filipinski nartničar meri v višino od 85 do 160 mm, zaradi česar je eden najmanjših primatov. Zaradi majhnosti ga je težko opaziti. Masa samcev je med 80 in 160 g , samice so običajno lažje, nekoliko težje od drugih nartničarjev, kot je pritlikavi nartničar.<ref>{{cite web | author = Gron KJ | date = July 22, 2008 | work = Primate Factsheets | url = http://pin.primate.wisc.edu/factsheets/entry/tarsier | title= Tarsier (''Tarsius'') Taxonomy, Morphology, & Ecology | access-date = August 23, 2009}}</ref> Povprečen odrasel nartničar je približno velik kot pest odraslega človeka. Samica ima več parov prsi, vendar je edini funkcionalni par pri prsni mišici.<ref>{{cite web|last=Hellingman|first=Jeroen|title=The Philippine Tarsier|url=http://www.bohol.ph/article15.html|publisher=Bohol Philippines|access-date=March 3, 2014}}</ref> Druge prsi se uporabljajo kot sidrne točke za novorojene nartničarje. Brejost traja 180 dni oziroma 6 mesecev, po katerem se rodi le en mladič. Novorojenec se rodi z veliko dlake in odprtimi očmi. Dolžina njegovega telesa in glave je približno 70 mm, rep pa je dolg približno 115 mm. Kot pri vseh nartničarjih so tudi oči filipinskega nartničarja pritrjene v lobanji; ne morejo se premikati v očesnih jamicah. Namesto tega posebna prilagoditev v vratu omogoča, da se njegova okrogla glava zavrti za 180°. Njihove oči so nesorazmerno velike in imajo največje razmerje med težo oči in telesno težo med vsemi sesalci.<ref>arkive.org [http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html species profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090903200449/http://www.arkive.org/philippine-tarsier/tarsius-syrichta/info.html |date=September 3, 2009 }}</ref> Te ogromne oči tej nočni živali omogočajo odličen nočni vid.<ref name="guide">{{cite web | url = http://www.philippines-travel-guide.com/philippine-tarsier.html | title = Philippine tarsier | work = Philippines Travel Guide | access-date = November 14, 2006}}</ref> Pri močni svetlobi se lahko oči zožijo, dokler se zenica ne zdi le tanka pika. Pri šibki svetlobi ali temi se zenica lahko razširi in zapolni skoraj celotno oko.<ref name="suicide">{{cite news|title=Philippine tarsier known to commit violence|newspaper=Philippine Inquirer|date=May 23, 1999}}</ref> Velika membranska ušesa so gibljiva,<ref name="tripod">{{cite web | author = Flannery, S | date = October 15, 2003 | url = http://members.tripod.com/uakari/tarsius_syrichta.html | title = Philippine tarsier | work = The Primata | access-date = November 14, 2006}}</ref> zdi se, da se skoraj nenehno premikajo, kar nartničarju omogoča, da sliši vsako gibanje. [[Image:Angrytarsier.jpg|left|thumb|Filipinski nartničar, ki prikazuje spodnje čeljustne zobe]] Filipinski nartničar ima tanko, grobo dlako, ki je sive do temno rjave barve. Ozek rep, ki se običajno uporablja za ravnotežje, je plešast, razen šopa dlak na koncu, in je približno dvakrat daljši od dolžine telesa. Njegov podolgovat ''tarsus'' ali gleženj, po katerem je dobil ime, mu omogoča, da skoči vsaj 3 m z drevesa na drevo.<ref name="guide"/> Njegovi dolgi prsti so zaključeni z zaobljenimi blazinicami, ki omogočajo, da se ''C. syrichta'' zlahka oprime dreves in skoraj vsake površine. Palec ni zares nasproten, prvi prst pa je. Vsi prsti imajo sploščene kremplje, razen drugega in tretjega prsta, ki imata ostre kremplje, specializirane za negovanje.<ref>{{cite web | url = http://www.brainmuseum.org/Specimens/primates/tarsier/index.html | title = The Philippine tarsier | work = Comparative Mammalian Brain Collections, brainmuseum.org | access-date = November 18, 2006}}</ref> Njihova zobna formula je zgoraj 2:1:3:3, spodaj 1:1:3:3 z relativno majhnimi zgornjimi podočniki.<ref name="tripod"/> == Ekologija == [[File:Bohol.tarsier jtlimphoto.JPG|thumb|Filipinski nartničar na Boholu]] Filipinski nartničar je predvsem žužkojedec, njegova prehrana je sestavljena iz žuželk, pajkov, majhnih rakov in majhnih vretenčarjev, kot so majhni kuščarji in ptice. ''C. syrichta'' pleni žive žuželke, zlasti čričke in kobilice. Ko nartničar ujame svoj plen, ga z obema rokama odnese k ustom.<ref name="adw"/> === Geografsko območje in habitat === Filipinski nartničar, kot že ime pove, je endemičen za Filipinsko otočje.<ref name= fieldmuseum/> Populacije ''C. syrichta'' so običajno v jugovzhodnem delu arhipelaga. Uveljavljene populacije so prisotne predvsem na otokih Bohol, Samar, Leyte in Mindanao. Najdeno je bilo tudi na različnih izoliranih otokih znotraj njegovega znanega območja razširjenosti, kot so otok Maripipi, otok Siargao, otok Basilan in otok Dinagat.<ref name="iucn status 19 November 2021" /> Habitat filipinskega nartničarja je drugorazredni, sekundarni in primarni gozd od morske gladine do 700 m.<ref name=fieldmuseum>{{cite web | author = Heaney | year = 2002 | title = Tarsius syrichta | url = http://www.fieldmuseum.org/Philippine_Mammals/Tarsius_syrichta.htm | work = The Field Museum | access-date = November 15, 2006 | display-authors = etal | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516084548/http://www.fieldmuseum.org/philippine_mammals/Tarsius_syrichta.htm | archive-date = May 16, 2008 }}</ref> Njegov habitat vključuje tudi [[tropski deževni gozd]] z gosto vegetacijo in drevesi, ki mu nudijo zaščito, kot so visoke trave, grmičevje in bambusovi poganjki. Najraje ima gosto, nizko vegetacijo v sekundarnih gozdovih, s povprečno višino za sedenje 2 m nad tlemi.<ref>{{cite journal | author = Jachowski, D. S. | author2 = Pizzaras, C. | date = September 10, 2003 | title = Introducing an innovative semi-captive environment for the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') | journal = Zoo Biology | volume = 24 | issue = 1 | pages = 101–109 | doi = 10.1002/zoo.20023 }}</ref> Zgodnje študije so pokazale, da ima filipinski nartničar domači prostor od 1 do 2 hektarja,<ref name="adw">{{cite web | author = Kubicek, C. | year = 1999 | url = http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Tarsius_syrichta.html | title = Tarsius syrichta | work = Animal Diversity Web | access-date = November 14, 2006}}</ref> vendar novejše raziskave kažejo, da je domači prostor v povprečju znašal 6,45 ha za samce in 2,45 ha za samice, kar omogoča gostoto 16 samcev in 41 samic nartničarjev na 100 ha.<ref>{{cite journal | author = Neri-Arboleda, I. | author2 = Stott, P. | author3 = Arboleda, N. P. | date = June 25, 2002 | title = Home ranges, spatial movements and habitat associations of the Philippine tarsier (''Tarsius syrichta'') in Corella, Bohol | journal = Journal of Zoology | volume = 257 | issue = 3 | pages = 387–402 | doi = 10.1017/S0952836902000997| doi-access = free }}</ref> Tako samci kot samice so samotarji, vendar se ponoči občasno križajo. Prepotujejo do 1,5 km čez gozd, optimalno območje pa je več kot 6 ha.<ref name="alien">{{cite web | url = http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | title = Tarsier – the littlest alien | work = Off The Fence | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071012061257/http://www.offthefence.com/content/programme.php?ID=270&Categories=3 | archive-date = October 12, 2007 }}</ref> === Plenilci === Poleg človeških lovcev so glavni plenilci te vrste tudi divje mačke, pregnane iz bližnjih skupnosti, čeprav je znano, da nanjo plenijo tudi nekatere velike ptice.<ref name="feral">{{cite web|author=France-Presse, A. |year=2004 |url=http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |title=Furry mascot of RP forest lives on borrowed time |work=INQ7.net |access-date=November 14, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061008202739/http://www.inq7.net/globalnation/sec_phe/2005/jan/19-01.htm |archive-date=October 8, 2006 }}</ref> Zaradi svojih nočnih in drevesnih navad filipinski nartničar najverjetneje postane žrtev sov ali majhnih mesojedcev, na katere lahko naleti v svojih krošnjah dreves. == Vedenje === Filipinski nartničar je sramežljiva, nočna žival, ki živi večinoma skrito življenje. Čez dan spi v temnih votlinah blizu tal, blizu drevesnih debel in grmovnic globoko v neprehodnem grmovju in gozdovih. Aktiven postane šele ponoči; s svojim ostrim vidom in sposobnostjo manevriranja okoli dreves se lahko izogne ​​ljudem.<ref name="visit">{{cite web | author = Hellingman, Jeroen | date = April 24, 2004 | url = http://www.bohol.ph/article44.html | title = A visit to the Philippine tarsier | work = Bohol, Philippines | access-date = November 15, 2006}}</ref> Je drevesni, običajno se navpično oklepa dreves in je sposoben skakati z veje na vejo. Filipinski nartničar je samotar. Vendar pa so ugotovili, da imajo populacije in posamezniki monogamne ali poligamne vzorce parjenja. === Komunikacija === Dokumentirani so bili trije različni zvočni klici. Eden je njegov 'glasen klic' - prodoren en sam zvok. Drugi zvok je mehak, sladek, ptičji keper, zvok zadovoljstva. Ko se več nartničarjev združi, je skupni učinek tega čivkanja zvok, podoben kobilicam.<ref name = "Wharton">{{cite journal|last=Wharton|first=Charles|title=The tarsier in captivity|journal=Journal of Mammalogy|year=1950|volume=31|issue=3|pages=260–268|doi=10.2307/1375291 |jstor=1375291}}</ref> Ti sesalci lahko oddajajo tudi glas v ultrazvočnem frekvenčnem območju 70 kHz in zaznajo frekvence nad 90 kHz.<ref>{{cite web | date = February 8, 2012 | url = http://www.aljazeera.com/news/asia-pacific/2012/02/20122802142188309.html | title = Tiny primate uses 'private channel to talk' | access-date = February 8, 2012}}</ref> Ta oblika glasovne komunikacije se uporablja kot klic v stiski, ki ga mladiči oddajajo, ko so ločeni od mater. To je tudi klic, ki ga samci oddajajo svojim partnerkam med paritveno sezono. Nartničarji komunicirajo tudi z vonjem iz cirkumoralne žleze, ki se nahaja okoli ust, s katero samica označuje svojo partnerko. Samci označujejo svoje ozemlje z urinom. Nartničarji izvajajo taktilno komunikacijo s socialnim negovanjem, odstranjevanjem odmrle kože in zajedavcev, kar je vedenje, ki ga opazimo pri samicah na odraslih samcih, pa tudi pri samicah na njihovih potomcih. === Razmnoževanje === [[Image:Babytarsier.jpg|thumb|right|Nartničar z mladičem]] Brejost filipinskega nartničarja traja približno šest mesecev, medtem ko estrusni cikel samice traja 25–28 dni. Sezona parjenja traja od aprila do maja. Samci po spolnem odnosu odložijo paritveni čep v nožnico samice. Samica skoti enega mladiča na brejost. Mladič se rodi z dlako in odprtimi očmi. Samice nosijo mladiče v ustih. Novorojenček se že lahko oklepa vej in manj kot mesec dni po rojstvu lahko začne skakati. Novorojenčke dojijo do 60 dni po rojstvu. Po dveh letih starosti je nartničar spolno zrel in se lahko razmnožuje. == Status == V letih 1986, 1988 in 1990 je Center za spremljanje ohranjanja narave IUCN filipinskega nartničarja ocenil kot ogroženega. 13. septembra 1991 je Ministrstvo za okolje in naravne vire izdalo upravni nalog DENR številka 48 (DAO 48), v katerem je filipinskega nartničarja prav tako uvrstilo med ogrožene vrste.<ref>{{cite web | url = http://eelink.net/~asilwildlife/DENR1.html | title = DENR Administrative Order No. 48 | work = North American Association for Environmental Education | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061002150421/http://eelink.net/%7Easilwildlife/DENR1.html | archive-date = October 2, 2006 }}</ref> Leta 1996 sta Baillie in Groombridge ocenila, da je manj ogrožen/odvisen od ohranjanja. Leta 2000 je IUCN<ref name=MSW3>{{MSW3 Groves|pages=128}}</ref> ocenil, da ima filipinskega nartničarja pomanjkljive podatke, kar pomeni, da ni bilo na voljo zadostnih informacij za neposredno ali posredno oceno tveganja za izumrtje na podlagi njegove razširjenosti in/ali statusa populacije. Najnovejša ocena [[Rdeči seznam IUCN|rdečega seznama IUCN]] iz leta 2008 je filipinskega nartničarja uvrstila med [[Potencialno ogrožena vrsta|skoraj ogrožene vrste]]. Ta klasifikacija temelji na ocenjenem znatnem upadu v zadnjih treh generacijah (približno 20 let), vendar manj kot 30 %, zaradi izgube habitata in krivolova za trgovino z živalmi. Filipinski nartničar je naveden v Dodatku II h Konvenciji [[CITES]],<ref>{{cite book | author = Unep-wcmc | year = 2005 | title = Checklist of mammals listed in the CITES appendices and in EC Regulation 338/97 | edition = 7th | url = http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | access-date = November 18, 2006 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061003202654/http://www.ukcites.gov.uk/pdf_files/jncc380.pdf | archive-date = October 3, 2006 }}</ref> ameriški Zakon o ogroženih vrstah pa ga uvršča med ogrožene vrste.<ref>{{cite book|editor=Wilson, D. E. |editor2=D. M. Reeder |year=1993 |title=Mammal Species of the World |edition=2nd |url=http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |chapter=''Tarsius syrichta'' |chapter-url=http://nmnhgoph.si.edu/cgi-bin/wdb/msw/names/query/11077 |access-date=November 18, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061022205455/http://nmnhgoph.si.edu/msw/ |archive-date=October 22, 2006 }}</ref> V mestu Corella (Bohol) se vzdržuje zavetišče za nartničarje. Upravlja ga filipinska fundacija za nartničarje in ima center za obiskovalce ter habitat s površino 7000 m<sup>2</sup> v naravnem gozdu.<ref name=bbc>{{cite news|title=The Travel Show – Philippines|url=https://www.youtube.com/watch?v=a51ucyVvswM|access-date=May 28, 2014|newspaper=BBC – British Broadcasting Corporation|date=May 2014}}{{cbignore}}</ref> == Grožnje v divjini == V zadnjih 45 milijonih let so nartničarji naseljevali deževne gozdove po vsem svetu, sodobni primerki pa obstajajo le na nekaj otokih na Filipinih, Borneu in v Indoneziji.<ref name="alien"/> Na Boholu je bil filipinski nartničar pogost prizor v južnem delu otoka do 1960-ih. Od takrat se je število na otoku po podatkih filipinske fundacije za nartničarje zmanjšalo na približno 700.<ref name="PTF">{{cite web | title = Efforts on to save tarsier exsistence &#91;sic&#93;| url = http://www.tarsierfoundation.org/news/efforts-on-to-save-tarsier-exsistence}}</ref> Zaradi hitro rastoče človeške populacije, ki povzroča, da se vedno več gozdov preureja v kmetijska zemljišča, stanovanjska območja in ceste, kraj, kjer lahko filipinski nartničar živi svoje osamljeno življenje, izginja. Krčenje filipinskih gozdov – naravnega gozdnega habitata filipinskega nartničarja – predstavlja resno in znatno grožnjo za preživetje filipinskega nartničarja. Neselektivna in nezakonita sečnja, sečnja dreves za kurjavo, metoda [[požigalništvo|požigalništva]] in sečnja ter urbanizacija so posegli v habitate nartničarja.<ref>{{cite web|author=Querijero, D. A. |date=April 24, 2005 |url=http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |title=RP tarsier: A new star of the biodiversity world |access-date=November 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061006215648/http://www.boholprovince.com/articles.php?article_id=58 |archive-date=October 6, 2006 }}</ref> Paradoksalno je, da je vraževerje domorodcev, skupaj z relativno gostim deževnim gozdom, zlasti v provinci Sarangani, očitno ohranilo to ogroženo vrsto. Domorodna plemena puščajo filipinske nartničarje v divjini, ker se bojijo, da bi te živali lahko prinesle nesrečo. == Preživetje v ujetništvu == [[File:Tarsius-syrichta.JPG|thumb|Filipinski nartničar počiva na roki]] Nartničarje na Filipinih so iskali kot hišne ljubljenčke ali pa so jih prodajali za trgovino, kljub nizki stopnji preživetja zunaj njihovega naravnega habitata, kjer se hranijo z živimi žuželkami.<ref>{{cite news|last=Santos|first=Matikas|title=Tarsier, 'icon of PH tourism', sought out as pets—foundation |url=http://globalnation.inquirer.net/79825/tarsier-icon-of-ph-tourism-sought-out-as-pets-foundation|access-date=January 4, 2014|newspaper=Inquirer.net|date=July 5, 2013}}</ref> Zasebne razstave ljudi v Lobocu na Boholu po navadi skrajšajo življenja nartničarjev.<ref>{{cite web|url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |title=President of The Philippine – Proclamation No. 1030 |date=May 27, 2000 |access-date=December 15, 2016 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=May 27, 2000 }}</ref> Poleg tega bi razstavljanje nartničarjev v ujetništvu lahko spodbudilo turiste, da jih nezakonito pridobijo kot hišne ljubljenčke.<ref name="bundok">[https://web.archive.org/web/20071130143540/http://www.geocities.com/Yosemite/3712/tarsier.html Philippine Wildlife: The Philippine Tarsier] www.geocities.com Retrieved November 25, 2006.</ref> Nartničarji se v ujetništvu ne počutijo dobro. Pričakovana življenjska doba se skrajša za 2 do 12 let (če so vzeti iz divjine) v primerjavi s 24 leti, kolikor jih lahko nartničar živi v divjini. Nartničar lahko razvije boleče oči, kar kaže na slabo prehrano. Tudi osvetlitev, ki se običajno uporablja v ujetništvu, lahko povzroči dolgotrajno poškodbo oči. Druga nevarnost ujetništva je nagnjenost bitja k samomoru. Ker je nartničar pogosto sramežljiv in živčen, številne dejavnosti, povezane z ujetništvom (kot so bliskavice fotoaparatov, dotikanje in bivanje v ograjenem prostoru), žival stresajo. Takšen stres povzroči, da nartničar udarja z glavo ob predmete in ga zaradi tanke lobanje ubije. == Zakonodaja o ohranjanju narave == Sprejetih je bilo več zakonov za zaščito in ohranitev filipinskega nartničarja. Upravni odlok DENR št. 38, serija iz leta 1991 (DAO št. 38) je filipinskega nartničarja uvrstil med nacionalno zaščitene prostoživeče vrste in predlagal njegovo uvrstitev v Dodatek 1 Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES). Poleg tega je skupina specialistov za primate IUCN/SSC tej vrsti podelila prednostno oceno ohranjanja 4, kar pomeni, da je vrsta zelo ranljiva in ogrožena zaradi uničevanja habitata in/ali lova. Republiški zakon št. 7586, znan tudi kot Zakon o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (NIPAS) iz leta 1991, nalaga vzpostavitev ustreznih zatočišč za ohranitev in zaščito filipinskega nartničarja. Razglas 1030 je bil sprejet 23. junija 1997, s katerim je bil filipinski nartničar razglašen za posebej zaščiteno živalsko vrsto.<ref>{{Cite web |title=President of The Philippine - Proclamation No. 1030 |url=http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20000527091551/http://www.bohol.net/PTFI/proclaim.htm |archive-date=2000-05-27 |access-date=2026-04-24 |website=www.bohol.net}}</ref> Tudi zakonodaja na drugih lokalnih ravneh vključuje pokrajinske odloke in razglase (provinca Bohol), občinske odloke (Corella) in odloke Barangay (Canapnapan itd.). 30. julija 2001 je bil sprejet republiški zakon št. 914, znan tudi kot Zakon o ohranjanju in zaščiti prostoživečih virov. Zakon je določal ohranjanje in zaščito prostoživečih virov in njihovih habitatov, vključno s filipinskim nartničarjem, ter njegovo vključitev kot vodilne vrste.<ref>[http://www.chanrobles.com/republicactno9147.html R.A. 9147] Chan Robles Virtual Law Library Retrieved December 13, 2006.</ref> == Pobude za ohranjanje == Pri ohranjanju filipinskega nartničarja sodelujeta dve skupini: Mednarodna organizacija za ogrožene vrste (ESI) in Fundacija za filipinske nartničarje. ESI deluje na otoku Mindanao, kjer je skupina za ohranjanje ustvarila zatočišče za nartničarje, posadila ogrožena drevesa za pogozditev habitata nartničarjev ter izvaja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. V sodelovanju z lokalnimi skupinami in vlado je ESI vzpostavil pot za nartničarje, vključno z razgledno točko na njihov habitat. Razstavljene so tudi razlagalne table o rastlinah in živalih, ki jih najdemo v rezervatu.<ref name="bwf">{{Deprecated archive|url=https://web.archive.org/20030217185827/http://www.bwf.org/bk/pamayanan/r-efforts.html|title=Philippine Biodiversity Conservation Efforts}} www.bwf.org Retrieved November 18, 2006.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies|Carlito syrichta|Philippine tarsier}} {{Commons}} * [http://www.pbase.com/sarangani/tarsiers More tarsier images] * [https://web.archive.org/20130215161922/http://www.bworldonline.com/weekender/content.php?id=48817 Tarsiers, traditions and tourism all in one trip to Tupi] * [https://web.archive.org/web/20100317013927/http://www.cites.org/eng/app/appendices.shtml CITES Appendix I, II, III] * [https://web.archive.org/web/20071006091135/http://www.sdnpbd.org/sdi/treaty/trd_idstry_environment/ww175.htm DENR Administrative Order No. 48] * [https://web.archive.org/web/20060314111229/http://www.biodiv.org/doc/world/ph/ph-nr-01-en.pdf First Philippine National Report to the Convention on Biological Diversity] * [http://newsinfo.inquirer.net/124645/it%E2%80%99s-more-fun-for-tarsiers-in-mindanao It's more fun for tarsiers in Mindanao] * [http://www.gmanews.tv/video/36858 Video: Govt forbids display of tarsiers], GMA News {{Taxonbar|from1=Q21446648|from2=Q536862|from3=Q122194361}} [[Kategorija:Favna Filipinov]] [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Prvaki]] 898hr368zxcbiw8nz9pc8soiu4azsxw Predloga:Taksonomija/Labrus 10 607599 6740471 2026-08-21T15:11:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Labrus |parent=Labrinae |refs= {{Cof family|family=Labrinae|access-date=24 August 2025}} }}« 6740471 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Labrus |parent=Labrinae |refs= {{Cof family|family=Labrinae|access-date=24 August 2025}} }} klmb34kc6yis44z0804345mgfew33w1 Predloga:Taksonomija/Labrinae 10 607600 6740472 2026-08-21T15:11:54Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= subfamilia |link= Labrinae |parent= Labridae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=Cal...« 6740472 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= subfamilia |link= Labrinae |parent= Labridae |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Cite web |last1=Fricke |first1=R. |last2=Eschmeyer |first2=W. N. |last3=Van der Laan |first3=R. |date=2025 |title=ESCHMEYER'S CATALOG OF FISHES: CLASSIFICATION |url=https://www.calacademy.org/eschmeyers-catalog-of-fishes-classification |access-date=2025-02-10 |website=California Academy of Sciences |language=en}}<!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} ada8o3yrqb6u3d2vmgoyau37yoxgo6y Predloga:Taksonomija/Thalassoma 10 607601 6740476 2026-08-21T15:19:21Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Thalassoma |parent=Julidini |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6740476 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Thalassoma |parent=Julidini |refs= <!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} br7rnqg8id3pi2rrie8d9mvldenulmk Predloga:Taksonomija/Epinephelus 10 607602 6740494 2026-08-21T15:44:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Epinephelus |parent=Epinephelidae |refs= {{Catalog of Fishes |family=Epinephelidae|list=genus |access-date=April 22, 2025}} }}« 6740494 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Epinephelus |parent=Epinephelidae |refs= {{Catalog of Fishes |family=Epinephelidae|list=genus |access-date=April 22, 2025}} }} 8b8wrmemo1w4ynplhozqmrukpv1mex7 Predloga:Taksonomija/Epinephelidae 10 607603 6740495 2026-08-21T15:45:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link= Zobčasti ostriži|Epinephelidae |parent= Percoidei |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Catalog of Fishes |family=Epinephelidae|list=genus |access-date=April 22, 2025}}<!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6740495 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank= familia |link= Zobčasti ostriži|Epinephelidae |parent= Percoidei |extinct= <!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs= {{Catalog of Fishes |family=Epinephelidae|list=genus |access-date=April 22, 2025}}<!--full citation supporting parent, ideally to secondary source; shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} pyyb6a3mr7b7k4s06ggegyh5t7fa3dm Sv. Avguštin, Paoay 0 607604 6740515 2026-08-21T16:23:08Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Sv. Avguštin, Paoay]] na [[Cerkev sv. Avguština, Paoay]] 6740515 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Avguština, Paoay]] kqwnqys2cb1hkioj69ctl3oa04c14i0 Dvorišče, Madžarska 0 607605 6740521 2026-08-21T16:33:35Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Somogyudvarhely]] 6740521 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Somogyudvarhely]] j6ba7529x9wav625atx8cya0a4j2qmw 1. knjiga kraljev 0 607606 6740525 2026-08-21T16:42:10Z Jurij5 159659 nova stran z vsebino: »'''Prva knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים א׳}}, ''Məlāḵīm 1''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Γʹ}}, ''Basileiōn G''; latinsko ''Liber I Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med [[Nekdanji preroki|nekdanje preroke]] (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgod...« 6740525 wikitext text/x-wiki '''Prva knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים א׳}}, ''Məlāḵīm 1''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Γʹ}}, ''Basileiōn G''; latinsko ''Liber I Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med [[Nekdanji preroki|nekdanje preroke]] (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Skupaj z [[Druga knjiga kraljev|Drugo knjigo kraljev]] je prvotno tvorila enotno literarno delo, ki je bilo v [[Septuaginta|Septuaginti]] razdeljeno na dve knjigi zaradi dolžine rokopisa.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), str. 338–342 (geslo »Kings, Books of«).</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 15.</ref> Knjiga nadaljuje pripoved iz [[2. Samuelova knjiga|Druge Samuelove knjige]] o Davidovi dinastiji in se osredotoča na vladavino kralja [[Salomon]]a, razpad združenega kraljestva ter zgodnje obdobje razdeljenih kraljestev Izraela in Jude. Opisuje Salomonovo modrost, gradnjo templja, njegov moralni padec, politični in verski razkol pod Roboamom in Jeroboamom, delovanje preroka [[Elija|Elije]] ter vladavino kralja Ahaba. Osrednje teološko sporočilo je, da zvestoba [[Devteronomij|Devteronomijevi]] zavezi prinaša blagoslov, nezvestoba pa sodbo, hkrati pa Božja zvestoba dinastiji kralja [[David (kralj)|Davida]] ostaja neomajna.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC">Jerome T. Walsh, »1-2 Kings«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 161–175.</ref> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige izhaja iz prvih besed »In kralj David …« (hebr. ''wehamelech dawid''). V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga knjiga kraljev obravnavani kot eno delo, imenovano ''Məlāḵīm'' (»Kralji«). V [[Septuaginta|Septuaginti]] sta bili razdeljeni in vključeni v skupino štirih »knjig o kraljestvih« (1–4 Βασιλειῶν), kjer 1–2 Samuelovi knjigi ustrezata 1–2 Kraljestvom, 1–2 Kralji pa 3–4 Kraljestvom. [[Vulgata]] je to štetje prevzela in ju imenovala 3–4 Kralji (oziroma 1–2 Kralji v sodobnih izdajah).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> V judovskem kanonu knjiga sodi med nekdanje preroke. V krščanskem kanonu je uvrščena med zgodovinske knjige, takoj za [[2. Samuelova knjiga|Drugo Samuelovo knjigo]] in pred Drugo knjigo kraljev. Skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki (knjiga)|Sodniki]], 1–2 Samuelovima in 1–2 Kralji tvori t. i. [[Deuteronomistična zgodovina|deuteronomistično zgodovino]], ki pripoveduje zgodovino Izraela od vstopa v deželo do babilonskega izgnanstva v luči zaveze iz [[Devteronomij|Devteronomija]].<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Prva knjiga kraljev je sestavljena iz 22 poglavij. Literarno tvori z Drugo knjigo kraljev enotno celoto, ki se razteza od Davidovih zadnjih dni do izpusta kralja Jojahina iz babilonskega ujetništva. Osnovna struktura celotnih Kraljev je tripartitna: enotno kraljestvo pod Salomonom (1 Kr 1–11), razdeljeno kraljestvo (1 Kr 12 – 2 Kr 17) in Judeja sama (2 Kr 18–25). V Prvi knjigi kraljev se tako srečamo z vladavino Salomona in začetkom razdeljenega kraljestva do smrti Ahaba.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Uvod: Davidova smrt in Salomonov vzpon (1 Kr 1–2) === Knjiga se začne z Davidovo starostjo in bojem za nasledstvo med Adonijo in Salomonom. Prerok Natan in Batšeba posredujeta, David imenuje Salomona za naslednika, ta pa se po Davidovi smrti znebi rivalov (Adonija, Joab, Šimi).<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> === Osrednji del: Salomonova vladavina (1 Kr 3–11) === Salomon prosi Boga za modrost (1 Kr 3), organizira upravo, gradi tempelj in palače (1 Kr 5–7), posveti tempelj z dolgim molitvijo (1 Kr 8) in uživa mednarodni ugled (obisk kraljice iz Sabe, 1 Kr 10). Vendar v poznejših letih tuji ženi vodijo v malikovanje, kar povzroči Božjo sodbo in razpad kraljestva (1 Kr 11).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> {| class="wikitable" |+ Struktura Salomonove vladavine |- ! Poglavja !! Vsebina |- | 1–2 || Nasledstvo in utrjevanje oblasti |- | 3–4 || Modrost in uprava |- | 5–8 || Gradnja in posvetitev templja |- | 9–10 || Bogastvo, trgovina in ugled |- | 11 || Padec in sovražniki |} === Razdeljeno kraljestvo in Elijev ciklus (1 Kr 12–22) === Po Salomonovi smrti se kraljestvo razcepi: Roboam obdrži Judo, Jeroboam ustanovi severno kraljestvo z zlatimi teleti v Betelu in Danu (1 Kr 12–14). Sledi izmenično poročanje o kraljih Izraela in Jude. Osrednji del zavzema ciklus preroka Elije pod Ahabom in Jezabelo: suša, čudeži, soočenje na Karmelu, srečanje z Bogom na Horebu, Nabotov vinograd in Ahabova smrt (1 Kr 17–22).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Osrednje teološko sporočilo Prve knjige kraljev je dialektika med [[Mojzes|Mojzesovo]] (devteronomistično) zavezo in [[Davidova zaveza|Davidovo zavezo]]. Kralji so ocenjeni predvsem po zvestobi kultu v jeruzalemskem templju in po zavračanju malikovanja. David je paradigmatični zgled, Jeroboam pa paradigmatični grešnik. Salomonovo obdobje predstavlja vrhunec izpolnitve zavez (modrost, tempelj, mir), hkrati pa začetek propada zaradi nezvestobe.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> Tempelj je središče teološke pozornosti: njegova gradnja in posvetitev (1 Kr 5–8) sta vrhunec celotne starozavezne zgodovine do tega trenutka, njegova poznejša usoda pa merilo za sodbo nad kralji. Preroki (zlasti Elija) delujejo kot Božji glasniki, ki kralje soočajo z zaveznimi zahtevami in napovedujejo sodbo, hkrati pa ohranjajo upanje na Božjo zvestobo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kljub prevladujoči temi sodbe knjiga ohranja motiv upanja, utemeljen v Davidovi zavezi: Bog ne prekliče obljube večne dinastije (1 Kr 11,12–13.36; 15,4–5). Ta napetost med sodbo in zvestobo se nadaljuje v Drugi knjigi kraljev in se v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] razreši v Jezusu Kristusu kot Davidovem sinu.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovska tradicija pripisuje avtorstvo preroku Jeremiju, vendar sodobni raziskovalci to zavračajo. Knjigi sta anonimni in nastali iz več virov: Salomonovih letopisov (1 Kr 11,41), letopisov kraljev Izraela in Jude (1 Kr 14,19.29), preroških ciklusov (Elija, Elizej) in drugih dokumentov. Dokončno oblikovanje je potekalo v okviru deuteronomistične zgodovine, najverjetneje med babilonskim izgnanstvom ali kmalu po njem (po 561 pr. n. št., ko je omenjen izpust Jojahina).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Sodobni raziskovalci priznavajo, da knjiga odraža zgodovinsko jedro Salomonove in kasnejših vladavin (10.–9. stoletje pr. n. št.), čeprav so podrobnosti literarno in teološko oblikovane. Arheološke najdbe (npr. omembe Omridov, stela iz Tel Dana, Mesova stela) potrjujejo obstoj severnega kraljestva in stike z okoliškimi narodi. Minimalistične šole so postavljale pod vprašaj zgodovinskost Salomona, vendar večina katoliških in mainstream bibličnih učenjakov ohranja zmerno zaupanje v zgodovinsko jedro pripovedi, zlasti glede templja, razdelitve kraljestva in delovanja Elije.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Literarno gre za skrbno oblikovano delo z izrazitimi koncentričnimi strukturami, zlasti v Salomonovem ciklu. Značilna je stereotipna formula za vladavine kraljev (leto nastopa, dolžina vladavine, ocena, sklic na vire, smrt in naslednik), ki daje knjigi uraden, skoraj annalističen ton, hkrati pa omogoča teološko presojo vsakega vladarja.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Glej tudi == * [[2. Samuelova knjiga]] * [[Druga knjiga kraljev]] * [[Salomon]] * [[Elija]] * [[David (kralj)]] * [[Davidova zaveza]] * [[Deuteronomistična zgodovina]] * [[Tempelj v Jeruzalemu]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 15: The Books of Kings). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Walsh, Jerome T., »1-2 Kings«, str. 161–175). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (geslo »Kings, Books of«, str. 338–342). == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr&id12=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Prva knjiga kraljev] * [https://www.usccb.org/bible/1kings USCCB – 1 Kings (NABRE)] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Starozavezne knjige]] [[Kategorija:Hebrejska Biblija]] [[Kategorija:Nekdanji preroki]] [[Kategorija:Salomon]] [[Kategorija:Elija]] o24ge232ob1kc97bc8rr9xrbbivk8be 6740529 6740525 2026-08-21T16:47:58Z Jurij5 159659 6740529 wikitext text/x-wiki '''Prva knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים א׳}}, ''Məlāḵīm 1''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Γʹ}}, ''Basileiōn G''; latinsko ''Liber I Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med nekdanje preroke (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Skupaj z [[2. knjiga kraljev|Drugo knjigo kraljev]] je prvotno tvorila enotno literarno delo, ki je bilo v [[Septuaginta|Septuaginti]] razdeljeno na dve knjigi zaradi dolžine rokopisa.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), str. 338–342 (geslo »Kings, Books of«).</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 15.</ref> Knjiga nadaljuje pripoved iz [[2. Samuelova knjiga|Druge Samuelove knjige]] o [[David (kralj)|Davidovi]] dinastiji in se osredotoča na vladavino kralja [[Salomon]]a, razpad združenega kraljestva ter zgodnje obdobje razdeljenih kraljestev Izraela in Jude. Opisuje Salomonovo modrost, gradnjo templja, njegov moralni padec, politični in verski razkol pod Roboamom in Jeroboamom, delovanje preroka [[Elija|Elije]] ter vladavino kralja Ahaba. Osrednje teološko sporočilo je, da zvestoba [[5. Mojzesova knjiga|Devteronomijevi]] zavezi prinaša blagoslov, nezvestoba pa sodbo, hkrati pa Božja zvestoba dinastiji kralja [[David (kralj)|Davida]] ostaja neomajna.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC">Jerome T. Walsh, »1-2 Kings«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 161–175.</ref> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige izhaja iz prvih besed »In kralj David …« (hebr. ''wehamelech dawid''). V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga knjiga kraljev obravnavani kot eno delo, imenovano ''Məlāḵīm'' (»Kralji«). V [[Septuaginta|Septuaginti]] sta bili razdeljeni in vključeni v skupino štirih »knjig o kraljestvih« (1–4 Βασιλειῶν), kjer 1–2 Samuelovi knjigi ustrezata 1–2 Kraljestvom, 1–2 Kralji pa 3–4 Kraljestvom. [[Vulgata]] je to štetje prevzela in ju imenovala 3–4 Kralji (oziroma 1–2 Kralji v sodobnih izdajah).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> V judovskem kanonu knjiga sodi med nekdanje preroke. V krščanskem kanonu je uvrščena med zgodovinske knjige, takoj za [[2. Samuelova knjiga|Drugo Samuelovo knjigo]] in pred Drugo knjigo kraljev. Skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki (knjiga)|Sodniki]], 1–2 Samuelovima in 1–2 Kralji tvori t. i. deuteronomistično zgodovino, ki pripoveduje zgodovino Izraela od vstopa v deželo do babilonskega izgnanstva v luči zaveze iz 5. Mojzesove knjige.<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Prva knjiga kraljev je sestavljena iz 22 poglavij. Literarno tvori z Drugo knjigo kraljev enotno celoto, ki se razteza od Davidovih zadnjih dni do izpusta kralja Jojahina iz babilonskega ujetništva. Osnovna struktura celotnih Kraljev je tripartitna: enotno kraljestvo pod Salomonom (1 Kr 1–11), razdeljeno kraljestvo (1 Kr 12 – 2 Kr 17) in Judeja sama (2 Kr 18–25). V Prvi knjigi kraljev se tako srečamo z vladavino Salomona in začetkom razdeljenega kraljestva do smrti Ahaba.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Uvod: Davidova smrt in Salomonov vzpon (1 Kr 1–2) === Knjiga se začne z Davidovo starostjo in bojem za nasledstvo med Adonijo in Salomonom. Prerok Natan in Batšeba posredujeta, David imenuje Salomona za naslednika, ta pa se po Davidovi smrti znebi rivalov (Adonija, Joab, Šimi).<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> === Osrednji del: Salomonova vladavina (1 Kr 3–11) === Salomon prosi Boga za modrost (1 Kr 3), organizira upravo, gradi tempelj in palače (1 Kr 5–7), posveti tempelj z dolgim molitvijo (1 Kr 8) in uživa mednarodni ugled (obisk kraljice iz Sabe, 1 Kr 10). Vendar v poznejših letih tuji ženi vodijo v malikovanje, kar povzroči Božjo sodbo in razpad kraljestva (1 Kr 11).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> {| class="wikitable" |+ Struktura Salomonove vladavine |- ! Poglavja !! Vsebina |- | 1–2 || Nasledstvo in utrjevanje oblasti |- | 3–4 || Modrost in uprava |- | 5–8 || Gradnja in posvetitev templja |- | 9–10 || Bogastvo, trgovina in ugled |- | 11 || Padec in sovražniki |} === Razdeljeno kraljestvo in Elijev ciklus (1 Kr 12–22) === Po Salomonovi smrti se kraljestvo razcepi: Roboam obdrži Judo, Jeroboam ustanovi severno kraljestvo z zlatimi teleti v Betelu in Danu (1 Kr 12–14). Sledi izmenično poročanje o kraljih Izraela in Jude. Osrednji del zavzema ciklus preroka Elije pod Ahabom in Jezabelo: suša, čudeži, soočenje na Karmelu, srečanje z Bogom na Horebu, Nabotov vinograd in Ahabova smrt (1 Kr 17–22).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Osrednje teološko sporočilo Prve knjige kraljev je dialektika med [[Mojzes|Mojzesovo]] (devteronomistično) zavezo in Davidovo zavezo. Kralji so ocenjeni predvsem po zvestobi kultu v jeruzalemskem templju in po zavračanju malikovanja. David je paradigmatični zgled, Jeroboam pa paradigmatični grešnik. Salomonovo obdobje predstavlja vrhunec izpolnitve zavez (modrost, tempelj, mir), hkrati pa začetek propada zaradi nezvestobe.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> Tempelj je središče teološke pozornosti: njegova gradnja in posvetitev (1 Kr 5–8) sta vrhunec celotne starozavezne zgodovine do tega trenutka, njegova poznejša usoda pa merilo za sodbo nad kralji. Preroki (zlasti [[Elija]]) delujejo kot Božji glasniki, ki kralje soočajo z zaveznimi zahtevami in napovedujejo sodbo, hkrati pa ohranjajo upanje na Božjo zvestobo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kljub prevladujoči temi sodbe knjiga ohranja motiv upanja, utemeljen v Davidovi zavezi: Bog ne prekliče obljube večne dinastije (1 Kr 11,12–13.36; 15,4–5). Ta napetost med sodbo in zvestobo se nadaljuje v Drugi knjigi kraljev in se v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] razreši v Jezusu Kristusu kot Davidovem sinu.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovska tradicija pripisuje avtorstvo preroku [[Jeremija (prerok)|Jeremiju]], vendar sodobni raziskovalci to zavračajo. Knjigi sta anonimni in nastali iz več virov: Salomonovih letopisov (1 Kr 11,41), letopisov kraljev Izraela in Jude (1 Kr 14,19.29), preroških ciklusov (Elija, Elizej) in drugih dokumentov. Dokončno oblikovanje je potekalo v okviru deuteronomistične zgodovine, najverjetneje med babilonskim izgnanstvom ali kmalu po njem (po 561 pr. n. št., ko je omenjen izpust Jojahina).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Sodobni raziskovalci priznavajo, da knjiga odraža zgodovinsko jedro Salomonove in kasnejših vladavin (10.–9. stoletje pr. n. št.), čeprav so podrobnosti literarno in teološko oblikovane. Arheološke najdbe (npr. omembe Omridov, stela iz Tel Dana, Mesova stela) potrjujejo obstoj severnega kraljestva in stike z okoliškimi narodi. Minimalistične šole so postavljale pod vprašaj zgodovinskost Salomona, vendar večina katoliških in mainstream bibličnih učenjakov ohranja zmerno zaupanje v zgodovinsko jedro pripovedi, zlasti glede templja, razdelitve kraljestva in delovanja Elije.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Literarno gre za skrbno oblikovano delo z izrazitimi koncentričnimi strukturami, zlasti v Salomonovem ciklu. Značilna je stereotipna formula za vladavine kraljev (leto nastopa, dolžina vladavine, ocena, sklic na vire, smrt in naslednik), ki daje knjigi uraden, skoraj annalističen ton, hkrati pa omogoča teološko presojo vsakega vladarja.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Glej tudi == * [[2. Samuelova knjiga]] * [[2. knjiga kraljev|Druga knjiga kraljev]] * [[Salomon]] * [[Elija]] * [[David (kralj)]] * [[Jeruzalemski tempelj|Tempelj v Jeruzalemu]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 15: The Books of Kings). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Walsh, Jerome T., »1-2 Kings«, str. 161–175). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (geslo »Kings, Books of«, str. 338–342). == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Prva knjiga kraljev] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Starozavezne knjige]] [[Kategorija:Hebrejska Biblija]] [[Kategorija:Nekdanji preroki]] [[Kategorija:Salomon]] [[Kategorija:Elija]] 3310onmd3ox1rg7rb5dyc8bxwvw39s5 6740532 6740529 2026-08-21T16:49:39Z Jurij5 159659 odstranil [[Kategorija:Hebrejska Biblija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740532 wikitext text/x-wiki '''Prva knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים א׳}}, ''Məlāḵīm 1''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Γʹ}}, ''Basileiōn G''; latinsko ''Liber I Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med nekdanje preroke (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Skupaj z [[2. knjiga kraljev|Drugo knjigo kraljev]] je prvotno tvorila enotno literarno delo, ki je bilo v [[Septuaginta|Septuaginti]] razdeljeno na dve knjigi zaradi dolžine rokopisa.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), str. 338–342 (geslo »Kings, Books of«).</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 15.</ref> Knjiga nadaljuje pripoved iz [[2. Samuelova knjiga|Druge Samuelove knjige]] o [[David (kralj)|Davidovi]] dinastiji in se osredotoča na vladavino kralja [[Salomon]]a, razpad združenega kraljestva ter zgodnje obdobje razdeljenih kraljestev Izraela in Jude. Opisuje Salomonovo modrost, gradnjo templja, njegov moralni padec, politični in verski razkol pod Roboamom in Jeroboamom, delovanje preroka [[Elija|Elije]] ter vladavino kralja Ahaba. Osrednje teološko sporočilo je, da zvestoba [[5. Mojzesova knjiga|Devteronomijevi]] zavezi prinaša blagoslov, nezvestoba pa sodbo, hkrati pa Božja zvestoba dinastiji kralja [[David (kralj)|Davida]] ostaja neomajna.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC">Jerome T. Walsh, »1-2 Kings«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 161–175.</ref> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige izhaja iz prvih besed »In kralj David …« (hebr. ''wehamelech dawid''). V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga knjiga kraljev obravnavani kot eno delo, imenovano ''Məlāḵīm'' (»Kralji«). V [[Septuaginta|Septuaginti]] sta bili razdeljeni in vključeni v skupino štirih »knjig o kraljestvih« (1–4 Βασιλειῶν), kjer 1–2 Samuelovi knjigi ustrezata 1–2 Kraljestvom, 1–2 Kralji pa 3–4 Kraljestvom. [[Vulgata]] je to štetje prevzela in ju imenovala 3–4 Kralji (oziroma 1–2 Kralji v sodobnih izdajah).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> V judovskem kanonu knjiga sodi med nekdanje preroke. V krščanskem kanonu je uvrščena med zgodovinske knjige, takoj za [[2. Samuelova knjiga|Drugo Samuelovo knjigo]] in pred Drugo knjigo kraljev. Skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki (knjiga)|Sodniki]], 1–2 Samuelovima in 1–2 Kralji tvori t. i. deuteronomistično zgodovino, ki pripoveduje zgodovino Izraela od vstopa v deželo do babilonskega izgnanstva v luči zaveze iz 5. Mojzesove knjige.<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Prva knjiga kraljev je sestavljena iz 22 poglavij. Literarno tvori z Drugo knjigo kraljev enotno celoto, ki se razteza od Davidovih zadnjih dni do izpusta kralja Jojahina iz babilonskega ujetništva. Osnovna struktura celotnih Kraljev je tripartitna: enotno kraljestvo pod Salomonom (1 Kr 1–11), razdeljeno kraljestvo (1 Kr 12 – 2 Kr 17) in Judeja sama (2 Kr 18–25). V Prvi knjigi kraljev se tako srečamo z vladavino Salomona in začetkom razdeljenega kraljestva do smrti Ahaba.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Uvod: Davidova smrt in Salomonov vzpon (1 Kr 1–2) === Knjiga se začne z Davidovo starostjo in bojem za nasledstvo med Adonijo in Salomonom. Prerok Natan in Batšeba posredujeta, David imenuje Salomona za naslednika, ta pa se po Davidovi smrti znebi rivalov (Adonija, Joab, Šimi).<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> === Osrednji del: Salomonova vladavina (1 Kr 3–11) === Salomon prosi Boga za modrost (1 Kr 3), organizira upravo, gradi tempelj in palače (1 Kr 5–7), posveti tempelj z dolgim molitvijo (1 Kr 8) in uživa mednarodni ugled (obisk kraljice iz Sabe, 1 Kr 10). Vendar v poznejših letih tuji ženi vodijo v malikovanje, kar povzroči Božjo sodbo in razpad kraljestva (1 Kr 11).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> {| class="wikitable" |+ Struktura Salomonove vladavine |- ! Poglavja !! Vsebina |- | 1–2 || Nasledstvo in utrjevanje oblasti |- | 3–4 || Modrost in uprava |- | 5–8 || Gradnja in posvetitev templja |- | 9–10 || Bogastvo, trgovina in ugled |- | 11 || Padec in sovražniki |} === Razdeljeno kraljestvo in Elijev ciklus (1 Kr 12–22) === Po Salomonovi smrti se kraljestvo razcepi: Roboam obdrži Judo, Jeroboam ustanovi severno kraljestvo z zlatimi teleti v Betelu in Danu (1 Kr 12–14). Sledi izmenično poročanje o kraljih Izraela in Jude. Osrednji del zavzema ciklus preroka Elije pod Ahabom in Jezabelo: suša, čudeži, soočenje na Karmelu, srečanje z Bogom na Horebu, Nabotov vinograd in Ahabova smrt (1 Kr 17–22).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Osrednje teološko sporočilo Prve knjige kraljev je dialektika med [[Mojzes|Mojzesovo]] (devteronomistično) zavezo in Davidovo zavezo. Kralji so ocenjeni predvsem po zvestobi kultu v jeruzalemskem templju in po zavračanju malikovanja. David je paradigmatični zgled, Jeroboam pa paradigmatični grešnik. Salomonovo obdobje predstavlja vrhunec izpolnitve zavez (modrost, tempelj, mir), hkrati pa začetek propada zaradi nezvestobe.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> Tempelj je središče teološke pozornosti: njegova gradnja in posvetitev (1 Kr 5–8) sta vrhunec celotne starozavezne zgodovine do tega trenutka, njegova poznejša usoda pa merilo za sodbo nad kralji. Preroki (zlasti [[Elija]]) delujejo kot Božji glasniki, ki kralje soočajo z zaveznimi zahtevami in napovedujejo sodbo, hkrati pa ohranjajo upanje na Božjo zvestobo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kljub prevladujoči temi sodbe knjiga ohranja motiv upanja, utemeljen v Davidovi zavezi: Bog ne prekliče obljube večne dinastije (1 Kr 11,12–13.36; 15,4–5). Ta napetost med sodbo in zvestobo se nadaljuje v Drugi knjigi kraljev in se v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] razreši v Jezusu Kristusu kot Davidovem sinu.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovska tradicija pripisuje avtorstvo preroku [[Jeremija (prerok)|Jeremiju]], vendar sodobni raziskovalci to zavračajo. Knjigi sta anonimni in nastali iz več virov: Salomonovih letopisov (1 Kr 11,41), letopisov kraljev Izraela in Jude (1 Kr 14,19.29), preroških ciklusov (Elija, Elizej) in drugih dokumentov. Dokončno oblikovanje je potekalo v okviru deuteronomistične zgodovine, najverjetneje med babilonskim izgnanstvom ali kmalu po njem (po 561 pr. n. št., ko je omenjen izpust Jojahina).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Sodobni raziskovalci priznavajo, da knjiga odraža zgodovinsko jedro Salomonove in kasnejših vladavin (10.–9. stoletje pr. n. št.), čeprav so podrobnosti literarno in teološko oblikovane. Arheološke najdbe (npr. omembe Omridov, stela iz Tel Dana, Mesova stela) potrjujejo obstoj severnega kraljestva in stike z okoliškimi narodi. Minimalistične šole so postavljale pod vprašaj zgodovinskost Salomona, vendar večina katoliških in mainstream bibličnih učenjakov ohranja zmerno zaupanje v zgodovinsko jedro pripovedi, zlasti glede templja, razdelitve kraljestva in delovanja Elije.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Literarno gre za skrbno oblikovano delo z izrazitimi koncentričnimi strukturami, zlasti v Salomonovem ciklu. Značilna je stereotipna formula za vladavine kraljev (leto nastopa, dolžina vladavine, ocena, sklic na vire, smrt in naslednik), ki daje knjigi uraden, skoraj annalističen ton, hkrati pa omogoča teološko presojo vsakega vladarja.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Glej tudi == * [[2. Samuelova knjiga]] * [[2. knjiga kraljev|Druga knjiga kraljev]] * [[Salomon]] * [[Elija]] * [[David (kralj)]] * [[Jeruzalemski tempelj|Tempelj v Jeruzalemu]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 15: The Books of Kings). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Walsh, Jerome T., »1-2 Kings«, str. 161–175). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (geslo »Kings, Books of«, str. 338–342). == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Prva knjiga kraljev] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Starozavezne knjige]] [[Kategorija:Nekdanji preroki]] [[Kategorija:Salomon]] [[Kategorija:Elija]] 15qy62hnusuqcnfxwo589bek8u0xkqt 6740533 6740532 2026-08-21T16:49:45Z Jurij5 159659 odstranil [[Kategorija:Nekdanji preroki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740533 wikitext text/x-wiki '''Prva knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים א׳}}, ''Məlāḵīm 1''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Γʹ}}, ''Basileiōn G''; latinsko ''Liber I Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med nekdanje preroke (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Skupaj z [[2. knjiga kraljev|Drugo knjigo kraljev]] je prvotno tvorila enotno literarno delo, ki je bilo v [[Septuaginta|Septuaginti]] razdeljeno na dve knjigi zaradi dolžine rokopisa.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), str. 338–342 (geslo »Kings, Books of«).</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 15.</ref> Knjiga nadaljuje pripoved iz [[2. Samuelova knjiga|Druge Samuelove knjige]] o [[David (kralj)|Davidovi]] dinastiji in se osredotoča na vladavino kralja [[Salomon]]a, razpad združenega kraljestva ter zgodnje obdobje razdeljenih kraljestev Izraela in Jude. Opisuje Salomonovo modrost, gradnjo templja, njegov moralni padec, politični in verski razkol pod Roboamom in Jeroboamom, delovanje preroka [[Elija|Elije]] ter vladavino kralja Ahaba. Osrednje teološko sporočilo je, da zvestoba [[5. Mojzesova knjiga|Devteronomijevi]] zavezi prinaša blagoslov, nezvestoba pa sodbo, hkrati pa Božja zvestoba dinastiji kralja [[David (kralj)|Davida]] ostaja neomajna.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC">Jerome T. Walsh, »1-2 Kings«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 161–175.</ref> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige izhaja iz prvih besed »In kralj David …« (hebr. ''wehamelech dawid''). V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga knjiga kraljev obravnavani kot eno delo, imenovano ''Məlāḵīm'' (»Kralji«). V [[Septuaginta|Septuaginti]] sta bili razdeljeni in vključeni v skupino štirih »knjig o kraljestvih« (1–4 Βασιλειῶν), kjer 1–2 Samuelovi knjigi ustrezata 1–2 Kraljestvom, 1–2 Kralji pa 3–4 Kraljestvom. [[Vulgata]] je to štetje prevzela in ju imenovala 3–4 Kralji (oziroma 1–2 Kralji v sodobnih izdajah).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> V judovskem kanonu knjiga sodi med nekdanje preroke. V krščanskem kanonu je uvrščena med zgodovinske knjige, takoj za [[2. Samuelova knjiga|Drugo Samuelovo knjigo]] in pred Drugo knjigo kraljev. Skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki (knjiga)|Sodniki]], 1–2 Samuelovima in 1–2 Kralji tvori t. i. deuteronomistično zgodovino, ki pripoveduje zgodovino Izraela od vstopa v deželo do babilonskega izgnanstva v luči zaveze iz 5. Mojzesove knjige.<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Prva knjiga kraljev je sestavljena iz 22 poglavij. Literarno tvori z Drugo knjigo kraljev enotno celoto, ki se razteza od Davidovih zadnjih dni do izpusta kralja Jojahina iz babilonskega ujetništva. Osnovna struktura celotnih Kraljev je tripartitna: enotno kraljestvo pod Salomonom (1 Kr 1–11), razdeljeno kraljestvo (1 Kr 12 – 2 Kr 17) in Judeja sama (2 Kr 18–25). V Prvi knjigi kraljev se tako srečamo z vladavino Salomona in začetkom razdeljenega kraljestva do smrti Ahaba.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Uvod: Davidova smrt in Salomonov vzpon (1 Kr 1–2) === Knjiga se začne z Davidovo starostjo in bojem za nasledstvo med Adonijo in Salomonom. Prerok Natan in Batšeba posredujeta, David imenuje Salomona za naslednika, ta pa se po Davidovi smrti znebi rivalov (Adonija, Joab, Šimi).<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> === Osrednji del: Salomonova vladavina (1 Kr 3–11) === Salomon prosi Boga za modrost (1 Kr 3), organizira upravo, gradi tempelj in palače (1 Kr 5–7), posveti tempelj z dolgim molitvijo (1 Kr 8) in uživa mednarodni ugled (obisk kraljice iz Sabe, 1 Kr 10). Vendar v poznejših letih tuji ženi vodijo v malikovanje, kar povzroči Božjo sodbo in razpad kraljestva (1 Kr 11).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> {| class="wikitable" |+ Struktura Salomonove vladavine |- ! Poglavja !! Vsebina |- | 1–2 || Nasledstvo in utrjevanje oblasti |- | 3–4 || Modrost in uprava |- | 5–8 || Gradnja in posvetitev templja |- | 9–10 || Bogastvo, trgovina in ugled |- | 11 || Padec in sovražniki |} === Razdeljeno kraljestvo in Elijev ciklus (1 Kr 12–22) === Po Salomonovi smrti se kraljestvo razcepi: Roboam obdrži Judo, Jeroboam ustanovi severno kraljestvo z zlatimi teleti v Betelu in Danu (1 Kr 12–14). Sledi izmenično poročanje o kraljih Izraela in Jude. Osrednji del zavzema ciklus preroka Elije pod Ahabom in Jezabelo: suša, čudeži, soočenje na Karmelu, srečanje z Bogom na Horebu, Nabotov vinograd in Ahabova smrt (1 Kr 17–22).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Osrednje teološko sporočilo Prve knjige kraljev je dialektika med [[Mojzes|Mojzesovo]] (devteronomistično) zavezo in Davidovo zavezo. Kralji so ocenjeni predvsem po zvestobi kultu v jeruzalemskem templju in po zavračanju malikovanja. David je paradigmatični zgled, Jeroboam pa paradigmatični grešnik. Salomonovo obdobje predstavlja vrhunec izpolnitve zavez (modrost, tempelj, mir), hkrati pa začetek propada zaradi nezvestobe.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> Tempelj je središče teološke pozornosti: njegova gradnja in posvetitev (1 Kr 5–8) sta vrhunec celotne starozavezne zgodovine do tega trenutka, njegova poznejša usoda pa merilo za sodbo nad kralji. Preroki (zlasti [[Elija]]) delujejo kot Božji glasniki, ki kralje soočajo z zaveznimi zahtevami in napovedujejo sodbo, hkrati pa ohranjajo upanje na Božjo zvestobo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kljub prevladujoči temi sodbe knjiga ohranja motiv upanja, utemeljen v Davidovi zavezi: Bog ne prekliče obljube večne dinastije (1 Kr 11,12–13.36; 15,4–5). Ta napetost med sodbo in zvestobo se nadaljuje v Drugi knjigi kraljev in se v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] razreši v Jezusu Kristusu kot Davidovem sinu.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovska tradicija pripisuje avtorstvo preroku [[Jeremija (prerok)|Jeremiju]], vendar sodobni raziskovalci to zavračajo. Knjigi sta anonimni in nastali iz več virov: Salomonovih letopisov (1 Kr 11,41), letopisov kraljev Izraela in Jude (1 Kr 14,19.29), preroških ciklusov (Elija, Elizej) in drugih dokumentov. Dokončno oblikovanje je potekalo v okviru deuteronomistične zgodovine, najverjetneje med babilonskim izgnanstvom ali kmalu po njem (po 561 pr. n. št., ko je omenjen izpust Jojahina).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Sodobni raziskovalci priznavajo, da knjiga odraža zgodovinsko jedro Salomonove in kasnejših vladavin (10.–9. stoletje pr. n. št.), čeprav so podrobnosti literarno in teološko oblikovane. Arheološke najdbe (npr. omembe Omridov, stela iz Tel Dana, Mesova stela) potrjujejo obstoj severnega kraljestva in stike z okoliškimi narodi. Minimalistične šole so postavljale pod vprašaj zgodovinskost Salomona, vendar večina katoliških in mainstream bibličnih učenjakov ohranja zmerno zaupanje v zgodovinsko jedro pripovedi, zlasti glede templja, razdelitve kraljestva in delovanja Elije.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Literarno gre za skrbno oblikovano delo z izrazitimi koncentričnimi strukturami, zlasti v Salomonovem ciklu. Značilna je stereotipna formula za vladavine kraljev (leto nastopa, dolžina vladavine, ocena, sklic na vire, smrt in naslednik), ki daje knjigi uraden, skoraj annalističen ton, hkrati pa omogoča teološko presojo vsakega vladarja.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Glej tudi == * [[2. Samuelova knjiga]] * [[2. knjiga kraljev|Druga knjiga kraljev]] * [[Salomon]] * [[Elija]] * [[David (kralj)]] * [[Jeruzalemski tempelj|Tempelj v Jeruzalemu]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 15: The Books of Kings). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Walsh, Jerome T., »1-2 Kings«, str. 161–175). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (geslo »Kings, Books of«, str. 338–342). == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Prva knjiga kraljev] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Starozavezne knjige]] [[Kategorija:Salomon]] [[Kategorija:Elija]] rpidjsqst4nj89eeelmxy3btvsze1my 6740534 6740533 2026-08-21T16:49:52Z Jurij5 159659 odstranil [[Kategorija:Elija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6740534 wikitext text/x-wiki '''Prva knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים א׳}}, ''Məlāḵīm 1''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Γʹ}}, ''Basileiōn G''; latinsko ''Liber I Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med nekdanje preroke (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Skupaj z [[2. knjiga kraljev|Drugo knjigo kraljev]] je prvotno tvorila enotno literarno delo, ki je bilo v [[Septuaginta|Septuaginti]] razdeljeno na dve knjigi zaradi dolžine rokopisa.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), str. 338–342 (geslo »Kings, Books of«).</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 15.</ref> Knjiga nadaljuje pripoved iz [[2. Samuelova knjiga|Druge Samuelove knjige]] o [[David (kralj)|Davidovi]] dinastiji in se osredotoča na vladavino kralja [[Salomon]]a, razpad združenega kraljestva ter zgodnje obdobje razdeljenih kraljestev Izraela in Jude. Opisuje Salomonovo modrost, gradnjo templja, njegov moralni padec, politični in verski razkol pod Roboamom in Jeroboamom, delovanje preroka [[Elija|Elije]] ter vladavino kralja Ahaba. Osrednje teološko sporočilo je, da zvestoba [[5. Mojzesova knjiga|Devteronomijevi]] zavezi prinaša blagoslov, nezvestoba pa sodbo, hkrati pa Božja zvestoba dinastiji kralja [[David (kralj)|Davida]] ostaja neomajna.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC">Jerome T. Walsh, »1-2 Kings«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 161–175.</ref> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige izhaja iz prvih besed »In kralj David …« (hebr. ''wehamelech dawid''). V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga knjiga kraljev obravnavani kot eno delo, imenovano ''Məlāḵīm'' (»Kralji«). V [[Septuaginta|Septuaginti]] sta bili razdeljeni in vključeni v skupino štirih »knjig o kraljestvih« (1–4 Βασιλειῶν), kjer 1–2 Samuelovi knjigi ustrezata 1–2 Kraljestvom, 1–2 Kralji pa 3–4 Kraljestvom. [[Vulgata]] je to štetje prevzela in ju imenovala 3–4 Kralji (oziroma 1–2 Kralji v sodobnih izdajah).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> V judovskem kanonu knjiga sodi med nekdanje preroke. V krščanskem kanonu je uvrščena med zgodovinske knjige, takoj za [[2. Samuelova knjiga|Drugo Samuelovo knjigo]] in pred Drugo knjigo kraljev. Skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki (knjiga)|Sodniki]], 1–2 Samuelovima in 1–2 Kralji tvori t. i. deuteronomistično zgodovino, ki pripoveduje zgodovino Izraela od vstopa v deželo do babilonskega izgnanstva v luči zaveze iz 5. Mojzesove knjige.<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Prva knjiga kraljev je sestavljena iz 22 poglavij. Literarno tvori z Drugo knjigo kraljev enotno celoto, ki se razteza od Davidovih zadnjih dni do izpusta kralja Jojahina iz babilonskega ujetništva. Osnovna struktura celotnih Kraljev je tripartitna: enotno kraljestvo pod Salomonom (1 Kr 1–11), razdeljeno kraljestvo (1 Kr 12 – 2 Kr 17) in Judeja sama (2 Kr 18–25). V Prvi knjigi kraljev se tako srečamo z vladavino Salomona in začetkom razdeljenega kraljestva do smrti Ahaba.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Uvod: Davidova smrt in Salomonov vzpon (1 Kr 1–2) === Knjiga se začne z Davidovo starostjo in bojem za nasledstvo med Adonijo in Salomonom. Prerok Natan in Batšeba posredujeta, David imenuje Salomona za naslednika, ta pa se po Davidovi smrti znebi rivalov (Adonija, Joab, Šimi).<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> === Osrednji del: Salomonova vladavina (1 Kr 3–11) === Salomon prosi Boga za modrost (1 Kr 3), organizira upravo, gradi tempelj in palače (1 Kr 5–7), posveti tempelj z dolgim molitvijo (1 Kr 8) in uživa mednarodni ugled (obisk kraljice iz Sabe, 1 Kr 10). Vendar v poznejših letih tuji ženi vodijo v malikovanje, kar povzroči Božjo sodbo in razpad kraljestva (1 Kr 11).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> {| class="wikitable" |+ Struktura Salomonove vladavine |- ! Poglavja !! Vsebina |- | 1–2 || Nasledstvo in utrjevanje oblasti |- | 3–4 || Modrost in uprava |- | 5–8 || Gradnja in posvetitev templja |- | 9–10 || Bogastvo, trgovina in ugled |- | 11 || Padec in sovražniki |} === Razdeljeno kraljestvo in Elijev ciklus (1 Kr 12–22) === Po Salomonovi smrti se kraljestvo razcepi: Roboam obdrži Judo, Jeroboam ustanovi severno kraljestvo z zlatimi teleti v Betelu in Danu (1 Kr 12–14). Sledi izmenično poročanje o kraljih Izraela in Jude. Osrednji del zavzema ciklus preroka Elije pod Ahabom in Jezabelo: suša, čudeži, soočenje na Karmelu, srečanje z Bogom na Horebu, Nabotov vinograd in Ahabova smrt (1 Kr 17–22).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Osrednje teološko sporočilo Prve knjige kraljev je dialektika med [[Mojzes|Mojzesovo]] (devteronomistično) zavezo in Davidovo zavezo. Kralji so ocenjeni predvsem po zvestobi kultu v jeruzalemskem templju in po zavračanju malikovanja. David je paradigmatični zgled, Jeroboam pa paradigmatični grešnik. Salomonovo obdobje predstavlja vrhunec izpolnitve zavez (modrost, tempelj, mir), hkrati pa začetek propada zaradi nezvestobe.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> Tempelj je središče teološke pozornosti: njegova gradnja in posvetitev (1 Kr 5–8) sta vrhunec celotne starozavezne zgodovine do tega trenutka, njegova poznejša usoda pa merilo za sodbo nad kralji. Preroki (zlasti [[Elija]]) delujejo kot Božji glasniki, ki kralje soočajo z zaveznimi zahtevami in napovedujejo sodbo, hkrati pa ohranjajo upanje na Božjo zvestobo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kljub prevladujoči temi sodbe knjiga ohranja motiv upanja, utemeljen v Davidovi zavezi: Bog ne prekliče obljube večne dinastije (1 Kr 11,12–13.36; 15,4–5). Ta napetost med sodbo in zvestobo se nadaljuje v Drugi knjigi kraljev in se v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] razreši v Jezusu Kristusu kot Davidovem sinu.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovska tradicija pripisuje avtorstvo preroku [[Jeremija (prerok)|Jeremiju]], vendar sodobni raziskovalci to zavračajo. Knjigi sta anonimni in nastali iz več virov: Salomonovih letopisov (1 Kr 11,41), letopisov kraljev Izraela in Jude (1 Kr 14,19.29), preroških ciklusov (Elija, Elizej) in drugih dokumentov. Dokončno oblikovanje je potekalo v okviru deuteronomistične zgodovine, najverjetneje med babilonskim izgnanstvom ali kmalu po njem (po 561 pr. n. št., ko je omenjen izpust Jojahina).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Sodobni raziskovalci priznavajo, da knjiga odraža zgodovinsko jedro Salomonove in kasnejših vladavin (10.–9. stoletje pr. n. št.), čeprav so podrobnosti literarno in teološko oblikovane. Arheološke najdbe (npr. omembe Omridov, stela iz Tel Dana, Mesova stela) potrjujejo obstoj severnega kraljestva in stike z okoliškimi narodi. Minimalistične šole so postavljale pod vprašaj zgodovinskost Salomona, vendar večina katoliških in mainstream bibličnih učenjakov ohranja zmerno zaupanje v zgodovinsko jedro pripovedi, zlasti glede templja, razdelitve kraljestva in delovanja Elije.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Literarno gre za skrbno oblikovano delo z izrazitimi koncentričnimi strukturami, zlasti v Salomonovem ciklu. Značilna je stereotipna formula za vladavine kraljev (leto nastopa, dolžina vladavine, ocena, sklic na vire, smrt in naslednik), ki daje knjigi uraden, skoraj annalističen ton, hkrati pa omogoča teološko presojo vsakega vladarja.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Glej tudi == * [[2. Samuelova knjiga]] * [[2. knjiga kraljev|Druga knjiga kraljev]] * [[Salomon]] * [[Elija]] * [[David (kralj)]] * [[Jeruzalemski tempelj|Tempelj v Jeruzalemu]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 15: The Books of Kings). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Walsh, Jerome T., »1-2 Kings«, str. 161–175). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (geslo »Kings, Books of«, str. 338–342). == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Prva knjiga kraljev] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Starozavezne knjige]] [[Kategorija:Salomon]] 22gdwp54r7oois8ag3dnqmzhvokqpww 6740717 6740534 2026-08-22T09:27:14Z Jurij5 159659 6740717 wikitext text/x-wiki '''Prva knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים א׳}}, ''Məlāḵīm 1''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Γʹ}}, ''Basileiōn G''; latinsko ''Liber I Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med nekdanje preroke (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Skupaj z [[2. knjiga kraljev|Drugo knjigo kraljev]] je prvotno tvorila enotno literarno delo, ki je bilo v [[Septuaginta|Septuaginti]] razdeljeno na dve knjigi zaradi dolžine rokopisa.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), str. 338–342 (geslo »Kings, Books of«).</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 15.</ref> Knjiga nadaljuje pripoved iz [[2. Samuelova knjiga|Druge Samuelove knjige]] o [[David (kralj)|Davidovi]] dinastiji in se osredotoča na vladavino kralja [[Salomon]]a, razpad združenega kraljestva ter zgodnje obdobje razdeljenih kraljestev Izraela in Jude. Opisuje Salomonovo modrost, gradnjo templja, njegov moralni padec, politični in verski razkol pod Roboamom in Jeroboamom, delovanje preroka [[Elija|Elije]] ter vladavino kralja Ahaba. Osrednje teološko sporočilo je, da zvestoba [[5. Mojzesova knjiga|Devteronomijevi]] zavezi prinaša blagoslov, nezvestoba pa sodbo, hkrati pa Božja zvestoba dinastiji kralja [[David (kralj)|Davida]] ostaja neomajna.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC">Jerome T. Walsh, »1-2 Kings«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 161–175.</ref> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige izhaja iz prvih besed »In kralj David …« (hebr. ''wehamelech dawid''). V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga knjiga kraljev obravnavani kot eno delo, imenovano ''Məlāḵīm'' (»Kralji«). V [[Septuaginta|Septuaginti]] sta bili razdeljeni in vključeni v skupino štirih »knjig o kraljestvih« (1–4 Βασιλειῶν), kjer 1–2 Samuelovi knjigi ustrezata 1–2 Kraljestvom, 1–2 Kralji pa 3–4 Kraljestvom. [[Vulgata]] je to štetje prevzela in ju imenovala 3–4 Kralji (oziroma 1–2 Kralji v sodobnih izdajah).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> V judovskem kanonu knjiga sodi med nekdanje preroke. V krščanskem kanonu je uvrščena med zgodovinske knjige, takoj za [[2. Samuelova knjiga|Drugo Samuelovo knjigo]] in pred Drugo knjigo kraljev. Skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki (knjiga)|Sodniki]], 1–2 Samuelovima in 1–2 Kralji tvori t. i. deuteronomistično zgodovino, ki pripoveduje zgodovino Izraela od vstopa v deželo do babilonskega izgnanstva v luči zaveze iz 5. Mojzesove knjige.<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Prva knjiga kraljev je sestavljena iz 22 poglavij. Literarno tvori z Drugo knjigo kraljev enotno celoto, ki se razteza od Davidovih zadnjih dni do izpusta kralja Jojahina iz babilonskega ujetništva. Osnovna struktura celotnih Kraljev je tripartitna: enotno kraljestvo pod Salomonom (1 Kr 1–11), razdeljeno kraljestvo (1 Kr 12 – 2 Kr 17) in Judeja sama (2 Kr 18–25). V Prvi knjigi kraljev se tako srečamo z vladavino Salomona in začetkom razdeljenega kraljestva do smrti Ahaba.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> === Uvod: Davidova smrt in Salomonov vzpon (1 Kr 1–2) === Knjiga se začne z Davidovo starostjo in bojem za nasledstvo med Adonijo in Salomonom. Prerok Natan in Batšeba posredujeta, David imenuje Salomona za naslednika, ta pa se po Davidovi smrti znebi rivalov (Adonija, Joab, Šimi).<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> === Osrednji del: Salomonova vladavina (1 Kr 3–11) === Salomon prosi Boga za modrost (1 Kr 3), organizira upravo, gradi tempelj in palače (1 Kr 5–7), posveti tempelj z dolgim molitvijo (1 Kr 8) in uživa mednarodni ugled (obisk kraljice iz Sabe, 1 Kr 10). Vendar v poznejših letih tuji ženi vodijo v malikovanje, kar povzroči Božjo sodbo in razpad kraljestva (1 Kr 11).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> {| class="wikitable" |+ Struktura Salomonove vladavine |- ! Poglavja !! Vsebina |- | 1–2 || Nasledstvo in utrjevanje oblasti |- | 3–4 || Modrost in uprava |- | 5–8 || Gradnja in posvetitev templja |- | 9–10 || Bogastvo, trgovina in ugled |- | 11 || Padec in sovražniki |} === Razdeljeno kraljestvo in Elijev ciklus (1 Kr 12–22) === Po Salomonovi smrti se kraljestvo razcepi: Roboam obdrži Judo, Jeroboam ustanovi severno kraljestvo z zlatimi teleti v Betelu in Danu (1 Kr 12–14). Sledi izmenično poročanje o kraljih Izraela in Jude. Osrednji del zavzema ciklus preroka Elije pod Ahabom in Jezabelo: suša, čudeži, soočenje na Karmelu, srečanje z Bogom na Horebu, Nabotov vinograd in Ahabova smrt (1 Kr 17–22).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Osrednje teološko sporočilo Prve knjige kraljev je dialektika med [[Mojzes|Mojzesovo]] (devteronomistično) zavezo in Davidovo zavezo. Kralji so ocenjeni predvsem po zvestobi kultu v jeruzalemskem templju in po zavračanju malikovanja. David je paradigmatični zgled, Jeroboam pa paradigmatični grešnik. Salomonovo obdobje predstavlja vrhunec izpolnitve zavez (modrost, tempelj, mir), hkrati pa začetek propada zaradi nezvestobe.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> Tempelj je središče teološke pozornosti: njegova gradnja in posvetitev (1 Kr 5–8) sta vrhunec celotne starozavezne zgodovine do tega trenutka, njegova poznejša usoda pa merilo za sodbo nad kralji. Preroki (zlasti [[Elija]]) delujejo kot Božji glasniki, ki kralje soočajo z zaveznimi zahtevami in napovedujejo sodbo, hkrati pa ohranjajo upanje na Božjo zvestobo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kljub prevladujoči temi sodbe knjiga ohranja motiv upanja, utemeljen v Davidovi zavezi: Bog ne prekliče obljube večne dinastije (1 Kr 11,12–13.36; 15,4–5). Ta napetost med sodbo in zvestobo se nadaljuje v Drugi knjigi kraljev in se v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] razreši v Jezusu Kristusu kot Davidovem sinu.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovska tradicija pripisuje avtorstvo preroku [[Jeremija (prerok)|Jeremiju]], vendar sodobni raziskovalci to zavračajo. Knjigi sta anonimni in nastali iz več virov: Salomonovih letopisov (1 Kr 11,41), letopisov kraljev Izraela in Jude (1 Kr 14,19.29), preroških ciklusov (Elija, Elizej) in drugih dokumentov. Dokončno oblikovanje je potekalo v okviru deuteronomistične zgodovine, najverjetneje med babilonskim izgnanstvom ali kmalu po njem (po 561 pr. n. št., ko je omenjen izpust Jojahina).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Sodobni raziskovalci priznavajo, da knjiga odraža zgodovinsko jedro Salomonove in kasnejših vladavin (10.–9. stoletje pr. n. št.), čeprav so podrobnosti literarno in teološko oblikovane. Arheološke najdbe (npr. omembe Omridov, stela iz Tel Dana, Mesova stela) potrjujejo obstoj severnega kraljestva in stike z okoliškimi narodi. Minimalistične šole so postavljale pod vprašaj zgodovinskost Salomona, vendar večina katoliških in mainstream bibličnih učenjakov ohranja zmerno zaupanje v zgodovinsko jedro pripovedi, zlasti glede templja, razdelitve kraljestva in delovanja Elije.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Literarno gre za skrbno oblikovano delo z izrazitimi koncentričnimi strukturami, zlasti v Salomonovem ciklu. Značilna je stereotipna formula za vladavine kraljev (leto nastopa, dolžina vladavine, ocena, sklic na vire, smrt in naslednik), ki daje knjigi formalen, skoraj uradniški ton, hkrati pa omogoča teološko presojo vsakega vladarja.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Glej tudi == * [[2. Samuelova knjiga]] * [[2. knjiga kraljev|Druga knjiga kraljev]] * [[Salomon]] * [[Elija]] * [[David (kralj)]] * [[Jeruzalemski tempelj|Tempelj v Jeruzalemu]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 15: The Books of Kings). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Walsh, Jerome T., »1-2 Kings«, str. 161–175). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (geslo »Kings, Books of«, str. 338–342). == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Kr&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Prva knjiga kraljev] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Starozavezne knjige]] [[Kategorija:Salomon]] 6kdsn082k9tk6707no4np16k3dn7wxh Loboc (reka) 0 607607 6740526 2026-08-21T16:42:41Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740526 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Loboc | native_name = | name_native_lang = | other_name = | image = Loboc River panorama - panoramio.jpg | image_size = 260px | image_caption = | map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = Visayas#Philippines | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Filipini]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = Central Visaje | subdivision_type3 = Provinca | subdivision_name3 = [[Bohol]] | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 1,5 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = | source1_location = Carmen, Bohol | source1_coordinates = | source1_elevation = | mouth = [[Boholsko morje]] | mouth_location = Loay, Bohol | mouth_coordinates = {{Coord|9.600872|N|124.008780|E|format=dms|dim:15000_region:PH_type:river|display=inline,title}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = 520 km<sup>2</sup> | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = {{Infobox dam | embed=yes | name = Loboc River hydroelectric plant | image = blank.png | image_size = | plant_commission = 6. april 1957 <br/> 20. januar 1968 | plant_capacity = 1.2 MW | plant_turbines = 3 | plant_hydraulic_head = 11,1 m | lower_spillway_capacity = 14,3 m<sup>3</sup>/s | plant_type = R | plant_annual_gen = 9.45 million KWH }} }} '''Reka Loboc''' (imenovana tudi '''reka Loaj'''<ref>{{cite web|title=Geographical Names: Loay, Philippines|url=http://www.geographic.org/geographic_names/name.php?uni=9139530&fid=4988&c=philippines|website=www.geographic.org|publisher=Geographic.org|accessdate=September 8, 2016}}</ref>) je reka v provinci [[Bohol]] na [[Filipini]]h. Je ena glavnih turističnih destinacij Bohola. Izvir reke Loboc je v mestu Carmen, skoraj v središču Bohola. Od Carmen reka teče proti zahodu približno 1,5 kilometra, nato pa se izliva proti jugu v Mindanao ali Boholsko morje. Njeno porečje, veliko približno 520 kvadratnih kilometrov, je omejeno z verigo gorskih vrhov v obliki podkve, ki se dvigajo do nadmorske višine 800 metrov. Padavine so skoraj enakomerno porazdeljene skozi vse leto, zato ima reka Loboc stalen in visok osnovni pretok.<ref name="napocor">{{cite web|title=Loboc Hydroelectric Plant|url=http://www.napocor.gov.ph/NPCDams/index.php/our-dams/loboc-hydroelectric-plant|website=www.napocor.gov.ph|publisher=National Power Corporation|accessdate=September 8, 2016}}<!-- "All content is public domain unless otherwise stated." --></ref> == Znamenitosti == [[File:Busy Loboc River.jpg|thumb|left|Plavajoče restavracije, rečna križarjenja]] Reka Loboc teče skozi središče občine Loboc in ponuja pogled na cerkev v Lobocu čez cesto. Različne dejavnosti na reki, vključno z rečnim križarjenjem<ref name="rivercruise">{{cite web|title=Loboc River Cruise and Floating Restaurant|url=http://www.boholtourismph.com/floating-restaurant/|website=www.boholtourismph.com|publisher=Official Bohol Tourism Office|accessdate=September 8, 2016|date=August 27, 2015}}</ref> in stoječim veslanjem na deski,<ref name="SUP">{{cite web |last1=Pablo |first1=Joan Christine |title=Stand Up Paddling Eco Adventure Tours |url=http://www.boholtourismph.com/stand-paddling-eco-adventure-tours/ |website=Official Tourism Website of the Province of Bohol |date=December 5, 2014 |publisher=Province of Bohol |accessdate=December 7, 2018}}</ref> običajno vključujejo slikovit izlet po reki navzgor do slapov Busay ali do različnih točk ob reki, kjer lahko obiskovalci uživajo v samopostrežnih bifejih, kulturnih predstavitvah, opazovanju kresničk,<ref>{{cite web |last1=|first1=|title=5 Philippine Spots Where to Wish Upon a Firefly |url=http://www.choosephilippines.com/do/adventures-and-sports/4131/dolce-amore-firefly-watching/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20160317054125/http://www.choosephilippines.com/do/adventures-and-sports/4131/dolce-amore-firefly-watching/ |url-status=usurped |archive-date=March 17, 2016 |website=Choose Philippines |accessdate=March 14, 2016}}</ref> opazovanju ptic in celo veslanju na deski. Pred potresom, ki je leta 2013 prizadel Bohol, so nočna križarjenja po reki Loboc vključevala tudi svetlobne predstave z barvnimi lučmi, nameščenimi na rečnih bregovih. Vendar so bile luči zaradi omenjenega potresa močno poškodovane. == Hidroelektrarna == Na reki Loboc je ena hidroelektrarna. Gradnja elektrarne se je začela leta 1955, končana leta 1957, širitev pa je bila končana leta 1968. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{commons category-inline}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20110311094334/http://serialtripper.com/2011/03/loboc-river-bohol/ Loboc River, Bohol]}} [[Kategorija:Bohol]] [[Kategorija:Reke na Filipinih]] lrdm2xabgnf9pyggmy638nu1u9s4kij Predloga:Taksonomija/Buceros 10 607608 6740536 2026-08-21T16:56:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Buceros |parent=Bucerotidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6740536 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Buceros |parent=Bucerotidae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 5tsab6abrner5g2ddjbkrz2hexdi8fw Tagbilaran 0 607609 6740541 2026-08-21T17:03:01Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740541 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tagbilaran | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 300 | caption_align = center | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Tagbilaran_skyline.JPG | caption1 =Pogled iz zraka na Tagbilaran | image3 = Saint Joseph Cathedral Tagbilaran (JA Clarin, Tagbilaran, Bohol; 01-09-2023).jpg | caption3 = Tagbilaranska stolnica | image4 = National Museum of the Philippines - Bohol.jpg | caption4 = Narodni muzej Filipinov - Bohol | image5 = Blood Compact Shrine.jpg | caption5 = Svetišče Sandugo | image6 = Sunset at Tagbilaran City Sea Port.jpg | caption6 = Pristanišče Tagbilaran }} | image_flag = Flag_of_Tagbilaran,_Bohol_(New).png | flag_size = 120x80px | image_seal = Tagbilaran Bohol.png | seal_size = 100x80px | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = coordinates = | latd=9 | latm=39 | lats=0 | latNS=N | longd=123 | longm=51 | longs=0 | longEW=E | settlement_type = mesto | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Filipini]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visaja | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Bohol | official_name = | etymology = | named_for = | native_name = | other_name = San José de Tagbilarán | nickname = Mesto prijateljstva | motto = | anthem = | established_title = Ustanovljen * občina * mesto | established_date = 9. februar 1742<br />1. julij 1966 | parts_type = Barangajs | parts_style = para | p1 = 15 | leader_title = Župan | leader_name = Jane Cajes Yap | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 =Sangguniang Panlungsod | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | government_type = | government_footnotes = | elevation_m = 39 m | elevation_max_m = 449 | elevation_min_m = 0 | area_rank = | area_footnotes = | area_total_km2 = 36,50 km<sup>2</sup> | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 106.120 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_rank = | timezone = [[Philippine Standard Time|PST]] | utc_offset = +8 | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | postal2_code_type = | postal2_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | website = [https://tagbilaran.gov.ph/ Spletna stran] | blank4_name_sec2 = zaveznik | blank4_info_sec2 = [[Sveti Jožef]] | short_description = | footnotes = }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tagbilaran}} * {{official website|http://www.tagbilaran.gov.ph}} * [http://www.bohol.gov.ph Provincial Government of Bohol] [[Kategorija:Bohol]] [[Kategorija:Mesta na Filipinih]] nzrushl8d1fjxq6y1ja1reebjrax1xn 6740595 6740541 2026-08-21T18:33:42Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6740595 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tagbilaran | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 300 | caption_align = center | perrow = 1/2/2/2 | image1 = Tagbilaran_skyline.JPG | caption1 =Pogled iz zraka na Tagbilaran | image3 = Saint Joseph Cathedral Tagbilaran (JA Clarin, Tagbilaran, Bohol; 01-09-2023).jpg | caption3 = Tagbilaranska stolnica | image4 = National Museum of the Philippines - Bohol.jpg | caption4 = Narodni muzej Filipinov - Bohol | image5 = Blood Compact Shrine.jpg | caption5 = Svetišče Sandugo | image6 = Sunset at Tagbilaran City Sea Port.jpg | caption6 = Pristanišče Tagbilaran }} | image_flag = Flag_of_Tagbilaran,_Bohol_(New).png | flag_size = 120x80px | image_seal = Tagbilaran Bohol.png | seal_size = 100x80px | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = coordinates = | latd=9 | latm=39 | lats=0 | latNS=N | longd=123 | longm=51 | longs=0 | longEW=E | settlement_type = mesto | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Filipini]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Central Visaja | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Bohol | official_name = | etymology = | named_for = | native_name = | other_name = San José de Tagbilarán | nickname = Mesto prijateljstva | motto = | anthem = | established_title = Ustanovljen * občina * mesto | established_date = 9. februar 1742<br />1. julij 1966 | parts_type = Barangajs | parts_style = para | p1 = 15 | leader_title = Župan | leader_name = Jane Cajes Yap | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 =Sangguniang Panlungsod | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | government_type = | government_footnotes = | elevation_m = 39 m | elevation_max_m = 449 | elevation_min_m = 0 | area_rank = | area_footnotes = | area_total_km2 = 36,50 km<sup>2</sup> | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 106.120 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_rank = | timezone = [[Philippine Standard Time|PST]] | utc_offset = +8 | postal_code_type = ZIP code | postal_code = | postal2_code_type = | postal2_code = | area_code_type = | area_code = +63 (0)38 | website = [https://tagbilaran.gov.ph/ Spletna stran] | blank4_name_sec2 = zaveznik | blank4_info_sec2 = [[Sveti Jožef]] | short_description = | footnotes = }} '''Tagbilaran''', uradno '''mesto Tagbilaran''' ({{langx|ceb|Dakbayan sa Tagbilaran}}; {{langx|fil|Lungsod ng Tagbilaran}}), je sestavno mesto in glavno mesto province [[Bohol]] na [[Filipini]]h. Po popisu iz leta 2024 ima 106.120 prebivalcev, zaradi česar je najbolj naseljeno v provinci. Tagbilaran je glavni vhod v Bohol, 630 km jugovzhodno od nacionalne prestolnice [[Manila|Manile]] in 72 km jugovzhodno od regionalne prestolnice Cebu City.<ref>{{cite web| url=https://www.valuealliance.com/en/flights/pvg/tag/shanghai-to-tagbilaran | title = ''Tagbiliran'' | publisher = Value Alliance | access-date = January 30, 2019}}</ref> == Etimologija == Po ustnem izročilu je ime hispanicizirana oblika besede ''Tagubilaan'', sestavljenke iz besede ''tagu'', ki pomeni 'skriti se', in ''Bilaan'', ki se nanaša na ljudstvo Blaan, ki naj bi napadlo [[Visaje (otočje)|Visajske otoke[[. Zdi se, da se ta razlaga ujema z razlago vlade. Po uradni vladni spletni strani naj bi ime ''Tagbilaran'' izhajalo iz besede ''tinabilan'', ki pomeni 'zaščiten', saj je mesto Panglao varoval pred morebitnimi napadalci.<ref>{{Cite web|url=https://tagbilaran.gov.ph/history/|title = History}}</ref> == Zgodovina == [[File:Landing Fields - Philippines - Bohol Island - NARA - 68160498 (cropped).jpg|left|thumb|Pogled iz zraka na Tagbilaran, 1937]] Sto let preden so Španci prispeli na Filipine, je naselje, ki je sčasoma postalo Tagbilaran, že trgovalo s Kitajsko in Malezijci. Tagbilaransi preliv je bila lokacija predkolonialne države Bo-ol. To zgodnje naselje je imelo stik s Španci leta 1565, ko sta španski konkvistador [[Miguel López de Legazpi]] in domači poglavar Datu Sikatuna z znamenito krvno pogodbo obljubila mir in sodelovanje. San José de Tagbilaran je bil ustanovljen kot mesto 9. februarja 1742 s strani generala Francisca Antonia Calderóna de la Barce, vojaškega guvernerja Visajskih otokov, ki ga je ločil od mesta Baclajon. Mesto je bilo posvečeno [[sveti Jožef|sv. Jožefu Delavcu]]. Od takrat je bil del province Bohol, dokler ni 18. julija 1966 postal mesto s statusom mesta na podlagi republiškega zakona št. 4660. Popis prebivalstva iz leta 1818 je pokazal, da je imel Dauis-Tagbilaran 2055 avtohtonih družin in 9 špansko-filipinskih družin.<ref name="Buzeta">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es | url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/66220/rec/1 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref>{{rp|609}} 19. junija 1854 je v Bohol prispel kapitan inženirjev Guillermo Kirkpatrick, potem ko je bil imenovan za prvega politično-vojaškega guvernerja Bohola. Kraljica [[Izabela II. Španska]] mu je s kraljevim odlokom 3. marca 1854 podelila pooblastilo za ustanovitev prestolnice v mestu Tagbilaran in formalno prevzela poveljstvo.<ref>National Archives of the Philippines. ''Erección de Pueblos: Bohol''. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.</ref> Mesto so med filipinsko-ameriško vojno okupirale Združene države Amerike, med drugo svetovno vojno pa Japonski imperialci. [[File:Tagbilaran - The Casa Rocha House.jpg|thumb|Hiša Rocha–Suarez v ''Sitio Ubos'']] ''Sitio Ubos'' (Spodnje mesto) je nekdanje pristanišče Tagbilarana in velja za najstarejši del mesta, saj je bilo živahno trgovsko središče od 17. do začetka 20. stoletja. Kot tak je tukaj najstarejše in največje število zgodovinskih hiš na Boholu. ''Sitio Ubos'' je kot pomembno pristanišče nazadovalo proti koncu španske dobe, ko je bil zgrajen nasip do otoka Panglao. Od takrat je območje izgubilo svojo nekdanjo slavo, stare hiše pa so bile bodisi porušene bodisi zanemarjene.{{sfn|Akpenodu| Saloma|2011}} Leta 2002 je bil ''Sitio Ubos'' v znak priznanja njegovega kulturnega in zgodovinskega pomena razglašen za »območje kulturne dediščine«. Med ohranjenimi zgodovinskimi hišami so še danes hiša Rocha–Suarez, hiša Rocha, hiša Hontanosas, hiša Beldia in hiša Yap. === Zgodovinski dogodki === Eden najpomembnejših dogodkov v filipinski zgodovini (ki ga je na platnu ovekovečil znani filipinski slikar Juan Luna) je bil krvni pakt med Datujem Sikatuno, lokalnim domačim poglavarjem in kapitanom Miguelom Lópezom de Legazpijem, španskim raziskovalcem in kolonizatorjem. Verjame se, da se je zgodil na obali Boola, danes barangayja Tagbilaran, 16. marca 1565, dan po tem, ko sta Legazpi in njegova posadka [[konkvistador]]jev na štirih ladjah med potovanjem v provinco Butuan z otoka Camiguin zaradi močnih jugozahodnih monsunskih vetrov in oseke naletela na obale Boola. Marca 2006 pa je Nacionalni zgodovinski inštitut (zdaj Nacionalna zgodovinska komisija Filipinov) v Villalimpiji v zalivu Hinavanan v Loaju postavil kamniti obeležje z železno ploščo, da bi enkrat za vselej popravil napako. Zgodovinski označevalec navaja: '''Ang Sandugo''' ''Sa look ng Hinawanan, Loay naganap ang sandugo sa pagitan nina Miguel Lopez de Legazpi at Datu Sikatuna ng Bohol sa loob ng barkong San Pedro ng Espanya, 25 Marso 1565. Isinagawa sa pamamagitan ng pag-inom ng alak na inihalo sa dugo mula sa hiwa sa dibdib ng dalawang pinuno. Naging simula ng pagkakaibigan ng mga Espanyol at mga Boholano at Kristiyanisasyon ng Pulo.'' Tagbilaran so 17. maja 1942, po padcu Filipinov med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], zasedle japonske imperialne sile. Med japonsko okupacijo se je občinska uprava Tagbilarana, katere župan je bil takrat Manuel Espuelas, preselila iz Poblaciona v Tiptip.<ref>{{Cite web| url=http://nlpdl.nlp.gov.ph:81/HD01/p9/m31/b11/lgujpg.htm|title=Historical and Cultural Life of the Barrio of Tiptip|website=National Library of the Philippines Digital Library|access-date=January 21, 2017}}</ref> Drug pomemben dogodek je bila bitka pri Ubujanu, v kateri se je gverilska enota pod poveljstvom kapitana Francisca Salazarja (znanega tudi kot Vicente Cubello) spopadla z japonskimi četami proti premočnim kvotam.<ref>[https://www.tagbilaran.gov.ph/?page_id=9 History of Tagbilaran] Retrieved December 6, 2009.</ref> === Potres leta 2013 === Bohol je 15. oktobra 2013 prizadel potres z magnitudo 7,2, z epicentrom blizu Sagbajana na Boholu. V Tagbilaranu so umrli štirje ljudje, 21 ljudi pa je bilo ranjenih, poleg tega pa so bile poškodovane tudi stavbe, vključno s pristaniščem, letališčem in mestno hišo. == Geografija == Tagbilaran je oblikovan kot pas z dvema hriboma, Elley Hull (100 metrov) in Banat-i ​​(145 metrov), ki sta na njegovi južni oziroma severni meji.<ref>{{cite news |title=The City of Tagbilaran Fast Facts |url=https://books.google.com/books?id=Slg1AAAAIBAJ&pg=PA6 |access-date=8 March 2024 |publisher=Philippine Daily Inquirer |date=1 July 2005 |language=en}}</ref> Z obalo, dolgo 13 km, na jugozahodnem delu otoka si mesto deli meje z mesti Cortes, Corella in Baclajon. Tagbilaran je politično razdeljen na 15 ''barangajev''. Vsak barangaj sestavljajo ''puroki'', nekateri pa imajo tudi ''sitios''. S 104.976 prebivalci po popisu prebivalstva leta 2020 in letno stopnjo rasti 1,56 % pa 44 % prebivalstva mesta živi v štirih mestnih okrožjih, kjer sta skoncentrirani tudi trgovina. == Gospodarstvo == Mesto ima prednost, da je glavno poslovno središče province in središče upravljanja, izobraževanja in prometa. Lokalni in mednarodni obiskovalci Bohola potujejo skozi mesto prek pristanišča Tagbilaran. Med pomembnejšimi lokalnimi podjetji s sedežem v mestu so Alturas Group (upravljavec nakupovalnih središč Alturas Mall, Island City Mall in Plaza Marcela), Bohol Quality Corporation in Alvarez Group. === Turizem === Mesto je središče znamenitosti province Bohol: Chocolate Hills, nartničarjev, belih peščenih plaž, potapljaških mest, dediščinskih območij in starih kamnitih cerkva. Mesto, kjer je več hotelov, letovišč in restavracij, je pred kratkim postalo prizorišče nacionalnih konvencij in srečanj. [[File:Saulog Festival of Bohol.jpg|thumb|Ulični plesalci Saulog pred staro prestolnico province]] Festival Saulog-Tagbilaran je praznovanje, ki poteka vsako leto od 20. aprila do 2. maja. Vključuje ulični ples, rečne procesije, nočne dejavnosti, devetdnevnice in lepotno tekmovanje. Festival Sandugo je vsakoletno praznovanje v Tagbilaranu v spomin na krvni sporazum med Miguelom Lópezom de Legazpijem in Datujem Sikatuno marca 1565. Festival se praznuje vsako leto julija in sovpada z enomesečnimi dejavnostmi, ki praznujejo dan mestne listine 1. julija in Bohol 22. julija. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{wikivoyage|Tagbilaran}} * {{official website|http://www.tagbilaran.gov.ph}} * [http://www.bohol.gov.ph Provincial Government of Bohol] [[Kategorija:Bohol]] [[Kategorija:Mesta na Filipinih]] trdowfn52dke7cy2rauaibrpg9hqrpt Buceros hydrocorax 0 607610 6740544 2026-08-21T17:14:15Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Filipinski dvorožec]] 6740544 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Filipinski dvorožec]]{{R from scientific name|bird}} 4mgyu3owjet76oxtswnru98ledfm8i8 Boal 0 607611 6740545 2026-08-21T17:14:46Z Doncsecz~enwiki 134482 /* Boal */ 6740545 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Boal | native_name = Bual | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista general de Boal desde El Caleyo.JPG | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Boal.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eonavia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Boal | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Antonio Barrientos González ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 120,28 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1372 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|25|44|N|6|49|02|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 450 | website = https://www.boal.es/ | footnotes = }} '''Boal''' ([[asturijščina|asturijsko]] in [[eonavščina|eonavsko]] ''Bual'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu Asturije, približno 128 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Castropol]], na severu na [[El Franco]], na severovzhodu na [[Coaña|Coaño]], na vzhodu na [[Villayón]], na jugu na [[Illano]] in na jugozahodu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je [[galicijščina|galicijska]] različica v Asturiji. == Etimologija == Ime Boala popolnoma ni pojasnjeno. Eni menijo, da izvira iz proto-indoevropske korenine ''*bod-'' (jarek, potok), a drugi menijo, da je iz starega osebnega imena ''Bovali'' ali ''Baudiliu''. Nekateri menijo, da je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''bove'' ali ''bovale'', ki pomeni vol, ker so v občini kakovostni pašniki za goveda (tudi v grbu občine je vol). Od 20. februarja 2014 je možno uporabiti v uradnih dokumentih enovasko ime ''Bual'' občine. == Zgodovina == V okoliških gorovjih so odkrili gomilaste grobe iz [[neolitik]]a. V Llaviadi so odkrili tudi [[dolmen]]e, vendar so veliko jih uničili huligani. V votlini pri Froseiri, ki se imenuje Vražja votlina (eonavsko ''Cova del Demo'') so odkrili jamske slike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="boal">{{navedi novice|first=D. Enrique |last=Sánchez Braña |title=DATOS HISTÓRICOS DE BOAL |work=Ayuntamiento de Boal |url=https://www.boal.es/historia |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Pred prihodom [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] so [[Kelti]], ki so živeli v tej okolici, pridobivali kovine iz gorovij in postavili utrdbe. Na vzhodnem delu današnje občine je živelo astursko pleme Plesikov, medtem ko na zahodnem bregu reke Navie je bilo območje Albionov, ki so bili galajkovsko pleme. Območje današnjega Boala je podjarmil rimski general Publij Karisij. Rimljani so pridobivali [[zlato]], med drugim pri naselju Vega de Ouría. Rimljani so štiri stoletja vladali kraju, nato so jim sledili germanski [[Svebi]]. 584 so [[Vizigoti]] podjarmili ozemlje. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so se prelati Ovieda in Luga prepirali o zemljiških razmerjih v današnji comarci Eo-Navia. Leonski kralj Alfonz VII je poravnal spor, da je prispeval k pogodbi. Po tem sporazumu je škofija v Oviedu dobila ozemlje.<ref name="boal" /> Španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II]] je z dovoljenjem papeža [[Papež Gregor XIII.|Gregorja XIII]] odpravil škofijsko oblast nad občino in sosednjimi občinami ter je dal mesta v prodajo, da bi lahko financiral svoje potratne vojne proti [[Anglija|Angliji]] in [[Nizozemska|Nizozemski]].<ref name="boal" /> To je hkrati omogočalo, da se Boal odcepi od cerkvene oblasti in pozneje postane ponovno samostajna, ampak posvetna občina. Po listini iz 24. aprila 1581 je Boal postal kraljevna občina, ki je bila osvobojena od odvisnosti zemljiških gospodov.<ref name="boal" /> Boal je 1791 nastal središče občine. V 17. in 18. stoletju sta cvela poljedelstvo in živinoreja v občini. V 18. stoletju se je veliko razvijala obrt, ko so zidali valjalnice, železarne, kovačnice in mline. [[Slika:Villa Damiana.JPG|thumb|right|Vila Damiana v Boalu]] V [[Španska vojna za neodvisnost|španska vojni za neodvisnost]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] general [[David Maurice Joseph Mathieu de La Redorte]] zavzel Boal, ker je mislil, da imajo orožarno v občini. Prebivalci so se upreli [[Francozi|Francozem]], ki so kot odgovor povzročili veliko razdejanje v občini.<ref name="boal" /> V zvezi s samoupravnimi pravicami je bilo med 1814 in 1820 več izgredov in uporov v Boalu.<ref name="boal" /> V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] so skupine gverilcev napadle občino, medtem ko so občani organizirali milicije proti gverilcem.<ref name="boal" /> 1842 je bila zidana nova mestna hiša in ječa. Leta 1854 in 1855 je [[kolera]] pustošila v občini, a najhujša je bila epidemija koz leta 1870. V okviru industrializacije je bilo mehanizirano veliko kovačnic in je mnogo kovačev izgubilo svoj obstoj, kar je 1895 povzročilo uničevanje novih strojev v občini. V 20. stoletju se je veliko Boalčanov izselilo v [[Amerika|Ameriko]], ki so velikokrat nakazovali domačim en del svojih zaslužkov. Iz teh podpor so postavili kurije in tudi nove šole ter komunalne pralnice.<ref name="boal" /> Tudi v tem stoletju se je v veliki meri razvijala infrastruktura in so zgradili akumulacijsko jezero v Diorasu na reki Navii. 1951 so začeli izkop [[volfram]]a pri Penouti, vendar so 1961 zaprli rudnike.<ref name="boal" /> V naslednjih desetletjih 20. stoletja je spet veliko ljudi zapustilo občino in se izselilo v druga asturijska industrijska območja ali druge kraje Španije (predvsem v prestolnico [[Madrid]]) ali pa v tujino ([[Nemčija]], [[Belgija]], [[Švica]], [[Francija]]). Upadanje prebivalstva traja še danes. == Geografija == Občina se nahaja na srednji kotanji reke Navie. Na severu reka loči občino Boal od občine Villayón. Navia ima na tem območju dva pritoka: Urubio in Pendia. Prst je sestavljen iz [[granit]]a.<ref>{{navedi novice|last=Gutiérrez Claverol |first=Manuel |title=La bicoca del plutón de Boal |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/opinion/2024/02/22/bicoca-pluton-boal-98481849.html |date=22.2.2024 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Volframska in tudi zlatna rudišča v okolici še niso popolnoma izčrpana, zato imajo načrte ponovno odpreti stare rudnike, ki jim nasprotujejo okoljevarstvene organizacije in oblasti.<ref>{{navedi novice|last=Álvarez |first=L. |title=Los ecologistas alegan contra el proyecto minero de wolframio previsto en Boal |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/v/20131227/occidente/ecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.elcomercio.es%2Fv%2F20131227%2Foccidente%2Fecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html |date=27.12.2013 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Čeprav danes veliko ljudi deluje v stvoritvah v občini, je še vedno pomembna živinoreja, v prvi vrsti govedoreja. Nekoč je bila vodilna panoga proizvodnja mleka. V zadnjih časih ima velik pomen [[čebelarstvo]] v Boalu, kar zrcali znani Sejem medu. Podjetje Apícola letno proda dvajset ton medu in je ustanovljena posebna zveza čebelarjev. == Kultura == [[Slika:Ayuntamiento de Boal.JPG|thumb|right|Mestna hiša v Boalu]] Čeprav je prebivalstvo majhno v občini, kljub temu deluje tukaj veliko kulturnih, mladinskih, turističnih, športnih ipd. društev. So omembe vredni tudi različni sejmi (kot živinski sejmi). === Stavbe === * Hiša čebelarstva v Los Mazosu * Mestna hiša v Boalu * Palača Miranda v Prelu (iz 15. ali 16. stoletja) * Palača Berdín v Doiras * Vila Anita (zgrajena 1926, jo je dal postaviti Bolčan, ki se je izselil v [[Kuba|Kubo]]) * Vila Damiana (iz 1919) * Stavbe starih šol v Boalu (so jih postavili iz pomoči emigrantov v [[Havana|Havani]] in [[Buenos Aires]]u) * Cerkev apostola Jakoba (zgrajena med 1831 in 1837) === Prazniki === * Romanje v čast Sv. Izidorja (15. maj) * Praznik Sv. Antona Armalskega (13. in 14. junij) * Praznik [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]] v Boalu (od 24. do 26. junija) * Praznik [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] v Doirasu (21. in 22. junij) * Praznik [[Sveti Jernej|apostola Jerneja]] v Villanuevi (24. avgust) * Praznik kralja [[Ludvik IX. Francoski|svetega Ludvika]] v Villanuevi (25. avgust) * Sejem medu (v oktobru in novembru) == Sklici == {{sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{Commons|Boal (Asturias)}} * {{navedi novice|title=Boal - Premio al Pueblo Ejemplar de Asturias 2014 |work=Parque Histórico del Navia |url=https://www.parquehistorico.org/pueblosejemplares/boal.php |date= |accessdate=21.8.2026}} * {{navedi novice|title=Boal |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/boal |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 87iwa4kcnuy5rkt57xah0ymbiaiuj82 6740588 6740545 2026-08-21T18:22:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6740588 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Boal | native_name = Bual | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista general de Boal desde El Caleyo.JPG | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Boal.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eonavia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Boal | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Antonio Barrientos González ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 120,28 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1372 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|25|44|N|6|49|02|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 450 | website = https://www.boal.es/ | footnotes = }} '''Boal''' ([[asturijščina|asturijsko]] in [[eonavščina|eonavsko]] ''Bual'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu Asturije, približno 128 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Castropol]], na severu na [[El Franco]], na severovzhodu na [[Coaña|Coaño]], na vzhodu na [[Villayón]], na jugu na [[Illano]] in na jugozahodu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je [[galicijščina|galicijska]] različica v Asturiji. == Etimologija == Ime Boala popolnoma ni pojasnjeno. Eni menijo, da izvira iz proto-indoevropske korenine ''*bod-'' (jarek, potok), a drugi menijo, da je iz starega osebnega imena ''Bovali'' ali ''Baudiliu''. Nekateri menijo, da je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''bove'' ali ''bovale'', ki pomeni vol, ker so v občini kakovostni pašniki za goveda (tudi v grbu občine je vol). Od 20. februarja 2014 je možno uporabiti v uradnih dokumentih enovasko ime ''Bual'' občine. == Zgodovina == V okoliških gorovjih so odkrili gomilaste grobe iz [[neolitik]]a. V Llaviadi so odkrili tudi [[dolmen]]e, vendar so veliko jih uničili huligani. V votlini pri Froseiri, ki se imenuje Vražja votlina (eonavsko ''Cova del Demo'') so odkrili jamske slike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="boal">{{navedi novice|first=D. Enrique |last=Sánchez Braña |title=DATOS HISTÓRICOS DE BOAL |work=Ayuntamiento de Boal |url=https://www.boal.es/historia |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Pred prihodom [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] so [[Kelti]], ki so živeli v tej okolici, pridobivali kovine iz gorovij in postavili utrdbe. Na vzhodnem delu današnje občine je živelo astursko pleme Plesikov, medtem ko na zahodnem bregu reke Navie je bilo območje Albionov, ki so bili galajkovsko pleme. Območje današnjega Boala je podjarmil rimski general Publij Karisij. Rimljani so pridobivali [[zlato]], med drugim pri naselju Vega de Ouría. Rimljani so štiri stoletja vladali kraju, nato so jim sledili germanski [[Svebi]]. 584 so [[Vizigoti]] podjarmili ozemlje. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so se prelati Ovieda in Luga prepirali o zemljiških razmerjih v današnji comarci Eo-Navia. Leonski kralj Alfonz VII je poravnal spor, da je prispeval k pogodbi. Po tem sporazumu je škofija v Oviedu dobila ozemlje.<ref name="boal" /> Španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II]] je z dovoljenjem papeža [[Papež Gregor XIII.|Gregorja XIII]] odpravil škofijsko oblast nad občino in sosednjimi občinami ter je dal mesta v prodajo, da bi lahko financiral svoje potratne vojne proti [[Anglija|Angliji]] in [[Nizozemska|Nizozemski]].<ref name="boal" /> To je hkrati omogočalo, da se Boal odcepi od cerkvene oblasti in pozneje postane ponovno samostajna, ampak posvetna občina. Po listini iz 24. aprila 1581 je Boal postal kraljevna občina, ki je bila osvobojena od odvisnosti zemljiških gospodov.<ref name="boal" /> Boal je 1791 nastal središče občine. V 17. in 18. stoletju sta cvela poljedelstvo in živinoreja v občini. V 18. stoletju se je veliko razvijala obrt, ko so zidali valjalnice, železarne, kovačnice in mline. [[Slika:Villa Damiana.JPG|thumb|right|Vila Damiana]] V [[Španska vojna za neodvisnost|španska vojni za neodvisnost]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] general [[David Maurice Joseph Mathieu de La Redorte]] zavzel Boal, ker je mislil, da imajo orožarno v občini. Prebivalci so se upreli [[Francozi|Francozem]], ki so kot odgovor povzročili veliko razdejanje v občini.<ref name="boal" /> V zvezi s samoupravnimi pravicami je bilo med 1814 in 1820 več izgredov in uporov v Boalu.<ref name="boal" /> V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] so skupine gverilcev napadle občino, medtem ko so občani organizirali milicije proti gverilcem.<ref name="boal" /> 1842 je bila zidana nova mestna hiša in ječa. Leta 1854 in 1855 je [[kolera]] pustošila v občini, a najhujša je bila epidemija koz leta 1870. V okviru industrializacije je bilo mehanizirano veliko kovačnic in je mnogo kovačev izgubilo svoj obstoj, kar je 1895 povzročilo uničevanje novih strojev v občini. V 20. stoletju se je veliko Boalčanov izselilo v [[Amerika|Ameriko]], ki so velikokrat nakazovali domačim en del svojih zaslužkov. Iz teh podpor so postavili kurije in tudi nove šole ter komunalne pralnice.<ref name="boal" /> Tudi v tem stoletju se je v veliki meri razvijala infrastruktura in so zgradili akumulacijsko jezero v Diorasu na reki Navii. 1951 so začeli izkop [[volfram]]a pri Penouti, vendar so 1961 zaprli rudnike.<ref name="boal" /> V naslednjih desetletjih 20. stoletja je spet veliko ljudi zapustilo občino in se izselilo v druga asturijska industrijska območja ali druge kraje Španije (predvsem v prestolnico [[Madrid]]) ali pa v tujino ([[Nemčija]], [[Belgija]], [[Švica]], [[Francija]]). Upadanje prebivalstva traja še danes. == Geografija == Občina se nahaja na srednji kotanji reke Navie. Na severu reka loči občino Boal od občine Villayón. Navia ima na tem območju dva pritoka: Urubio in Pendia. Prst je sestavljen iz [[granit]]a.<ref>{{navedi novice|last=Gutiérrez Claverol |first=Manuel |title=La bicoca del plutón de Boal |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/opinion/2024/02/22/bicoca-pluton-boal-98481849.html |date=22.2.2024 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Volframska in tudi zlatna rudišča v okolici še niso popolnoma izčrpana, zato imajo načrte ponovno odpreti stare rudnike, ki jim nasprotujejo okoljevarstvene organizacije in oblasti.<ref>{{navedi novice|last=Álvarez |first=L. |title=Los ecologistas alegan contra el proyecto minero de wolframio previsto en Boal |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/v/20131227/occidente/ecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.elcomercio.es%2Fv%2F20131227%2Foccidente%2Fecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html |date=27.12.2013 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Čeprav danes veliko ljudi deluje v stvoritvah v občini, je še vedno pomembna živinoreja, v prvi vrsti govedoreja. Nekoč je bila vodilna panoga proizvodnja mleka. V zadnjih časih ima velik pomen [[čebelarstvo]] v Boalu, kar zrcali znani Sejem medu. Podjetje Apícola letno proda dvajset ton medu in je ustanovljena posebna zveza čebelarjev. == Kultura == [[Slika:Ayuntamiento de Boal.JPG|thumb|right|Mestna hiša]] Čeprav je prebivalstvo majhno v občini, kljub temu deluje tukaj veliko kulturnih, mladinskih, turističnih, športnih ipd. društev. So omembe vredni tudi različni sejmi (kot živinski sejmi). === Stavbe === * Hiša čebelarstva v Los Mazosu * Mestna hiša v Boalu * Palača Miranda v Prelu (iz 15. ali 16. stoletja) * Palača Berdín v Doiras * Vila Anita (zgrajena 1926, jo je dal postaviti Bolčan, ki se je izselil v [[Kuba|Kubo]]) * Vila Damiana (iz 1919) * Stavbe starih šol v Boalu (so jih postavili iz pomoči emigrantov v [[Havana|Havani]] in [[Buenos Aires]]u) * Cerkev apostola Jakoba (zgrajena med 1831 in 1837) === Prazniki === * Romanje v čast Sv. Izidorja (15. maj) * Praznik Sv. Antona Armalskega (13. in 14. junij) * Praznik [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]] v Boalu (od 24. do 26. junija) * Praznik [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] v Doirasu (21. in 22. junij) * Praznik [[Sveti Jernej|apostola Jerneja]] v Villanuevi (24. avgust) * Praznik kralja [[Ludvik IX. Francoski|svetega Ludvika]] v Villanuevi (25. avgust) * Sejem medu (v oktobru in novembru) == Sklici == {{sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{Commons|Boal (Asturias)}} * {{navedi novice|title=Boal - Premio al Pueblo Ejemplar de Asturias 2014 |work=Parque Histórico del Navia |url=https://www.parquehistorico.org/pueblosejemplares/boal.php |date= |accessdate=21.8.2026}} * {{navedi novice|title=Boal |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/boal |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] s2du5w64oys6uww53w07vl20zygtdoi 6740591 6740588 2026-08-21T18:25:54Z Doncsecz~slwiki 9581 6740591 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Boal | native_name = Bual | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista general de Boal desde El Caleyo.JPG | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Boal.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eonavia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Boal | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Antonio Barrientos González ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 120,28 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1372 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|25|44|N|6|49|02|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 450 | website = https://www.boal.es/ | footnotes = }} '''Boal''' ([[asturijščina|asturijsko]] in [[eonavščina|eonavsko]] ''Bual'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu Asturije, približno 128 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Castropol]], na severu na [[El Franco]], na severovzhodu na [[Coaña|Coaño]], na vzhodu na [[Villayón]], na jugu na [[Illano]] in na jugozahodu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je različica [[galicijščina|galicijskega jezika]] v Asturiji. == Etimologija == Ime Boala popolnoma ni pojasnjeno. Eni menijo, da izvira iz proto-indoevropske korenine ''*bod-'' (jarek, potok), a drugi menijo, da je iz starega osebnega imena ''Bovali'' ali ''Baudiliu''. Nekateri menijo, da je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''bove'' ali ''bovale'', ki pomeni vol, ker so v občini kakovostni pašniki za goveda (tudi v grbu občine je vol). Od 20. februarja 2014 je možno uporabiti v uradnih dokumentih enovasko ime ''Bual'' občine. == Zgodovina == V okoliških gorovjih so odkrili gomilaste grobe iz [[neolitik]]a. V Llaviadi so odkrili tudi [[dolmen]]e, vendar so veliko jih uničili huligani. V votlini pri Froseiri, ki se imenuje Vražja votlina (eonavsko ''Cova del Demo'') so odkrili jamske slike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="boal">{{navedi novice|first=D. Enrique |last=Sánchez Braña |title=DATOS HISTÓRICOS DE BOAL |work=Ayuntamiento de Boal |url=https://www.boal.es/historia |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Pred prihodom [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] so [[Kelti]], ki so živeli v tej okolici, pridobivali kovine iz gorovij in postavili utrdbe. Na vzhodnem delu današnje občine je živelo astursko pleme Plesikov, medtem ko na zahodnem bregu reke Navie je bilo območje Albionov, ki so bili galajkovsko pleme. Območje današnjega Boala je podjarmil rimski general Publij Karisij. Rimljani so pridobivali [[zlato]], med drugim pri naselju Vega de Ouría. Rimljani so štiri stoletja vladali kraju, nato so jim sledili germanski [[Svebi]]. 584 so [[Vizigoti]] podjarmili ozemlje. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so se prelati Ovieda in Luga prepirali o zemljiških razmerjih v današnji comarci Eo-Navia. Leonski kralj Alfonz VII je poravnal spor, da je prispeval k pogodbi. Po tem sporazumu je škofija v Oviedu dobila ozemlje.<ref name="boal" /> Španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II]] je z dovoljenjem papeža [[Papež Gregor XIII.|Gregorja XIII]] odpravil škofijsko oblast nad občino in sosednjimi občinami ter je dal mesta v prodajo, da bi lahko financiral svoje potratne vojne proti [[Anglija|Angliji]] in [[Nizozemska|Nizozemski]].<ref name="boal" /> To je hkrati omogočalo, da se Boal odcepi od cerkvene oblasti in pozneje postane ponovno samostajna, ampak posvetna občina. Po listini iz 24. aprila 1581 je Boal postal kraljevna občina, ki je bila osvobojena od odvisnosti zemljiških gospodov.<ref name="boal" /> Boal je 1791 nastal središče občine. V 17. in 18. stoletju sta cvela poljedelstvo in živinoreja v občini. V 18. stoletju se je veliko razvijala obrt, ko so zidali valjalnice, železarne, kovačnice in mline. [[Slika:Villa Damiana.JPG|thumb|right|Vila Damiana]] V [[Španska vojna za neodvisnost|španska vojni za neodvisnost]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] general [[David Maurice Joseph Mathieu de La Redorte]] zavzel Boal, ker je mislil, da imajo orožarno v občini. Prebivalci so se upreli [[Francozi|Francozem]], ki so kot odgovor povzročili veliko razdejanje v občini.<ref name="boal" /> V zvezi s samoupravnimi pravicami je bilo med 1814 in 1820 več izgredov in uporov v Boalu.<ref name="boal" /> V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] so skupine gverilcev napadle občino, medtem ko so občani organizirali milicije proti gverilcem.<ref name="boal" /> 1842 je bila zidana nova mestna hiša in ječa. Leta 1854 in 1855 je [[kolera]] pustošila v občini, a najhujša je bila epidemija koz leta 1870. V okviru industrializacije je bilo mehanizirano veliko kovačnic in je mnogo kovačev izgubilo svoj obstoj, kar je 1895 povzročilo uničevanje novih strojev v občini. V 20. stoletju se je veliko Boalčanov izselilo v [[Amerika|Ameriko]], ki so velikokrat nakazovali domačim en del svojih zaslužkov. Iz teh podpor so postavili kurije in tudi nove šole ter komunalne pralnice.<ref name="boal" /> Tudi v tem stoletju se je v veliki meri razvijala infrastruktura in so zgradili akumulacijsko jezero v Diorasu na reki Navii. 1951 so začeli izkop [[volfram]]a pri Penouti, vendar so 1961 zaprli rudnike.<ref name="boal" /> V naslednjih desetletjih 20. stoletja je spet veliko ljudi zapustilo občino in se izselilo v druga asturijska industrijska območja ali druge kraje Španije (predvsem v prestolnico [[Madrid]]) ali pa v tujino ([[Nemčija]], [[Belgija]], [[Švica]], [[Francija]]). Upadanje prebivalstva traja še danes. == Geografija == Občina se nahaja na srednji kotanji reke Navie. Na severu reka loči občino Boal od občine Villayón. Navia ima na tem območju dva pritoka: Urubio in Pendia. Prst je sestavljen iz [[granit]]a.<ref>{{navedi novice|last=Gutiérrez Claverol |first=Manuel |title=La bicoca del plutón de Boal |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/opinion/2024/02/22/bicoca-pluton-boal-98481849.html |date=22.2.2024 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Volframska in tudi zlatna rudišča v okolici še niso popolnoma izčrpana, zato imajo načrte ponovno odpreti stare rudnike, ki jim nasprotujejo okoljevarstvene organizacije in oblasti.<ref>{{navedi novice|last=Álvarez |first=L. |title=Los ecologistas alegan contra el proyecto minero de wolframio previsto en Boal |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/v/20131227/occidente/ecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.elcomercio.es%2Fv%2F20131227%2Foccidente%2Fecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html |date=27.12.2013 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Čeprav danes veliko ljudi deluje v stvoritvah v občini, je še vedno pomembna živinoreja, v prvi vrsti govedoreja. Nekoč je bila vodilna panoga proizvodnja mleka. V zadnjih časih ima velik pomen [[čebelarstvo]] v Boalu, kar zrcali znani Sejem medu. Podjetje Apícola letno proda dvajset ton medu in je ustanovljena posebna zveza čebelarjev. == Kultura == [[Slika:Ayuntamiento de Boal.JPG|thumb|right|Mestna hiša]] Čeprav je prebivalstvo majhno v občini, kljub temu deluje tukaj veliko kulturnih, mladinskih, turističnih, športnih ipd. društev. So omembe vredni tudi različni sejmi (kot živinski sejmi). === Stavbe === * Hiša čebelarstva v Los Mazosu * Mestna hiša v Boalu * Palača Miranda v Prelu (iz 15. ali 16. stoletja) * Palača Berdín v Doiras * Vila Anita (zgrajena 1926, jo je dal postaviti Bolčan, ki se je izselil v [[Kuba|Kubo]]) * Vila Damiana (iz 1919) * Stavbe starih šol v Boalu (so jih postavili iz pomoči emigrantov v [[Havana|Havani]] in [[Buenos Aires]]u) * Cerkev apostola Jakoba (zgrajena med 1831 in 1837) === Prazniki === * Romanje v čast Sv. Izidorja (15. maj) * Praznik Sv. Antona Armalskega (13. in 14. junij) * Praznik [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]] v Boalu (od 24. do 26. junija) * Praznik [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] v Doirasu (21. in 22. junij) * Praznik [[Sveti Jernej|apostola Jerneja]] v Villanuevi (24. avgust) * Praznik kralja [[Ludvik IX. Francoski|svetega Ludvika]] v Villanuevi (25. avgust) * Sejem medu (v oktobru in novembru) == Sklici == {{sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{Commons|Boal (Asturias)}} * {{navedi novice|title=Boal - Premio al Pueblo Ejemplar de Asturias 2014 |work=Parque Histórico del Navia |url=https://www.parquehistorico.org/pueblosejemplares/boal.php |date= |accessdate=21.8.2026}} * {{navedi novice|title=Boal |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/boal |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] ft231avxyz8g20ez4f4ezdvzi29rlqm 6740592 6740591 2026-08-21T18:29:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 prazno 6740592 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Boal | native_name = Bual | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista general de Boal desde El Caleyo.JPG | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Boal.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eonavia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Boal | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Antonio Barrientos González ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 120,28 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1372 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|25|44|N|6|49|02|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 450 | website = https://www.boal.es/ | footnotes = }} '''Boal''' ([[asturijščina|asturijsko]] in [[eonavščina|eonavsko]] ''Bual'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na zahodnem robu Asturije, približno 128 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Castropol]], na severu na [[El Franco]], na severovzhodu na [[Coaña|Coaño]], na vzhodu na [[Villayón]], na jugu na [[Illano]] in na jugozahodu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]]. V občini govorijo [[eonavščina|eonavščino]] ali galicijsko asturijščino, ki je različica [[galicijščina|galicijskega jezika]] v Asturiji. == Etimologija == Ime Boala popolnoma ni pojasnjeno. Eni menijo, da izvira iz proto-indoevropske korenine ''*bod-'' (jarek, potok), a drugi menijo, da je iz starega osebnega imena ''Bovali'' ali ''Baudiliu''. Nekateri menijo, da je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''bove'' ali ''bovale'', ki pomeni vol, ker so v občini kakovostni pašniki za goveda (tudi v grbu občine je vol). Od 20. februarja 2014 je možno uporabiti v uradnih dokumentih enovasko ime ''Bual'' občine. == Zgodovina == V okoliških gorovjih so odkrili gomilaste grobe iz [[neolitik]]a. V Llaviadi so odkrili tudi [[dolmen]]e, vendar so veliko jih uničili huligani. V votlini pri Froseiri, ki se imenuje Vražja votlina (eonavsko ''Cova del Demo'') so odkrili jamske slike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="boal">{{navedi novice|first=D. Enrique |last=Sánchez Braña |title=DATOS HISTÓRICOS DE BOAL |work=Ayuntamiento de Boal |url=https://www.boal.es/historia |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Pred prihodom [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] so [[Kelti]], ki so živeli v tej okolici, pridobivali kovine iz gorovij in postavili utrdbe. Na vzhodnem delu današnje občine je živelo astursko pleme Plesikov, medtem ko na zahodnem bregu reke Navie je bilo območje Albionov, ki so bili galajkovsko pleme. Območje današnjega Boala je podjarmil rimski general Publij Karisij. Rimljani so pridobivali [[zlato]], med drugim pri naselju Vega de Ouría. Rimljani so štiri stoletja vladali kraju, nato so jim sledili germanski [[Svebi]]. 584 so [[Vizigoti]] podjarmili ozemlje. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] so se prelati Ovieda in Luga prepirali o zemljiških razmerjih v današnji comarci Eo-Navia. Leonski kralj Alfonz VII je poravnal spor, da je prispeval k pogodbi. Po tem sporazumu je škofija v Oviedu dobila ozemlje.<ref name="boal" /> Španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II]] je z dovoljenjem papeža [[Papež Gregor XIII.|Gregorja XIII]] odpravil škofijsko oblast nad občino in sosednjimi občinami ter je dal mesta v prodajo, da bi lahko financiral svoje potratne vojne proti [[Anglija|Angliji]] in [[Nizozemska|Nizozemski]].<ref name="boal" /> To je hkrati omogočalo, da se Boal odcepi od cerkvene oblasti in pozneje postane ponovno samostajna, ampak posvetna občina. Po listini iz 24. aprila 1581 je Boal postal kraljevna občina, ki je bila osvobojena od odvisnosti zemljiških gospodov.<ref name="boal" /> Boal je 1791 nastal središče občine. V 17. in 18. stoletju sta cvela poljedelstvo in živinoreja v občini. V 18. stoletju se je veliko razvijala obrt, ko so zidali valjalnice, železarne, kovačnice in mline. [[Slika:Villa Damiana.JPG|thumb|right|Vila Damiana]] V [[Španska vojna za neodvisnost|španska vojni za neodvisnost]] je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonov]] general [[David Maurice Joseph Mathieu de La Redorte]] zavzel Boal, ker je mislil, da imajo orožarno v občini. Prebivalci so se upreli [[Francozi|Francozem]], ki so kot odgovor povzročili veliko razdejanje v občini.<ref name="boal" /> V zvezi s samoupravnimi pravicami je bilo med 1814 in 1820 več izgredov in uporov v Boalu.<ref name="boal" /> V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] so skupine gverilcev napadle občino, medtem ko so občani organizirali milicije proti gverilcem.<ref name="boal" /> 1842 je bila zidana nova mestna hiša in ječa. Leta 1854 in 1855 je [[kolera]] pustošila v občini, a najhujša je bila epidemija koz leta 1870. V okviru industrializacije je bilo mehanizirano veliko kovačnic in je mnogo kovačev izgubilo svoj obstoj, kar je 1895 povzročilo uničevanje novih strojev v občini. V 20. stoletju se je veliko Boalčanov izselilo v [[Amerika|Ameriko]], ki so velikokrat nakazovali domačim en del svojih zaslužkov. Iz teh podpor so postavili kurije in tudi nove šole ter komunalne pralnice.<ref name="boal" /> Tudi v tem stoletju se je v veliki meri razvijala infrastruktura in so zgradili akumulacijsko jezero v Diorasu na reki Navii. 1951 so začeli izkop [[volfram]]a pri Penouti, vendar so 1961 zaprli rudnike.<ref name="boal" /> V naslednjih desetletjih 20. stoletja je spet veliko ljudi zapustilo občino in se izselilo v druga asturijska industrijska območja ali druge kraje Španije (predvsem v prestolnico [[Madrid]]) ali pa v tujino ([[Nemčija]], [[Belgija]], [[Švica]], [[Francija]]). Upadanje prebivalstva traja še danes. == Geografija == Občina se nahaja na srednji kotanji reke Navie. Na severu reka loči občino Boal od občine Villayón. Navia ima na tem območju dva pritoka: Urubio in Pendia. Prst je sestavljen iz [[granit]]a.<ref>{{navedi novice|last=Gutiérrez Claverol |first=Manuel |title=La bicoca del plutón de Boal |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/opinion/2024/02/22/bicoca-pluton-boal-98481849.html |date=22.2.2024 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Volframska in tudi zlatna rudišča v okolici še niso popolnoma izčrpana, zato imajo načrte ponovno odpreti stare rudnike, ki jim nasprotujejo okoljevarstvene organizacije in oblasti.<ref>{{navedi novice|last=Álvarez |first=L. |title=Los ecologistas alegan contra el proyecto minero de wolframio previsto en Boal |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/v/20131227/occidente/ecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.elcomercio.es%2Fv%2F20131227%2Foccidente%2Fecologistas-alegan-contra-proyecto-20131227.html |date=27.12.2013 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Čeprav danes veliko ljudi deluje v stvoritvah v občini, je še vedno pomembna živinoreja, v prvi vrsti govedoreja. Nekoč je bila vodilna panoga proizvodnja mleka. V zadnjih časih ima velik pomen [[čebelarstvo]] v Boalu, kar zrcali znani Sejem medu. Podjetje Apícola letno proda dvajset ton medu in je ustanovljena posebna zveza čebelarjev. == Kultura == [[Slika:Ayuntamiento de Boal.JPG|thumb|right|Mestna hiša]] Čeprav je prebivalstvo majhno v občini, kljub temu deluje tukaj veliko kulturnih, mladinskih, turističnih, športnih ipd. društev. So omembe vredni tudi različni sejmi (kot živinski sejmi). === Stavbe === * Hiša čebelarstva v Los Mazosu * Mestna hiša v Boalu * Palača Miranda v Prelu (iz 15. ali 16. stoletja) * Palača Berdín v Doiras * Vila Anita (zgrajena 1926, jo je dal postaviti Bolčan, ki se je izselil v [[Kuba|Kubo]]) * Vila Damiana (iz 1919) * Stavbe starih šol v Boalu (so jih postavili iz pomoči emigrantov v [[Havana|Havani]] in [[Buenos Aires]]u) * Cerkev apostola Jakoba (zgrajena med 1831 in 1837) === Prazniki === * Romanje v čast Sv. Izidorja (15. maj) * Praznik Sv. Antona Armalskega (13. in 14. junij) * Praznik [[Sveti Jakob|apostola Jakoba]] v Boalu (od 24. do 26. junija) * Praznik [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]] v Doirasu (21. in 22. junij) * Praznik [[Sveti Jernej|apostola Jerneja]] v Villanuevi (24. avgust) * Praznik kralja [[Ludvik IX. Francoski|svetega Ludvika]] v Villanuevi (25. avgust) * Sejem medu (v oktobru in novembru) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Boal (Asturias)}} * {{navedi novice|title=Boal - Premio al Pueblo Ejemplar de Asturias 2014 |work=Parque Histórico del Navia |url=https://www.parquehistorico.org/pueblosejemplares/boal.php |date= |accessdate=21.8.2026}} * {{navedi novice|title=Boal |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/boal |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] kul264fflcdd6qg8drt92wcu73553tq Predloga:Taksonomija/Pithecophaga 10 607612 6740546 2026-08-21T17:17:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Filipinski orel|Pithecophaga |parent=Circaetinae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6740546 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Filipinski orel|Pithecophaga |parent=Circaetinae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} fymbtw9vvmovuvhka7vl5j94fnq1ou3 Pithecophaga 0 607613 6740547 2026-08-21T17:18:49Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Filipinski orel]] 6740547 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Filipinski orel]] {{Redirect category shell|1= {{R from scientific name|bird}} }} [[Kategorija:Rodovi ptičev]] 4ymq8d1e0dc1ukx58nrmv8w33ghp4gl Pithecophaga jefferyi 0 607614 6740549 2026-08-21T17:19:42Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Filipinski orel]] 6740549 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Filipinski orel]] {{Redirect category shell|1= {{R from scientific name|bird}} }} 9buf8ipzxgjszks770i8fqgmy8p6v21 Carlito syrichta 0 607615 6740551 2026-08-21T17:24:16Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Filipinski nartničar]] 6740551 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Filipinski nartničar]]{{R from scientific name|mammal}} kisisozpotieaf8y2henagzococ9ts5 Microtus socialis 0 607616 6740556 2026-08-21T17:36:16Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Puščavska voluharica]] 6740556 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Puščavska voluharica]]{{R from scientific name|mammal}} c01vwoeesptku0q32j89o0dlhk3sxyo Predloga:Taksonomija/Somniosus 10 607617 6740569 2026-08-21T17:53:30Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Somniosus |parent=Somniosidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Somniosidae|access-date=28 October 2024}} }}« 6740569 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Somniosus |parent=Somniosidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Somniosidae|access-date=28 October 2024}} }} niv6zuriq8qyjgcu3aje5ni9k91cbhu Predloga:Taksonomija/Somniosidae 10 607618 6740571 2026-08-21T17:57:01Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Somniosidae |parent=Squaliformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=28 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6740571 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Somniosidae |parent=Squaliformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=28 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 2rbyhnih6t4jy0xotqfr4mgpcbo12p8 Predloga:Taksonomija/Squaliformes 10 607619 6740572 2026-08-21T17:58:11Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Squaliformes |parent=Squalida |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=28 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6740572 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Squaliformes |parent=Squalida |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=28 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} csyztca1z3qo0h8w1llnpkuk27qbzis Predloga:Taksonomija/Squalida 10 607620 6740573 2026-08-21T17:58:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=zooseries |link=Squaliformes|Squalida |parent=Squalomorphi |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=73 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }}« 6740573 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=zooseries |link=Squaliformes|Squalida |parent=Squalomorphi |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=73 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} iymuj3lo12yuhicpphj4ew13vn13gla Predloga:Taksonomija/Etmopterus 10 607621 6740577 2026-08-21T18:03:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Etmopterus |parent=Etmopteridae |extinct= |refs={{Cof family|family=Etmopteridae|access-date=28 October 2024}} }}« 6740577 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Etmopterus |parent=Etmopteridae |extinct= |refs={{Cof family|family=Etmopteridae|access-date=28 October 2024}} }} rmbcag6a4uzfq1ezlp2chedxpcf5tvy Predloga:Taksonomija/Etmopteridae 10 607622 6740578 2026-08-21T18:04:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Svetleči morski psi|Etmopteridae |parent=Squaliformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=28 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6740578 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Svetleči morski psi|Etmopteridae |parent=Squaliformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=28 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} swg81jjz92vnyvzu65xu7ug96zjdtox 6740733 6740578 2026-08-22T09:48:27Z Pinky sl 2932 |link=Etmopteridae 6740733 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Etmopteridae |parent=Squaliformes |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=28 October 2024 |work=Eschmeyer's Catalog of Fishes |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 4ktmqjoy89chu2jc6gbtkd59c70yh2k Senko Pličanič 0 607623 6740580 2026-08-21T18:11:02Z Pv21 142817 začetek 6740580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Senko Pličanič|order2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje in javno upravo Republike Slovenije]]|order1=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje Republike Slovenije]]|termend2=1. februar 2013|termstart2=10. februar 2012|termend1=18. september 2014|termstart1=20. marec 2013|predecessor2=[[Aleš Zalar]]|successor2=[[Zvonko Černač]]|predecessor1=[[Zvonko Černač]]|successor1=[[Goran Klemenčič]]|premier2=[[Janez Janša]]|premier1=[[Alenka Bratušek]]|image=Senko Pličanič cropped.jpg|birth_name=[[Nova Gorica]]|birth_date=8. april 1963|party=[[Državljanska lista|DL]]<br>[[Demokrati]]}}{{Infopolje Funkcionar}} '''Senko Pličanič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]]; * [[8. april]] [[1963]], [[Nova Gorica]]. Senko Pličanič je slovenski pravnik, profesor in nekdanji politik. Dvakrat je bil [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]], v enem primeru je pri tem vodil tudi resor za [[Javna uprava|javno upravo]]. Bil je vidni član stranke [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]], kasneje pa se je pridružil stranki [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič |url=https://www.demokrati.si/oseba/senko-plicanic/ |access-date=2026-08-21 |website=Demokrati. Anžeta Logarja |language=sl-SI}}</ref> Na ljubljanski Pravni fakulteti je magistriral leta 1993, kasneje je bil štipendist na Berkeley School of Law v Združenih državah Amerike.<ref name="delo" /> Kot pravnik deluje predvsem na področju okoljskega prava, prava varstva okolja in upravnega prava. Deloval je na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič |url=https://www.pf.uni-lj.si/imenik/senko-plicanic |access-date=2026-08-21 |website=Pravna fakulteta Ljubljana |language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Živeči ljudje|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Rojeni leta 1963|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije|Pličanič, Senko]] sga4xsh8okzodgqxzf0zrakue0ho9ji 6740585 6740580 2026-08-21T18:18:32Z Pv21 142817 6740585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Senko Pličanič|order2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje in javno upravo Republike Slovenije]]|order1=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje Republike Slovenije]]|termend2=1. februar 2013|termstart2=10. februar 2012|termend1=18. september 2014|termstart1=20. marec 2013|predecessor2=[[Aleš Zalar]]|successor2=[[Zvonko Černač]]|predecessor1=[[Zvonko Černač]]|successor1=[[Goran Klemenčič]]|premier2=[[Janez Janša]]|premier1=[[Alenka Bratušek]]|image=Senko Pličanič cropped.jpg|birth_name=[[Nova Gorica]]|birth_date=8. april 1963|party=[[Državljanska lista|DL]]<br>[[Demokrati]]}}{{Infopolje Funkcionar}} '''Senko Pličanič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]]; * [[8. april]] [[1963]], [[Nova Gorica]]. Senko Pličanič je slovenski pravnik, profesor in nekdanji politik. Dvakrat je bil [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]], v enem primeru je pri tem vodil tudi resor za [[Javna uprava|javno upravo]]. Bil je vidni član stranke [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]], kasneje pa se je pridružil stranki [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič |url=https://www.demokrati.si/oseba/senko-plicanic/ |access-date=2026-08-21 |website=Demokrati. Anžeta Logarja |language=sl-SI}}</ref> Na ljubljanski Pravni fakulteti je magistriral leta 1993, leta 1996 je bil gostujoči raziskovalec in Fulbrightov štipendist na Berkeley School of Law v Združenih državah Amerike, leta 2006 pa na pravni fakulteti univerze Golden Gate v [[San Francisco|San Franciscu]]. Doktoriral je leta 1998 z disertacijo z naslovom Vpliv entropije na pravno urejanje voda.<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič - minister za pravosodje - biografija |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/95884 |access-date=2026-08-21 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref><ref name="delo" /> Kot pravnik deluje predvsem na področju okoljskega prava, prava varstva okolja in upravnega prava. Deloval je na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič |url=https://www.pf.uni-lj.si/imenik/senko-plicanic |access-date=2026-08-21 |website=Pravna fakulteta Ljubljana |language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Živeči ljudje|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Rojeni leta 1963|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije|Pličanič, Senko]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije|Pličanič, Senko]] 5uklvzkt1s8kc4t2fo31cuc22gsyj20 6740624 6740585 2026-08-21T20:04:03Z Upwinxp 126544 −eno od dveh infopolj; +{{DEFAULTSORT}} 6740624 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Senko Pličanič|order2=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje in javno upravo Republike Slovenije]]|order1=[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje Republike Slovenije]]|termend2=1. februar 2013|termstart2=10. februar 2012|termend1=18. september 2014|termstart1=20. marec 2013|predecessor2=[[Aleš Zalar]]|successor2=[[Zvonko Černač]]|predecessor1=[[Zvonko Černač]]|successor1=[[Goran Klemenčič]]|premier2=[[Janez Janša]]|premier1=[[Alenka Bratušek]]|image=Senko Pličanič cropped.jpg|birth_name=[[Nova Gorica]]|birth_date=8. april 1963|party=[[Državljanska lista|DL]]<br>[[Demokrati]]}} '''Senko Pličanič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]]; * [[8. april]] [[1963]], [[Nova Gorica]]. Senko Pličanič je slovenski pravnik, profesor in nekdanji politik. Dvakrat je bil [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]], v enem primeru je pri tem vodil tudi resor za [[Javna uprava|javno upravo]]. Bil je vidni član stranke [[Državljanska lista|Državljanska lista Gregorja Viranta]], kasneje pa se je pridružil stranki [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati Anžeta Logarja]].<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič |url=https://www.demokrati.si/oseba/senko-plicanic/ |access-date=2026-08-21 |website=Demokrati. Anžeta Logarja |language=sl-SI}}</ref> Na ljubljanski Pravni fakulteti je magistriral leta 1993, leta 1996 je bil gostujoči raziskovalec in Fulbrightov štipendist na Berkeley School of Law v Združenih državah Amerike, leta 2006 pa na pravni fakulteti univerze Golden Gate v [[San Francisco|San Franciscu]]. Doktoriral je leta 1998 z disertacijo z naslovom Vpliv entropije na pravno urejanje voda.<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič - minister za pravosodje - biografija |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/95884 |access-date=2026-08-21 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref><ref name="delo" /> Kot pravnik deluje predvsem na področju okoljskega prava, prava varstva okolja in upravnega prava. Deloval je na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet |title=Senko Pličanič |url=https://www.pf.uni-lj.si/imenik/senko-plicanic |access-date=2026-08-21 |website=Pravna fakulteta Ljubljana |language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Pličanič, Senko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1963]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za javno upravo Republike Slovenije]] n0tjz8zh1t4uw4x4wcoaa2b0yqxh3qn Cabrales 0 607624 6740590 2026-08-21T18:24:17Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Cabrales */ 6740590 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Cabrales | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Montañas - panoramio (5).jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Cabrales.svg | image_shield = Escudo de Cabrales.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cabrales | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Sánchez Díaz ([[Asturijska socialistična federacija]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 238,29 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1884 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|58|N|4|50|45|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 98 | website = https://www.cabrales.es/ | footnotes = }} '''Cabrales''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu Asturije, na meji s [[Kantabrija|Kantabrijo]], približno 95 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Onís]], na severovzhodu na [[Llanes]], na vzhodu na [[Peñamellera Alta|Peñamellero Alto]], na jugovzhodu na [[Tresviso]] in [[Cillorigo de Liébana]] (v Kantabriji) ter na jugu na [[Camaleño]] (tudi v Kantabriji). == Zgodovina == Arheologi so odkrili najdbe iz gornjega [[paleolitik]]a, ki pričajo o človeški prisotnosti na tem območju že v prastarih obdobjih. V votlinah Las Canes, La Covaciella in El Bosque so našli tudi jamske slike, v Las Canesu so odkrili tudi grobišče. Odkrita je bila še prastara os iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Ni podatkov o območju iz časa [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti ali zgodnjega [[srednji vek|srednjega veka]]. Obstaja legenda, da so [[Mavri]], ki jih je prvi [[kraljevina Asturija|asturijski kralj]] [[Pelagij Asturijski|Pelagij]] premagal v [[Bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], bežali skozi Cabrales. Podobna legenda je tudi o [[Francozi|francoskih]] vojakih [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]], vendar je toliko sigurno, da so se tudi Cabraleščani hrabro udeležili [[Španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]]. Prve omembe o Cabralesu so iz 12. stoletja. To so predvsem v darilnih listinah za samostane. V 14. stoletju je omenjen Cabrales kot samostojna občina. Občina je bila dolgo stoletij zaostala, kjer je bila prvotna panoga živinoreja. == Geografija == Polovica območja občine je del gorovja [[Picos de Europa]], kjer se nahaja več vrhov, ki dosežejo višino nad 2000 m. Jugozahodna pobočja občine pripadajo Kantabrijskemu gorovju. Severna pobočja so na meji s [[Sierra de Cuera|Sierro de Cuerro]]. Večina prebivalstva živi na ravnini med rekama Casaño in Cares.<ref name="cabrales">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Cabrales |url=https://www.cabrales.es/historia |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Gore v občini so priljubljeni cilj za planince in alpiniste. == Gospodarstvo == Temelj lokalnega gospodarstva je živinoreja. Vzrejajo predvsem govedo, kozo in ovco. Poljedelstvo ni imelo niti v preteklosti posebnega pomena. Modri kozji sir iz Cabralesa je svetovno znan,<ref>{{navedi novice|title=Subastado un queso Cabrales por 17.000 euros |work=Expansión |url=https://www.expansion.com/fueradeserie/gastro/2022/09/09/6316188de5fdea3a5b8b4612.html |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> ki so ga že v preteklosti v veliki količini izvažali med drugim v [[Amerika|Ameriko]]. Danes je postala vodilna panoga turizem v gospodarstvu občine, ki se v veliki meri naslanja na znano sirarstvo.<ref name="cabrales" /> == Kultura == Dve cerkvi v občini sta bili zidani v srednjem veku: cerkev Marije Device v Llasu in cerkev Svetega križa v Inguanzu. Dom puščavnikov Naše Gospe v Carreñi je bil zidan v 19. stoletju. Palače so bile zidane v 17. in 18. stoletju, kot palača Cernuda v Pooju, palača Navariego v Cabralesu, palača Mayorazu v Inguanzu in palača družine Díaz tudi v Iguanzu. V občini imajo od januarja do novembra različne verske praznike. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Mario |last=Menéndez Fernández |year=2013 |title=Prehistoria reciente de la península ibérica |publisher=UNED |location= |isbn=978-84-362-662-8-3 |cobiss= |language=es}} * {{navedi knjigo|last=Trutter |first=Marion |title=Culinaria Spain |year=2004 |publisher=Könemann |language=en |location= |isbn= 978-383-311-14-02 |cobiss= }} == Zunanje povezave == {{Commons|Cabrales}} * {{navedi novice|title=The 10 most interesting things to see and do in Cabrales |work=Turismo Asturias |language=en |url=https://www.turismoasturias.es/en/-/blogs/las-10-mejores-cosas-que-ver-y-hacer-en-cabrales |date= |accessdate=21.8.2026 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 6e24jdh8xjmpc4q8nf4c8dn5uh0p6t4 6740619 6740590 2026-08-21T19:22:42Z Doncsecz~slwiki 9581 6740619 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Cabranes}} {{Infobox settlement | name = Cabrales | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Montañas - panoramio (5).jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Cabrales.svg | image_shield = Escudo de Cabrales.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cabrales | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Sánchez Díaz ([[Asturijska socialistična federacija]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 238,29 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1884 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|58|N|4|50|45|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 98 | website = https://www.cabrales.es/ | footnotes = }} '''Cabrales''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu Asturije, na meji s [[Kantabrija|Kantabrijo]], približno 95 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Onís]], na severovzhodu na [[Llanes]], na vzhodu na [[Peñamellera Alta|Peñamellero Alto]], na jugovzhodu na [[Tresviso]] in [[Cillorigo de Liébana]] (v Kantabriji) ter na jugu na [[Camaleño]] (tudi v Kantabriji). == Zgodovina == Arheologi so odkrili najdbe iz gornjega [[paleolitik]]a, ki pričajo o človeški prisotnosti na tem območju že v prastarih obdobjih. V votlinah Las Canes, La Covaciella in El Bosque so našli tudi jamske slike, v Las Canesu so odkrili tudi grobišče. Odkrita je bila še prastara os iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Ni podatkov o območju iz časa [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti ali zgodnjega [[srednji vek|srednjega veka]]. Obstaja legenda, da so [[Mavri]], ki jih je prvi [[kraljevina Asturija|asturijski kralj]] [[Pelagij Asturijski|Pelagij]] premagal v [[Bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], bežali skozi Cabrales. Podobna legenda je tudi o [[Francozi|francoskih]] vojakih [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]], vendar je toliko sigurno, da so se tudi Cabraleščani hrabro udeležili [[Španska vojna za neodvisnost|španske vojne za neodvisnost]]. Prve omembe o Cabralesu so iz 12. stoletja. To so predvsem v darilnih listinah za samostane. V 14. stoletju je omenjen Cabrales kot samostojna občina. Občina je bila dolgo stoletij zaostala, kjer je bila prvotna panoga živinoreja. == Geografija == Polovica območja občine je del gorovja [[Picos de Europa]], kjer se nahaja več vrhov, ki dosežejo višino nad 2000 m. Jugozahodna pobočja občine pripadajo Kantabrijskemu gorovju. Severna pobočja so na meji s [[Sierra de Cuera|Sierro de Cuerro]]. Večina prebivalstva živi na ravnini med rekama Casaño in Cares.<ref name="cabrales">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Cabrales |url=https://www.cabrales.es/historia |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> Gore v občini so priljubljeni cilj za planince in alpiniste. == Gospodarstvo == Temelj lokalnega gospodarstva je živinoreja. Vzrejajo predvsem govedo, kozo in ovco. Poljedelstvo ni imelo niti v preteklosti posebnega pomena. Modri kozji sir iz Cabralesa je svetovno znan,<ref>{{navedi novice|title=Subastado un queso Cabrales por 17.000 euros |work=Expansión |url=https://www.expansion.com/fueradeserie/gastro/2022/09/09/6316188de5fdea3a5b8b4612.html |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> ki so ga že v preteklosti v veliki količini izvažali med drugim v [[Amerika|Ameriko]]. Danes je postala vodilna panoga turizem v gospodarstvu občine, ki se v veliki meri naslanja na znano sirarstvo.<ref name="cabrales" /> == Kultura == Dve cerkvi v občini sta bili zidani v srednjem veku: cerkev Marije Device v Llasu in cerkev Svetega križa v Inguanzu. Dom puščavnikov Naše Gospe v Carreñi je bil zidan v 19. stoletju. Palače so bile zidane v 17. in 18. stoletju, kot palača Cernuda v Pooju, palača Navariego v Cabralesu, palača Mayorazu v Inguanzu in palača družine Díaz tudi v Iguanzu. V občini imajo od januarja do novembra različne verske praznike. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|first=Mario |last=Menéndez Fernández |year=2013 |title=Prehistoria reciente de la península ibérica |publisher=UNED |location= |isbn=978-84-362-662-8-3 |cobiss= |language=es}} * {{navedi knjigo|last=Trutter |first=Marion |title=Culinaria Spain |year=2004 |publisher=Könemann |language=en |location= |isbn= 978-383-311-14-02 |cobiss= }} == Zunanje povezave == {{Commons|Cabrales}} * {{navedi novice|title=The 10 most interesting things to see and do in Cabrales |work=Turismo Asturias |language=en |url=https://www.turismoasturias.es/en/-/blogs/las-10-mejores-cosas-que-ver-y-hacer-en-cabrales |date= |accessdate=21.8.2026 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 7hpxc157tk3klex2k5zg1pisgcqbq85 Mindoro 0 607625 6740610 2026-08-21T19:06:59Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6740610 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mindoro | image = Mindoro_Island_S2-2020.jpg | image_caption = Satelitska slika Mindora iz leta 2020 | image_map = Ph locator map mindoro.png | map_caption = Lega Mindora na Filipinih | location = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|12|55|49|N|121|5|40|E|type:isle_region:PH|display=inline,title}} | archipelago = [[Filipini]] | waterbody = {{unbulleted list | Calavite Passage | preliv Mindoro | Sibujansko morje | [[Južnokitajsko morje]] | [[Sulujsko morje]] | preliv Tablas | Verde Island Passage }} | area_km2 = 10.571,8 | area_footnotes = <ref name = unep>{{cite web |title = Islands of Philippines |url = http://islands.unep.ch/IHE.htm#892 |work = Island Directory |publisher = United Nations Environment Programme |access-date = 22 May 2015}}</ref> | rank = 73. | highest_mount = [[Mount Halcon]] | elevation_m = 2616 | coastline_km = 618,8 | coastline_footnotes = | country = [[Filipini]] | country_admin_divisions_title = Provinces | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Occidental Mindoro | Oriental Mindoro }} | population_footnotes = <ref name = NSO10>{{cite web |url = http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |title = Total Population by Province, City, Municipality and Barangay: as of May 1, 2010 |work = 2010 Census of Population and Housing |publisher = National Statistics Office |access-date = 22 May 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160311214502/http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |archive-date = 11 March 2016 |url-status = dead }}</ref> | country_largest_city = Calapan | country_largest_city_population = 148.558 | population = 1.430.921 | population_as_of = 2024 | density_km2 = 117,2 | ethnic_groups = {{unbulleted list | Mangyan | Tagalog | Hiligaynon | Visayan }} }} '''Mindoro''' je sedmi največji in osmi najbolj naseljen otok na [[Filipini]]h. S skupno površino 10.571 km<sup>2</sup> ima po popisu prebivalstva leta 2024 1.430.921 prebivalcev. Je ob jugozahodni obali [[Luzon]]a in severovzhodno od [[Palavan]]a. Mindoro je razdeljen na dve provinci: Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. Calapan je edino mesto na otoku in največje naselje na otoku s skupno 148.558 prebivalci po podatkih iz leta 2024. Južna obala Mindora tvori severovzhodni skrajni del Sulujskega morja.<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Sulu_Sea?topic=49523 ''Sulu Sea'']</ref> Gora Halcon je najvišja točka na otoku, ki se dviga na 2586 m nadmorske višine in je v Oriental Mindoru. Gora Baco je druga najvišja gora na otoku z nadmorsko višino 2488 m in je v provinci Occidental Mindoro. == Etimologija == Ime ''Mindoro'' je verjetno popačena različica domačega imena ''Minolo''. Domingo Navarette ('Tratados...', 1676) je zapisal: »Otok, ki ga domačini imenujejo Minolo, Španci imenujejo Mindoro ...« (prevod Blaira in Robertsona).<ref name="BRV38">{{cite book |title= The Philippine Islands, 1493-1898 Vol. 38|last=Blair|first=Emma |year=1906 |publisher=Arthur H. Clark Company|page=72|url=https://www.gutenberg.org/files/50111/50111-h/50111-h.htm#xd21e706}}</ref> == Zgodovina == [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14772309735).jpg|left|thumb|Zemljevid otoka Mindoro iz leta 1900]] V predkolonialnih časih so kitajski trgovci Han otok imenovali ''Ma-i'' ali ''Mait''. Domorodne skupine se imenujejo Mangjan. Španci so kraj imenovali ''Mina de Oro'' (»rudnik zlata«), od koder otok dobiva svojo sedanjo obliko imena. Po besedah ​​pokojnega zgodovinarja Williama Henryja Scotta v uradni zgodovini dinastije Song za leto 972 omenja ''Ma-i'' kot državo, ki je trgovala s Kitajsko. Drugi kitajski zapisi, ki se nanašajo na Ma-i ali Mindoro, se pojavijo v naslednjih letih.<ref name=scott>{{Cite book|title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History|author=Scott, William Henry.|publisher=New Day Publishers|year=1984|location=Quezon City|isbn=971-10-0226-4|chapter=Societies in Prehispanic Philippines|page=70}}</ref> Izdelki, ki so jih trgovci z Mindora izmenjevali s Kitajci, so vključevali »čebelji vosek, bombaž, prave bisere, želvovino, zdravilne betel orehe in tkanino yu-ta [juta?]« za kitajski porcelan, trgovsko zlato, železne lonce, svinec, baker, barvne steklene kroglice in železne igle.<ref name=scott/> Otok je napadel in osvojil Brunejski sultanat, na njem pa so bila naselja Morojev,<ref>Prof. Cesar A. Majul attests to the existence of Bornean settlements in Manila and construes that some of the rulers found by the Spaniards were themselves Borneans. He in fact cites that as late as 1574, the Borneans and their allies, the Sulus, continued to extract tribute from the natives of Mindoro, thus this practice must have been going on for quite some time. Cf. Muslims in the Philippines, (Quezon City: University of the Philippines Press, 1973), pp. 72.,78; ·</ref> preden so Španci napadli in pokristjanili prebivalstvo. Nato je območje zaradi vojn med Španci in Mori z Mindanaa, ki so si prizadevali zasužnjiti hispanizirano ljudstvo in ponovno islamizirati otok, izpraznilo prebivalstvo.<ref name=":1">{{Cite web| url=https://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/Vol12No.1,Apr1974.pdf|title=Culture Contact and Ethnogenesis in Mindoro up to the End of the Spanish Rule|last=Lopez|first=Violeta B.|date=April 1974|publisher=Asian Studies, Volume XII, Number 1|access-date=3 February 2017}}</ref><ref>Majul, op. cit., p. 108.</ref> Dva konkvistadorja iz Mehike: [[Miguel López de Legazpi]] je imel kraljevski mandat nad obalnimi trgovskimi skupnostmi; število prihodov ni zabeleženo.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Sledil mu je Felipe de Salcedo, ki je dobil preostanek Mindora; in približno nekaj tisoč prihodov.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Posledično je večina prebivalstva pobegnila v bližnje Batange, nekoč bogata mesta Mindoro pa so propadla. V 17. stoletju je otok obiskal Giovanni Francesco Gemelli Careri.<ref>{{cite book|first=Honoré|last=Mirabeau|title=Erotika Biblion|publisher= Chez Tous Les Libraries |others=Chevalier de Pierrugues|year=1867|url=https://archive.org/stream/erotikabiblion00mirauoft#page92/n11/mode/1up}}</ref> Do konca 18. stoletja je imel Mindoro 3165 domačih družin in štiri španske filipinske družine.<ref name="Estadismo1">[http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO PRIMERO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|539}}<ref name="Estadismo2">[https://ia601608.us.archive.org/10/items/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ_2/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO SEGUNDO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|31,54,113}} Leta 1818 se je število špansko-filipinskih družin močno povečalo na 47.<ref name="Dic">[https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/64897 Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas By Fr. Manuel Buzeta and Fr. Felipe Bravo, Volume 2, Published Madrid :(Impr. de J.C. de la Peña) 1850-1851.]</ref> Calapan je imel 8 špansko-filipinskih družin, Naujan pa 6 špansko-filipinskih družin. Marinduque, ki je bil prav tako vladan z Mindora, je imel 1 špansko-filipinsko družino v Santa Cruz de Napo, Boac 31 špansko-filipinskih družin, Gazan pa le 1. Leta 1898 se je Mindoro pridružil filipinski revoluciji proti Španiji zaradi pritoka upornikov, ki so se naselili na otok iz Caviteja in Bataana. Lokalni patriotizem pa je zamrl med ameriško okupacijo Filipinov in japonsko dobo. Na otoku se je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] odvijala bitka za Mindoro. Kljub temu si je območje po filipinski osamosvojitvi od Združenih držav leta 1946 opomoglo. Od leta 1920 do 1950 je bil otok ena sama provinca s Calapanom kot glavnim mestom province. Leta 1950 je bil po referendumu razdeljen na sedanji provinci, Occidental Mindoro in Oriental Mindoro.<ref name="ChanRobles-RA505">{{cite web|title=Republic Act No. 505 – An Act to Create the Provinces of Oriental Mindoro and Occidental Mindoro|url=http://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno505.html|website=Chan Robles Virtual Law Library|access-date=9 March 2016|date=13 June 1950}}</ref> == Geografija == Mindoro je sedmi največji otok na Filipinih. Razdeljen je na provinci Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. Gorovje Mindoro je največje in najdaljše gorovje na otoku, s skupno dolžino 200 km od severa proti jugu in 58 km od vzhoda proti zahodu. Gora Halcon, visoka 2586 metrov, je najvišja točka otoka in se nahaja v Oriental Mindoro. Mindoro je središče [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na Filipinih, mega raznoliki državi in ima veliko število vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje v arhipelagu. Mindoro ima tudi svojo [[ekoregija|ekoregijo]], [[deževni gozd Mindoro]], ločen od sosednjega Luzona. Biotska raznovrstnost in osamljenost Mindora sta posledica dejstva, da otok v [[pleistocen]]u ni bil povezan s preostalim delom Filipinov; v tem času je bila večina filipinskih otokov med nižjo gladino morja povezana med seboj, vendar pa so globlji kanali, ki obdajajo Mindoro, v tem času privedli do tega, da je bil ta izoliran od preostalega dela Filipinov.<ref>{{Cite web |title=Mindoro rain forests - The Encyclopedia of Earth |url=https://editors.eol.org/eoearth/wiki/Mindoro_rain_forests |access-date=2024-11-11 |website=editors.eol.org}}</ref> == Kultura == === Jeziki === Glavni jezik na Mindoru je tagalogščina, pogosto batangaško narečje zaradi geografske bližine prebivalcem Batange in Batangueña.<ref>{{Cite web |url=https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |title=Lowland Cultural Group of the Tagalogs |access-date=October 4, 2020 |archive-date=September 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220926153333/https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |url-status=dead }}</ref> Na nekatere dele sta bolj vplivala avtohtona mangjanska in visajskanska jezika, prvi je endemičen za Mindoro in ima narečja, medtem ko so tuji jeziki ilokano, bikolano, hiligajnon, karaja, kujonon in nekateri tuji jeziki – npr. angleščina, hokkien (prevladujoči kitajski jezik kitajskih Filipincev), v manjši meri španščina. Nekateri avtohtoni jeziki, ki se govorijo na Mindoru so: *Jeziki severnega Mindora – 16.000 govorcev **Iraya – 10.000 govorcev **Vesoljski – 2.150 govorcev **Tadyawan – 4.200 govorcev *Jeziki južnega Mindora – 30.000 govorcev **Buhid – 8.000 govorcev **Tawbuid – 8.000 govorcev **Včeraj – 14.000 govorcev *Visajski jeziki **Ratagnonski jezik – 310 govorcev === Religija === Prevladujoča religija na otoku je [[krščanstvo]]. Religija avtohtonega ljudstva Mangjan je [[animizem]]. Čeprav je animizem glavna religija, je v nekaterih delih Mindora aktivna tudi katoliška cerkev, zato obstaja nekaj neodvisnih pododdelkov, kot sta Kristusova cerkev in Filipinska neodvisna cerkev ter Baptistična cerkev. == Gospodarstvo == [[Image:Beach North Mindoro Philippines.jpg|thumb|left|Plaža v severnem Mindoru]] Gospodarstvo Mindora v veliki meri temelji na kmetijstvu. Proizvodi so sestavljeni iz široke palete sadja, kot so citrusi, banane, lanzone, rambutan in kokosovi orehi, žita (riž in koruza), sladkorni trs, arašidi, ribe (som, mlečna riba in tilapija), živina in perutnina. Uspevala sta tudi sečnja ter rudarjenje [[marmor]]ja in [[baker|bakra]]. Zaradi obsežne sečnje, razširjenih kmetijskih praks in rasti prebivalstva je ostalo le 5 % prvotnega gozda.<ref>{{cite web |last1=Heaney |first1=Lawrence |last2=Balete |first2=Danilo |title=Documenting and Conserving Biodiversity in the Philippines |url=https://www.fieldmuseum.org/sites/default/files/itf_fall15.pdf |access-date=21 January 2022 |pages=9 |date=Fall 2015}}</ref> Tudi turizem je donosen posel, z lokacijami, kot so narodni park Apo Reef, otok Lubang, [[Puerto Galera]], plaža Sabang in gora Halcon. Plaže Puerto Galere so najbolj znana turistična atrakcija otoka in so zelo obiskane. Pomemben vidik gospodarstva na Mindoru je rudarstvo, ki ga večinoma izvajajo zunanja podjetja v lasti tujih držav. Medtem ko tuje države zaslužijo večino denarja s temi rudniki, filipinska vlada še vedno prejema nekaj gospodarskih in finančnih koristi, ker jim dovoli rudarjenje na njihovih zemljiščih. Med temi podjetji so Pitkin Petroleum, ameriško podjetje, ki išče nikelj, nafto in plin na Mindoru,<ref>{{Cite web |last=Welle (www.dw.com) |first=Deutsche |title=Mining expansion threatens indigenous tribes in Philippines {{!}} DW {{!}} 19.01.2011 |url=https://www.dw.com/en/mining-expansion-threatens-indigenous-tribes-in-philippines/a-14767028 |access-date=2022-04-25 |website=DW.COM |language=en-GB}}</ref> Crew Development Corporation, kanadsko podjetje, ki rudari [[nikelj]] in druge plemenite kovine,<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-25 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> in Intex, norveško podjetje, ki upravlja projekt Mindoro Nickel. Ta projekt naj bi trajal 15 let in do konca projekta proizvedel več kot 100 milijonov ton rude.<ref>{{Cite web |last=Inquirer |first=Philippine Daily |date=2015-06-12 |title=Mindoro governor leads rally vs mining company |url=https://newsinfo.inquirer.net/697855/mindoro-governor-leads-rally-vs-mining-company |access-date=2022-04-25 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> Žal so rudniki, čeprav so lahko dobičkonosni za nacionalno vlado, povzročili težave okolju in avtohtonim plemenom, ki živijo na Mindoru. == Okolje == [[File:Devils Mountain, San Jose, Mindoro 1.jpg|thumb|Hudičeva gora, bogata z viri]] Rudarjenje na Mindoru predstavlja veliko tveganje za okolje otoka. Lokalni in mednarodni rudarski interesi so prezrli ekologijo otoka, da bi dobili dostop do bogatih [[volfram]]ovih žil, ki obstajajo pod površjem.<ref>{{Cite web |date=2019-04-26 |title=Gov. Umali opposes mining activity in Oriental Mindoro {{!}} Politiko Bicol Region |url=https://bicol.politics.com.ph/2019/04/26/gov-umali-opposes-mining-activity-in-oriental-mindoro/ |access-date=2022-04-28 |language=en-US}}</ref> Norveško rudarsko podjetje Intex je poskušalo začeti iskati nahajališča volframa, vendar ga je ustavil regionalni odlok o varstvu okolja.<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-28 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> Zaradi pomanjkanja nadzora s strani lokalne policije še vedno potekajo manjše, legalne in nezakonite, okolju škodljive rudarske dejavnosti po vsem otoku.<ref>{{Cite web |last=Cinco |first=Maricar |date=2014-12-30 |title=Small-scale mining alive in Mindoro |url=https://newsinfo.inquirer.net/660545/small-scale-mining-alive-in-mindoro |access-date=2022-05-02 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> === Favna === '''Mindorski pritlikavi bivol''' (''Tamaraw Bubalus mindorensis'') je vrsta vodnega bivola, endemična na otoku in je ogrožena vrsta. '''Mindorski jelen''' (''Rusa marianna bandaranus'') je podvrsta filipinskega jelena iz družine ''Cervidae''. '''Mindorski bradavičasti prašič''' (''Sus oliveri'') je vrsta divjega prašiča iz družine ''Suidae''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mindoro}} * {{OSM relation|1552289}} * [https://viajarfilipinas.files.wordpress.com/2010/07/puerto-galera-mapa.jpg "Map of Mindoro"] showing towns and major mountain tops * [https://angmangyan.com/ Mindoro Tourists and Exploration] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Luzon]] cg53ytvqldd3rfe1fhyf1nhqxg80t6i 6740613 6740610 2026-08-21T19:17:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np, slovnica 6740613 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mindoro | image = Mindoro_Island_S2-2020.jpg | image_caption = Satelitska slika Mindora iz leta 2020 | image_map = Ph locator map mindoro.png | map_caption = Lega Mindora na Filipinih | location = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|12|55|49|N|121|5|40|E|type:isle_region:PH|display=inline,title}} | archipelago = [[Filipini]] | waterbody = {{unbulleted list | Calavite Passage | preliv Mindoro | Sibujansko morje | [[Južnokitajsko morje]] | [[Sulujsko morje]] | preliv Tablas | Verde Island Passage }} | area_km2 = 10.571,8 | area_footnotes = <ref name = unep>{{cite web |title = Islands of Philippines |url = http://islands.unep.ch/IHE.htm#892 |work = Island Directory |publisher = United Nations Environment Programme |access-date = 22 May 2015}}</ref> | rank = 73. | highest_mount = [[Mount Halcon]] | elevation_m = 2616 | coastline_km = 618,8 | coastline_footnotes = | country = [[Filipini]] | country_admin_divisions_title = Provinces | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Occidental Mindoro | Oriental Mindoro }} | population_footnotes = <ref name = NSO10>{{cite web |url = http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |title = Total Population by Province, City, Municipality and Barangay: as of May 1, 2010 |work = 2010 Census of Population and Housing |publisher = National Statistics Office |access-date = 22 May 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160311214502/http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |archive-date = 11 March 2016 |url-status = dead }}</ref> | country_largest_city = Calapan | country_largest_city_population = 148.558 | population = 1.430.921 | population_as_of = 2024 | density_km2 = 117,2 | ethnic_groups = {{unbulleted list | Mangyan | Tagalog | Hiligaynon | Visayan }} }} '''Mindoro''' je sedmi največji in osmi najbolj naseljen otok na [[Filipini]]h. S skupno površino 10.571 km<sup>2</sup> ima po popisu prebivalstva leta 2024 1.430.921 prebivalcev. Je ob jugozahodni obali [[Luzon]]a in severovzhodno od [[Palavan]]a. Mindoro je razdeljen na dve provinci: Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. [[Calapan]] je edino mesto in največje naselje na otoku s skupno 148.558 prebivalci po podatkih iz leta 2024. Južna obala Mindora tvori severovzhodni skrajni del [[Sulujsko morja|Sulujskega morja]].<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Sulu_Sea?topic=49523 ''Sulu Sea'']</ref> Gora [[Halcon]] je najvišja točka na otoku, ki se dviga na 2586 m nadmorske višine in je v Oriental Mindoru. Gora [[Baco]] je druga najvišja gora na otoku z nadmorsko višino 2488 m in je v provinci Occidental Mindoro. == Etimologija == Ime ''Mindoro'' je verjetno popačena različica domačega imena ''Minolo''. Domingo Navarette ('Tratados...', 1676) je zapisal: »Otok, ki ga domačini imenujejo Minolo, Španci imenujejo Mindoro ...« (prevod Blaira in Robertsona).<ref name="BRV38">{{cite book |title= The Philippine Islands, 1493-1898 Vol. 38|last=Blair|first=Emma |year=1906 |publisher=Arthur H. Clark Company|page=72|url=https://www.gutenberg.org/files/50111/50111-h/50111-h.htm#xd21e706}}</ref> == Zgodovina == [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14772309735).jpg|left|thumb|Zemljevid otoka Mindoro iz leta 1900]] V predkolonialnih časih so kitajski trgovci Han otok imenovali ''Ma-i'' ali ''Mait''. Domorodne skupine se imenujejo Mangjan. Španci so kraj imenovali ''Mina de Oro'' (»rudnik zlata«), od koder otok dobiva svojo sedanjo obliko imena. Po besedah ​​pokojnega zgodovinarja Williama Henryja Scotta v uradni zgodovini dinastije Song za leto 972 omenja ''Ma-i'' kot državo, ki je trgovala s Kitajsko. Drugi kitajski zapisi, ki se nanašajo na Ma-i ali Mindoro, se pojavijo v naslednjih letih.<ref name=scott>{{Cite book|title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History|author=Scott, William Henry.|publisher=New Day Publishers|year=1984|location=Quezon City|isbn=971-10-0226-4|chapter=Societies in Prehispanic Philippines|page=70}}</ref> Izdelki, ki so jih trgovci z Mindora izmenjevali s Kitajci, so vključevali »čebelji vosek, bombaž, prave bisere, želvovino, zdravilne betel orehe in tkanino yu-ta [juta?]« za kitajski porcelan, trgovsko zlato, železne lonce, svinec, baker, barvne steklene kroglice in železne igle.<ref name=scott/> Otok je napadel in osvojil Brunejski sultanat, na njem pa so bila naselja Morojev,<ref>Prof. Cesar A. Majul attests to the existence of Bornean settlements in Manila and construes that some of the rulers found by the Spaniards were themselves Borneans. He in fact cites that as late as 1574, the Borneans and their allies, the Sulus, continued to extract tribute from the natives of Mindoro, thus this practice must have been going on for quite some time. Cf. Muslims in the Philippines, (Quezon City: University of the Philippines Press, 1973), pp. 72.,78; ·</ref> preden so Španci napadli in pokristjanili prebivalstvo. Nato je območje zaradi vojn med Španci in Mori z Mindanaa, ki so si prizadevali zasužnjiti hispanizirano ljudstvo in ponovno islamizirati otok, izpraznilo prebivalstvo.<ref name=":1">{{Cite web| url=https://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/Vol12No.1,Apr1974.pdf|title=Culture Contact and Ethnogenesis in Mindoro up to the End of the Spanish Rule|last=Lopez|first=Violeta B.|date=April 1974|publisher=Asian Studies, Volume XII, Number 1|access-date=3 February 2017}}</ref><ref>Majul, op. cit., p. 108.</ref> Dva konkvistadorja iz Mehike: [[Miguel López de Legazpi]] je imel kraljevski mandat nad obalnimi trgovskimi skupnostmi; število prihodov ni zabeleženo.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Sledil mu je Felipe de Salcedo, ki je dobil preostanek Mindora; in približno nekaj tisoč prihodov.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Posledično je večina prebivalstva pobegnila v bližnje Batange, nekoč bogata mesta Mindoro pa so propadla. V 17. stoletju je otok obiskal Giovanni Francesco Gemelli Careri.<ref>{{cite book|first=Honoré|last=Mirabeau|title=Erotika Biblion|publisher= Chez Tous Les Libraries |others=Chevalier de Pierrugues|year=1867|url=https://archive.org/stream/erotikabiblion00mirauoft#page92/n11/mode/1up}}</ref> Do konca 18. stoletja je imel Mindoro 3165 domačih družin in štiri španske filipinske družine.<ref name="Estadismo1">[http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO PRIMERO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|539}}<ref name="Estadismo2">[https://ia601608.us.archive.org/10/items/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ_2/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO SEGUNDO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|31,54,113}} Leta 1818 se je število špansko-filipinskih družin močno povečalo na 47.<ref name="Dic">[https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/64897 Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas By Fr. Manuel Buzeta and Fr. Felipe Bravo, Volume 2, Published Madrid :(Impr. de J.C. de la Peña) 1850-1851.]</ref> Calapan je imel 8 špansko-filipinskih družin, Naujan pa 6 špansko-filipinskih družin. Marinduque, ki je bil prav tako vladan z Mindora, je imel 1 špansko-filipinsko družino v Santa Cruz de Napo, Boac 31 špansko-filipinskih družin, Gazan pa le 1. Leta 1898 se je Mindoro pridružil filipinski revoluciji proti Španiji zaradi pritoka upornikov, ki so se naselili na otok iz Caviteja in Bataana. Lokalni patriotizem pa je zamrl med ameriško okupacijo Filipinov in japonsko dobo. Na otoku se je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] odvijala bitka za Mindoro. Kljub temu si je območje po filipinski osamosvojitvi od Združenih držav leta 1946 opomoglo. Od leta 1920 do 1950 je bil otok ena sama provinca s Calapanom kot glavnim mestom province. Leta 1950 je bil po referendumu razdeljen na sedanji provinci, Occidental Mindoro in Oriental Mindoro.<ref name="ChanRobles-RA505">{{cite web|title=Republic Act No. 505 – An Act to Create the Provinces of Oriental Mindoro and Occidental Mindoro|url=http://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno505.html|website=Chan Robles Virtual Law Library|access-date=9 March 2016|date=13 June 1950}}</ref> == Geografija == Mindoro je sedmi največji otok na Filipinih. Razdeljen je na provinci Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. Gorovje Mindoro je največje in najdaljše gorovje na otoku, s skupno dolžino 200 km od severa proti jugu in 58 km od vzhoda proti zahodu. Gora Halcon, visoka 2586 metrov, je najvišja točka otoka in se nahaja v Oriental Mindoro. Mindoro je središče [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na Filipinih, mega raznoliki državi in ima veliko število vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje v arhipelagu. Mindoro ima tudi svojo [[ekoregija|ekoregijo]], [[deževni gozd Mindoro]], ločen od sosednjega Luzona. Biotska raznovrstnost in osamljenost Mindora sta posledica dejstva, da otok v [[pleistocen]]u ni bil povezan s preostalim delom Filipinov; v tem času je bila večina filipinskih otokov med nižjo gladino morja povezana med seboj, vendar pa so globlji kanali, ki obdajajo Mindoro, v tem času privedli do tega, da je bil ta izoliran od preostalega dela Filipinov.<ref>{{Cite web |title=Mindoro rain forests - The Encyclopedia of Earth |url=https://editors.eol.org/eoearth/wiki/Mindoro_rain_forests |access-date=2024-11-11 |website=editors.eol.org}}</ref> == Kultura == === Jeziki === Glavni jezik na Mindoru je [[tagalogščina]], pogosto batangaško narečje zaradi geografske bližine prebivalcem Batange in Batangueña.<ref>{{Cite web |url=https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |title=Lowland Cultural Group of the Tagalogs |access-date=October 4, 2020 |archive-date=September 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220926153333/https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |url-status=dead }}</ref> Na nekatere dele sta bolj vplivala avtohtona mangjanska in visajskanska jezika, prvi je endemičen za Mindoro in ima narečja, medtem ko so tuji jeziki ilokano, bikolano, hiligajnon, karaja, kujonon in nekateri tuji jeziki – npr. angleščina, hokkien (prevladujoči kitajski jezik kitajskih Filipincev), v manjši meri španščina. Nekateri avtohtoni jeziki, ki se govorijo na Mindoru so: *Jeziki severnega Mindora – 16.000 govorcev **Iraya – 10.000 govorcev **Vesoljski – 2.150 govorcev **Tadyawan – 4.200 govorcev *Jeziki južnega Mindora – 30.000 govorcev **Buhid – 8.000 govorcev **Tawbuid – 8.000 govorcev **Včeraj – 14.000 govorcev *Visajski jeziki **Ratagnonski jezik – 310 govorcev === Religija === Prevladujoča religija na otoku je [[krščanstvo]]. Religija avtohtonega ljudstva Mangjan je [[animizem]]. Čeprav je animizem glavna religija, je v nekaterih delih Mindora aktivna tudi katoliška cerkev, zato obstaja nekaj neodvisnih pododdelkov, kot sta Kristusova cerkev in Filipinska neodvisna cerkev ter Baptistična cerkev. == Gospodarstvo == [[Image:Beach North Mindoro Philippines.jpg|thumb|left|Plaža v severnem Mindoru]] Gospodarstvo Mindora v veliki meri temelji na kmetijstvu. Proizvodi so sestavljeni iz široke palete sadja, kot so citrusi, banane, lanzone, rambutan in kokosovi orehi, žita (riž in koruza), sladkorni trs, arašidi, ribe (som, mlečna riba in tilapija), živina in perutnina. Uspevala sta tudi sečnja ter rudarjenje [[marmor]]ja in [[baker|bakra]]. Zaradi obsežne sečnje, razširjenih kmetijskih praks in rasti prebivalstva je ostalo le 5 % prvotnega gozda.<ref>{{cite web |last1=Heaney |first1=Lawrence |last2=Balete |first2=Danilo |title=Documenting and Conserving Biodiversity in the Philippines |url=https://www.fieldmuseum.org/sites/default/files/itf_fall15.pdf |access-date=21 January 2022 |pages=9 |date=Fall 2015}}</ref> Tudi turizem je donosen posel, z lokacijami, kot so narodni park Apo Reef, otok Lubang, [[Puerto Galera]], plaža Sabang in gora Halcon. Plaže Puerto Galere so najbolj znana turistična atrakcija otoka in so zelo obiskane. Pomemben vidik gospodarstva na Mindoru je rudarstvo, ki ga večinoma izvajajo zunanja podjetja v lasti tujih držav. Medtem ko tuje države zaslužijo večino denarja s temi rudniki, filipinska vlada še vedno prejema nekaj gospodarskih in finančnih koristi, ker jim dovoli rudarjenje na njihovih zemljiščih. Med temi podjetji so Pitkin Petroleum, ameriško podjetje, ki išče nikelj, nafto in plin na Mindoru,<ref>{{Cite web |last=Welle (www.dw.com) |first=Deutsche |title=Mining expansion threatens indigenous tribes in Philippines {{!}} DW {{!}} 19.01.2011 |url=https://www.dw.com/en/mining-expansion-threatens-indigenous-tribes-in-philippines/a-14767028 |access-date=2022-04-25 |website=DW.COM |language=en-GB}}</ref> Crew Development Corporation, kanadsko podjetje, ki rudari [[nikelj]] in druge plemenite kovine,<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-25 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> in Intex, norveško podjetje, ki upravlja projekt Mindoro Nickel. Ta projekt naj bi trajal 15 let in do konca projekta proizvedel več kot 100 milijonov ton rude.<ref>{{Cite web |last=Inquirer |first=Philippine Daily |date=2015-06-12 |title=Mindoro governor leads rally vs mining company |url=https://newsinfo.inquirer.net/697855/mindoro-governor-leads-rally-vs-mining-company |access-date=2022-04-25 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> Žal so rudniki, čeprav so lahko dobičkonosni za nacionalno vlado, povzročili težave okolju in avtohtonim plemenom, ki živijo na Mindoru. == Okolje == [[File:Devils Mountain, San Jose, Mindoro 1.jpg|thumb|Hudičeva gora, bogata z viri]] Rudarjenje na Mindoru predstavlja veliko tveganje za okolje otoka. Lokalni in mednarodni rudarski interesi so prezrli ekologijo otoka, da bi dobili dostop do bogatih [[volfram]]ovih žil, ki obstajajo pod površjem.<ref>{{Cite web |date=2019-04-26 |title=Gov. Umali opposes mining activity in Oriental Mindoro {{!}} Politiko Bicol Region |url=https://bicol.politics.com.ph/2019/04/26/gov-umali-opposes-mining-activity-in-oriental-mindoro/ |access-date=2022-04-28 |language=en-US}}</ref> Norveško rudarsko podjetje Intex je poskušalo začeti iskati nahajališča volframa, vendar ga je ustavil regionalni odlok o varstvu okolja.<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-28 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> Zaradi pomanjkanja nadzora s strani lokalne policije še vedno potekajo manjše, legalne in nezakonite, okolju škodljive rudarske dejavnosti po vsem otoku.<ref>{{Cite web |last=Cinco |first=Maricar |date=2014-12-30 |title=Small-scale mining alive in Mindoro |url=https://newsinfo.inquirer.net/660545/small-scale-mining-alive-in-mindoro |access-date=2022-05-02 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> === Favna === * [[Mindorski pritlikavi bivol]] (''Tamaraw Bubalus mindorensis'') je vrsta vodnega bivola, endemična na otoku in je ogrožena vrsta. * [[Mindorski jelen]] (''Rusa marianna bandaranus'') je podvrsta filipinskega jelena iz družine ''Cervidae''. * [[Mindorski bradavičasti prašič]] (''Sus oliveri'') je vrsta divjega prašiča iz družine ''Suidae''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mindoro}} * {{OSM relation|1552289}} * [https://viajarfilipinas.files.wordpress.com/2010/07/puerto-galera-mapa.jpg "Map of Mindoro"] showing towns and major mountain tops * [https://angmangyan.com/ Mindoro Tourists and Exploration] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Luzon]] 3ga8w0sg0jom1jrtlz08aeoigiuro70 Cabranes 0 607626 6740617 2026-08-21T19:21:58Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Cabranes */ 6740617 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Cabrales}} {{Infobox settlement | name = Cabranes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Río Viacaba-3.JPG | image_caption = | image_flag = Flag of cabranes.png | image_shield = Escudo de Cabranes.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cabranes | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gerardo Fabián Fernández ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 38,31 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1094 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|24|25|N|5|25|26|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 98 | website = https://www.cabranes.es/ | footnotes = }} '''Cabranes''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu Osrednje Asturije, približno 40 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Villaviciosa (Asturija)|Villavicioso]], na jugovzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugozahodu na [[Nava (Asturija)|Navo]] in na zahodu na [[Sariego]]. Središče občine je v Santi Eulalii. == Zgodovina == V občini niso odkrili arheoloških najd, niti ni drugih podatkov o njej iz poznejših obdobij. Cerkev v Gramedu so zidali verjetno 846. Nastanek občine je tesno povezan z ustanovitvijo samostana v Valdediósu v 13. stoletju, ki mu je bil Cabranes prehod do pristanišča v Tarni. Samostan je imel venomer večji vpliv na življenje občine kot lokalni plemiči, ki niso bili v velikem številu. V 16. stoletju je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II]] s papeškim dovoljenjem razlaščal tukajšnja zemljišča in naselja, kar je omogočilo, da Cabranes postane posvetna občina. V 19. stoletju se je razširilo območje občini, ko so k njej priključili ozemlje samostana Svetega Vincencija. Občina se je počasno in slabo razvijala, na njeno življenje tudi [[španska državljanska vojna]] ni vplivala veliko. == Geografija == V občini se nahaja veliko potokov. Vrhovi ne presegajo 600 m. == Gospodarstvo == Glavna panoga je še danes živinoreja, tudi je pomembno sadjarstvo (pridelovanje jabolk). Ima malo industrij, turistične dejavnosti so se v sedanjih časih začele razvijati. == Kultura == Cerkvene stavbe v občini so iz poznega srednjega veka kot cerkev Svetega Julija v Viñonu, cerkev Svete Evlalije in cerkev Svetega Martina. V Viñónu je ohranjena dvostropna stavba stare šole. Na prvem nadstropju je bil dom učiteljev. V stari šoli je šolski muzej, ki so ga ustanovili 1907. V občini imajo več cerkvenih praznikov. Čeprav živinoreja propada v Cabranesu, kljub temu so še vedno znani živinski sejmi v občini. Posebne omembe je vreden festival [[Mlečni riž|mlečnega riža]] v Santi Eulalii. == Asturijski jezik v občini == V skladu odredbe 17. novembra 2005 uradno uporabijo [[asturijščina|asturijski jezik]] v občini. V skladu s tem na tablah je izpisano asturijsko ime naselij v občini in ni obvezno uporabiti španskih poimenovanj.<ref>{{navedi novice|title=Consejería de CULTURA, COMUNICACIÓN SOCIAL Y TURISMO : Decreto 118/2005, de 17 de noviembre, por el que se determinan los topónimos oficiales del Concejo de Cabranes |work=Principado de Asturias |url=https://mas.lne.es/toponimia/pdf/cabranes-decreto.pdf |date=2.12.2005 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Canellada |first=María Josefa |title=El bable de Cabranes |publisher=Academia de la Llingua Asturiana |location=Oviedo |year=1996 |isbn=84-8168-056-7 |cobiss= |language=ast}} * {{navedi knjigo|last=Vigil |first=Ciriaco Miguel |title=Asturias monumental y epigrafica |year=2003 |publisher=Editorial Maxtor |location=Valladolid |isbn=978-84-9761-086-5 |cobiss= |language=es}} == Zunanje povezave == {{Commons|Cabranes}} * {{navedi novice|title=Cabranes |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/cabranes |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] rvct1glywiydnpfnt41um4y1awrh3cx 6740620 6740617 2026-08-21T19:24:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog, np 6740620 wikitext text/x-wiki {{razlikuj|Cabrales}} {{Infobox settlement | name = Cabranes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Río Viacaba-3.JPG | image_caption = | image_flag = Flag of cabranes.png | image_shield = Escudo de Cabranes.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cabranes | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gerardo Fabián Fernández ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 38,31 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1094 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|24|25|N|5|25|26|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 98 | website = https://www.cabranes.es/ | footnotes = }} '''Cabranes''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu Osrednje Asturije, približno 40 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Villaviciosa (Asturija)|Villavicioso]], na jugovzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugozahodu na [[Nava (Asturija)|Navo]] in na zahodu na [[Sariego]]. Središče občine je v [[Santa Eulalia|Santi Eulalii]]. == Zgodovina == V občini niso odkrili arheoloških najd, niti ni drugih podatkov o njej iz poznejših obdobij. Cerkev v Gramedu so zidali verjetno 846. Nastanek občine je tesno povezan z ustanovitvijo samostana v Valdediósu v 13. stoletju, ki mu je bil Cabranes prehod do pristanišča v Tarni. Samostan je imel venomer večji vpliv na življenje občine kot lokalni plemiči, ki niso bili v velikem številu. V 16. stoletju je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II]] s papeškim dovoljenjem razlaščal tukajšnja zemljišča in naselja, kar je omogočilo, da Cabranes postane posvetna občina. V 19. stoletju se je razširilo območje občini, ko so k njej priključili ozemlje samostana Svetega Vincencija. Občina se je počasno in slabo razvijala, na njeno življenje tudi [[španska državljanska vojna]] ni vplivala veliko. == Geografija == V občini se nahaja veliko potokov. Vrhovi ne presegajo 600 m. == Gospodarstvo == Glavna panoga je še danes živinoreja, tudi je pomembno sadjarstvo (pridelovanje jabolk). Ima malo industrij, turistične dejavnosti so se v sedanjih časih začele razvijati. == Kultura == Cerkvene stavbe v občini so iz poznega srednjega veka kot cerkev Svetega Julija v Viñonu, cerkev Svete Evlalije in cerkev Svetega Martina. V Viñónu je ohranjena dvostropna stavba stare šole. Na prvem nadstropju je bil dom učiteljev. V stari šoli je šolski muzej, ki so ga ustanovili 1907. V občini imajo več cerkvenih praznikov. Čeprav živinoreja propada v Cabranesu, kljub temu so še vedno znani živinski sejmi v občini. Posebne omembe je vreden festival [[Mlečni riž|mlečnega riža]] v Santi Eulalii. == Asturijski jezik v občini == V skladu odredbe 17. novembra 2005 uradno uporabijo [[asturijščina|asturijski jezik]] v občini. V skladu s tem na tablah je izpisano asturijsko ime naselij v občini in ni obvezno uporabiti španskih poimenovanj.<ref>{{navedi novice|title=Consejería de CULTURA, COMUNICACIÓN SOCIAL Y TURISMO : Decreto 118/2005, de 17 de noviembre, por el que se determinan los topónimos oficiales del Concejo de Cabranes |work=Principado de Asturias |url=https://mas.lne.es/toponimia/pdf/cabranes-decreto.pdf |date=2.12.2005 |accessdate=21.8.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Canellada |first=María Josefa |title=El bable de Cabranes |publisher=Academia de la Llingua Asturiana |location=Oviedo |year=1996 |isbn=84-8168-056-7 |cobiss= |language=ast}} * {{navedi knjigo|last=Vigil |first=Ciriaco Miguel |title=Asturias monumental y epigrafica |year=2003 |publisher=Editorial Maxtor |location=Valladolid |isbn=978-84-9761-086-5 |cobiss= |language=es}} == Zunanje povezave == {{Commons|Cabranes}} * {{navedi novice|title=Cabranes |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/cabranes |date= |accessdate=21.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 2aqaulsf8d4pl8rdfhjtuit52ug642a Vojne kosti 0 607627 6740632 2026-08-21T20:37:36Z Yerpo 8417 začetek; v delu po [[:en:Bone Wars]] 6740632 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | image1 = Othniel Charles Marsh - Brady-Handy.jpg | width1 = 70px | alt1 = Portret Othniela Charlesa Marsha | image2 = Edcope.jpg | width2 = 100px | alt2 = Portret Edwarda Drinkerja Copea |footer=Vojne kosti je poganjalo rivalstvo med [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] (levo) in [[Edward Drinker Cope|Edwardom Drinkerjem Copeom]] (desno) }} '''Vojne kosti''' ({{jezik-en|Bone Wars}}), znane tudi kot '''velika dinozavrska mrzlica''' ({{jezik-en|Great Dinosaur Rush}}){{sfn|Martin|2006|p=66}} so bile obdobje intenzivnega in neusmiljeno tekmovalnega iskanja [[fosil]]ov [[dinozavri|dinozavrov]] v poznem 19. stoletju v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki sta jih poganjala zagrizena rivala [[Edward Drinker Cope]] z Akademije za naravoslovje iz [[Philadelphia|Philadelphie]] in [[Othniel Charles Marsh]] iz [[Peabodyjev muzej|Peabodyjevega muzeja]] [[Univerza Yale|Univerze Yale]]. Njun sprva kolegialen odnos se je zaradi njunih težavnih značajev sprevrgel v rivalstvo, v sklopu katerega sta se oba [[paleontologija|paleontologa]] posluževala zahrbtnih prijemov da bi prekosila drug drugega, vključno s podkupovanjem, krajami in uničevanjem fosilov. V iskanju fosilov sta se podala proti zahodu celine in odkrila bogata nahajališča v [[Kolorado|Koloradu]], [[Nebraska|Nebraski]] in [[Wyoming]]u. Oba sta izkoriščala svoje premoženje in vpliv za organizacijo raziskovalnih odprav in najem storitev ter odkupovanje najdb od lovcev na fosile. Z napadi v strokovnih objavah ter kasneje časopisih sta poskušala tudi očrniti ugled in ovirati financiranje drug drugega. Do konca obdobja leta 1892 sta bila oba rivala finančno izčrpana in z okrnjenim ugledom, vendar sta prispevala pomembna odkritja za paleontologijo in znanost nasploh. Zapustila sta tudi ogromno količino materiala za nadaljnje raziskave. Po njuni zaslugi je bilo odkritih in opisanih 142 vrst dinozavrov, s čimer sta skokovito povečala znanje o prazgodovinski favni celine in zbudila zanimanje najširše javnosti za dinozavre. Po drugi strani sta zaradi naglice storila mnogo napak pri interpretaciji najdb, ki so jih morale razreševati kasnejše generacije paleontologov. Obdobje so raziskovali različni [[Zgodovina znanosti in tehnike|zgodovinarji znanosti]] in nastala je vrsta knjig, pa tudi leposlovnih priredb zgodbe. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Martin |first=Anthony J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell Publishing]] |isbn=978-1-4051-3413-2}} [[Kategorija:Paleontologija]] [[Kategorija:Zgodovina biologije]] fz7ies5tsumej9z1fcj1dsc4vug5z75 6740677 6740632 2026-08-22T06:57:24Z Yerpo 8417 oprema, pp 6740677 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Več slik | align = right | direction = horizontal | image1 = Othniel Charles Marsh - Brady-Handy.jpg | width1 = 143 | alt1 = Portret Othniela Charlesa Marsha | image2 = Edcope.jpg | width2 = 150 | alt2 = Portret Edwarda Drinkerja Copea |footer=Vojne kosti je poganjalo rivalstvo med [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] (levo) in [[Edward Drinker Cope|Edwardom Drinkerjem Copeom]] (desno) }} '''Vojne kosti''' ({{jezik-en|Bone Wars}}), znane tudi kot '''velika dinozavrska mrzlica''' ({{jezik-en|Great Dinosaur Rush}}){{sfn|Martin|2006|p=66}} so bile obdobje intenzivnega in neusmiljeno tekmovalnega iskanja [[fosil]]ov [[dinozavri|dinozavrov]] v poznem 19. stoletju v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki sta jih poganjala zagrizena rivala [[Edward Drinker Cope]] z Akademije za naravoslovje iz [[Philadelphia|Philadelphie]] in [[Othniel Charles Marsh]] iz [[Peabodyjev muzej|Peabodyjevega muzeja]] [[Univerza Yale|Univerze Yale]]. Njun sprva kolegialen odnos se je zaradi njunih težavnih značajev sprevrgel v rivalstvo, v sklopu katerega sta se oba [[paleontologija|paleontologa]] posluževala zahrbtnih prijemov da bi prekosila drug drugega, vključno s podkupovanjem, krajami in uničevanjem fosilov. V iskanju fosilov sta se podala proti zahodu celine in odkrila bogata nahajališča v [[Kolorado|Koloradu]], [[Nebraska|Nebraski]] in [[Wyoming]]u. Oba sta izkoriščala svoje premoženje in vpliv za organizacijo raziskovalnih odprav, najem pomočnikov ter odkupovanje najdb od samostojnih lovcev na fosile. Z napadi v strokovnih objavah ter kasneje časopisih sta poskušala tudi očrniti ugled in ovirati financiranje drug drugega. Do konca obdobja leta 1892 sta bila oba rivala finančno izčrpana in z okrnjenim ugledom, vendar sta prispevala pomembna odkritja za paleontologijo in znanost nasploh. Zapustila sta tudi ogromno količino materiala za nadaljnje raziskave. Po njuni zaslugi je bilo odkritih in opisanih 142 vrst dinozavrov, s čimer sta skokovito povečala znanje o prazgodovinski favni celine in zbudila zanimanje najširše javnosti za dinozavre. Po drugi strani sta zaradi naglice storila mnogo napak pri interpretaciji najdb, ki so jih morale razreševati kasnejše generacije paleontologov. Obdobje so raziskovali različni [[Zgodovina znanosti in tehnike|zgodovinarji znanosti]] in nastala je vrsta knjig, pa tudi leposlovnih priredb zgodbe. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Martin |first=Anthony J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell Publishing]] |isbn=978-1-4051-3413-2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bone Wars}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – digitalizirana dela v Biodiversity Heritage Library * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/12437 Othniel Charles Marsh] – digitalizirana dela v Biodiversity Heritage Library [[Kategorija:Paleontologija]] [[Kategorija:Zgodovina biologije]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Združenih državah Amerike]] jlw7jnufhzwqkoje08ia9iqispxylrr Višja grafična šola v Zagrebu 0 607628 6740633 2026-08-21T20:38:16Z XJaM 3 preusmeritev na [[Grafična fakulteta v Zagrebu]] 6740633 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Grafična fakulteta v Zagrebu]] dffzbg4epuv35kclszjpq1tbsfsb0mj Esad Jakupović 0 607629 6740645 2026-08-21T22:36:00Z XJaM 3 N 6740645 wikitext text/x-wiki {{short description | Srbski fizik *1950.}} {{infopolje Znanstvenik | birth_date = {{datum rojstva in starost|1950|09|21}} | birth_place = [[Ćela]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] | nationality = {{ikona zastave|SRB}} [[Srbi|srbska]] | fields = {{ubl | [[matematika]] | [[energetika]]}} }} '''Esad Jakupović''', [[Srbi|srbski]] [[fizik]], * [[21. september]] [[1950]], Ćela, [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] (sedaj [[Petrovo, Prijedor|Petrovo]], [[Bosna in Hercegovina]]). Jakupović je redni profesor na [[Panevropska univerza »Apeiron«|Panevropski univerzi »Apeiron«]] in dopisni član [[Akademija znanosti in umetnosti Republike Srbsk|Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske]] (ANURS).{{r|spl00}} == Življenje == Rodil se je v vasi Ćela. Osnovno in srednjo šolo je končal v [[Prijedor]]u. Leta 1974 je diplomiral iz fizike na Fakulteti za industrijsko pedagogiko na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Podiplomski študij je zaključil leta 1984 na Fakulteti za kmetijske vede [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]] z magistrskim delom ''Poraba energije v prometu'' (''Utrošak energije u transportu'').{{r|spl01}} Doktorsko disertacijo je zagovarjal leta 1991 na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Po končanem študiju se je zaposlil kot profesor fizike v Srednješolskem centru v Prijedoru. En mandat je bil ravnatelj Srednje upravne šole. Nekaj časa je delal tudi na Oddelku za matematiko in fiziko Pedagoške akademije [[Univerza v Banjaluki|Univerze v Banjaluki]].{{r|spl02}} Od leta 1992 do 1996 je delal na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in kulturo zvezne države Bavarska v [[München|Münchnu]] v Nemčiji, nato pa na [[Fakulteta za strojništvo v Zenici|Fakulteti za strojništvo]] [[Univerza v Zenici|Univerze v Zenici]] kot profesor fizike in predstojnik Oddelka za matematiko in fiziko. Od leta 1997 do 1999 je bil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport [[Unsko-sanski kanton|Unsko-sanskega kantona]] v [[Bihać]]u,{{r|spl03}} nato pa od leta 1999 do 2002 rektor [[Univerza v Bihaću|Univerze v Bihaću]]. Na Fakulteti za poslovno ekonomijo v Banjaluki je poučeval dva predmeta, matematiko ter poslovno in finančno matematiko, nekaj časa pa je bil tudi prodekan za pedagoško delo. Od leta 2005 je zaposlen na Panevropski univerzi »Apeiron« v Banjaluki kot redni profesor za predmete fizika in biofizika, matematika ter poslovna in finančna matematika. Od leta 2014 je rektor Panevropske univerze »Apeiron«.{{r|spl04}} Objavil je mnoge recenzije, komentarje, ocene in kritike v različnih revijah in priročnikih. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo je osredotočeno predvsem na matematično modeliranje tehnoloških procesov, analizo energijskih bilanc pri proizvodnji [[biomasa|biomase]], analizo dielektričnih in absorpcijskih molekularnih kristalov ter alternativne vire energije. Sodeloval je pri izvajanju projektov »Potencial vetrne energije Republike Srbske« (»Energetski potencijal vetra Republike Srpske«) in »Prevodne in optične značilnosti nanorazsežnostnih kristalnih vzorcev« (»Provodne i optičke karakteristike nanodimenzionih kristalnih uzoraka«). Za dopisnega člana ANURS v delovni sestavi je bil izvoljen 4. decembra 2015.{{r|spl05}}{{r|spl06}} Je član Upravnega odbora za visoko šolstvo. Od 4. junija 2025 je generalni sekretar ANURS.{{r|spl00}} Med letoma 1976 in 1978 je bil v uredniškem odboru almanaha znanstvene fantastike ''Andromeda'', posebne izdaje revije ''[[Galaksija (revija)|Galaksija]]''.{{r|spl07}} == Bibliografija == * ''Fizika'', Sarajevo 1995 * ''Fizika i elektromagnetizam'', Zenica 1997 * ''Fizika II'', Bihać 1998; ''Fizika III'', Bihać 1998 * ''Finansijska i poslovna matematika'', Banjaluka 2007 * ''Diskretne matematičke strukture'', Banjaluka 2007 * ''Fizika i biofizika'', Banjaluka 2008 * ''Viša matematika'', Banjaluka 2008 * ''Obnovljivi izvori energije'', Banjaluka 2009 * ''Ekologija'', Banjaluka 2010 * ''Metodologija naučnoistraživačkog rada'' (soavtor), Banjaluka 2014 * ''Zbirka zadataka iz fizike'' (soavtor), Banjaluka 2018 * ''Trigonometrija'' (soavtor), Banjaluka 2018 == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="spl00">{{citat | title= Есад Јакуповић | date= | website= anurs.org | lang= sr | url= https://www.anurs.org/sr/academic/195 | accessdate= 2024-02-03}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Есад Јакуповић | date= | website= apeiron-uni.eu | lang= sr | url= http://www.apeiron-uni.eu/profesori/ESAD%20(FEHIM)%20JAKUPOVI%C4%86.htm | accessdate= 2019-11-23}}{{mrtva povezava}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Биографија Есада Јакуповића | date= | website= anurs.org | lang= sr | url= http://www.anurs.org/sajt/doc/File/clanovi_bibliografije/Esad_Jakupovic_biografija.docx | accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Prof. dr Esad Jakupović prorektor za nastavu | date= | website= apeironsrbija.edu.rs | lang= sr | url= http://apeironsrbija.edu.rs/fakmaticne/Fakulteti.html | accessdate= 2019-11-23}}{{mrtva povezava}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Улагање у знање и пракса рецепт за успјех | magazine= [[Glas Srpske]] | date= 2017-02-11| website= | lang= sr | url= http://www.glassrpske.com/cir/drustvo/vijesti/Ulaganje-u-znanje-i-praksa-recept-za-uspjeh/229373 | accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Нови чланови АНУРС-а Јакуповић и Митровић | date= 2016-11-16 | publisher= [[Radio-televizija Republike Srpske|RTRS]] | lang=) sr | url= https://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=230423 | accessdate= 2019-11-23 | quote = Želja vseh intelektualcev, visokih intelektualcev, je, da pridejo za govorniški oder Akademije. V čast mi je bila izvolitev decembra, torej sem opravil izpit za akademika na področju naravoslovnih, matematičnih in tehničnih znanosti, je poudaril Esad Jakupović, rektor Panevropske univerze »Apeiron« v Banjaluki.}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Изабрани нови чланови АНУРС | date= 2015-12-07 | magazine= Glas Srpske | lang= sr | url= http://www.glassrpske.com/cir/drustvo/vijesti/Izabrani-novi-clanovi-ANURS/198589| accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Publication Series: Andromeda almanah naučne fantastike | date= | publisher= [[Internet Speculative Fiction Database]] | website= isfdb.org | lang= en | url= https://www.isfdb.org/cgi-bin/pubseries.cgi?6910 | accessdate= 2026-08-21}}</ref> }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jakupović, Esad}} [[Kategorija:Srbski fiziki]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Banjaluki]] [[Kategorija:Člani ANURS]] ocqs7a5rwhm039047t1qbd7xrpdvww4 6740737 6740645 2026-08-22T09:53:04Z Pinky sl 2932 pp ref, birth_date = <!-- WD --> 6740737 wikitext text/x-wiki {{short description | Srbski fizik *1950.}} {{infopolje Znanstvenik | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ćela]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] | nationality = {{ikona zastave|SRB}} [[Srbi|srbska]] | fields = {{ubl | [[matematika]] | [[energetika]]}} }} '''Esad Jakupović''', [[Srbi|srbski]] [[fizik]], * [[21. september]] [[1950]], Ćela, [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]] (sedaj [[Petrovo, Prijedor|Petrovo]], [[Bosna in Hercegovina]]). Jakupović je redni profesor na [[Panevropska univerza »Apeiron«|Panevropski univerzi »Apeiron«]] in dopisni član [[Akademija znanosti in umetnosti Republike Srbsk|Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske]] (ANURS).{{r|spl00}} == Življenje == Rodil se je v vasi Ćela. Osnovno in srednjo šolo je končal v [[Prijedor]]u. Leta 1974 je diplomiral iz fizike na Fakulteti za industrijsko pedagogiko na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Podiplomski študij je zaključil leta 1984 na Fakulteti za kmetijske vede [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]] z magistrskim delom ''Poraba energije v prometu'' (''Utrošak energije u transportu'').{{r|spl01}} Doktorsko disertacijo je zagovarjal leta 1991 na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Po končanem študiju se je zaposlil kot profesor fizike v Srednješolskem centru v Prijedoru. En mandat je bil ravnatelj Srednje upravne šole. Nekaj časa je delal tudi na Oddelku za matematiko in fiziko Pedagoške akademije [[Univerza v Banjaluki|Univerze v Banjaluki]].{{r|spl02}} Od leta 1992 do 1996 je delal na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in kulturo zvezne države Bavarska v [[München|Münchnu]] v Nemčiji, nato pa na [[Fakulteta za strojništvo v Zenici|Fakulteti za strojništvo]] [[Univerza v Zenici|Univerze v Zenici]] kot profesor fizike in predstojnik Oddelka za matematiko in fiziko. Od leta 1997 do 1999 je bil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport [[Unsko-sanski kanton|Unsko-sanskega kantona]] v [[Bihać]]u,{{r|spl03}} nato pa od leta 1999 do 2002 rektor [[Univerza v Bihaću|Univerze v Bihaću]]. Na Fakulteti za poslovno ekonomijo v Banjaluki je poučeval dva predmeta, matematiko ter poslovno in finančno matematiko, nekaj časa pa je bil tudi prodekan za pedagoško delo. Od leta 2005 je zaposlen na Panevropski univerzi »Apeiron« v Banjaluki kot redni profesor za predmete fizika in biofizika, matematika ter poslovna in finančna matematika. Od leta 2014 je rektor Panevropske univerze »Apeiron«.{{r|spl04}} Objavil je mnoge recenzije, komentarje, ocene in kritike v različnih revijah in priročnikih. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo je osredotočeno predvsem na matematično modeliranje tehnoloških procesov, analizo energijskih bilanc pri proizvodnji [[biomasa|biomase]], analizo dielektričnih in absorpcijskih molekularnih kristalov ter alternativne vire energije. Sodeloval je pri izvajanju projektov »Potencial vetrne energije Republike Srbske« (»Energetski potencijal vetra Republike Srpske«) in »Prevodne in optične značilnosti nanorazsežnostnih kristalnih vzorcev« (»Provodne i optičke karakteristike nanodimenzionih kristalnih uzoraka«). Za dopisnega člana ANURS v delovni sestavi je bil izvoljen 4. decembra 2015.{{r|spl05}}{{r|spl06}} Je član Upravnega odbora za visoko šolstvo. Od 4. junija 2025 je generalni sekretar ANURS.{{r|spl00}} Med letoma 1976 in 1978 je bil v uredniškem odboru almanaha znanstvene fantastike ''Andromeda'', posebne izdaje revije ''[[Galaksija (revija)|Galaksija]]''.{{r|spl07}} == Bibliografija == * ''Fizika'', Sarajevo 1995 * ''Fizika i elektromagnetizam'', Zenica 1997 * ''Fizika II'', Bihać 1998; ''Fizika III'', Bihać 1998 * ''Finansijska i poslovna matematika'', Banjaluka 2007 * ''Diskretne matematičke strukture'', Banjaluka 2007 * ''Fizika i biofizika'', Banjaluka 2008 * ''Viša matematika'', Banjaluka 2008 * ''Obnovljivi izvori energije'', Banjaluka 2009 * ''Ekologija'', Banjaluka 2010 * ''Metodologija naučnoistraživačkog rada'' (soavtor), Banjaluka 2014 * ''Zbirka zadataka iz fizike'' (soavtor), Banjaluka 2018 * ''Trigonometrija'' (soavtor), Banjaluka 2018 == Sklici == {{sklici | refs= <ref name="spl00">{{citat | title= Есад Јакуповић | date= | website= anurs.org | lang= sr | url= https://www.anurs.org/sr/academic/195 | accessdate= 2024-02-03}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Есад Јакуповић | date= | website= apeiron-uni.eu | lang= sr | url= http://www.apeiron-uni.eu/profesori/ESAD%20(FEHIM)%20JAKUPOVI%C4%86.htm | accessdate= 2019-11-23}}{{mrtva povezava}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Биографија Есада Јакуповића | date= | website= anurs.org | lang= sr | url= http://www.anurs.org/sajt/doc/File/clanovi_bibliografije/Esad_Jakupovic_biografija.docx | accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Prof. dr Esad Jakupović prorektor za nastavu | date= | website= apeironsrbija.edu.rs | lang= sr | url= http://apeironsrbija.edu.rs/fakmaticne/Fakulteti.html | accessdate= 2019-11-23}}{{mrtva povezava}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Улагање у знање и пракса рецепт за успјех | magazine= [[Glas Srpske]] | date= 2017-02-11| website= | lang= sr | url= http://www.glassrpske.com/cir/drustvo/vijesti/Ulaganje-u-znanje-i-praksa-recept-za-uspjeh/229373 | accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Нови чланови АНУРС-а Јакуповић и Митровић | date= 2016-11-16 | publisher= [[Radio-televizija Republike Srpske|RTRS]] | language= sr | url= https://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=230423 | accessdate= 2019-11-23 | quote = Želja vseh intelektualcev, visokih intelektualcev, je, da pridejo za govorniški oder Akademije. V čast mi je bila izvolitev decembra, torej sem opravil izpit za akademika na področju naravoslovnih, matematičnih in tehničnih znanosti, je poudaril Esad Jakupović, rektor Panevropske univerze »Apeiron« v Banjaluki.}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Изабрани нови чланови АНУРС | date= 2015-12-07 | magazine= Glas Srpske | lang= sr | url= http://www.glassrpske.com/cir/drustvo/vijesti/Izabrani-novi-clanovi-ANURS/198589| accessdate= 2019-11-23}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Publication Series: Andromeda almanah naučne fantastike | date= | publisher= [[Internet Speculative Fiction Database]] | website= isfdb.org | lang= en | url= https://www.isfdb.org/cgi-bin/pubseries.cgi?6910 | accessdate= 2026-08-21}}</ref> }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jakupović, Esad}} [[Kategorija:Srbski fiziki]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Banjaluki]] [[Kategorija:Člani ANURS]] 2p9658fy1l862egab965x4cfpa3496w Vojna kosti 0 607630 6740674 2026-08-22T06:47:19Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Vojne kosti]] 6740674 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vojne kosti]] jup72lwnpkq8foen22jtduv2narxael Bone Wars 0 607631 6740675 2026-08-22T06:47:36Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Vojne kosti]] 6740675 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vojne kosti]] jup72lwnpkq8foen22jtduv2narxael Velika dinozavrska mrzlica 0 607632 6740680 2026-08-22T07:05:53Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Vojne kosti]] 6740680 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vojne kosti]] jup72lwnpkq8foen22jtduv2narxael Pogovor:City of London 1 607633 6740706 2026-08-22T08:53:17Z Erardo Galbi 166658 /* Prevod */ nov razdelek 6740706 wikitext text/x-wiki == Prevod == Po zgledu francoščine ''Cité de Londres'' in italijanščine ''Città di Londra'' bi poslovenil v '''Mesto London'''. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 10:53, 22. avgust 2026 (CEST) 5gjuj68qsgm0b5n83g3lxny5s32pu9p 6740719 6740706 2026-08-22T09:28:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Prevod */ odgovor 6740719 wikitext text/x-wiki == Prevod == Po zgledu francoščine ''Cité de Londres'' in italijanščine ''Città di Londra'' bi poslovenil v '''Mesto London'''. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 10:53, 22. avgust 2026 (CEST) :{{Za}}, bi bilo bolj spodobno. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:28, 22. avgust 2026 (CEST) k0eg91hv4o7yiievlxko6qqz4yp0vp3 Ordos 0 607634 6740714 2026-08-22T09:21:34Z Octopus 13285 nova stran z vsebino: »{{Infobox ecoregion |name = Puščava Ordos<br/><small>Stepa Ordoške planote</small> |image = 20130801内蒙鄂托克旗镇北山梁S313省道边盛夏晴日草场 - panoramio.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Stepska pokrajina |map = |map_size = |map_alt = Ecoregion territory (in purple) |map_caption = Ecoregion territory (in purple) |biogeographic_realm = [[palearktika]] |biome = gorska travišča in grmičevje |border = polpuščava planote Alašan...« 6740714 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion |name = Puščava Ordos<br/><small>Stepa Ordoške planote</small> |image = 20130801内蒙鄂托克旗镇北山梁S313省道边盛夏晴日草场 - panoramio.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Stepska pokrajina |map = |map_size = |map_alt = Ecoregion territory (in purple) |map_caption = Ecoregion territory (in purple) |biogeographic_realm = [[palearktika]] |biome = gorska travišča in grmičevje |border = polpuščava planote Alašan |border1 = mešani gozdovi puhličaste planote osrednje Kitajske |border2 = gorski iglasti gozdovi Helanšana |border3 = mongolsko-mandžurska travišča |border4 = grmičevje in travniki jugovzhodnega Tibeta |animals = |bird_species = |area = 215,952 |country = {{CHN}} |state = [[Gansu]] |state1 = [[Notranja Mongolija]] |state2 = [[Ningšja]] |state3 = [[Šaanši]] |state4 = [[Šanši]] |region_type = Province |elevation = |coordinates = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = kritičen/ogrožen<ref name=wwf>{{WWF ecoregion|id=pa1013 |name=Ordos Plateau steppe}}</ref> |global200 = |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |protected = 0,04 |protected_ref = <ref name=dopa>"Ordos Plateau steppe". Dopa Explorer. Accessed 4 March 2021. [https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/ecoregion/81013]</ref> }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Kitajske]] [[Kategorija:Puščave]] sutk1ue1xtircrg5wg9utta7gpf970c 6740734 6740714 2026-08-22T09:49:20Z Octopus 13285 uvod 6740734 wikitext text/x-wiki {{Infobox ecoregion |name = Puščava Ordos<br/><small>Stepa Ordoške planote</small> |image = 20130801内蒙鄂托克旗镇北山梁S313省道边盛夏晴日草场 - panoramio.jpg |image_size = |image_alt = |caption = Stepska pokrajina |map = |map_size = |map_alt = Ecoregion territory (in purple) |map_caption = Ecoregion territory (in purple) |biogeographic_realm = [[palearktika]] |biome = gorska travišča in grmičevje |border = polpuščava planote Alašan |border1 = mešani gozdovi puhličaste planote osrednje Kitajske |border2 = gorski iglasti gozdovi Helanšana |border3 = mongolsko-mandžurska travišča |border4 = grmičevje in travniki jugovzhodnega Tibeta |animals = |bird_species = |area = 215,952 |country = {{CHN}} |state = [[Gansu]] |state1 = [[Notranja Mongolija]] |state2 = [[Ningšja]] |state3 = [[Šaanši]] |state4 = [[Šanši]] |region_type = Province |elevation = |coordinates = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = kritičen/ogrožen<ref name=wwf>{{WWF ecoregion|id=pa1013 |name=Ordos Plateau steppe}}</ref> |global200 = |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |protected = 0,04 |protected_ref = <ref name=dopa>"Ordos Plateau steppe". Dopa Explorer. Accessed 4 March 2021. [https://dopa-explorer.jrc.ec.europa.eu/ecoregion/81013]</ref> }} '''Puščava Ordos''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 鄂尔多斯沙漠, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄂爾多斯沙漠, [[pinjin]]: È'ěrduōsī Shāmò) je puščavsko/stepsko območje na severozahodu [[Kitajska|Kitajske]], ki ga upravlja prefektura mesta Ordos v avtonomni regiji [[Notranja Mongolija]]. Središče puščave je približno 39°S in 109°V. Ordos meri približno 90.650 km² in obsega dve podpuščavi: puščavo Kubuči, 7. največjo puščavo na Kitajskem na severu in puščavo Mu Us, 8. največjo puščavo na Kitajskem na jugu. Tla puščave Ordos, vkleščena med obdelovalno regijo Hetao na severu in planoto Loes na jugu, so večinoma mešanica suhe [[Glina|gline]] in [[Pesek|peska]], zato ni najbolj primerna za kmetijstvo. ==Lega== Puščavo Ordos na zahodu, severu in vzhodu skoraj v celoti obdaja velika pravokotna okljuka srednjega toka [[Rumena reka|Rumene reke]], znana kot Ordoška zanka. Severno in vzhodno od Rumene reke ločujeta Ordos od puščave [[Gobi]] gorovji Šejtenula in Jin, povezani z južnim koncem Velikega Kinganskega gorovja.{{sfn|Bealby|1911|p=168}} Na jugu in vzhodu ločuje Ordos od rodovitnih puhličastih pokrajin [[Kitajski zid]]. Ordos pokriva južni del avtonomne kitajske regije Notranja Mongolija in dele provinc [[Ningšja]], [[Šaanši]], [[Šanši]] in [[Gansu]]. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Kitajske]] [[Kategorija:Puščave]] lawbhtwokegz8qk5y8u4rayq761f7nq 2. knjiga kraljev 0 607635 6740716 2026-08-22T09:26:18Z Jurij5 159659 nova stran z vsebino: »'''Druga knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים ב׳}}, ''Məlāḵīm 2''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Δʹ}}, ''Basileiōn D''; latinsko ''Liber II Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med nekdanje preroke (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Sku...« 6740716 wikitext text/x-wiki '''Druga knjiga kraljev''' (hebrejsko {{lang|he|מְלָכִים ב׳}}, ''Məlāḵīm 2''; grško {{lang|grc|Βασιλειῶν Δʹ}}, ''Basileiōn D''; latinsko ''Liber II Regum'') je ena od zgodovinskih knjig [[Stara zaveza|Stare zaveze]] in del [[Tanak|hebrejske Biblije]]. V judovskem kanonu sodi med nekdanje preroke (skupaj z [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Jozuetom]], [[Sodniki]] in Samuelovima knjigama), v krščanskem kanonu pa med zgodovinske knjige. Skupaj s [[1. knjiga kraljev|Prvo knjigo kraljev]] je prvotno tvorila enotno literarno delo, ki je bilo v [[Septuaginta|Septuaginti]] razdeljeno na dve knjigi zaradi dolžine rokopisa.<ref name="Hahn">Scott Hahn, ''Catholic Bible Dictionary'' (New York: Image, 2009), str. 338–342 (geslo »Kings, Books of«).</ref><ref name="Bergsma">John Bergsma in Brant Pitre, ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament'' (San Francisco: Ignatius Press, 2018), pogl. 15.</ref> Knjiga nadaljuje pripoved iz Prve knjige kraljev o razdeljenih kraljestvih Izraela in Jude. Osredotoča se na delovanje preroka [[Elizej|Elizeja]], propad severnega kraljestva pod asirsko oblastjo (722 pr. n. št.), vladavino južnih kraljev od Ezekije do Sedekije ter končni propad Jeruzalema in [[babilonsko suženjstvo]] (586 pr. n. št.). Knjiga se zaključi z izpustom kralja Jojahina iz babilonskega suženjstva, kar ohranja upanje na nadaljevanje [[David (kralj)|Davidove]] dinastije. Osrednje teološko sporočilo je, da nezvestoba [[5. Mojzesova knjiga|Devteronomijevi]] zavezi vodi v sodbo in izgnanstvo, hkrati pa Božja zvestoba [[Davidova zaveza|Davidovi zavezi]] ostaja neomajna in odpira možnost obnovitve.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC">Jerome T. Walsh, »1-2 Kings«, v Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.), ''The New Jerome Biblical Commentary'' (Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990), str. 161–175.</ref> == Naslov in mesto v kanonu == Hebrejsko ime knjige izhaja iz naslova celotnega dela ''Məlāḵīm'' (»Kralji«). V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga knjiga kraljev obravnavani kot eno delo. V [[Septuaginta|Septuaginti]] sta bili razdeljeni in vključeni v skupino štirih »knjig o kraljestvih« (1–4 Βασιλειῶν), kjer 1–2 Samuelovi knjigi ustrezata 1–2 Kraljestvom, 1–2 Kralji pa 3–4 Kraljestvom. [[Vulgata]] je to štetje prevzela in ju imenovala 3–4 Kralji (oziroma 1–2 Kralji v sodobnih izdajah). Točka delitve (sredi vladavine Ahazije) ni literarna meja, temveč praktična odločitev zaradi dolžine.<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /> V judovskem kanonu knjiga sodi med nekdanje preroke. V krščanskem kanonu je uvrščena med zgodovinske knjige, takoj za Prvo knjigo kraljev in pred [[1. Kroniška knjiga|Prvo kroniško knjigo]]. Skupaj z Jozuetom, Sodniki, 1–2 Samuelovima in 1–2 Kralji tvori t. i. deuteronomistično zgodovino, ki pripoveduje zgodovino Izraela od vstopa v deželo do babilonskega izgnanstva v luči zaveze iz Devteronomija.<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Struktura == Druga knjiga kraljev je sestavljena iz 25 poglavij. Literarno tvori s Prvo knjigo kraljev enotno celoto, ki se razteza od Davidovih zadnjih dni do izpusta kralja Jojahina iz babilonskega ujetništva. Osnovna struktura celotnih Kraljev je tripartitna: enotno kraljestvo pod Salomonom (1 Kr 1–11), razdeljeno kraljestvo (1 Kr 12 – 2 Kr 17) in Judeja sama (2 Kr 18–25). V Drugi knjigi kraljev se tako srečamo z nadaljevanjem razdeljenega kraljestva, propadom severa in končno usodo Jude.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Osrednji del razdeljenega kraljestva je urejen koncentrično okoli ministrstva prerokov Elije in Elizeja, pri čemer je prehod z Elije na Elizeja (2 Kr 2) strukturno središče celotne pripovedi o Kraljih.<ref name="Bergsma" /> === Uvod: Elijev odhod in Elizejev vzpon (2 Kr 1–2) === Knjiga se začne z vladavino Ahazije, sina Ahaba, in Elijevim soočenjem z njim. Sledi prenos Elijevega duha na Elizeja ob Elijevem vnebovzetju. Elizej prejme dvojni delež Elijevega duha in začne svoje delovanje z vrsto čudežev.<ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /><ref name="Bergsma" /> === Osrednji del: Elizejev ciklus in propad severnega kraljestva (2 Kr 3–17) === Elizejev ciklus (2 Kr 3–13) obsega čudeže za posameznike (npr. pomnožitev olja, vstajenje Súnamitove sinu, ozdravljenje Naamana), reševanje Izraela pred Sirci, maziljenje Jehuja in Hazaela ter Elizejevo smrt. Sledi izmenično poročanje o kraljih Izraela in Jude. Severno kraljestvo se pod asirsko invazijo (Tiglat-Pileser III., Salmanasar V., Sargon II.) konča s padcem Samarije leta 722 pr. n. št. Avtor podrobno razloži vzroke propada: malikovanje, zavračanje prerokov in zaveze (2 Kr 17).<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> {| class="wikitable" |+Struktura osrednjega dela (2 Kr 3–17) !Poglavja !Vsebina |- |3–8 |Elizejevi čudeži in delovanje med kralji |- |9–10 |Jehujeva revolucija in uničenje Ahabove dinastije |- |11–12 |Atalija in Joas v Judi |- |13 |Elizejeva smrt in zadnji kralji Izraela |- |14–16 |Amazja, Jeroboam II., Azarja, Jotam, Ahaz |- |17 |Padec Samarije in teološka razlaga |} === Judeja sama: od Ezekije do babilonskega izgnanstva (2 Kr 18–25) === Po propadu severa se pripoved osredotoči na Judo. Ezekija izvede versko reformo, se upre Asircem in doživi čudežno rešitev Jeruzalema (2 Kr 18–20). Manase in Amon predstavljata vrhunec greha. Jošija izvede temeljito reformo na podlagi najdene knjige postave (2 Kr 22–23). Sledijo zadnji kralji (Joahaz, Jojakim, Jojahin, Sedekija), babilonske invazije, uničenje templja in Jeruzalema leta 586 pr. n. št. ter izgnanstvo. Knjiga se konča z izpustom Jojahina iz ječe v Babilonu (2 Kr 25,27–30), kar ohranja upanje na Davidovo dinastijo.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> == Teološka sporočila == Osrednje teološko sporočilo Druge knjige kraljev je nadaljevanje dialektike med [[Mojzes|Mojzesovo]] (devteronomistično) zavezo in [[Davidova zaveza|Davidovo zavezo]]. Kralji so ocenjeni predvsem po zvestobi kultu v jeruzalemskem templju in po zavračanju malikovanja. Severno kraljestvo propade zaradi grehov Jeroboama in njegovih naslednikov; Judi je zaradi Davidove zaveze podaljšan čas, vendar tudi ona podleže sodbi zaradi grehov Manaseja in drugih.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /><ref name="NJBC" /> Tempelj ostaja središče teološke pozornosti: njegova usoda merilo za sodbo nad kralji. Preroki (zlasti Elizej, nato Izaija, Huldá in drugi) delujejo kot Božji glasniki, ki kralje soočajo z zaveznimi zahtevami in napovedujejo sodbo, hkrati pa ohranjajo upanje. Poslanstvo Elije in Elizeja predstavlja upanje sredi propada: Bog še vedno pošilja preroke »kakor Mojzes«.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> Kljub prevladujoči temi sodbe in izgnanstva knjiga ohranja motiv upanja, utemeljen v Davidovi zavezi. Končni prizor izpusta Jojahina (2 Kr 25,27–30) ni zgolj zgodovinski podatek, temveč teološki signal, da Božja zvestoba Davidovi dinastiji ni prekinjena. Ta napetost med sodbo in zvestobo se v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] razreši v [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]] kot Davidovem sinu.<ref name="Bergsma" /><ref name="Hahn" /> == Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost == Judovska tradicija pripisuje avtorstvo preroku Jeremiju, vendar sodobni raziskovalci to zavračajo. Knjigi sta anonimni in nastali iz več virov: letopisov kraljev Izraela in Jude, preroških ciklusov (Elija, Elizej), uradnih dokumentov in drugih tradicij. Dokončno oblikovanje je potekalo v okviru deuteronomistične zgodovine, najverjetneje med babilonskim izgnanstvom ali kmalu po njem (po 561 pr. n. št., ko je omenjen izpust Jojahina).<ref name="Hahn" /><ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Sodobni raziskovalci priznavajo, da knjiga odraža zgodovinsko jedro dogodkov 9.–6. stoletja pr. n. št., čeprav so podrobnosti literarno in teološko oblikovane. Arheološke najdbe (npr. asirski napisi o padcu Samarije, Senaheribova prizma o Ezekijevi vladavini, siloanski napis o Ezekijevem predoru, babilonske kronike) potrjujejo številne dogodke. Minimalistične šole so postavljale pod vprašaj nekatere podrobnosti, vendar večina katoliških in mainstream bibličnih učenjakov ohranja zmerno zaupanje v zgodovinsko jedro pripovedi, zlasti glede propada severnega kraljestva, Ezekijeve reforme, Jošijeve reforme in babilonskega izgnanstva.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> Literarno gre za skrbno oblikovano delo s stereotipno formulo za vladavine kraljev (leto nastopa, dolžina vladavine, ocena, sklic na vire, smrt in naslednik), ki daje knjigi uraden, skoraj uradniški ton, hkrati pa omogoča teološko presojo vsakega vladarja. Koncentrične strukture okoli prerokov poudarjajo, da je Božja beseda preko prerokov ključna za razumevanje zgodovine.<ref name="Bergsma" /><ref name="NJBC" /> == Glej tudi == * [[1. knjiga kraljev|Prva knjiga kraljev]] * [[2. Samuelova knjiga]] * [[Elizej]] * [[Elija]] * [[Ezekija]] * [[Jošija]] * [[David (kralj)]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Bergsma, John in Brant Pitre. ''A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament''. San Francisco: Ignatius Press, 2018 (pogl. 15: The Books of Kings). * Brown, Raymond E., Joseph A. Fitzmyer in Roland E. Murphy (ur.). ''The New Jerome Biblical Commentary''. Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1990 (Walsh, Jerome T., »1-2 Kings«, str. 161–175). * Hahn, Scott. ''Catholic Bible Dictionary''. New York: Image, 2009 (geslo »Kings, Books of«, str. 338–342). == Zunanje povezave == * [https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Kr&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Slovenski standardni prevod (SSP) – Druga knjiga kraljev] {{Sveto pismo}} {{Normativna kontrola}} 5tx91p3zneyxctjrs8yibbjfso6oopn Potosi 0 607636 6740729 2026-08-22T09:40:20Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Potosi]] na [[Potosí]] 6740729 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Potosí]] o3kmgibxl4qxkkeedj2cfqgl2dcm2s4 Predloga:Taksonomija/Serranus 10 607637 6740749 2026-08-22T10:16:04Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Serranus |parent=Serranidae |refs= {{Cof family|family=Serranidae|access-date=28 July 2025}}}}« 6740749 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Serranus |parent=Serranidae |refs= {{Cof family|family=Serranidae|access-date=28 July 2025}}}} b7dvaxbcot1sfxumt59gghuro8h1icw Predloga:Taksonomija/Serranidae 10 607638 6740754 2026-08-22T10:21:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Zobčasti ostriži|Serranidae |parent=Percoidei |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=18 November 2024 |language=en}} }}« 6740754 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Zobčasti ostriži|Serranidae |parent=Percoidei |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=18 November 2024 |language=en}} }} 28wyog86p0e2it81hr151vm7chjeofr Habsburške dedne dežele 0 607639 6740756 2026-08-22T10:23:14Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{kratki opis|Alpine heartland of the Habsburg monarchy}} {{multiple image | align = | image1 = HRR_1648.png | width1 = 300 | caption1 = The [[Holy Roman Empire]] in 1648 with the Habsburg ''Erblande'', including [[Lands of the Bohemian Crown|Bohemia]], in amber. | image2 = Locator_Austrian_Circle.svg | width2 = 250 | caption2 = The Austrian Circle (red), including some non-Habsburg lands, in 1512. | footer = }} The '''{{lang|de|Erblande}}''' ("Hered...« 6740756 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{kratki opis|Alpine heartland of the Habsburg monarchy}} {{multiple image | align = | image1 = HRR_1648.png | width1 = 300 | caption1 = The [[Holy Roman Empire]] in 1648 with the Habsburg ''Erblande'', including [[Lands of the Bohemian Crown|Bohemia]], in amber. | image2 = Locator_Austrian_Circle.svg | width2 = 250 | caption2 = The Austrian Circle (red), including some non-Habsburg lands, in 1512. | footer = }} The '''{{lang|de|Erblande}}''' ("Hereditary Lands") of the [[House of Habsburg]] formed the [[Alps|Alpine]] heartland of the [[Habsburg monarchy]].<ref name=Kann1>Kann, ''Habsburg Empire'', 1–4.</ref> They were the hereditary possessions of the Habsburgs within the [[Holy Roman Empire]] from before 1526. The {{lang|de|Erblande}} were not all unified under the head of the dynasty prior to the 17th century. They were divided into several groupings: the [[Archduchy of Austria]], [[Inner Austria]], the [[County of Tyrol]], and [[Further Austria]].<ref name=Ingrao5>Ingrao, ''Habsburg Monarchy'', 5–9.</ref> The {{lang|de|Erblande}} did not include either the [[Lands of the Bohemian Crown]] or the [[Lands of the Hungarian Crown]], since both monarchies were elective when the Habsburg [[Ferdinand I, Holy Roman Emperor|Ferdinand I]] was elected to their thrones in 1526. Ferdinand divided the {{lang|de|Erblande}} between his three heirs in 1564 and they were not reunited until 1665.<ref name=Ingrao5/> The {{lang|de|Erblande}} were gathered into the [[Austrian Circle]] in 1512. This ensured a direct connection between the junior lines of the Austrian Habsburgs and the Empire after 1564, since throughout this period the Austrian Habsburgs exercised only one vote in the [[Imperial Diet (Holy Roman Empire)|Council of Princes]].<ref>Winkelbauer, "Separation and Symbiosis", 174.</ref> Both the Bohemian and Hungarian nobilities lost their rights of royal election through defeat in battle. Following his victory in the [[Schmalkaldic War]] in 1547, Ferdinand I extracted recognition from the [[Bohemian Diet]] that the royal succession would be hereditary. This recognition proved ineffective.<ref name=Fichter>Fichtner, "When Brothers Agree", 67–68.</ref> It was only following the [[Battle of White Mountain]] (1620), a victory over Bohemian rebels during the [[Thirty Years' War]], that [[Ferdinand II, Holy Roman Emperor|Ferdinand II]] promulgated a {{ill|Renewed Land Ordinance|de|Verneuerte Landesordnung}} (1627/1628) that definitively established hereditary succession. In his will and testament of 1621, Ferdinand II tried to establish the principle of primogeniture to ensure that the ''Erblande'' would not be divided again as in 1564. Following the [[Battle of Mohács (1687)|Battle of Mohács]] (1687), in which [[Leopold I, Holy Roman Emperor|Leopold I]] reconquered almost all of Hungary from the [[Ottoman Turks]], the emperor held a [[Diet of Hungary|diet in Pressburg]] to establish hereditary succession in the Hungarian kingdom.<ref name=Kann55>Kann, ''Habsburg Empire'', 55–57.</ref> Although the term ''Erblande'' was often extended to include Bohemia (which lay within the Holy Roman Empire) after 1627, it was never used to describe Hungary, even after 1687.<ref name=Hochedlingerxvii>Hochedlinger, ''Austria's Wars'', xvii.</ref> ==Notes== {{reflist}} ==Sources== {{refbegin}} *Fichtner, Paula Sutter. "When Brothers Agree: Bohemia, the Habsburgs, and the Schmalkaldic Wars, 1546–1547". ''Austrian History Yearbook'' '''11''' (1975): 67–78. *Hochedlinger, Michael. ''Austria's Wars of Emergence: War, State and Society in the Habsburg Monarchy, 1683–1797''. Routledge, 2013. *Ingrao, Charles W. ''The Habsburg Monarchy, 1618–1815''. 3rd ed. Cambridge University Press, 2019. *Kann, Robert A. ''A History of the Habsburg Empire, 1526–1918''. University of California Press, 1974. *Winkelbauer, Thomas. "Separation and Symbiosis: The Habsburg Monarchy and the Empire in the Seventeenth Century". In Robert Evans and Peter Wilson (eds.), ''The Holy Roman Empire, 1495–1806: A European Perspective''. Brill, 2012. pp. 167–184. {{refend}} [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Dedno pravo]] pd74b8w5jqte9ennlsywte5cdsdlhwf 6740762 6740756 2026-08-22T10:31:44Z Erardo Galbi 166658 6740762 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{kratki opis|Alpsko srce habsburške monarhije}} {{multiple image | align = | image1 = HRR_1648.png | width1 = 300 | caption1 = The [[Holy Roman Empire]] in 1648 with the Habsburg ''Erblande'', including [[Lands of the Bohemian Crown|Bohemia]], in amber. | image2 = Locator_Austrian_Circle.svg | width2 = 250 | caption2 = The Austrian Circle (red), including some non-Habsburg lands, in 1512. | footer = }} '''Dedne dežele''' (Erblande) [[Habsburžani|Habsburžanov]] so tvorila alpsko jedro [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]].<ref name="Kann1">Kann, ''Habsburg Empire'', 1–4.</ref> Bila so dedna posestva Habsburžanov znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] že pred letom 1526. Dedne dežele niso bile vse združene pod vodstvom dinastije pred 17. stoletjem. Razdeljene so bile na več skupin: [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Notranja Avstrija]], [[Grofija Tirolska]] in [[Prednja Avstrija]].<ref name="Ingrao5">Ingrao, ''Habsburg Monarchy'', 5–9.</ref> The Hereditary Lands did not include either the [[Lands of the Bohemian Crown]] or the [[Lands of the Hungarian Crown]], since both monarchies were elective when the Habsburg [[Ferdinand I, Holy Roman Emperor|Ferdinand I]] was elected to their thrones in 1526. Ferdinand divided the {{lang|de|Erblande}} between his three heirs in 1564 and they were not reunited until 1665.<ref name=Ingrao5/> The {{lang|de|Erblande}} were gathered into the [[Austrian Circle]] in 1512. This ensured a direct connection between the junior lines of the Austrian Habsburgs and the Empire after 1564, since throughout this period the Austrian Habsburgs exercised only one vote in the [[Imperial Diet (Holy Roman Empire)|Council of Princes]].<ref>Winkelbauer, "Separation and Symbiosis", 174.</ref> Dedna ozemlja niso vključevala niti ozemelj češke krone niti ozemelj madžarske krone, saj sta bili obe monarhiji volilni, ko je bil habsburški Ferdinand I. leta 1526 izvoljen na njuna prestola. Ferdinand je leta 1564 dedna ozemlja razdelil med svoje tri dediče, ponovno pa so bila združena šele leta 1665. Dedna ozemlja so bila leta 1512 združena v avstrijski krog. To je po letu 1564 zagotovilo neposredno povezavo med mlajšimi rodovi avstrijskih Habsburžanov in cesarstvom, saj so avstrijski Habsburžani v tem obdobju v Svetu knezov imeli le en glas. Both the Bohemian and Hungarian nobilities lost their rights of royal election through defeat in battle. Following his victory in the [[Schmalkaldic War]] in 1547, Ferdinand I extracted recognition from the [[Bohemian Diet]] that the royal succession would be hereditary. This recognition proved ineffective.<ref name="Fichter">Fichtner, "When Brothers Agree", 67–68.</ref> It was only following the [[Battle of White Mountain]] (1620), a victory over Bohemian rebels during the [[Thirty Years' War]], that [[Ferdinand II, Holy Roman Emperor|Ferdinand II]] promulgated a {{ill|Renewed Land Ordinance|de|Verneuerte Landesordnung}} (1627/1628) that definitively established hereditary succession. In his will and testament of 1621, Ferdinand II tried to establish the principle of primogeniture to ensure that the ''Erblande'' would not be divided again as in 1564. Following the [[Battle of Mohács (1687)|Battle of Mohács]] (1687), in which [[Leopold I, Holy Roman Emperor|Leopold I]] reconquered almost all of Hungary from the [[Ottoman Turks]], the emperor held a [[Diet of Hungary|diet in Pressburg]] to establish hereditary succession in the Hungarian kingdom.<ref name="Kann55">Kann, ''Habsburg Empire'', 55–57.</ref> Although the term ''Erblande'' was often extended to include Bohemia (which lay within the Holy Roman Empire) after 1627, it was never used to describe Hungary, even after 1687.<ref name="Hochedlingerxvii">Hochedlinger, ''Austria's Wars'', xvii.</ref> Tako češki kot madžarski plemstvo sta zaradi poraza v bitki izgubila pravico do izbire kralja. Po zmagi v Šmalkaldski vojni leta 1547 je Ferdinand I. od češkega zbornika izsilil priznanje, da bo kraljevska nasledstvo dedno. To priznanje se je izkazalo za neučinkovito. Šele po bitki na Beli gori (1620), zmagi nad češkimi uporniki med tridesetletno vojno, je Ferdinand II. razglasil Obnovljeni deželni odlok (de) (1627/1628), ki je dokončno uveljavil dedno nasledstvo. V svoji oporoki iz leta 1621 je Ferdinand II. poskušal uveljaviti načelo prvorojenstva, da bi zagotovil, da se dediščinske dežele ne bi ponovno razdelile, kot se je zgodilo leta 1564. Po bitki pri Mohaču (1687), v kateri je Leopold I. od Osmanskih Turkov ponovno osvojil skoraj vso Madžarsko, je cesar v Pressburgu sklical deželni zbor, da bi v madžarskem kraljestvu uvedel dedno nasledstvo. Čeprav se je izraz »Erblande« po letu 1627 pogosto razširil tudi na Češko (ki je ležala znotraj Svetega rimskega cesarstva), se nikoli ni uporabljal za opis Madžarske, niti po letu 1687. ==Sklici== {{reflist}} ==Viri== {{refbegin}} *Fichtner, Paula Sutter. "When Brothers Agree: Bohemia, the Habsburgs, and the Schmalkaldic Wars, 1546–1547". ''Austrian History Yearbook'' '''11''' (1975): 67–78. *Hochedlinger, Michael. ''Austria's Wars of Emergence: War, State and Society in the Habsburg Monarchy, 1683–1797''. Routledge, 2013. *Ingrao, Charles W. ''The Habsburg Monarchy, 1618–1815''. 3rd ed. Cambridge University Press, 2019. *Kann, Robert A. ''A History of the Habsburg Empire, 1526–1918''. University of California Press, 1974. *Winkelbauer, Thomas. "Separation and Symbiosis: The Habsburg Monarchy and the Empire in the Seventeenth Century". In Robert Evans and Peter Wilson (eds.), ''The Holy Roman Empire, 1495–1806: A European Perspective''. Brill, 2012. pp. 167–184. {{refend}} [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Dedno pravo]] oppo062faw8qefiz3exigxu5ex5yo8r 6740796 6740762 2026-08-22T11:48:35Z Erardo Galbi 166658 6740796 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Alpsko srce habsburške monarhije}} {{multiple image | align = | image1 = HRR_1648.png | width1 = 300 | caption1 = The [[Holy Roman Empire]] in 1648 with the Habsburg ''Erblande'', including [[Lands of the Bohemian Crown|Bohemia]], in amber. | image2 = Locator_Austrian_Circle.svg | width2 = 250 | caption2 = The Austrian Circle (red), including some non-Habsburg lands, in 1512. | footer = }} '''Dedne dežele''' ({{Jezik-de|Erblande}}) [[Habsburžani|Habsburžanov]] so tvorila alpsko jedro [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]].<ref name="Kann1">Kann, ''Habsburg Empire'', 1–4.</ref> Bila so dedna posestva Habsburžanov znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] že pred letom 1526. Dedne dežele niso bile vse združene pod vodstvom dinastije pred 17. stoletjem. Razdeljene so bile na več skupin: [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Notranja Avstrija]], [[Grofija Tirolska]] in [[Prednja Avstrija]].<ref name="Ingrao5">Ingrao, ''Habsburg Monarchy'', 5–9.</ref> Dedne dežele niso vključevale niti [[Dežele češke krone|dežel češke krone]] niti [[Dežele madžarske krone|dežel madžarske krone]], saj sta bili obe monarhiji volilni, ko je bil [[Ferdinand I. Habsburški]] leta 1526 izvoljen na njuna prestola. Ferdinand je leta 1564 dedne dežele razdelil med svoje tri dediče, ponovno pa so bila združena šele leta 1665.<ref name="Ingrao5" /> Dedne dežele so bile leta 1512 združena v [[avstrijski krog]] (''Österreichischer Reichskreis''). To je po letu 1564 zagotovilo neposredno povezavo med mlajšimi rodovi avstrijskih Habsburžanov in cesarstvom, saj so avstrijski Habsburžani v tem obdobju v Svetu knezov imeli le en glas.<ref>Winkelbauer, "Separation and Symbiosis", 174.</ref> Tako češko kot madžarsko plemstvo je zaradi poraza v bitki izgubilo pravico do izbire kralja. Po zmagi v [[Šmalkaldenska vojna|Šmalkaldenski vojni]] leta 1547 je Ferdinand I. od češkega zbora izsilil priznanje, da bo kraljevsko nasledstvo dedno. To priznanje se je izkazalo za neučinkovito.<ref name="Fichter">Fichtner, "When Brothers Agree", 67–68.</ref> Šele po [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] leta 1620, zmagi nad češkimi uporniki med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], je [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] razglasil Obnovljeni deželni odlok (''Verneuerte Landesordnung''; 1627/1628), ki je dokončno uveljavil dedno nasledstvo. V svoji oporoki iz leta 1621 je Ferdinand II. poskušal uveljaviti načelo prvorojenstva, da bi zagotovil, da se dedne dežele ne bi ponovno razdelile, kot se je zgodilo leta 1564. Po [[Bitka pri Mohaču (1687)|bitki pri Mohaču]] leta 1687, v kateri je [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] od Osmanskih Turkov ponovno osvojil skoraj vso Madžarsko, je cesar v Bratislavi sklical deželni zbor, da bi v madžarskem kraljestvu uvedel dedno nasledstvo.<ref name="Kann55">Kann, ''Habsburg Empire'', 55–57.</ref> Čeprav se je izraz »Erblande« po letu 1627 pogosto razširil tudi na Češko (ki je ležala znotraj Svetega rimskega cesarstva), se nikoli ni uporabljal za opis Madžarske, niti po letu 1687.<ref name="Hochedlingerxvii">Hochedlinger, ''Austria's Wars'', xvii.</ref> ==Sklici== {{reflist}} ==Viri== {{refbegin}} *Fichtner, Paula Sutter. "When Brothers Agree: Bohemia, the Habsburgs, and the Schmalkaldic Wars, 1546–1547". ''Austrian History Yearbook'' '''11''' (1975): 67–78. *Hochedlinger, Michael. ''Austria's Wars of Emergence: War, State and Society in the Habsburg Monarchy, 1683–1797''. Routledge, 2013. *Ingrao, Charles W. ''The Habsburg Monarchy, 1618–1815''. 3rd ed. Cambridge University Press, 2019. *Kann, Robert A. ''A History of the Habsburg Empire, 1526–1918''. University of California Press, 1974. *Winkelbauer, Thomas. "Separation and Symbiosis: The Habsburg Monarchy and the Empire in the Seventeenth Century". In Robert Evans and Peter Wilson (eds.), ''The Holy Roman Empire, 1495–1806: A European Perspective''. Brill, 2012. pp. 167–184. {{refend}} [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Dedno pravo]] lsy5so5d9bvu5dq7argr483a04m5rbb 6740798 6740796 2026-08-22T11:51:01Z Erardo Galbi 166658 6740798 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Alpsko srce habsburške monarhije}} {{multiple image | align = | image1 = HRR_1648.png | width1 = 300 | caption1 = [[Sveto rimsko cesarstvo]] leta 1648 z habsburškimi dednimi deželami, vključno z [[Dežele češke krone|Češko]], v rumenkasto rjavem | image2 = Locator_Austrian_Circle.svg | width2 = 250 | caption2 = Avstrijski krog (rdeče), vključno z nekaterimi deželami, ki niso pripadale Habsburžanom, leta 1512 | footer = }} '''Dedne dežele''' ({{Jezik-de|Erblande}}) [[Habsburžani|Habsburžanov]] so tvorila alpsko jedro [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]].<ref name="Kann1">Kann, ''Habsburg Empire'', 1–4.</ref> Bila so dedna posestva Habsburžanov znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] že pred letom 1526. Dedne dežele niso bile vse združene pod vodstvom dinastije pred 17. stoletjem. Razdeljene so bile na več skupin: [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Notranja Avstrija]], [[Grofija Tirolska]] in [[Prednja Avstrija]].<ref name="Ingrao5">Ingrao, ''Habsburg Monarchy'', 5–9.</ref> Dedne dežele niso vključevale niti [[Dežele češke krone|dežel češke krone]] niti [[Dežele madžarske krone|dežel madžarske krone]], saj sta bili obe monarhiji volilni, ko je bil [[Ferdinand I. Habsburški]] leta 1526 izvoljen na njuna prestola. Ferdinand je leta 1564 dedne dežele razdelil med svoje tri dediče, ponovno pa so bila združena šele leta 1665.<ref name="Ingrao5" /> Dedne dežele so bile leta 1512 združena v [[avstrijski krog]] (''Österreichischer Reichskreis''). To je po letu 1564 zagotovilo neposredno povezavo med mlajšimi rodovi avstrijskih Habsburžanov in cesarstvom, saj so avstrijski Habsburžani v tem obdobju v Svetu knezov imeli le en glas.<ref>Winkelbauer, "Separation and Symbiosis", 174.</ref> Tako češko kot madžarsko plemstvo je zaradi poraza v bitki izgubilo pravico do izbire kralja. Po zmagi v [[Šmalkaldenska vojna|Šmalkaldenski vojni]] leta 1547 je Ferdinand I. od češkega zbora izsilil priznanje, da bo kraljevsko nasledstvo dedno. To priznanje se je izkazalo za neučinkovito.<ref name="Fichter">Fichtner, "When Brothers Agree", 67–68.</ref> Šele po [[Bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] leta 1620, zmagi nad češkimi uporniki med [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], je [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] razglasil Obnovljeni deželni odlok (''Verneuerte Landesordnung''; 1627/1628), ki je dokončno uveljavil dedno nasledstvo. V svoji oporoki iz leta 1621 je Ferdinand II. poskušal uveljaviti načelo prvorojenstva, da bi zagotovil, da se dedne dežele ne bi ponovno razdelile, kot se je zgodilo leta 1564. Po [[Bitka pri Mohaču (1687)|bitki pri Mohaču]] leta 1687, v kateri je [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] od Osmanskih Turkov ponovno osvojil skoraj vso Madžarsko, je cesar v Bratislavi sklical deželni zbor, da bi v madžarskem kraljestvu uvedel dedno nasledstvo.<ref name="Kann55">Kann, ''Habsburg Empire'', 55–57.</ref> Čeprav se je izraz »Erblande« po letu 1627 pogosto razširil tudi na Češko (ki je ležala znotraj Svetega rimskega cesarstva), se nikoli ni uporabljal za opis Madžarske, niti po letu 1687.<ref name="Hochedlingerxvii">Hochedlinger, ''Austria's Wars'', xvii.</ref> ==Sklici== {{reflist}} ==Viri== {{refbegin}} *Fichtner, Paula Sutter. "When Brothers Agree: Bohemia, the Habsburgs, and the Schmalkaldic Wars, 1546–1547". ''Austrian History Yearbook'' '''11''' (1975): 67–78. *Hochedlinger, Michael. ''Austria's Wars of Emergence: War, State and Society in the Habsburg Monarchy, 1683–1797''. Routledge, 2013. *Ingrao, Charles W. ''The Habsburg Monarchy, 1618–1815''. 3rd ed. Cambridge University Press, 2019. *Kann, Robert A. ''A History of the Habsburg Empire, 1526–1918''. University of California Press, 1974. *Winkelbauer, Thomas. "Separation and Symbiosis: The Habsburg Monarchy and the Empire in the Seventeenth Century". In Robert Evans and Peter Wilson (eds.), ''The Holy Roman Empire, 1495–1806: A European Perspective''. Brill, 2012. pp. 167–184. {{refend}} [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Regije Evrope]] [[Kategorija:Dedno pravo]] q2zs7xpeu5omf96jh70mx4a8ylb3si5 Erblande 0 607640 6740763 2026-08-22T10:32:09Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Habsburške dedne dežele]] 6740763 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Habsburške dedne dežele]] l9nblws2vo4ay7lp1v77lnt1euawh2d Kategorija:Ledene krokodilke 14 607641 6740771 2026-08-22T10:47:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Ledene krokodilke (ali belokrvne ribe, ker nimajo [[hemoglobin]]a) so družina (Channichthyidae) iz reda ostrižnjakov, ki živijo v hladnih vodah okoli Antarktike in južne Južne Amerike. {{Commons cat|Channichthyidae}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]]« 6740771 wikitext text/x-wiki Ledene krokodilke (ali belokrvne ribe, ker nimajo [[hemoglobin]]a) so družina (Channichthyidae) iz reda ostrižnjakov, ki živijo v hladnih vodah okoli Antarktike in južne Južne Amerike. {{Commons cat|Channichthyidae}} [[Kategorija:Ostrižnjaki]] nxu3nydssadwm8c6fhoaajkrljap2a3 Predloga:Taksonomija/Champsocephalus 10 607642 6740773 2026-08-22T10:51:04Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Champsocephalus |parent=Channichthyidae |refs= {{FishBase genus | genus = Champsocephalus | month = June | year = 2021}} }}« 6740773 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Champsocephalus |parent=Channichthyidae |refs= {{FishBase genus | genus = Champsocephalus | month = June | year = 2021}} }} rbebrumaezobp3m6cfq9t52cyar96zm Predloga:Taksonomija/Channichthyidae 10 607643 6740774 2026-08-22T10:52:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Ledene krokodilke|Channichthyidae |parent=Notothenioidei |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5. |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 465 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6740774 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Ledene krokodilke|Channichthyidae |parent=Notothenioidei |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5. |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 465 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} msdyun3hyg88amng5718gcc919kqk39 Predloga:Taksonomija/Notothenioidei 10 607644 6740775 2026-08-22T10:52:39Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Notothenioidei |parent=Perciformes |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 465 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}« 6740775 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Notothenioidei |parent=Perciformes |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages= 465 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }} oj3vv2weo64wlf9oz3jgxshzzrn1cij Habsburške hereditarne dežele 0 607645 6740784 2026-08-22T11:32:52Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Habsburške dedne dežele]] 6740784 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Habsburške dedne dežele]] l9nblws2vo4ay7lp1v77lnt1euawh2d Dedovina 0 607646 6740800 2026-08-22T11:53:06Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Dediščina]] 6740800 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dediščina]] 7s2j975irreexw3m2i6ncmddwtog8q1